oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXI. — LETO XXXL
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 29, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 62
DomaČe vesti \Amerika zavrgla rusko
noto v zvezi z Nemčijo
® operaciji
^ton Lapanje iz Girarda, se nahaja v St. Elizabeth's
Bol--" ■
Ohio
''"hišnici v Youngstownu, kjer
podvreči operaciji. ® i so dovoljeni. Želimo mu °^&jšnje okrevanje!
Pekarija
bo M	Nosan poroča, da
ske	pekarija v Sloven-
Cla^ '^^'^odnem domu na St. V a""	danes in jutri,
pa bo zopet odprta kot
lavadi.
Št,
J I® prodajnih znamk
le ^^čer se bo štelo prodaj-V	(Sales Tax Stamps)
Ud p domu na Waterloo pravi se vse one, ki so pri-1. jeni Pomagati pri štetju,
i™ajo znamke v	pridejo jutri večer
Za
l)f tr
Dr odsoten
Ave ' J- Kern, 6233 St. Clair ^ teden nahaja na zbo-Day zdravnikov v Cincin-to { ^^doval bo zopet aprila.
B,
sobo-

Norwood gledališča St. Clair Ave °° pričenši
ponedeljek in torek večer P^setnieam brezplačno po
sporoča,
nocoj dajalo I'uneriPiiou *.—i.
ifti
kakovosti. Z vsako Jco se bo dalo en komad • dodatno se le računa 7c • Nocoj se bo 4i".jtilo Posoda je na ogled
V odgovoru obtožuje Rusijo, da ponovno ustanavlja taborišča
WASHINGTON, 26. marca. — Zedinjene države so danes obtožile Rusijo, da ponovno ustanavlja koncentracijska taborišča v vzhodni Evropi in jih polni z nasprotniki "novega totalitarizma."
Nadalje je ameriška vlada v*^ ~
noti obtožila Rusijo in dežele
%
vzhodne Evrope, da so one, ne pa Amerika, odgovorne za delitev Nemčije in da so one povzročile cepljenje Evrope med zapa-dom in vzhodom.
Ameriška nota je odgovor na ruski protest v zvezi z Nemčijo. Podpisal jo je pomožni državni tajnik Norman Armour, poslana pa je bila novemu sovjetskemu ambasadorju v Washingto-nu Aleksandru Panjuškinu.
(V svojem protestu z dne 6. marca je Rusija obtožila Zedinjene države, Anglijo in Francijo, da je sestanek zunanjih ministrov zapadnih sil, ki se je vršil v Londonu brez sodelovanja Sovjetske zveze, bil v nasprot-stvu s Potsdamskim sporazumom).
Tudi angleška vlada zavrgla ruski protest
Angleška vlada pa je isti ruski protest zavrgla včeraj.
V ameriškem odgovoru je med ostalim rečeno, da je tedanji ameriški državni tajnik Byrnes leta 1946 ponudil Sovjetski zvezi priliko, da sodeluje
farmer iz Indiane vodi na svojo misijo za soglasje med U. S. in Rusijo
Charles C. Rohrer, 47 j dali, je dejal, da ima Rusija tudi f Ustnik 500 akrov obse- atomsko bombo in bacilske bom-v North Manches-jbe, ki so celo hujše. Ampak pre-"'a ijj	pred dvema leto-i pričan je, da Rusi želijo mir. De-
neki k*)n-!jal je:
^^^hteval, da se upeljej "Povedali so mi to-le: da je '' ^^^®j^®čina, je rekel svoji politika za premoč z orožjem za-ne-ameriško in je starela; da iznajdba atomske Pos	naprej ves svoj bombe pomeni konec vojne ali
delu za sporazum-Jlolij.g^'^^eriko in Rusijo.
potuje od mesta do'splošnega razoroženja in Zdru-''V Sovori z uradniki časo- ženih narodov, kakor pa z rabo in drugimi jav-'sile.
am, /-WJ, . . 1 I	da ako bi se
civilizacije, in da jim je-ljubše, !da so deležni varnosti v okviru
Odkar se je kon- j "Rekli so mi, da ako ^fopi je bil že trikrat v mogel zajamčiti mir z razorože-}.r.J 3^tnor je potoval kot njem, bi ne skušali kontrolirati pošiljke goveje živi- j volitev v satelitskih državah, in pošilja njegova cer- bi umaknili svoje čete iz okupi
denominacije" ' ranih dežel."
^ sirom
H
4^? ^šii tudi
Poleg tega Rusi hočejo, da jg - vuu, »ji'^jLVJivrt.-u. dobijo 10 milijard dolarjev od-sg niesece na delu, do-, škodnine za obnovo svojih mest,
Evrope. Enako za UNRRA-o.
z Zedinjenimi državami pri ekonomskem združenju nemških okupacijskih zon.
"Odgovornost za odklanjanje te ponudbe in neuspeh, da vključi v ekonomsko ureditev svojo zono, leži na Sovjetski zvezi," pravi ameriška nota.
Nadalje je z noto obtožena Sovjetska zveza, da je zatrla socialistično stranko v vzhodni Nemčiji in jo prisilila, da se je združila s komunisti v enotno stranko "Socialistične zve'ze."
V	noti je rečeno, da je nova stranka postala steber za "novi totalitarski režim v vzhodni Nemčiji" in da se zanikuje pravice ostalim političnim strankam, na katere se vrši "pritisk in se jih ustrahuje."
V	odgovoru je omenjena "za-padna unija" med Anglijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, proti kateri je sovjetska vlada tudi protestirala.
"Niso bile te mere (pakt v Buselju), ki so povzročile politični razkol Evrope, kot to trdi sovjetska vlada, ampak so ta razkol povzročile prejšnje akcije sovjetske vlade in skupine držav vzhodne Evrope, ki se nahajajo pod vplivom Rusije in ki so razbile normalni okvir evropske zajednice in se vmešale v pro-gres obnove od posledic vojne," pravi ameriška nota.	'
Nova restavracija
Danes sta odprla restavracijo poznana Mr. in Mrs. Anton in Jennie Hrvatin in sicer v predelanih in moderno urejenih prostorih na 17921 Waterloo R(1 Da bo hrana vedno prvovrstna, je v porok Mrs. Hrvatin, ki je poznana kot dobra kuharica. Postrežba bo vedno prijazna in točna, za kar bosta skrbela Mr. in Mrs. Hrvatin ter njuna hčer in zet Mr. in Mrs. A. A. Rud-man. Priporočajo se vsem prijateljem in znancem v poset. Predelavo prostorov je izvršil stavbenik Mr. John Terlep.
ZOPET POROČAJO O AKCIJAH JUGOSLAVIJE V BLIŽINI TRSTA
TRST, 27. marca.—Ameriška agencija Associated Press poroča, da so potniki iz jugoslovanske zone Svobodnega tržaškega ozemlja nocoj poročali, da je Jugoslavija poslala "nadalj-nih 2000 mož vojaštva" v omenjeno področje, 1,500 mož pa v neki trg v bližini meje med jugoslovansko in anglo - ameriško zono okupacije.
Obenem so se razširila poročila, da so v tržaško zono dospele dodatne britske čete, ampak britski poveljnik major general Terence Airey je to zanikal.
Rusija doslej še ni odgovorila na predlog zapadnih sil, da se svobodno ozemlje izroči Italiji. Jugoslavija je proti predlogu vložila protest.
Križarke Zedinjenih držav so v teku zadnjih par mesecev ponovno obiskale Trst. Pred par dnevi je do-spela semkaj križarka "Dayton", danes pa je dospela Križarka "Mancne-ster."
Papež svari proti komunizmu; "svet se nahaja na križpotju"
Rusija zavrgla odgovor Irana glede ameriške vojaške vloge

Pravi, da iranska vlada laže v zveži z aktivnostmi ameriških vojaških svetovalcev v Iranu
TEHERAN, 28. marca. — Rusija je danes obtožila iransko vlado, da laže glede aktivnosti ameriških vojaških svetovalcev v Iranu.
Sovjetska nota, ki je datirana z dne 24. marca, pravi, da sporazum med Iranom in Ameriko, ki je bil podpisan oktobra meseca leta 1947, potrjuje, da "ameriški vojaški igrajo vodilno vlogo pri vodstvu iranske
svetovalci armade."
'Pojasnila Irana, da Ameri-*
. I
čani nimajo pooblastila, da bi ni uspela, da bi se polastila kon-
J® posrečilo govoriti Gromikom in tajni-
S . «kleg
acije pri Zdru-..c „	S pomočjo so-
v Washingto-
k ^aahito ""P®'"-
j® tujezemski žao aretirala. Ko je po-

% «	se je posveto-
Rusi, da je poli-
(o
36
^°kazal.
izrezke, s kate-, da je odobril A i»r ^fta za predsednika,
Ko '^Pustili
(.Sla j® V
^ V	i
,,^ke]. ' J® nekemu reporter-'•

na prosto, soboto ustavil
S,
j^^jen sem jamčiti mir, izbrati skupino
'oj;
ki so bila porušena v vojni, in so tudi za nacionalizacijo velike nemške industrije. V zameno so pripravljeni pristati na zedinje-nje Nemčije pod demokratsko vlado, ki bi se skozi 40 let nahajala pod kontrolo Varnostnega sveta."
Rohrer je rekel, da mu neka-
Vazna seja podružnice SANSa ši. 39
Nocoj (29. marca) ob 8. uri se bo vršila važna seja podružnice SANSa št. 39 in sicer v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Urediti se mora vse, kar je ., .	„	potrebno za igro "Zadrega nad
tere ideje Henry Wallaces uga-	katero priredi dram-
jajo, potem pa je pristavil:
"Kot realist se zavedam,
ij g 2^0!je, ki bi se posve-
nt"«!«?!',"™- ^ tej skupini »i	prof. Einstein m
voditelji. Ru-° prestrašeni, prav at sam. Oni vedo, da h	'bombo in da jo
Vi ^0."
pfert
«8tavniki so mu pove-
da
on ne more biti izvoljen. Taft na drugi strani ima dobro priliko. Mir sveta v tem momentu sloni na Taftovih ramah. Ako ne prepreči sprejema zakona za obvezno vojaško službo, bomo gotovo imeli vojno."
Rohrer, ki bo iz Clevelanda potoval v Pittsburgh, St. Louis in Chicago, je svoja izvajanja zaključil z besedami:
"Ako se Kristusovo poslanstvo miru ne more prevesti v življenje vsakdanjih človeških odnošajev, potem to pomeni izjalovljen je krščanstva."
sko društvo "Ivan Cankar" pod avspicijo SANSove podružnice št. 39 v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., v nedeljo 4. aprila ob 4. uri popoldne.
Vršila se bo tudi vaja za igralce. Zato se pozivlje tako igralce kot odbornike, da se v polnem številu udeležijo te seje.
Na publiko pa se apelira, da si vnaprej nabavi vstopnice za to veselo komedijo.
RIM, 28. marca, .r— Papež Pij XII. je danes pred množico, broječo 400,000 oseb iz Italije in vseh delov sveta, ki je natrpala trg Sv. Petra, imel govor, v katerem je izjavil, da sta Italija in svet dospela "na križpo-tje v borbi proti komunizmu."
"Velika ura krščanske vesti je napočila," je dejal papež, ki komunizma sicer ni imenoval z imenom, ampak nihče ni dvomil, kaj je imel v mislih, ko je citiral iz evangelija sv. Matevža "strašni pravorek" Kristusa, da "tisti, ki niso z Menoj, so proti Meni."
Velikonočni govor papeža je imel značaj političnega shoda v zvezi z volitvami, ki se bodo vršile v Italiji 18. aprila, ko se ima odločiti vprašanje bodoče kontrole italijanske vlade. Letala metala propagandne letake in molitve
Papež je v svojem govoru med ostalim izjavil:
"V va§i zbujeni vesti ne sme biti nobenega prostora za slepo vero v one, ki v začetku poudarjajo svoje spoštovanje za vero, ki pa se žal pozneje ^kažejo za zanikalce vsega najsvetejšega. V vaši vesti ne sme biti prostora za bojazljivost, prilagoditev ali neodločnost napram onim, ki v tej kritični uri verujejo, da lahko služijo dvema gospodarjema.
"Vaša vest se zaveda, da se uresničenje socialne pravičnosti in miru med narodi ne more nikdar uresničiti, ako so oči zaprte luči Kristusa in ušesa odprta krivim besedam agitatorjev, katerim je zanikanje Kristusa vogelni kamen njihovega dela."
Ko je papež govoril, so v zraku krožila letala, iz katerih so deževali letaki z napadi na komunizem in Stalina, drugi letaki pa so vsebovali molitve.
Lt. Clifford A. Upton
Pri graduacijskih obredih v Fort Riley, Kansas, 17. marca je dobil Clifford A. Upton, ki se nahaja pri ameriški armadni zračni sili, red nadporočnika. Nadporočnik Upton je soprog Slovenke, Lillian Zgaga, ki je hči Mr. in Mrs. Michael Zupančič iz 6026 St. Clair Ave. Mlada dvojica se baš sedaj nahaja na 15-dnevnem dopustu pri starših nadporočnika, Mr. in Mrs. O. Upton na 1302 Penna Ave., Jop-lin, Missouri, po dopustu bo pa nadaljeval svoje študije v Okla-homi. Nadporočnik Upton je služil v drugi svetovni vojni ter se je nahajal v ujetništvu potem, ko je bilo njegovo letalo sestreljeno nad sovražnim ozemljem.
j upravljali z vojaškimi zadevami Irana, so brez vsake osnove," pravi ruska nota.
"Trditve iranske vlade, da
trole nad vlado."
Smatra se, da so napadi na norveško vlado in švedskega vojaškega komandanta v zvezi s
Američani niso dobili popolne! pogajanji, ki se vršijo v Moskvi pravice, da zasedejo glavna vo-1 med Rusijo in Finsko. Očitno je, jaška mesta v Iranu, isto tako da bo pakt s Finsko znatno oja-nasprotujejo dejstvom."	! čil sovjetsko pozicijo na Skandi-
(Iranska vlada je odgovorila j navskem polotoku.
na prvo rusko noto, da se Ame-1	^
ričani nahajajo v Iranu le ^ot Trumanoxi izgledi za svetovalci pri veŽbanju armade. I nominacijo Padajo Isto pojasnilo je podal predstav-}
nik ameriškega državnega od-1 MOSKVA, 28. marca Mos-delka, ki je rekel, da se v Iranu;lovska "Pravda" danes poroča,
nahaja vkupno 26 ameriških častnikov).
Današnja ruska nota je že draga v zvezi z vojaškimi aktivnostmi v Iranu.
Novi grobovi
pavle elurjevic
v petek popoldne je nagloma umrl, zadet od srčne kapi, Pavle Jurjevic, po domače Murncov,
star 68 let. Živel je na Gordon St. v Girard, O., kjer je dolgo vrsto let delal pri Ohio Leather Co. Bil je član društva Slovenska Bistrica, št. 42 SDZ in Sa- ,	... „
' ,	„ • ske "Izvestne napadle norve-
mostoinega društva. Doma le _ , . .	^
\ °	vv i sko vlado, da namerava odsto-
Ruska časopisa napadla švedskega komandanta
MOSKVA, 28. marca—Časo pisa ruske armade in mornarice "Rdeča zvezda" in narica" sta danes obtožila švedskega vojaškega poveljnika, da namerava V švedski zgraditi baze za ameriška letala in ameriške padobrance. Časopisa pravita, da si vojna klika prizadeva, da bi se polastila kontrole švedske vlade.
Dan pred tem pa so moskov-
da opozicija proti predsedniku Trumanu stalno narašča v Zedinjenih ' tavali in da so njegovi izgledi za nominacijo vedno manjši.
Mrzla Velika noč
Letos smo imeli v Ohiju in večini severnih držav velikonočne praznike, ki bi bili bolj pri-stojali božiču. Na Veliko sobo-Rdeča mor-1 tu popoldne in zvečer je padal sneg kot za stavo, ki je sicer preko noči izginil, ampak velikonočna nedelja je bila nenavadno mrzla. Za mladi ženski svet, ki se na ta dan navadno postavi z novimi pomladanskimi oblačili, je bil včerajšnji dan veliko razočaranje.
y "Enakopravnosti" dobite vedno sveie dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
bil od Vrhnike, kjer zapušča soprogo in hčer, v Minnesoti pa zapušča sestro. Pogreb se bo vršil danes popoldne na Liberty
Union pokopališče.
#
jossph budeselich
v soboto popoldne je po kratki bolezni umrl v St. Alexis bolnišnici Joseph Budeselich, star 65 let, stanujoč pri hčeri na 10909 Sandusky Ave. Bil je vdovec. Doma je bil iz Mrko-palj, kotar Delnice, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 46 let. Tukaj zapušča sinova Johna in Nick, hčere Mrs. Mary Frank in Mrs-Ann Stevens, v Californiji pa dva sinova Franka in Josepha, vnuke in pravnuke. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary.
Klub "Ljubljana
Seja kluba "Ljubljana" se bo
piti Američanom in Angležem vojaške baze.
Obtožbe proti švedskemu vojaškemu komandantu je napisal v časopisu "Rdeča mornarica" komentator M. Semenov, ki pa
Seja uradnikov Sansovih podružnic
Jutri v torek večer ob pol-osmih se bo vršila seja vseh uradnikov SANSovih podružnic v Clevelandu, in sicer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse uradnike, da se goto-
pravi, da doslej ta "vojna klika vo udeleže.
Rabinec Silver napadel ameriške oljne interese v zvezi s Palestino
gottwald pravi, da ne bo nove vojne
PRAGA, 28. marca. — Češkoslovaški komunistični premier Klement Gottwald je danes na sestanku komunistične stranke praškega okrožja rekel, da ne ustanovi poverjeništvo organi
Clevelandski rabinec dr. A. H. Silver je v včerajšnji pridigi izjavil, da so "ameriški oljni interesi odgovorni za spremembo ameriške politike v Palestini."
Dr. Silver je izjavil, da so argumenti, da naša državna obramba leži na olju Srednjega vzhoda, le dozdevno pravilni.
"Naši vojaški strokovnjaki so izjavili, da imamo velike zaloge olja bodisi za mir ali pa vojno. Ako bi prišlo do vojne, bi arabski oljni vrelci itak bili uničeni ali pa zajeti," je rekel dr. Silver.
Tudi ameriški predlog, da se
bo prišlo do nove vojne
Gottwald je izjavil, da je že-
vršila jutri večer ob 7:30 uri v.lja za mirom širom celega sveta navadnih prostorih SDD na Re-:tako močna, da bi ljudstvo raz-Cher Ave. Vabi se članstvo na trgalo na koščke vsako vlado, polnoštevilno udeležbo .	ki bi začela novi konflikt.
zacije Združenih narodov za Palestino, je po mišljenju dr. Sil-vera neizvedljiv, ker bi se moralo v tem slučaju poslati v Palestino ameriške čete, da podprejo poverjeništvo.
Amerika gubi svoj obraz z omahljivo politiko
Dr. Silver, ki je predsednik ameriške sekcije Židovske agencije, ja vprašal, zakaj bi Amerika bila pripravljena poslati vojake, da se podpre poverjeništvo, ni pa pripravljena, da jih pošlje, da se podpre načrt za delitev.
Ugledni clevelandski rabinec je nadalje izjavil, da j 2 Amerika pred drugimi državami sveta izgubila svoj obraz samo zaradi svoje omahljive zunanje politike. Obtožil je Ameriko, da nudi celo vrsto rešitev, da pa ne nudi sredstva, da se jih dejansko tudi izvede.
"Zaradi ameriškega spreminjanja stališča glede Palestine bodo druge države sedaj čutile, da so vsi bodoči sklepi Združenih narodov brez vsakega učinka in brez vrednosti za svetovni mir," je rekel dr. Silver.
stran 2
enakopravnost
29. marca 19^^'
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
FOi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) --
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesect)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEKOLIKO DEJSTEV V ZVEZI S TRSTOM
Kot potrjujejo poročila iz Italije, je vsled predloga zapadnih sil, da se Trst vrne Italiji, prišlo do uličnih borb med levičarji in skrajnimi desničarji. Ni dvoma, da so za-padne sile računale na zaostritev teh nasprotnosti v upanju, da bodo uspele pri predstoječih volitvah odvrniti pozornost italijanskih ljudskih množic od najbolj perečih ekonomskih in socialnih vprašanj Italije, in jih nadomestiti s praznim nacionalnim šovinizmom, ki je tako uspešno cvetel za časa Mussolinija.
Zapadne sile smatrajo, da so pogoji za nacionalno sovraštvo napram jugoslovanskemu ljudstvu še vedno isti kot so bili za časa Mussolinija, ki se je igral z istimi čuti italijanskega ljudstva v takšni meri, da jih je pognal v veliko katastrofo. Ni čudno torej, da so predlog zapadnih sil najbolj navdušeno sprejeli fašistični elementi in da ga prav oni najbolj pridno izrabljajo za svoje namene.
Istočasno s prvimi poročili o spopadih med levičarji in desničarji vsled vprašanja Trsta, pa se kolone ameriških časopisov polnijo s tendencioznimi in prozornimi vestmi, da baje Jugoslavija pošilja na mejo Trsta vojsko in da so Jugoslovani celo vdrli v anglo-ameriško okupacijsko zono Trsta kakšnih 600 čevljev. Namen teh poročil pač ne more biti drugi, kot da se to vprašanje nacionalnega šovinizma' še bolj poudari pri volitvah.
Zapadne sile so po starem pregovoru "deli in vladaj" vrgle v te volitve kost, v prepričanju, da se bosta dve nasproti si stoječi stranki besno zakadili ena v drugo. Vsi znaki potrjujejo, da je to bil namen predloga.
Recimo, da bi zapadne sile resnično smatrale, da je Italija upravičena na Trst in da ji po vseh pravicah pripada. Na kakšni osnovi bi lahko predložile stvarne dokaze, da je Italija res upravičena, da Trsti dobi?
Kot je izjavil jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič bi Jugoslavija pristala, da se na Svobodnem tržaškem ozemlju izvrši plebiscit. Prebivalstvo naj samo odloča, da li želi živeti pod Italijo ali pa pod Jugoslavijo. Toda zapadne sile so takšne sugestije enostavno odklonile, ker ne želijo, da bi o tem vprašanju odločalo ljudstvo "svobodnega" ozemlja, ki se že itak nahaja v istem položaju kot ostala kolonijalna ljudstva in nima celo pravice, da bi si izvolilo samoupravo.
Iz poročila anglo-ameriške uprave v Trstu je razvidno, da letni deficit Trsta znaša približno $25,000,000. To vsoto mora plačati Amerika. V okviru Marshallovega riačrta je predvidena tudi pomoč za Tržaško ozemlje, kar zopet potrjuje, da Trst predstavlja "slab business," akoravno kot anglo-ameriška baza še precej šteje.
Vprašanje je, kakšna je to posebna radodarnost ponuditi Italiji takšno nerentabilno podjetje kot je Svobodno tržaško ozemlje, ki Ameriko stane $25,000,000 letno? Res je, da se bogati stric iz Amerike, ki ima denarja za vse re-akcionarce sveta, ne vznemirja preveč za teh "borih" $25,000,000. Kaj je to proti $1,000,000,000, ki je doslej vtop-ijenih v "grški business"!
Seveda, ker je namen predloga, da se zaneti nacionalni ^.ovinizem in pripravi ugodna tla za ponovno upostavitev fašizma v Italiji, nima zdrav razum pri vsemu temu nič opraviti. &animivo in groteskno pa je, da se bodo mnogi Italijani pulili za to kost, ki bi jih v slučaju, da bi jo res tudi dobili, stala $25,000,000 letno!
Žalostno je, da se na takšen način poskuša zanetiti na-sprotstva in ponovno pognojiti tla za tisto vrsto nacionalnega šovinizma, ki je bistveni del vsakega fašizma. Ali res zapadne sile pri volilni kampanji v Italiji nimajo nič boljšega nuditi? Ali res vidijo edino možnost pobijanja "komunistične nevarnosti" z najbolj prozornim vstvarja-njem sovraštva med dvema narodoma?
Rešitev pri vseh teh vprašanjih je, kot je Wallace večkrat poudaril, da se nudi ljudstvu nekaj boljšega, kot pa nudi druga stran. Namesto programa sovraštva proti jugoslovanskemu ljudstvu, ki ga sedaj nudijo na podlagi predloga o Trstu pristaši de Gasperija, nudijo levičarji program prijateljstva in'sodelovanja z jugoslovanskim ljudstvom. In ako bo italijansko ljudstvo volilo med ostalim tudi za prijateljsko sodelovanje z jugoslovanskim ljudstvom, bomo kmalu slišali nove krike o "komunistični agresiji." Dejansko pa bodo krivi samo tisti, ki si s takšnimi metodami prizadevajo ohraniti sisteme, katerim je že davno odbila dva-
PISMO IZ SLOVENIJE
(Od našega stalnega dopisnika H. V. iz Ljubljane)
Uspehi jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov
Po vsej Jugoslaviji obstoja vrsta kmetijskih znanstvenih zavodov, ki imajo nalogo skrbeti za zboljšanje poljedelstva s smotrnim izrabljanjem vseh či-niteljev, od katerih je odvisen uspeh te velevažne panoge narodnega gospodarstva. V teh zavodih proučujejo strokovnjaki nove načine pridelovanja, raziskujejo donosnost rastlinskih kultur z ozirom na klimatske prilike in svojstva zemlje, vzgajajo nova semena itd.
Pri izpolnjevanju te naloge so jugoslovanski strokovnjaki dosegli že lepe uspehe. V raznih kmetijskih znanstvenih zavodih so s pomočjo križanja in selekcije vzgojili več novih sort pšenice, ki so odpornejše proti mrazu, suši in raznim boleznim. Semena teh novih sort pšenice so dobila državna posestva, da jih razmnože. Strokovnjaki so vzgojili tudi seme nove sorte koruze, s katero bodo letos posejali okoli 200,000 hektarov zemlje.
Na kmetijskih zavodih v Cr-venki in Brestovcu so pridelali prvovrstno seme sladkorne pese. Semena sladkorne pese je morala Jugoslavija doslej uvažati iz inozemstva. Zadovoljivo so uspeli tudi poskusi za pridelovanje semenskega krompirja. Lepe uspehe so jugoslovanski kmetijski znanstveniki dosegli tudi z raziskovanji za pridelovanje subtropskih in industrijskih rastlin.
V	Makedoniji se je povečala površina bombažnih nasadov. Prvotni preprosti način gojitve se zamenjuje z naprednejšim. Pridobljena so nova področja za setev bombaža v dolini reke Neretve ter v črnogorskem in dalmatinskem Primorju. V teh I krajih je bilo lani zasejanih 11,000 hektarov z bombažem. Ce-jlotni setveni plan bombaža bo
I letos tri in pol krat večji od ; predvojnega. Pokrajinski kmetijski zavod v Novem Sadu je s selekcijo zjialno skrajšal čas zo-irenja bombaža in ta bombaž i lahko sedaj gojijo tudi v Vojvo-
I dini.
I Veliko pozornost so kmetij-jske ustanove posvetile tudi go-Ijitvi riža. Z uporabo kakovost-|nega semena, vzgojenega v pre-j izkusni postaji v Kočani, so lani I v Makedoniji pridelali na en I hektar 50 in več stotov riža. Kmetijski zavod v Skoplju je ; ustvaril nekaj novih sort riža, ! izmed katerih presega ena v do-jnosu najboljšo domačo sorto za j 20 odstotkov.
j Poskusi na ribnikih pri Daru-I varu, Slavonskem Brodu, ob reki Dravi in v mnogih drugih ! krajih so pokazali, da se riž lah-I ko-goji na področju cele Slavonije. Močvirna zemljišča, velike I površine ribnikov in ugodne vremenske razmere so omogočile prvo setev riža v Slavoniji. Strokovnjaki pokrajinskega kmetij-' skega zavoda v Zagrebu so za-1 čeli proučevati sovjetske metode gojitve rib in riža na isti površini, to se pravi, da bodo v ribnikih sadili tudi riž. Z jneli-oracijo Jelas polja, zgraditvijo' prekopa Zagreb-Sisak in drugi-' mi izboljševalnimi deli bodo ustvarjeni ugodni pogoji za no- j va riževa polja v severnih področjih.	j
V	vseh krajih Jugoslavije so poizkusili gojitev rastline kok-1 sagiz, iz katere se pridobiva gu-' mi. Poskusi so se posebno do-' bro obnesli v Sloveniji in na
Hrvatskem. Letos bodo poskusili gojitev tudi drugih rastlin, ki vsebujejo gumi. Poizkusne gojitve sezama in ameriškega lešnika, iz katerih se pridobiva olje, bodo uvedli ob sredozemskem pasu in drugih ugodnih predelih Jugoslavije.
V	črnogorskem in dalmatinskem Primorju preizkušajo možnosti za gojitev subtropske tekstilne rastline "gvajule." Končno preizkušajo gojitev ča-jevca, jutovca, bombajske konoplje in drugih rastlin, ki bi se lahko prilagodile jugoslovanskemu podnebju.
*
Dela za dvig poljedelstva v Črni gori in Hercegovini V Črni gori je deloma že dograjen velik kanal za namakanje Lješkopoljske ravnine. Je to prvi veliki kanal te vrste v Črni gori. Dolg bo 8,753 metrov, širok pa 6.40 metrov. Ko bodo dovršena vsa dela, bo mogoče namakati 5,200 hektarov Lješkoga polja in ga pretvoriti v plodno zemljo. Do sedaj je gradnja toliko napredovala, da je mogoče namakati že 3,000 hektarov zemlje, ki bo še letos obdelana. Na ta način je bil pridobljen za poljedelstvo velik kompleks zemlje, ki je bila doslej neplodna.
Pri gradnji kanala je sodelovalo na tisoče kmetov in delavcev iz Črne gore, zato je bilo mogoče pospešiti dela, ki bodo dokončana še tekom tega leta. Na Lješkem polju bodo dobro uspevale kulturne rastline, ki zahtevajo toplo podnebje.
V	Hercegovini je dograjen kanal za namakanje Trebinjske-ga polja. S tem kahalom, ki je dolg 2,740 metrov, se je plodo-vitnost Trebinjskega polja močno povečala, kajti omogočeno je namakanje vsega polja, ki je bilo doslej plodno samo ob bregovih reke. Pri gradbenih delih je v glavnem sodelovala omladina.
Kulturno-prosvet ni napredek delavstva v Sloveniji '
Kulturno-prosvetno in umetniško delo med delavstvom v Sloveniji je bilo v preteklem letu kronano z lepimi uspehi, število kulturno-umetniških društev in skupin se je povečalo na 410 s skupno kakimi 9,000 aktivnimi člani v 1,700 sindikalnih podružnicah, v katerih je organiziranih 200,000 članov. Število krožkov v podjetjih se je povečalo na 1,724. Političnih predavanj je bilo 3,111, znanstvenih predavanj 2,943.
Na sindikalnih tečajih je bilo usposobljenih 614 voditeljev, ki so prevzeli posle v svojih sindikalnih organizacijah. V raznih podjetjih je bilo ustanovljenih 500 knjižnic in 35 delavskih klubov. V preteklem letu so si številna podjetja nabavila radijske aparate z zvočniki, kar bo omogočilo .ojačenje kulturno-pro-
svetsvetnega dela in agitacije.
*
Jugoslavija skrbi za vzgojo kvalificiranih delavcev
Spričo naglega razvoja industrije postaja v Jugoslaviji vedno bolj občutno pomankanje vi- j soko kvalificiranih delavcev. I Da se temu odpomore, so mero-dajne jugoslovanske oblasti poskrbele, da je bilo večje število mladih delavcev odposlano na učenje v inozemstvo, predvsem v Cehoslovaško. V raznih čeho-slovaških industrijskih podjetjih se sedaj uči nad tri tisoč ju-slovanskih vajencev, ki bodo po-
stali visoko kvalificirani delavci. Razvrščeni so v večjih industrijskih središčih Šehoslova-ške in je zanje vse preskrbljeno v lepih vajeniških domovih. Takšnih domov je 57, na vsakih 40 učencev pa je določen jugoslovanski vzgojitelj, ki mu je poverjena politična in kulturna vzgoja učencev.
Na Poljskem se uči okrog 500 jugoslovanskih vajencev. Nastanjeni so v 13 vajeniških domovih. Poljaki so jugoslovansko mladino povsod sprejeli z bratsko ljubeznijo.
Vso akcijo za strokovno usposobitev teh vajencev vodijo posebni odposlanci jugoslovanskega zveznega ministrstva za delo pri poslaništvu v Pragi in Varšavi.
Wallace pravi, da Truman ustanavlja "vladavino terorja"
NEW YORK, 27. marca — Predsedniški kandidat na tiketu nove progresivne stranke Henry A. Wallace je v včerajšnjem govoru izjavil, da Truman in njegovi svetovalci poskušajo spraviti k molku vse tiste, ki nasprotujejo njihovemu programu "re-gimentacije" in priprave za vojno.
Wallace je v svojem radio govoru rekel, da "ljudje, ki govorijo o vladavini terorja v Evropi z naglico uvajajo vladavino terorja v naši deželi."
"Predsednik Truman je postavil vzorec, ko je vse milijone, ki nasprotujejo njegovi" politiki, označil za komuniste. Takšno sklicevanje na predsodke zatemnuje razum in sproža nevarno silo sovraštva, ki ogroža svobodo in življenje vseh Američanov."
Brez da bi omenil imena, je Wallace izjavil, da je policijski komisar enega velikega ameriškega mesta napisal pismo, v kateremu je rekel, da je Henry A. Wallace ne-ameriški element in da bi trebalo vse ne-Američa-ne postreliti.
"Človek, kateremu je poverjeno čuvanje zakona in zaštita detroitskih državljanov zagovarja nasilje."
(V iDetroitu je policijski komisar Harry S. Toy priznal, da je pisal nekemu uradniku odbora "Wallace for President," ko ga je ta obtožil, da podaja izjave proti Židom. V svojem pismu je povedal, da je popolnoma prepričan, da uradnik odbora ugovarja proti njegovim izjavam, posebno pa proti izjavi, da bi trebalo vsakega, ki se ukvarja z ne-a m r e i š k i mi aktivnostmi, ustreliti, pognati iz dežele ali pa ga spraviti v zapor).
najstva ura in ki se držijo na površju samo še potom terorja, zvijače, netenja nacionalnega šovinizma in odvračanja pozornosti od peročih ekonomskih in socialnih vprašanj. Ni v Italiji v vprašanju Trst, ampak, kot smo že rekli, v vprašanju je agrarna reforma, uklonitev brezposelnosti, socialna zaščita in uničenje fašizma, ki je že enkrat italijansko ljudstvo pognal v katastrofo in ki danes zopet grozi, da bo v še hujši obliki storil to isto.
GEN. CLAY POMILOSTIL 300,000 NACISTOV
BERLIN, 27. marca—Ameriški- vojaški guverner gen. Lucius Clay je danes odobril podvze-to mero, da se pomilosti 300,000 "manjših" nacistov.
S to mero se bo znižalo število 450,000 nacistov, ki bi se morali zagovarjati pred "sodnijami za denacifikacijo, za dve tretjini. Celi proces "denacifikacije" pa bo završen pri koncu spomladi. Nemški tožitelji bodo dobili posebna pooblastila v zvezi s po-miloščenjem.
Poleg gornje mere bo nacistom dovoljeno, da zopet prevzamejo svoje pozicije, z izjemo glavnih, v privatnih industrijah in businessu. Pred po-miloščenjem so nacisti, ki bi se bili morali zagovarjati pred sodni jami, lahko opravljali samo fizična dela.
AMERIŠKI RDEČI KRIŽ V LETU 1947
Fleming, Kans.—Dne 14. mor-ci je naglo umrl Frank Stum-foll, star 71 let, rojčn v Avstriji, v Ameriki 65 let, ves čas v Chikoppeju, Kans., član SNPJ. Zapušča ženo, pet sinov, dve hčeri, devet vnukov, tri pravnu-ke, brata in sestro.
V	letu 1947 je nudil Ameriški rdeči križ pomoč v 306 katastrofah, ki so se dogodile v Zedinje-nih državah. Že v aprilu lani je zajel silen tornado predelje Tex-as-Oklahoma. Takega orkana ni bilo v teh predeljih deset let. Potem se je pripetila v Texas Cityju strahovita eksplozija, ki je zahtevala 500 življenj ;temu so sledile velike povodnji v juniju, ki so se razlile preko širokih predelij sedmerih srednje-zapadnih in vzhodnih držav.
V	septembru so spet divjali orkani v državah ob obali Mehiškega zaliva, dočim so gozdni požari uničevali cele kraje in gozdove v državah Nove Anglije v mesecu oktobru. Rdeči križ je nakazal blizu $11,000,000 v pomoč 305,000 osebam. V celem desetletju ni bilo tolike potrebe pomoči vsled naravnih in drugih sličnih nesreč kakor ravno v letu 1947.
Nesreče, ki so^zadele razne kraje v 46 državah in v Alaski vključuje 142 požarov, 50 poplav, 41 orkanov, 21 nalivov, 30 ekplozij, nekaj manjših potresnih stresljajev, železniške in zračne nesreče ter druge nezgode. V nudenju pomoči pri vseh teh liatastrofah in nesrečah je imel Rdeči križ sodelovanje vremenskega urada, armadnih služb, krajevnih, državnih in federalnih oblasti, kot tudi stoterih skupin in posameznikov.
Pri nudenju obnovitvene pomoči poskrbi Rdeči križ za zdravniško in bolničarsko oskrbo, pozidavo in popravo domov, dobavo najpotrebnejšega pohištva, v slučajih farmarjev tudi za dobavo živine, orodja in opreme, a malim trgovcem in obrtnikom istotako pomaga, da si zopet vzpostavijo svoje trgovine in delavnice, ako so težko prizadete, ter brez zadostnih virov, da bi sami začeli od kraja.
Poleg pomoči v denarju in blagu, je treba nuditi tudi človeško pomoč. Več kot 275,000 prostovoljnih delavcev in delavk Rdečega križa je darovalo preko 25 milijonov delavnih ur. Dalje so drugi prostovoljni delavci in delavke skupno naredili 2,565,200 kosov razne obleke in podobnih potrebščin za pomoč, ki jo je nudil Ameriški rdeči križ doma in v deželah preko morja. V kantinah je dobilo postrežbo 3,145,000 ljudi, skoro toliko, kolikor ima prebivalstva mesto Chicago.
Motorna služba je napravila vsega skupaj 352 poti in prevozila skupno 8,800,000 milj, kar je toliko kot 352 poti okoli sveta. Prostovoljni delavci Rdečega križa pa so dali tudi mnogo svojega časa na razpolago bolnišnicam, dobrodelnim organizacijam, sirotišnicam, zavetiščem za slepce, onemogle itd.
V	zadnjih letih je posvetil Rdeči križ precej pozornosti javni varnosti.. Organizirano ima aktivno prvo pomoč, plavalno varnost in program prepre-čenja nesreč, daje pa tudi navodila v domači oskrbi bolnikov in prehrani. Ob zaključku leta 1047 je bilo v obratu 2,000 postaj prve pomoči ob glavnih cestah v raznih državah. Te postaje so izpolnjevale potujoče edinice prve pomoči, katerih je okrog 10,000.
Več kot 110,000 oseb se je poslužilo tečajev, ki jih nudi Rdeči križ v domači bolniški oskrbi. Bolničarke Rdečega križa so napravile 351,000 obiskov k potrebnim bolnim. Organizacija je izpolnjevala svoje tradicionalne dolžnosti z ozirom na vojake, veterane in njihove družine. Marsikateri problem je bil rešen, marsikateri je našel svojce skozi to pomoč.
Veliko dela je bilo završene-ga v veteranskih bolnicah. Veteranom se je tudi pomagalo pri izpolnitvi obrazbv prošenj za vladno podporo oziroma nakazila. Rdeči križ je prožil roke pomoči tudi 40,670 osebam, ki
so iskale svojce ali pomoč v W deželi. Za vse to svoja obširno delo potrebuje Ameriški rdeci križ podporo od ljudstva, &ko hoče nadaljevati vse to v ktih 1948-1949. Zbrati mora P;' 000,000 za nadaljevanje svoj aktivnosti kot narodna organ'' zacija s 3,751 postojankami. ■ Predsednik Hasil O'Connor]® dejal, da se Rdeči križ drži svi^ je stare tradicije iskanja no potov v prizadevanju organih' cije kot taka koristno služi lju stvu.	Common
VLADNI BLOK V VODI PRI VOLITVAH
BLKAREŠET, 28. marca. ^ Prvi rezultati parlamentarni^ volitev v Romuniji kažejo, da ] bilo v devetih volilnih dist" tih oddanih 93 odstotkov S sov za kandidate vladnega ka, katerega vodi premier tru Groza. Volitev se je " ®. žilo 984,221 od vkupnega šte '
la 1,078,725 registriranih vo
cev. Za vladne kandidate je
oddanih 910,04 glasov. ^
Resultati v ostalih distn
59 V
(vkupno ima Romunija lilnih distriktov) še niso
znani'
KAMELEON, MUHOŽBB
Nedavno je aeroplan roka prinesel v Ženevo k® _ kameleonov, oziroma še jo Srbi in pri nas dr. " | nec: hameleonov. (Že Aris ^ je poznal to žival,
njegovi govorici: pritlični ^ nizki lev.) Lahko si ga izložbi, v oknu, koder je
muhe. Ima črvast jezik, k'
sproži 7 do 8 cm daleč in plena ne zgreši. Zanimiva kuščarica tudi zato, ker vsako oko zase obračati- ^ bog Janus lahko gleda
naprej m nazaj.
cah ima po 5 prstov: o	f
njeni naprej, dva nazaj- , način hodi po deblih neka ko kot ptiči plezavci. V P'
živi po drevju. Drzne si nec najtanjših odraslekov, počasi, nad vse oprezno-prej ovije Solgi rep ' jjnO stegne nožico in se P prepriča, ali ga bo opo^^ ^g-la. čeprav odrasli kameleon ri do 40 cm, je vendar -jco, hek, da komaj pripogne ^ po kateri telovadi. Posebn«^ seneča pri njem ta P° p" da more spreminjati bar navadi je sivo rumenkas •
STEKLENI DROBCI V TELESU
V bolnišnici new -predmestja Brooklyn J® pO neki bolnik, pri katerem^ j# raztelešen ju našli v P^ ^5 drobca stekla, oba P®
debela 2.5 cm široka ^ pjpji 3,75 in 10 cm. Ti dve ^ je nosil bolnik v telesu c let, ne da ga ga količkaj ' govali. Steklo je prišlo ^g-I ko je bil star 18 let in i\)ef ki priliki priletel v ggli' okno. Ko so mu zdraviii li rane so tista dva kosc zrli in organizem jih J®
vase ne da bi kadai'k® ^
ral.

Knjigo Robert St.ujte ^ , Silent People Spoiik" [ di v našem uredništvu.
N AZN ANI^^
Kor nas je že več
py
l)rosilo za naslove	jrŽ®'
skih oblastev v Zedi»j®"^ vah, naj tu navedemo,	S®
jugoslovanske amba?^
glasi:	ssjr-
Yugoslav K(. *1520—16th SI-' p, C-
Washington '
Naslov urada jugo^ ga konzula pa se glasi. gt«'' . Yugoslav Consulate
New York ^
Pišcto lahko v
srbohrvatskcm jeziku.
ali
ang
A&
29,
■»area 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN S
glavni odbor sans-a
^stno predsedništvo:
^m KRISTAN________________
"■""IS ADAMIČ
23 Beechlree St., Grand Haven, Mich. .................................................. MiHord, N. J.
odbor. Uradniki:
L	FRED A. VIDER ............ . .. 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III.
waptedsednik; ANTON KRAPENC ______________ 2021 W. 23rd St., Chicago 8, 111.
JOSEPH KOTAR .................. 6110 W. Fort St., Detroit 9, Mich.
"la . *lRKO G. KUHEL ...................... 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
9»J^; VINCENT CAINKAR ........... 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
"•nikar: MILAN MEDVESEK ............ 2610 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
^UNI;
____________________________________ 2124 So. Pulaski Rd., Chicago 23, 111.
BOSTJANCICH_____________ 15800 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio
.......................................................... ' 1005 Berger Bldg., Pittsburgh, Pa.
______________________ 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
•^■JAPich___________________ 2354 S. Ridgeway Ave., Chicago 23, 111.
^pzorni odbor:
JOSIE ZAKRAJSEK
----
........
..... 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3. Ohio
Box 4239, Noble Branch, Euclid 17, Ohio _______ 4658 Rosa Ave., SI. Louis 16, Mo.

1222 Woosler Rd., W., Barberton, Ohio _ 184—17th St., N. W., Barberton, Ohio
........... 10121 Avenue M., Chicago 17, 111.
17611 Greely Ave., Detroit 3, Mich.
mcobbb®°*"ack
CVELBAR ......................................................... 436 Wilson St., Sharon, Pa.
I ®ELE»T'"^ KRAINZ _
' ___
HMiy to "l^OSTNIK - ^ WUSICH__
'°5EPH "ADVESNIK HAjv„ OBLAK PR..«
143 Main Ave., W. Aliquippa, Pa. 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. 1936 So. KenUworth Ave., Berwyn, 111.
_ 1216 Alabama Ave., Sheboygan, Wis.
_ 1917 So. 72nd St., West Allis 14, Wis.
_______251 E. First St., Oglesby, 111.
2049 W. Coulter St., Chicago 8, 111.
' PRASNIKAR	..................................... Box 216, Harwick, Pa.
-........- - ........... " ■
Mrtoi, i, ® stroy____________
............. "
'OSjpg	P. ZALETEL ........................ 7105 S. Stony Island, Chicago 49, 111.
^AVERTNIK _____________________________ 309 Tenafly Roaa, znglewood, N. J.
'ORNIK...................................................... Box 202, Hermlnie, Pa.
1123 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis 8, Ind.
__ 21050 Goller Ave., Euclid 19, Ohio
____ 2026 Sheffield Ave., Chicago 14, 111.
RAZNE ZANIMIVOSTI
\k
lepi '
^ in želeni sneg

' ^ ho" —'— ^	označiti naičistej-
pravimo, da je bela Belo se leskečejo v solncu s sne-sa polja in travniki, je v	Tej čisti belini
luči sem in tja '®§a nekaj lahnega, mo-m Ud/s«.-po snegu, se i L,S s ^ modro. Ker sma-za najbol bel, si misliti, da bi bil ■ oS'Cne barvfi. Tn ven-

■^Sius
Je Veliki alpinski raz-ili ^^Ussure na najvišjih v Alpah ne-k	živordeče kr-
«%i A ^ snegu še ni vi-A ig' ^^Go se mu je zde-ij^o	te rdeče made-
Aai l^^^tih, kjer se sneg ill "> Vpil ° ' torej na tako-Po pre-pojave je bil mne-nbča ban/a k-Ae gg Rudninskega prahu. V^'fevJu ^ prepričal, da tr ^ najbrže rastlin-Naravoslovec
" barvo na snegu
iQ J.J ® močelke. Ramond, ^ "^eci o«_________ .
ali ? (tudi krva "v ^ 8n^ Pl'^sko rdečico) m v_Pi.
Gru-
pa na
^Norveškem ga je J-' l8i?!^"°®lovec Kjell-(0%!^ , 3® ta čudna slika * ^pitana Rossa na Kv'^o ? na svoji poti 1 ^ "tk, 4 '^'^Griko objadral snežne bre-^^ živi karmoisi-
* trJ*! "(Znrnsoii C%iffs",
k, ***mwatečmt
)(to:
ni rastlinski stvor hrano, brez katere pač ne more živeti nobeno živo bitje? Iz snega gotovo ne! Zato skrbi veter, ki prinaša na snežne poljane cvetni prah maloštevilnih planinskih ali severnih cvetic; ž njimi prilete tudi neznatne žuželke in razne drugačne strohnele in posušene tvarine. Saj te drobne alge ne potrebujejo mnogo; morda jim je treba še manj kot sorodnim algam v krvavem dežju. Te alge bivajo v deževnici, ki jo v majhnih izdolbinah in po kamenju pobarvajo rjavo ali rdečkasto. V srednjem veku so morali nekateri zaradi krvavega dežja mhogo trpeti. Lastnike posestev, kjer so se pokazale takšne pojave, so kar obdolžili čarovništva in jih z mukami spravili na oni svet. Krvavi dež sta poznala le klasika Livij in Plinij, ki sta pisala o tekočih in sluzastih rdečih gmotah, ki so na tleh puščale "krvave" madeže.
Alga v krvavem dežju živi mnogo enostavnejše in lažje kot zdaj rdeča, zdaj zelena snežna alga. Morda je največje čudo v naravi, da se lahko visoko v severnih pokrajinah, kjer vladata večen led in mraz, vzdržuje tako neznatno rastlinsko življenje. V krajih, kjer človek ne more živeti brez zaščite raznih kulturnih pridobitev, tamkaj živi, raste in se množi majhna in nežna alga. Povrhu pa daje tej prostrani samotni večnobeli pokrajini še nekaj barvaste le-poEe! Zato je s poetičnim nazivom ne imenujejo zaman "cvetke v snegu".
sa, jih držal narobe, samo da je medtem mogel udobneje oblikovati svojo misel. Nasprotno pa je neki ameriški mož peresa ob 8. zjutraj napovedal sestanek svoji tajnici, jel meriti s koraki sobo, ki ni bila nič kaj pripravna, da bi pospeševala navdihnjen je, narekujoč izredno spretno, ne da bi se bil kdaj zagovoril: zvečer ob 11. je bila končana knjiga, polna dogodbic s potovanja po Rusiji.
Iztočni pregovor veli: bolje je sedeti ko stati, bolje ležati ko sedeti. Malo je avtorjev, ki bi pisali v postelji ali "na ležanki, vendar se dobe tudi taki. Ameriški humorist Mark Twain, ki v tem pogledu ni imel izključne navade, je nekoč priznal, da je najboljše delo opravil pod odejo, pri čemer je bilo treba visokega zglavja. "Pri tem pa 82 lahko vivček kadim," je dejal.
*
Aleksander Pope je takisto pisal v postelji. Enako se je vča-si primerilo W. Scottu, ki je ob taki priliki delal prav uspešno. Še izvirnejši je bil s tega stališča Walt Whitman, ki je najrajši zlezel na skladalnico drv in legel vznak, zlagajoč verze, ki so ga proslavili. O Antonu Aškercu sem slišal nekdaj, da je ob plodnih urah sedel na naslanjač in uprl noge visoko ob zid ter tako pesnikova! na kolenih.
Nahajamo pa tudi slovstveni-ke, ki se ne boje dobiti krčnice in črnijo papir stoje. Victor Hugo je baje na ta način dovršil svoj roman "Les Miserables". Angleški njegov tovariš Charles Reade, ki je bil prerazdraž-Ijiv, da bi bil mogel strpeti mir-
visoki polici. Njegov rojak Wil-kie Collins, Dickensonov prijatelj, je dosti laglje pisel stoje nego sede. General Wolseley je dal na svetlo več knjig iz vojaškega življenja, nastalih na visokem pultu, pri čemer je mož držal desno nogo venomer na prečki: tako je robo tal po cele dneve. Nathanil Wawthorne je nekoliko romanov, zlasti "Škrlatno pismo", ustvaril v podobnem položaju.
Društveni koledar
spomenik galebom
V Salt Lake Cityju, glavnem mestu države Utah (USA) so odkrili krasen spomenik galebom, ki nosi na podnožju ploščo, na kateri so zabeležene zasluge teh ptič za mormonski Rim. Maja 1848 so se po izredno ostri zimi pojavili v okolici velikanski roji kobilic, grozeč uničiti mlada polja. Vse prebivalstvo, ki je štelo tistikrat šele 1700 duš, se je spravilo na uničevanje požrešnega mrčesa. Kopali so obrambne jarke in poskušali z ognjem zajeziti prodiranje kobilic, ali vse zaman. Takrat pa so iznenada priletele jate galebov, ki so — kakor piše kronist — od ponedeljka zjutraj do sobote zvečer požrle ves mrčes. Priletele so s vojih va-lišč ob Velikem slanem jezeru, kamor so se spet vrnile po končani moriji. Čez dve leti so se kobilice spet pojavile in tudi to pot so prileteli galebi in rešili farmarje grozečega opustošenja. Poslej se je uveljavila nekakšna ljudska justica, ki je pod strogimi kaznimi zabranje-vala pobijanje galebov in zatiranje njihovega zaroda. Te stroge prepQvedi so se kasneje upoštevale tudi v državnih zako-
no na sedežu, je delal slično na nih Zedinjenih držav
ZA POVEČANJE SANSA
orej
kako pišejo
Navdih je muhasta "seba". Dostikrat te obide, kakor ti je nemogoče delati. Marsikak pisatelj ne more sesti za mizo, ono bitje, ki po-, ako ni na njej vse lepo v re-
ploskev do
s čudno rdečo ;i, "J se zmerom po-
; T'o ' ko
du: svinčnik, strgaljka, črnilnik, vsa navlaka pridnega šo-larčka. Razen tega mora biti v je v°	sneg ^ hiši popoln mir in prava svet-
'•i	alga, ne- hoba: ne premračno, ne slepe-
n	^^"^"^ogledom | ^ih žarkov.
%	j® sneg j Mnogi pisatelji morejo čečka-
' počivajo njene

\	sončni
polarnem ali toplejši, se » « ^ RU 8G širijo in
ki
^ tejjj Nordenskjold 'S ,^^jl^nim orga-Sič sneg hitre-2ato, ker spre-
ti po zelenem papirju — za oci prijetna barva! — šele tedaj, če se nihče ni dotaknil dozdevnega nereda na njihovi mizi. Ob kopah papirja se jim uredi tok misli.
Paul Louis Hervier je lani pribil, da večina francoskih piscev še ne rabi pisalnega stroja niti ne narekuje svojih zamisle-
ik
(v i so jih alge pO'I kov. Po eni strani je to slabo;
iiSf ^ Al več to])lot-! rekordov ne morejo dosegati v
*4^^ potrebuje tale-1brzini. Po drugi je dobro: lag-
IIHi	. j razVfii cnPcT riJI 1 i«	uKvanfi ctuir-

'Od
sneg pa 11 je pilijo skladne in ubrane stav
k
hitrejše tali!Ike. Tako je neki francoski ro-
dob
Odkar je bila ustanovljena naša organizacija pred petimi leti, nismo vodili nikakih javnih kampanj za pridobivanje novih članov in članic ali za ustanavljanje novih podružnic. Le tu in tam smo povabili našo širšo javnost, naše organizacije in društva, da se nam pridružijo ter moralno in gmotno podprejo nesebično delo, ki ga SANS vrši od vsega začetka V korist nas samih v Ameriki in v korist naših bratov in sester preko morja. V veliki večini so člani prostovoljno pristopili v naše podružnice in isto velja za večino društev in drugih ustanov.
Danes pa so se razmere veliko spremenile, čaka nas ogromno delo, ki ga je naložila organizaciji njena druga konvencija in delo, ki ga zahtevajo vedno spreminjajoče se razmere. Vedno večje delo pa zahteva večjo in močnejšo organizacijo, zahteva živahnejšo razgibanost naših članov, zahteva čim večje število novih sil in moči. Vsled tega je izvrševalni odbor SANSa na svoji seji dne 17. januarja odločil, da se v mesecih marec in april vrši ČLANSKA KAMPANJA, katere naloga naj bi bila doseči omenjene cilje. Dolžnost vsake podružnice, vsakega sedanjega člana in članice SANSa je, da v omenjenih dveh mesecih pomaga povečati naše vrste z novimi REDNIMI, PODPORNIMI IN ČASTNIMI ČLANI, kakor tudi da se nagovori nekdanje člane in članice, .da poravnajo svojo članarino.
SANSovi člani se delijo v tri skupine; a) REDNI člani, ko jih članarina znaša najmanj $2.00 na leto; b) PODPORNI ČLANI, ki plačajo $5.00 ali več na leto, ter ČASTNI ČL A NI, ki prispevajo po $10.00 ali več za upravo. Med podporne in častne člane se sprejemajo tudi razna društva in organizirane skupine, ki pa same določijo višek svojega prispevka. Ta društva so tudi upravičena do svojega delegata na SANSovi konvenciji, ako vplačajo v medkonvenčni dobi ne manj kot $50.00 v pomoč te organizacije.
Pozivamo torej vse podružnice in člane, da se z veliko vnemo odzovejo klicu Izvrševalnega odbora ter pričnejo kampanjo za nove člane in članice v marcu in aprilu.
Smernice SANSa so znane, stremijo za kulturno zbli-žanje in prijateljstvo med Ameriko in Jugoslavijo, za bratstvo in edinost vseh narodnostih skupin v Ameriki, pose bno še slovanskih in jugoslovanskih, za polaganje pogojev v Ameriki in na svetu, ki bodo jamčili trajni mir ter demokratično sožitje vseh svobodoljubnih ljudstev. To so tudi pogoji za boljše in srečnejše življenje nas in naših otrok v Ameriki.
Ob enem apeliramo na naše podružnice, da še vedno sodelujejo v kampanji za obrambni fond, ki jo vodi SANSov Narodni odbor za svoboden tisk. Ne pozabimo, da je to naš odbor, ki ga je ustanovila zadnja konvencija, da pomaga našemu naprednemu tisku, ki ga hoče reakcija s tožbami in visokimi stroški uničiti. Naši listi so naše največje orožje. Ne dovolimo, da jih izgubimo!
Mirko G. Kuhel, glavni tajnik.
APRILA
, aprila, petek.—Veterans W. W. 2.—Ples v SND.
, aprila, sobota. — Martha Washington 38 SDZ.—Ples v SND.
4. aprila, nedelja.—Dram. Zbor Ivan Cankar.—Igra v SND.
aprila, nedelja — Ples društva "Strugglers" štev. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
9.	aprila, petek. — Mladinska Lige SDZ.—Ples v SND.
10.	aprila, sobota. — Društva Sv. Vida 25 KSKJ.—Plesna veselica v SND.
0. aprila, sobota — Pomladanski ples društva "Slov. dom" št. 6 SDZ v SDD, Recher Ave.
11.	^ aprila, nedelja. — Glasbena Matica.—Koncert v SND.
11 aprila, nedelja. — Opereto "Tri mladenke" priredi pevski zbor Jadran v SDD, Waterloo Rd., ob 3:30 uri popoldne. 11. aprila, nedelja — Opereta "Pri treh mladenkah" pev. zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
16.	aprila, petek. — Buckeye Star Vets.—Ples v SND.
17.	aprila, sobota.—Društvo Sv. Ane 4 SDZ.—Plesna veselica v SND.
8. aprila, nedelja. — Pevski zbor Abrasevič. — Koncert v SND.
8. aprila, nedelja — Ples društva "Collinwood Hive" štev. 283 TM, v SDp, Waterloo Rd.
23.	aprila, petek. — Veterans Blaškovič Post.—Ples v SND.
24.	aprila, sobota. — Društvo Vodnikov venec 147 SNPJ.— Plesna veselica v SND.
25.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Zarja.—Koncert v SND.
25. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
25. aprila, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
30. aprila, petek — Ples društva "Waterloo Camp" štev. 281 WOW v SDD, Waterloo Rd.
1.
MAJA sobota. — Društvo
JUNIJA
5. junija, sobota. — 23rd Ward Democratic Club. — Ples v SND.
12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND.
JULIJA
11.	julija, nedelja—Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ v Chardon, O.
SEPTEMBRA
5. septembra, nedelja — Ples krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
12.	septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd.
19. sept., nedelja. — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd.
26, Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
OKTOBRA
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" St. 23 SDZ v SDD, Waterloo Ro%d
17. oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
24. oktobra, nedelja—Ples dru-
štva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd.
21. nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
28. nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBRA
5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
19. decembra, nedelja — Ples društva "Waterloo Camp" št. 281 WOW v SDD, Waterloo Road
25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silve-
, strov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tafvinl, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
iva ta neznat- mantik rabil zgolj stara pere-
maja,
Srca Marije. — Plesna veselica v SND.
maja, nedelja. — Koncert in opereto ' 'Snubači'' priredi pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 2, maja, nedelja — Ples društva "Waterloo Grove" št. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
7.	maja, petek.—Društvo Cleve land 126 SNPJ. — Bowlers ples v SND.
8.	maja, sobota.—Društvo Clev. Slovenci 14 SDZ.—Plesna veselica v SND.
9.	maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND.
9. maja, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sachsenheim dvorani, 7001 Denis on Ave. Po koncertu ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
9. maja, nedelja — Ples podr. št. .41 SŽZ v SDD, Waterloo Road
16. maja, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slavulj" v SDD, Waterloo Rd.
14.	maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND.
15.	maja, sobota. — Društvo Ju. tranja Zvezda 137 ABZ.—Ples v SND.
21.	maja, petek. — V. F. W.
Blaškovič Post 5275.—Ples v SND.
22.	maja, sobota.—Društvo Napredni Slovenci 5 SDZ. — Plesna veselica v SND.
23.	maja, nedelja. — Hrvatsko Viječ.—Koncert v SND.
23. maja, nedelja — Ples društva "Betsy Ross" štev. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
28.	maja, petek.—Club "33"— Ples v SND.
29.	maja, sobota.—Društvo Sv. Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND.
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-UOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
cleveland
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
enakopravnost
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
STRAN 4
enakopravnost
29. marca
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
— Bratci, kozake tepo!
Skozi mlinska vrata so pomešano planili kozaki in številni Tavričani na dvorišče, zastavljeno z vozovi. Spoprijeli so se pred glavnim vhodom. Vrata so škripala pod težo teles. Petro je vrgel vrečo na tla in s kratkimi koraki stekel proti mlinu. Darja se je vzpela na vozu in videla Petra, ko se je vstopil v svitek, odrivajoč vsakega, ki mu je prišel pod roke; ko so ga pa dvignili s pestmi in pritisnili k zidu, ga vrgli ob tla in poteptali s škornji, je presunljivo zakričala. Mitjka Koršunov je planil izza vogla iz strojnice in
vznemirjeni konji so strigli z ušesi, voli so mukali in se stiskali k vozovom . . . Blizu voz je šantal, grizoč si ustnice, bledi Sergej Platonovič in pod jopičem mu je plal trebuh kakor velikansko jajce. Darja je videla, da je kmet s strgano rdečkasto srajco zavihtel svoj drog nad Mitjka Koršunova, potem padel vznak in spustil prelomljeni drog, da mu je zletel iz rok, brezroki Aleksej pa ga je brcnil s škornjem in ga teleb-nil s svojo jekleno' pestjo po glavi. Darji so se pred očmi utrin;jali posamezni prizori, iztrgani iz boja: ne da bi trenila, je gledala Mitjka Koršunova,
^ ,	kako je kleče mahnil z železnim
v teku vihtel zelezen drog.	, o • -ni ^ -a , -
^ .v , . .	UM I drogom Sergeja Platonovica, ki
Tistemu Tavričanu, ki je	bil , ^ ° ^ ^
butnil Jakova "Podkev" po hrb-
tu, je uspelo, da se je izmotal iz klobčiča; za njim je zafrfo-tal kakor strta ptičja perut rdečkasti rokav njegove strgane j srajce. Sklanjal se je tako globoko, da se je skoraj dotikal z rokami tal, prišel do prvega voza in mu zlahka izdrl oje. Na! mlinskem vrtu je bilo slišati zateklo in hripavo kričanje:
—	Aaaaaa! . . .
—	Uuuuu . . .
—	Ajjajjajjajjaj! . . .
Hreščanje, pokanje, stokanje:
peklenski trušč.
Trije bratje Šamilji so pritekli iz svoje hiše. Enoroki Aleksej je padel na ])ragu, ker se je spotaknil nad vajetmi, ki so jih bili vsi pometali na tla; potem je planil na noge in začel skakati po ojesnih drug ob drugem stoječih voz, divje stiskajoč k
je prišel mimo njega. Ta je zakrilil z rokami in ritenski lezel proti vratom, drugi so pa teptali po njem, ga pehali nazaj, ga ! podrli v znak. Darja se je histerično zasmejala; pobarvani loki obrvi so ji med smehom tr-zali. A njen bedasti smeh je mahova utihnil, ko so se ji oči srečale s Petrom; ta je prilezel iz klobčiča, omahovaje, tuleč in preklinjajoč, telebnil pod nek voz in pljuval kri. Darja se je vrešče pognala proti njemu. Medtem pa so iz vasi pritekli kozaki, oboroženi s preklami. Pretep je zavzel pošasten obseg: niso se pretepali kakor po navadi, kadar so bili pijani, ali kakor o pustnih tekmah. Pri vratih v vagalnico je ležal mlad kmet s preklano črepinjo in brcal po mlaki črne krvi. Prameni las, pomazani s strnjeno krvjo, so mu padali na obraz. Očivid-
sebi prazni rokav manjkajoče: je dopolnil svojo pot po ve-levice. Njegov brat Martin se je i ggii božji žemljici . .
pripognil, da bi si popravil hlačni trak, ki se mu je bil izmuz-
Kmete, ki so se zbrali kakor Čreda drobnice, so pritisnil proti skladišču. Vse bi se bilo žalostno končalo, ko bi ne bila nekemu staremu kmetu šinila v
nil iz bele nogavice; toda tisti trenutek je krik pretrgal ozračje. Martin se je vzravnal in se
pognal, da bi dohitel Alekseja.,	^ . . , , .
]a»ja je	na gkw* arama	^
vozu, sopla in vila roke; okrog! sobo, potegnil iz peči goreče pori je so vreščale in vekale babe; leno, spet planil ven in krenil
V BLAG SPOMIN
Četrte obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta

Anton Nosan
ki je svoje mile oči za vedno zatisnil dne 28. marca 1944.
Hladna Te zemlja že štiri leta krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš,
mi pa ne moremo biti veseli,
ker to so žalostni spomini za nas.
Počivaj v miru, nam nepozabni,
spomin na Te bomo ohranili dokler tudi mi ne pridemo za Teboj in se skupno združimo nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Mary Nosan, soproga
Anthony. William in Joseph, sinovi
Cleveland, Ohio, dne 29. marca 1948.
Uncle Sam Says
je odgovoril Aleksej, očesom in z licem.
—	Zakaj?
—	Zavoljo reda. Drugič bodo poskušali biti prvi! —
Does a $1,000 in savings seem as elusive as the rainbow's pot of gold to you? Tiien, think about these facts: By joining the Payroll Savings Plan where you work and allotting just $2.50 a week for United States Savings Bonds, you will accumulate §1,440.84 in 10 years. Millions of my nieces and nephews are learning from experience that they can own an even greater amount of Savings Bonds through this partial payment plan. In the event you are self employed, automatic bond buying Is available to you through the Bond-A-Month Plan at your bank.
U. S. Trcasiir'^ Department
utripajoč | — Pritepel se je sem kdo ve I od kod. Stanuje pri škilosti Luk. ješki.
Čas, da bi mogli steči za kme-
ne
je ti, je minil. Kozaki so se poraz-
proti skladišču, kjer je bilo spravljenega več ko sto petdeset stotov žita; 2a njim se je vil dim kakor plašč in letele so iskre, motne v dnevni svetlobi
—	Vse bom zažgaaaaal! — je zatulil in pritaknil goreče poleno k strehi iz trstike.
Kozaki so se zdrznili in se ustavili. Suh veter je sunkoma pihal od vzhoda in nosil iz izbe za voznike dim proti gruči kmetov.
Ko bi ena sama iskra padla na staro, suho trstiko, pa b zgorela vsa vas . . .
Zamolkel in kratek krik je preletel vrste kozakov. Neki so se umikali proti mlinu, kmet pa je vihtel poleno, sejal po tleh žareče oglje, pomešano s sivim dimom,, in venomer kričal;
—	Podtaknil bom ogenj, pasja drhal! OOOOgenj!!!! . . . Ven iz vrta
Znakaženi obraz Jakova, ki je bil začel tepež, je bil posejan z višnjevimi pegami. Ta se je prvi umaknil z malinskega dvorišča: drugi so naglo odšli za njim.
Kmetje so kar popustili vreče, napregli konje k vozovom, zavihteli pentlje usnjenih vajeti, neusmiljeno počili konje, se | v diru zapodili z dvorišča in se hrumeč usuli na cesLo, ki je dr-j žala za vasjo.	j
Enoroki Aleksej je bil na sredi dvorišča. Prazni rokav hod-| nične srajce mu je opletal po suhem trebuhu; oko in lice sta mu trzala v običajnem krču. '
—	Na konje, kozaki!
—	Za njimi!
—	Ne smejo priti onstran grebena!
Mitjka Koršunov je, držeč se po strani, že mislil steči z dvorišča. Vidno razburjenje je spet prešinilo gručo kozakov, zbranih pri mlinu; toda isti trenutek se je od strojnice sem približal urnih korakov neznanec, pokrit s črnim klobukom, ki ga ni bil še nihče opazil. Razgrnil je množico s sulicami svojih preblizu skupaj stoječih oči, dvignil roko in dejal:
—	Stojte!
— Kdo si? — je zavpil Jakov Podkev in namrščil obrvi, ki so mu še dalje trzale.
—	Od kod si prišel?
—	Primi ga! . . .
—	Ha, ha! ...
—	Fiiii!
—	Čakajte razbojniki!
—	Pes, kuzlin sin!
—	Mužik!
—	Cokla, lesena!
—	Primaži mu jo. Jas!
—	Po nosu! ... Po gobcu! .
Moški se je zmedeno smehljal, a ne preplašeno; odkril se je, si zelo neprisiljeno obrisal čelo in s tem smehljajem razorožil množico.
—	Za kaj gre? — In z roko, v kateri je držal klobuk, je pokazal črno kri, ki je namakala tla pri vratih v tehtalnico.
—	Premlatili smo kmete, —
pojasnil Jakov, se zrinil v ospredje in si obrisal kapljo krvi, ki mu je visela od nosu.
—	Zapomnili si bodo za lep čas!
—	O, lepo bi bilo teči za njimi ... V stepi bi ne imeli kaj zažgati.
—	Bali smo se; ampak saj bi se ne bil nikoli upal!
—	Znorel je bil, prav gotovo bi bil podtaknil ogenj.
—	Te ukrajinske betice so strašansko togotne, — je zinil Afonja Ozjorov in se nasmehnil.
Neznanec je pokazal s klobukom proti njemu.
—	Kdo si?
Afonjka je zaničljivo pljunil daleč vstran in s pogledom po-spremenil let sline.
—	Kozak sem, ti pa se mi zdiš precej ciganske sorte, a?
—	Oba dva sva Rusa. '
—	Lažeš! — je zavpil Afonjka, poudarja je vsak zlog.
—	Kozaki izvirajo od Rusovi Ali ne veš?
gubili in živahno premlevali dogodek.
—	Jaz pa ti povem, da kozaki izvirajo od kozakov.
—	Nekega dne so tlačani pobegnili svojim gospodom k Donu in se tu naselili: dosti pozneje so dobili ime kozaki.
—	Dobro bi naredil, dragec, ko bi šel po svojih potih, — je jezno siknil enoroki Aleksej, stiska je pest z nabreklimi prsti in mežika je z očesom.
—	Capin, tu se je naselil; . . . Kakšna mrha! Misli na^ pokme-titi! . . .
—	Kdo pa je sploh? A? Zini, Afanasi j!
Ponoči je kakih osem vrst stran od vasi v stepi Grigorij užaljeno dejal Nataliji, zavijajoč se v težak in ohlapen plašč:
— Ne vem, zdiš se mi tuja . . Kakor tale mesec si: ne hladi in ne greje. Nimam te rad, Nata-Ija ne smeš biti huda. Sklenil sem, da ti ne bom nič rekel, pa si nisem mogel kaj . . . Zelo mi je hudo zate; zdaj sva se že privadila drug na drugega, a moje srce je nemo . . . Prazno je kakor stepa ob tej uri . . .
Natalja je gledala kvišku v nedosegljivo zvezdno cesto, v prosojno zaveso megle, ki jo je neslo nad njima, in molčala. Iz te črnosinje puščave v višini so prihajali kakor glasovi srebrnih zvončkov vzkriki žerjavov, ki so zaostali v svojem letu.
Zamirajoče zelenje je izpuhte-valo grenki vonj smrti.
Nekje vrh holma je bilo vide ti rdeč ogenj kresa, ki so ga bili prižgali kmetje . . .
Pred jutrom se je Grigorij prebudil. Na njegovem plašču je bilo za dva prsta snega. Stepa je počivala v iskreči se deviški belini na novo zapadlega snega in razločno je bilo videti višnjevkate sledove zajca, ki je bil stekel ne daleč mimo njune ga nočišča.
6
Od pradavnih časov je bilo tako: če je po cesti, ki drži v Milerovo, jezdil ali se peljal ko-zak sam in se ni umaknil ukrajinskemu kmetu (ukrajinske va-
si se začenjajo pri kraju Nižnje Jablonovskoje in segajo vse do Milerovega, to je čez pet in sedemdeset vrst), so ga Ukrajinci pretepli. Zato se je po navadi namerilo na postajo po več voz skupaj in tako ni bilo nevarno začeti prepir, če so se srečali v stepi s kmeti.
— Ehej, capin! S poti! Živiš, mršnja, na kozaški zemlji in se ne maraš umakniti?
Tudi kmetom je včasih huda predla, ko so nosili žito k Donu, v paramonovska skladišča. Tepež se je začel brez vsakrčne-ga vzroka, preprosto zato, ker so bili "kmetje" — a "kmeta" je treba pretepsti.
Že nekaj desetletij je budna roka sejala po kozaški zemlji seme narodne sovražnosti, ga negovala in obdelovala in seme je lepo uspevalo: ob tepežih je tekla po donski zemlji modra kri kozakov, gospodarjev dežele, in rdeča kri doseljenih ruskih in ukrajinskih kmetov, ki so prišli iz Voroneža.
Dva tedna po pretepu pred mlinom sta prišla v vas preiskovalni sodnik in poverjenik.
Prvi je bil poklican na zaslišanje Štokman. Sodnik, mlad pristaš kozaškega plemstva, je potegnil papir iz mape in vprašal:
—	Kje ste živeli pred svojim prihodom v ta kraj?
—	V Rostovu.
—	Zaradi kakšnega prestopka ste leta devetnajststosedme-ga prestajali kazen v zaporu?
(Dalje prihodnjič)
Dvojica želi dobiti v
4 ali 5 sob. y|f( Kdor ima za oddati, na] P po 6. uri zvečer.
po 9582
POSPRAVITE NA SPOMLAD/
Ko na spomlad pospravljate in snažite ter denete vašo hišo v red, odločite se vložiti vaše odvisne prihranke tam, kjer bodo rastli—na hranilno vlogo pri nas. PRIČNITE Z VLAGANJEM PRIHRANKOV ♦	ŠE DANES
Hranilne vloge so zavarovane do vsote $5,000.00
Vloge, ki jih napravite na ali pred 12. aprilom, bodo nosile obresti od 1. aprila 1948.
ST. CLAIR SAVINGS 0 LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVE. — HE 5670
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
AVTO NAPRODAJ
1940 Ford Tudor Del"*®' radio, grelec. V dobre® ® nju. Cena $750. Pokličilef" 6. uri zvečer.
EN 6317^^
RAZPIS ZA RESTAVRACIJO
Hrvatskega narodnega
na 63I4S+.
Kdor je sposoben podjetje, je lahko naslovu. Za informacije site pismeno ali osebno P pjjf Doma na 1075 E. 77 St. " odprl do 20. aprila 19«®'
peter cunovi
1075 E.
Cleveland
TOOL ROOM
OPERATORJI
Podnevni in noČni si
Dobra plača od
Morajo vzpostaviti
vrste strojne of' -natančna P«*")"
THE OLIVER COB^
19300 Euclid A*®'

99
Zastopniki
Enakopravnosti *
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newburiko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave.
r
Diamond 8029
Oblak Mover
Sc priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 27S0
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod mamo na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
T#l.: EN 5013
SN AZ
za delo od 6. zj. o ^ ,^^3. Polni čas. Tedenska P
jdstroP'"
Zglasite se na
5. na(
employment 01 william taylob

goH
v blag spo«*
tretje obletnice
ljubljenega xix pozabljenega
PFČ. ANTHONY
»ki je dne 29.
boju na Japonske , do narodov daf" žje-svoje inl®^° življene-
i)>'
Dan prezal^y ,
Iti'"
klicala Te j® y." y ko smo si sega"
ločit
sol*®'
Teška bila je nama rosil® so

a v srcu smo da videli bi se	j
Ti pa resnih J» j*gl 'L#'' kakor borec si ;» '
kakor borec — .5 misleč, da povf® nazaj
je

Vojna fn nazaj
usoda Ti ^ ^git, ^ )(''
bi>/ (i/ il»
tuja krije
neznanem, ,g|o fji'' stariža Tvoja t« Ji*'

a duh Tvoj
nama.	__»p*'
Snivaj sladko tam v tujin*'
Žalujoča ostal«
Antonija »•*

d"

Cleveland
Oglašajte