Leto XVII Številka 4 April 1987
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
lonci
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
LJUBNO	GORNJI GRAD
Gospodarjenje v letu 86
O analizi rezultatov gospodarjenja je obširno razpravljal Izvršni svet So Mozirje, na seji dne 19. 3. 1987. V zvezi z rezultati gospodarjenja so bile izpostavljene naslednje značilnosti za leto 1986.
Ko ocenjujemo cilje in naloge v letu 1986, smo na koncu tega poslovnega leta lahko z rezultati zadovoljni. Težave, ki so spremljale naše gospodarstvenike v preteklem letu so bile uspešno premagane, saj je bila dosežena večina postavljenih ciljev. Med njimi je treba poudariti, da smo uspeli povečati:
•	rast industrijske proizvodnje za 6,2%
•	rast dohodka realno za 25% od tega na račun povečane produktivnosti dela za 135%
•	rast fizičnega obsega na področju turizma za 22%, kar pomeni 41.203 nočitev,
•	rast kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju za 2,5% in tudi
•	realno povečali osebne dohodke za 11%.
Med najuspešnejše OZD v letu 1986 lahko prištevamo delovno organizacijo Elkroj Mozirje, MGA Nazarje, Gorenje GLIN Nazarje in tudi Gozdno gospodarstvo Nazarje. '
Izgubo smo beležili le v eni delovni organizaciji t. j. RTC Golte v višini 6,7 mio. din, katera je bila tudi takoj pokrita. Vzrok zanjo pa so bile neugodne vremenske razmere v zadnjem trimesečju, ko se je pričela zimska sezona.
V letu 1986 nam je uspelo s preudarno akcijo okrog usklajevanja delitvene politike v organizacijah združenega dela zajeti neupravičeno delitev novoustvarjene vrednosti. Tako smo za 1,7% hitreje poveče-
vali rast dohodka, kot rast sredstev za osebne dohodke. Kljub temu se nam je zmanjšala akumulacijska sposobnost našega gospodarstva pod nivo leta 1985.
Vplivi so bili notranji nanji. Med notranje lanico štejemo precejšnje zadolževanje OZD, ki se kaže v povečanju obresti za 105% glede na leto poprej. OZD, ki so povečale negativni saldo obresti so Elkroj Mozirje, MGA Nazarje, Smreka Gornji grad, GLIN Nazarje. Kritični pa sta Komunala in Kemija Mozirje, ki sta zadolženost povečali glede na leto poprej.
Na področju zunanjetrgovinske menjave je še vedno pozitivna pokritost uvoza z izvozom. Ob tem, da smo izvozili za 4% manj kot leto poprej, uvozili pa smo kar za 8% več kot v preteklem letu. Izvoz je v upadanju v vseh OZD, razen DO Elkroj Mozirje, kjer se je izvoz nominalno podvojil.
Napovedani ukrepi ekonomske politike, ki naj bi delovali v cilju zmanjševanja vseh oblik porab in zaščitili akumulacijo v OZD, so povzročili v zadnjih mesecih 1. 1986, določeno negotovost v OZD in. prisotna je bila nenormalna evforija delitve na sektorjih porab (osebne, skupne in splošne). Ob tem so bila prisotna tudi nenehna opozarjanja gospodarstvenikov po drugačni zunanjetrgovinski zakonodaji, ki bi morala biti bolj spodbudna za vse izvoznike, še zlasti za tiste, ki izvažajo na konvertibilna tržišča.
Slednje ugotovitve ob vseh notranjih slabostih, ki so še prisotne v našem združenem delu, so tudi prispevali, da rezultati v zaključnih računih niso bili še boljši.
DARJA DOBOVIČNIK
Razgovori po KS
Na pobudo OK SZDL Mozirje so v mesecu marcu v vseh desetih krajevnih skupnostih potekali sestanki, na katerih so se predstavniki družbeno politične skupnosti pogovorili s predstavniki posameznih krajevnih skupnosti.
Sestankov so se udeležili predsednik So, predsednik IS SO, predsednik Komiteja za DER in UP ter predsednik OK SZDL Mozirje. Iz krajevnih skupnosti pa so v pogovorih sodelovali predsedniki svetov, predstavniki DPO, skupščine, odborov, komisij, vodje delegacij in drugi. Srečanja so bila zanimiva in plodna in so vzbudila veliko zanimanja.
Glavni namen sestanka je
Pogled ni razveseljiv... Nas bo kaj spametovalo?
Za
naš razvoj in napredek
Razvoja naše Gornje Savinjske doline si ne moremo zamišljati brez aktivnega sodelovanja vseh krajanov in občanov. Aktivnost, zavest, skrb in odgovornost se kaže skozi tretji referendumski samoprispevek v mozirski občini. Kljub temu, da so današnji časi težki in težji iz dneva v dan, delavci, kmetje, obrtniki, upokojenci in večini primerov vsi krajani še v posameznih ak-
cijah v krajevnih skupnostih dodatno prispevajo v obliki denarja, dela, materialu, za razvoj posamezne KS, za naš skupni napredek za boljše in lepše življenje naših otrok iiT nas vseh. Da bi bili seznanjeni koliko sredstev seje nateklo iz naslova III. referenduma v času od 1.6. 1983 pa do 31. 12. 1986, kako so bila sredstva razporejena in trošena objavljamo naslednje podatke.
Skupni prihodki od L 6. 1983 — 31. 12.
—	manipulativni stroški
—	sredstva za delitev
—	OSNOVNA DELITEV
—	skupni program 50%
—	krajevne skupnosti 50%
DELITEV SREDSTEV KS
—	fiksna sredstva 20%
—	po številu prebivalcev 80%
1986 283,421.307 din 115.304 din 283,421.003 din
141.710.052	din
141.710.052	din
28,342.000	din
113.368.052	din
bil, da se predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine seznanijo s problematiko vseh krajevnih skupnosti in možnostmi nadaljnjega razvoja, izvajanjem referendumskega programa ter pripravah na pristop k četrtemu referendumu za krajevni samoprispevek.
V vseh krajevnih skupnostih je bila izražena želja, da taka srečanja ne bi bila le enkrat letno, saj je takšna oblika sodelovanja zelo koristna in plodna, in se lahko le na ta način navežejo pristni stiki z aktivisti po krajevnih skupnostih, ter se temeljito obojestransko seznanijo s specifično problematiko.
Krajevna skupnost		Fik. sred.	% št. preb.	Znesek	Skupaj
1.	Mozirje	2,834.200	22,7	25.734.548	28.568.748
2.	Nazarje	2,834.200	9,4	10,656.597	13,490.797
3.	Šmartno/Dreti	2,834.200	4,6	5,214.980	8,049.130
4.	Bočna	2,834.200	4,3	4,874.827	7,709.027
5.	Gornji grad	2,834.200	8,4	9,522.916	12,357.116
6.	Nova Štifta	2,834.200	4,6	5,214.930	8,049.130
7.	Solčava	2,834.200	3,8	4,307.986	7,142.186
8. Ljubno		2,834.200	17,3	19,612.673	22,446.873
9.	Luče	2,834.200	10,9	12,357.118	15,191.318
10.	Rečica/Savinji	2,834.200	14,0	15,871.527	18,705.727
Skupaj	28,342.000 100,0 113,368.052 141.710.052
Krajevne skupnosti so pritečena sredstva trošile po programih v posameznih krajevnih skupnostih.
Skupna referendumska sredstva pa so bila trošena kot sledi:
1.	Vrtec Šmartno ob Dreti	2,000.000
2.	Zdravstvo 1983/84 — Zdravstveni dom	Nazarje 6,000.000
3.	Ureditev smetišča Podhom 1983	4,400.000
4.	Osnovna šola Mozirje 1984/85	25,000.000
5.	Turistično gospodarstvo 1984	478.651
6.	Poslovni prostori Del. univerze 1984/85/86	7,000.000
7.	RTV pretvorniki 1985	2,695.000
8.	Cesta Hom 1986 .	37,500.000
Rp SKUPAJ
85,073.651
****)M-**>M-****>M-!M-**************************************************1
★
*
★
★
$
★
★
★
$
★
*
★
★
★
*
*
Občanom in delovnim ljudem občine Mozirje čestitamo k prazniku Osvobodilne fronte L maju!
in
Delovne in družbeno-politične organizacije,
samoupravne interesne skupnosti, SO Mozirje in njen Izvršni svet.
»j********************************************************************
V letu 1986 je bilo za skupni program porabljeno za 56,647.000 din manj od pritoka. Referendumski odbor je na 6. redni seji dne 26. 2. 1987 ta sredstva in sredstva zbrana v januarju in februarju 1987 razporedil v višini 94.509.397 za PTT prizidek v Mozirju. Sredstva so bila nakazana na PTT Celje TOZD za PTT promet Titovo Velenje kot naša 100% udeležba za izgradnjo PTT prizidka v Mozi-
rju. Prizidek bi se moral pričeti' graditi takoj in naj bi bil končan v začetku septembra 1987.
O sami problematiki PTT bomo poskušali napisati pozneje.
Sredstva refereduma so se po letih zbirala takole: 1983
22.930.000,	1984 39,336.000,
1985	71,913.000,	1986
159.090.000.
Iz tega je razvidno, da beležimo najvišji porast iz leta 1985 na 1986 žal pa tudi najvišji porast cen. Ocenjujemo, da se bo referendumskih sredstev v letu 1987 zbralo do 280,000.000 din.
Že iz skupnega programa in porabe se lahko vidi, da so bila sredstva vložena tja kamor je bilo s programom predvideno, brez teh sredstev bi bila dolina . prikrajšana za vse objekte, prikrajšani bi bili za vse tisto kar se je iz referendumskega programa zgradilo, obnovilo, vzdrževalo v posameznih KS iz naslova tako razporejenih sredstev. Zbrana referendumska sredstva pa ne bodo zadoščala, da bi lahko pokrili celotni predvideni skupni referendumski program. Inflacija in stroški tudi referendumu niso prizanesli.
Na vsak mesec odvedeni denar smo pozabili, s tem pa nismo pozabili na človeka, na naš razvoj, na naše potomce, na našo lepšo prihodnost. Naj-nas takšna misel vodi še v naslednja obdobja, kot trdna obljuba in naše skupno spoznanje, da je vsaj za sedaj to edina pot k za korak večjemu razvoju in napredku — nas in naše doline.
Za referendumski odbor ANTON BORŠNAK
Ob
dnevu OF
46 let mineva od zgodovinskega trenutka, ko je bila v Vidmarjevi hiši pod Rožnikom ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ta se je Že takrat zavedala, da si bo slovenski narod svojo usodo sam koval in da bo imel toliko svobode, kolikor si je bo sam priboril. OF je prinesla v slovensko nacionalno politiko novega duha in nove metode v borbi za resnično nacionalne interese.
Osvobodilna fronta je združila vse poštene Slovence, ne glede na to, kateremu političnemu in svetovno nazorskemu taboru so pripadali. Zato ni bila za zeleno mizo ustvarjena politična koalicija in ni bila rezultat vnaprej pripravljenih načrtov in se nikoli ni hranila z gostobesednimi programi, izmišljenimi v zaprašenih kabinetih.
Kardeljeva vizija Osvobodilne fronte je še kako aktualna tudi danes. Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki nadaljuje poslanstvo Osvobodilne fronte, bo danes in jutri pomembna sila, ki nas bo z aktiviranjem najširših dobromislečih množic popeljala iz družbene, politične in gospodarske krize. Pri tej borbi se ne bo smela držati nika-kih večnih šablon in receptov. Predvsem pa mora biti v svojem delovanju demokratična in vse oblike demokratičnega delovanja mora še naprej razvijati.
Zadnje, kar nam je danes potrebno, je malodušje. Miselnost »saj se tako ne da nič spremeniti« in »saj se ne splača dobro delati«< je najbolj nevarna in aktivisti Socialistične zveze po krajevnih organizacijah se ji morajo odločno zoperstaviti, kot so se ji zoperstavili v najbolj usodnih dneh slovenskega naroda.
Če nam bo to uspelo in če bomo ohranili svojo notranjo gotovost in dostojanstvo, bomo storili zelo dosti za to, da se bo naša ožja domovina Slovenija kot tudi širša Jugoslavija zopet utirila v pot modernega razvoja, razcveta, čistih računov in bratskega razumevanja.
Da ljudem še ni zmanjkalo volje do dela in odločanja, dokazuje vsaj v naši občini ponoven razcvet delegatskega odločanja. Delegati četrtega mandatnega obdobja se v mnogo večjem številu kot prejšnje, vključujejo v delo skupščin. Dejstvo je, da ljudje želijo sami odločati o svojem — razvoju in sami kreirati svojo bodočnost.
S to vizijo pa smo se zopet približali osnovnim vodilom, ki so pogojevali ustanovitev Osvobodilne fronte.
Rajko Pintar
«t
Številka 4 — April 1987
Kako bodo živele KS?
Delo krajevne samouprave postaja iz leta v leto pomembnejše, o tem že nihče več ne dvomi. Kljub vsemu spoznanju pa ostaja odprto vprašanje sistemskega financiranja te dejavnosti. Tako nekako se je začela prva seja novoizvoljenega sveta KS Mozirje, ki ga vodi Rade Rakun.
Dnevni red seje je bil zelo aktualen, saj je med drugim šlo tudi za dokončanje mrliške vežice v Mozirju, zagatah pri ohranjanju Savinjskega gaja, urejanja okolja mozirske šole in ureditev cestišča od glavne ceste do šole, o nekaterih dolžnikih in o vprašanjih uresničevanja referendumskega programa.
Tako je zagotovljeno, da bo mrliška vežica kmalu služila svojemu namenu, saj je treba opraviti le še končna obrtniška dela. Več težav pa bo z ureditvijo okolice, ki je zaradi zemeljskega plazu zelo neugodna. Treba bo pričeti z deli na betonskih oporah (škar-pah), to bo zahtevno delo, ki se ga bodo ob ugodnem vremenu lotili. Pokopališče bo dobilo ograjo, kar je tudi ena od velikih nalog, ki še čaka. Tako bo le po velikih zapletih Mozirje imelo mrliško vežico.
Skoraj brezupno pa je izzvenelo poročilo Janeza Žagarja o stanju okoli vzdrževanja Savinjskega gaja. Denarja kljub
volji občinskih dejavnikov ni, pa še dolgovi obstajajo. Jasno je, daje takšen park kot je gaj, le prevelik zalogaj za neko krajevno skupnost, tudi če bi bila še tako razvita! Vendar pa je dejstvo, daje Savinjski gaj tu in da bo treba najti zanj rešitev, kajti opustiti ga, bi verjetno bila nevrzdržna odločitev. Vsekakor je nujna sistemska rešitev gmotnega vprašanja. Čeprav so člani sveta ponudili pomoč v prostovoljnem delu, to ni izhod iz težav. Svet je po dolgi razpravi sklenil opozoriti občinske može na resno nevarnost, da bo Savinjski gaj ostal neoskrbo-
van.	Vedeti je treba, da gaj ni le stvar Mozirja, da presega celo meje občine, zato bo treba skupaj z občinskimi dejavniki o stanju seznaniti tudi republiške organe oziroma odločujoče na ravni turizma.
V ostalih vprašanjih so na svetu našli možnosti za njihovo razrešitev razen seveda financiranja bodoče dejavnosti krajevne skupnosti. Takšna kot je mozirska bi, denimo morala imeti tajnika, tudi za to je treba najti sredstva, saj brez rednega poslovanja skupnost ne more opravljati svojih nalog. Kot vse kaže so glede tega -možnosti v osebi Janeza Žagarja, ki bi to zahtevno delo lahko uspešno opravljal že zaradi odličnega poznavanja okolice in samega Mozirja.
G Z ima nove organe
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica pokriva s svojo dejavnostjo občini Mozirje in Titovo Velenje. 18. marca t. 1. so sklicali prvo sejo novoizvoljene skupščine SSGZ. Na njej so obravnavali najprej pregled dela zbornice v letu 1986, podali so analizo rezultatov gospodarjenja gospodarskih organizacij za obdobje 1986, proučili pa so tudi pogoje poslovanja v tem letu. Sprejeli so načrt dela za naprej in izvolili organe zbornice za naslednje obdobje.
V izvršilni odbor SŠGZ so izvolili:
Petra Petroviča, Gorenje SOZD, Jožeta Kumra, GG Nazarje, Venčeslava Svoljšaka, Zavod za urbanizem, Vilija Jelena, REK ESO, Janeza Živka, Glin Nazarje, Ivana Kramerja, Elkroj Nazarje, Alojza Plaznika, ZKZ Mozirje, Jožeta Rajerja, DO Inženiring, Jožeta Vrtačnika, Savinja Mozirje, Slavico Zabukovnik, Paka, Titovo Velenje, Toneta Vrhovnika, LB, Titovo Velenje, Kristino Debelak, VEKO, Titovo Velenje in Janka Vovka, REK SOZD. Predsednik ostaja še naprej Janez Basle.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
sporoča vsem svojim članom, da bomo tudi letos organizirali kolesarjenje in pešačenje in sicer vsako drugo soboto v mesecu z odhodom iz Mozirja ob 15. uri, kot sledi:
sobota 9. 5.1987 — peš hoja, sobota 13. 6. 1987 — kolesarjenje, sobota 11. 7. 1987 — peš hoja, sobota 8. 8. 1987 — kolesarjenje, sobota 12. 9. 1987 — peš hoja in sobota 10. 10. 1987 — kolesarjenje.
Za relacije se bomo dogovorili na zbornem mestu pred odhodom.
Kaj je narobe v živinoreji?
Kmetijstvo in živinoreja z njim vred se že dolgo vrtita v začaranem krogu cenovnih in vseh drugih neskladij. Včasih se razmere izboljšujejo, včasih slabšajo, v tem času pa so dobesedno obupne. Križaje namreč takšna, kot je živinorejci doslej še niso doživeli, kar menijo tudi za Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi. Odkupne cene kmetijskih pridelkov se niso dvignile že od lanskega avgusta, cene krmil, gnojil in drugega reprodukcijskega materiala pa so se v tem času dvignile tudi do 300 odstotkov. Pridelovalci mleka že sedaj niti slučajno ne pokrivajo stroškov, v živinoreji pa je stanje že skoraj slabše. Zvezni in republiški organi valijo krivdo eden na drugega in zelo neresno se sliši, da organizatorje proizvodnje in predelovalce silijo v izgubo, kar naj bi bila edina rešitev iz krize, seveda pa bi s tem kratkovidno povzročili dolgoročno katastrofo.
Na Zgornjesavinjski zadrugi ob vsej zaskrbljenosti zelo resno pričakujejo, da se bodo odkupne cene vendarle dvignile. Ob tem posebej poudarjajo, da se kmetje ne borijo zgolj za poviševanje odkupnih cen, niso za njihovo prekomerno navijanje, kar so potrdili tudi na nedavnem skupnem sestanku. Radi bi le, da bi bile tudi cen e vhodnih materialov bolj stabilne, da se ne bi višale iz dneva v dan, odkupne cene pa ob tem ostajale nespremenjene. Le tako bo možna proizvodnja.
Ker tega v tem trenutku ni, so posledice že vidne. Število glav in privezov je iz dneva v dan manjše, s tem je manjša tudi proizvodnja. Žal je tako, toda to je edina rešitev pred še večjimi
izgubami. Tudi na zadnji seji kolegija zadružne zveze Slovenije, je bilo na ta račun izrečenih veliko kritik in problemov, vendar pravih rešitev člani niso našli. Odkupne cene določa zvezni izvršni svet in so torej »zaščitene« . Republika je torej ne more popravljati, še manj zadruga in predelovalci. Vseeno, ali pa prav zato, na zadrugi menijo, da bo slovenski izvršni svet moral nekaj ukreniti, prisluhniti problemu in najti kompenzacijska sredstva. Nekaj se v republiških organih sicer dogaja, vendar je postopek predolg, težave pa terjajo takojšnje ukrepanje.
Pojavljajo se celo težnje, tako je bilo rečeno na zadružni zvezi Slovenije, da naj bi se močneje organizirale repro-skupnosti v živinorejski verigi, s tem, da naj bi predelavo in organizatorje proizvodnje, to je zadruge, potisnili v izgubo, da ne bi vsega bremena nosi! kmet na svojih plečih. Takšna rešitev seveda ni nikakršna rešitev, saj izguba pomeni sanacijske postopke, celo ukinitev posameznih delovnih organizacij. To pa v nadaljevanju pomeni, da kmet niti ne bo več organiziran, da izdelkov ne bo mogel več prodajati niti po takšni ceni, kot je doslej vendarle še lahko. Stvari je seveda treba reševati drugje. Predvsem je treba uskladiti cenovna neskladja, tudi s tem, da bodo priznani in potrjeni proizvodni stroški, česar danes seveda ni. Resnici na ljubo je to že staro dejstvo, prav tako dolga zgodba o neuspešnih prizadevanjih. Vendar se bo ta zgodba morala in se bo končala, tako ali drugače.
J. P.
Kako se izgoniti, to je sedaj vprašanje...
Okrogla miza mladih
Iz miličniške beležnice
Vsekakor ni naključje, da so se mladi velenjske občine in celjske regije na 7. festivalskem dnevu ob sprejemu.štafete mladosti odločili tudi za okroglo mizo o prestrukturiranju gospodarstva s posebnim poudarkom na ustanavljanju malih delovnih enot, ali ušesu bolj sprejemljivo, na razvoju drobnega gospodarstva.
Razvita svetovna gospodarstva pravzaprav temeljijo na oblikah teh podjetij in pri nas to vemo. O tem že mnogo let govorimo, pišemo in pomen drobnega gospodarstva obešamo na veliki zvon, na vseh ravneh, v vseh organizacijah in organih. Od besed k dejanjem je pri nas seveve-da dolga pot, zato velja ugotovitev, da smo ob besedičenju, storili le kanček več kot nič.
Okrogla miza v prostorih sozda Gorenje je bila dobro obiskana.
Udeležili so seje mladi, predstavniki ekonomske fakultete, republiškega komiteja za drobno gospodarstvo in ob ostalih tudi peščica sedanjih in bodočih nosilcev malih delovnih organizacij, katerih izkušnje o zares trnovi poti od zamisli do uresničitve so bile še kako dobrodošle. Dovolj zgovorni so že podatki o deležu malih delovnih organizacij v razvitih gospodarstvih v primerjavi z deležem pri nas. Če bi želeli to neskladje izravnati, bi morali v Sloveniji v naslednjih desetih letih ustanoviti 7.000 malih delovnih enot z enim do sto zaposlenih, se pravi 12 na leto v vsaki občini, zaposliti do 300.000 novih delavcev in za to nameniti 20 odstotkov akumulacije slovenskega gospodarstva na leto.
Kako (pre)zahtevne so te naloge ni treba posebej poudarjati.
Vse skupaj ovirajo ukrepi tekoče gospodarske politike, ni tržnega gospodarstva kot osnovnega pogoja, v Slovenijije zaposlenost skoraj 100-odstotna, tehnologija je zastarela in iztrošena, v večini občin niti ni na voljo prostora, kje so prepotrebna sredstva, tudi za delovanje podpornih ustanov, ki naj bi. ob ustanavljanju malih delovnih enot pomagale in svetovale na področju trženja, zagotavljanja sredstev, ria pravnem področju in podobno. Samoupravni podjetniki so pri ustanavljanju danes prepuščeni sami sebi, svojemu znanju, potrpežljivosti in iznajdljivosti.
Postopki so nejasni in neopredeljeni, tu je še nedograjena zakonodaja z vsemi svojimi predpisi in podobno. Politične podpore sicer ne manjka, toda to je premalo. _	,
Predvsem bo treba veliko naporov vložiti v pre-
dvidene ustavne in zakonske spremembe, ki tega področja ponovno ne opredeljujejo smotrno, predvsem pa ne enostavno.
Takšna je naša zakonodaja in dolgotrajni postopki v zvezi z njo.
Če bi torej želeli stvari urediti po »normalni« poti, bi to trajalo do štiri leta, to pa ob sedanjem zamujanju pomeni izgubljeno bitko s časom. Seveda na to ne kaže čakati, izkoristiti je treba dane možnosti, sicer zelo pičle in na konkretnih primerih dokazati pravilnost zahtev in usmeritve. Sedanja ena in bodoči dve mali delovni enoti že dokazujeta, da je ustanavljanje in poslovanje možno in to je velika spodbuda za naprej. Slovenska mladinska organizacija je na tem področju že doslej storila veliko ih ima pripravljene že nove načrte za ustanavljanje malih delovnih enot tudi na področju družbenih dejavnosti. Če smo doslej delali »velike in neuspešne eksperimente«, primerov je dovolj, naredimo torej še »male« in družbeno koristne, menijo mladi. Mladi v Sloveniji so se torej tega odločilnega razvojnega področja lotili odločno. V tem vidijo svojo ustvarjalno in 'lepšo bodočnost, zato so z okrogle mize poslali tudi odprto pismo skupščinama SRS in SFRJ. Tudi predstavnik zvezne konference ZSMJ je zagotovil, da bodo pobudam slovenskih mladincev na tem področju poslej namenili veliko pozornosti, ki je doslej niso.
Na okrogli mizi so veliko spregovorili tudi o vlogi velikih organizacij združenega dela, ki naj bi bile nosilke ustanavljanja malih delovnih enot na družbenem področju. V okviru teh velikih že sedaj deluje precej malih, slednje pa so v svojem delu in razvoju omejene že zaradi svojega položaja. Veliki sistemi seveda ne kažejo posebnega zanimanja, da bi sami sebi ustanavljali (pre)--hudo konkurenco. Imamo dovolj sposobnih kadrov? Ni jih sicer preveč, toda večinoma neustvarjalni sedijo v večjih delovnih organizacijah, ali pa svoje znanje uveljavljajo in vrednotijo v tujini.
Bodo sposobni strokovnjakiz ustanavljanjem malih delovnih enot »zbežali« iz velikih organizacij na bolje plačana delovna mesta in s tem osiromašili velike? »Naj«, pravijo pobudniki ustanavljanja malih delovnih enot. »Namen naših naporov je tudi, da z našimi napori končno pravilno ovrednotimo znanje in ustvarjalnost, damo obojemu pravo vrednost in ceno. Brez tega ne bo napredka.«
J. P.
9. marca t. 1. so v oddelku železnine ljubenske trgovine ugotovili tatvino. Storilec je želel blagajno izprazniti. Ker se mu vlom ni posrečil, je odnesel gotovino, ki jo je našel v predalu pri blagajni. To je bilo 20.000 din. Delavci milice so po poizvedbah ugotovili in še isti dan izsledili storilca v osebi Antona Napotnika, 35, z Ljubnega. Denar so pri njem zasegli in ga vrnili trgovini, on pa se bo moral zagovarjati za kaznivo dejanje pred sodiščem.
Pravo divjanje so si priviščili
29.	3. t. 1. okoli 23. ure Franc Ž., 25, Maks G., oba z Rečice ob Savinji in Igor Petrin, 22, iz Varpolja. Napotili so se do is-tanovanja S. K. v Nazarjah.
Pod vplivom alkohola so priklicali lastnico stanovanja, pri tem so bili dokaj glasni in tako izsilili vstop v stanovanje. Nad lastnico stanovanja so potem počeli nasilna spolna dejanja. Ko so miličniki ukrepali so prijeli Franca Ž. in Maksa G., dočim je Petrin pobegnil in se pred aretacijo skril. Slednji je znan nasilnež in milica opozarja vse občane, da je tudi skrivanje storilca kaznivega dejanja kaznivo, zato prosijo za pomoč pri odkritju Petrina.
Posebno vnemo za orodje je dokazal neznanec s tem, daje v času od 13. do 16.3.1.1. odtujil z delovnega stroja, ki je stal ob gozdni cesti Hom—Brdo. Vdrl je v zaboj za orodje, si iz njega vzel večjo količino orodja in verige za vleko lesa. Storilca še iščejo.
Med prijatelji zimskega športa najdemo tudi take, ki ne poznajo kaj je tuje ali njihovo. Tako so v marcu večkrat prijavili kraje športne opreme na RTC Golte. Ob eni takih prijav so miličniki na spodnji postaji pregledovali opremo, vendar ukradene niso našli. Tako so le pogledali tudi na Golteh in kmalu odkrili, da je začasno zaposleni M. P. iz Maribora »zbiral« tuje predmete v svoji sobi in jih nato spravljal v prodajo. Fant se bo zagovarjal pred sodiščem.
WO Mozirje
Dejavnost vzgojno-varstvene organizacije Mozirje obsega celodnevno vzgojo in varstvo predšolskih otrok, skrajšan vzgojnovarstveni program, celoletno pripravo otrok na osnovno šolo v okviru rednega celodnevnega dela, skrajšano pripravo otrok na šolo, kar pomeni 180 ur v pomladanskih mesecih ter druge redne in občasne programe za predšolske otroke. Sem sodijo cicibanova prometna in športna značka, pevski zbor, ritmično-folklor-na in likovna skupina, ure pravljic za zunanje otroke in vrsta drugih prireditev, dejstvo pa je, da vse te dejavnosti niso financirane od skupnosti otroškega varstva, staršev, ali koga drugega.
Organizacija ima devet delovnih enot v Mozirju, Nazarjah, na Rečici in na Ljubnem, v Lučah, Solčavi, Gornjem gradu, Bočni in v Šmartnem. Skupno je bilo decembra v varstvo zajetih 378 otrok, ali 27 več kot leto poprej. S precejšnjo prostorsko stisko se srečujejo v Nazarjah, na Rečici inna Ljubnem, saj na Ljubnem otrok ne sprejemajo več in bodo morali v bližnji prihodnosti najti možnost za novogradnjo ali razširitev. V skoraj vseh vrtcih se še naprej slabša opremljenost z vzgojnimi sredstvi, pa tudi igrišča so še vedno neprimerna, čeprav se skupaj s krajevnimi skupnostmi močno trudijo, da bi stanje izboljšali. Pri potrošnih materialih, kot so papir, blago, usnje in podobno jim veliko pomagajo delovne organizacije z odpadnimi materiali, pri nakupu igrač pred novim letom pa so jim pomagale tudi denarno. Ne glede na to morajo po vseh vrtcih zelo varčevati, če želijo zagotoviti vsaj normalno
Divjaštvo na smučišču lahko pripelje do hudih posledic. To je ugotovil Pavel Orešnik, 22, z Ljubnega, ko je 27. 2.1.1. okoli 13. ure s svojo divjo vožnjo težko poškodoval devet let starega otroka Barbaro Govek iz Šmartnega ob Dreti. Deklica je smučala pod nadzorstvom inštruktorja na smučiščih RTC Golte in je zaradi posledic poškodb morala v bolnišnico. Orešnik ni upošteval reda in discipline na smučiščih in je tako storil kaznivo dejanje, zato se bo zagovarjal pred sodiščem.
Spet so miličniki naleteli na nedovoljeno prevažanje lesa.
29.	3. t. 1. je ob 6,20 patrulja miličnikov v Mozirju kontrolirala voznika tovornjaka in seveda pregledala tovor. Na njem je bilo okoli 2 m3 desk in okoli 90 m2 ladijskega poda. Ker se lastnik tovornjaka Maks Jurak, Homce-Brdo ni mogel izkazati z veljavnimi listinami o plačanih prispevkih za les, kije bil last Jožeta Sem-primožnika z Brda, so mu les zasegli in ga potem, ko je bil plačan davek vrnili lastniku. O prekršku so poslali poročilo pristojnemu organu.
31. 3. 1987 je okoli 18. ure Slavko Lekše, 50, iz Mozirja vozil osebni avto po lokalni cesti iz Smrekovca v smeri Ljubno. V Teru je zaradi' prevelike hitrosti skrenil s ceste na travnik, pri tem se je vozilo pričelo prevračati, voznik pa je bil težje poškodovan.
Pomoč je moral poiskati v bolnišnici v Celju. Kot so ugotovili miličniki, ni bil privezan z varnostnim pasom in je kazal znake vinjenosti.
Tik pred tiskanjem našega glasila smo bili obveščeni, da so miličniki pod neposrednim vodstvom komandirja Bojana Vrečiča uspeli prijeti Igorja Petrina. Seveda ni šlo zlepa, prav zato smatramo prizadevanje miličnikov za uspeh. Ob tem pa je komandir pograjal nizko samozaščitno zavest krajanov, ki niso pomagali izslediti nasilneža, čeprav je to tudi v njihovem interesu.
vzgojno in varstveno delo. Načrtovane dohodke za lansko leto so sicer presegli, ob tem pa prispevki staršev za vzgojo in varstvo dosegajo indeks le 91. Zato nameravajo čimprej povečati oskrbne stroške, da bi s tem prešli na uresničevanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialne politike v Sloveniji.
Odveč bi bilo naštevati vse prireditve, ki so' jih v vrtcih pripravili v sklopu rednega vzgojnega programa in vse prireditve za zunanje otroke. Preveč jih je namreč, kar kaže na zares izjemno prizadevnost vzgojiteljic in varuhinj, če upoštevamo pogoje v katerih delajo, pa še posebej. Dejstvo tudi je, da število otrok v vrtcih narašča, kar kaže na vse večjo osveščenost staršev o potrebi celoletne in vsestranske vzgoje. Seveda bi število naraščalo še hitreje, vendar porast preprečuje prostorska stiska v nekaterih vrtcih.
Ta problem so seveda vnesli v usmeritve za boljše delo v prihodnje, prav tako pa bodo morali zagotoviti boljšo opremljenost z vzgojnimi sredstvi, čeprav bo nakup teh sredstev še naprej omejen zaradi pičlih sredstev. Ob tem bodo poskrbeli tudi za ureditev igrišč, česar sami zagotovo ne bodo zmogli. S skupnostjo otroškega varstva se bodo skušali dogovoriti o finančnem vrednotenju programov, ki jih vrtci uresničujejo za zunanje otroke, vendar doslej na račun redne dejavnosti. Seveda se ne bodo mogli izognili postopnemu zviševanju oskrbnih stroškov, s čimer naj bi se približali ekonomski ceni. Za letos tako predvidevajo povišanje oskrbnih stroškov obenem s prehrano trikrat za okrog 40 odstotkov.
Da ne bo konec slab, vozite previdno

številka 4 — April 1987
E3nH0VICE 3
Delo z ljudmi je zahtevno
Izmed poklife^yemiedvom-no tisti, ki je naitnenjen delu s sočlovekom še posebno zahteven. Tako nekako je povedala svoje misli patronažna sestra Cvetka Marjanovič, ko smo jo obiskali, .	^
Ko se je odločila za poklic medicinske sestre je bila odločna pomagati ljudem in ko je po 15 letih delovnih izkušenj prijela za torbo patronažne sestre v občini, je dobro vedela, da bo delala med ljudmi, z njimi in za nje v delavniku, ki nima ur...
In katere so njene naloge? Seveda vse še odvija zunaj ambulante v domovih ljudi, ki so bolni, pri mladih mamicah, te čakajo nasveta izkušene strokovno usposobljene sestre, ki je tudi sama mati dveh otrok, marsikaj pri tem pa je od visno od njene hitre dćllbčitve, saj so trenutki, ko mora sama ukrepati. Sicer pa je njeno delo tesno povezano z navodili lečečega zdravnika, ki so odločilna, hkrati pa dnevna sporočila zdravniku o stanju bolnika pomenijo zaokrožen potek prizadevanj za zdravljenje. Poleg dela na terenu, je mesto patronažne sestre v posvetovalnici za otroke in tako bi lahko rekli, da spremlja otroka še pred njegovim rojstvom pa tja do njegove prvega rojstnega dne. Tudi otročnice obiskuje, svetuje in ukrepa, nosečnicam nameni po dva obiska, po potrebi pa tudi več. Jasno je, da morda kdaj obiski odpadejo, saj obilica dela ne
omogoči eni osebi vsega, zato pa imajo nosečnice možnost posvetov v ginekološki ambulanti, pa tudi pri svojem zdravnik«.
Posebno poglavje je nega bolnika na domu. Marsikaj opravi patronažna sestra kar na domu, to so lahko previjanja, dajanje injekcij, izvajanje fizioterapije, pa seveda neposredna nega bolnika. Vse to po navodilih zdravnika, ki bolnika sicer zdravi. Lahko bi torej ob obilici nalog rekli, da je višja medicinska sestra, ki opravlja patronažo v naši občini zelo zaposlena in kot sama pravi, njena družina pri tem ne trpi. Tudi v tem je prizadevanje, da namreč žena in mati lahko tako dobro vskladi dolžnosti.
Patronažna sestra Cvetka zelo živo pripoveduje kako je delo z ljudmi pestro in kako so veseli njenega prihoda. Lahko se malo pogovorijo, malo tudi potožijo svoje tegobe, včasih prosijo za kakšno uslugo in za vso človečnost so zelo hvaležni. To je spodbuda za delo, ki zahteva celega človeka, tudi ko nosi v sebi naštete usode drugih ljudi...
"Končno tisto običajno novinarsko vprašanje, kaj bi postali, če bi znova pričeli. Cvetka Marjanovič ni premišljala, takoj je dejala, da bi spet postala medicinska sestra in prav zaradi z delom izražene ljubezni do poklica zmore vse napore inje pri tem dobre volje.
Za obveščanje krajanov
Numerično krmiljena žaga v Kovinarstvu
Temelj napredka je znanje
Nemarnost nam ni v ponos
Vse več je klicev k osveščanju, vse več je opozoril, da si žagamo vejo na kateri sedimo, vse več je okroglih miz o zdravem okolju, žal pa je še premalo volje, da bi stanje spremenili. Tudi v naši dolini zavest ni na zavidljivi stopnji, še kar onesnažujemo okolje.
Imamo se za turistično deželo, tudi v naši dolini vidimo kos kruha od turizma. Mnogi ljudje si prizadevajo, da bi tudi mi postali turistično privlačni, pa kaj, koje tistih, ki nemarno onesnažujejo okolje iz dneva v dan več. Vsi se zgražamo ob takih ugotovitvah. Tudi to ne pomaga, če ne bomo o odpadkih razmišljali drugače. Ti sodijo v kontejnerje in jih.je treba odpeljati na za to določeno mesto.
Na Komunalnem podjetju v Mozirju so nas ob razgovoru o njihovi dejavnosti opozorili še na odplake. Z gostejšo poselitvijo je nastalo veliko odplak, ki jih najčešče spuščajo lastniki hiš kar v potoke, saj marsikje tudi novejše hiše nimajo urejene greznice, kot je to predpisano. Ustrezne sodobne kanalizacije pa tako ni, to vsi dobro vemo. Potoki so onesnaženi in mrtvi in tako odmira kos za kosom narave! Res si sami žagamo vejo na kateri sedimo.
V občini imamo predpis za odvažanje smeti in odpadkov. Veliko vroče krvi je že bilo okoli tega, pravijo na Komunalnem podjetju v Mozirju. Tudi kontejnerjev je premalo, da bi večje odpadke odvažali. Gre seveda za gmotno vprašanje, saj krajevne skupnosti največkrat nimajo sredstev za nabavo dragih kontejnerjev. S kantnim odvozom smeti imajo komunalci ponekod slabe iz-
kušnje. Nekateri še vedno mislijo, da podjetje živi od zbiranja smeti. Vsaj tako bi lahko tolmačili pismo nekega krajana iz Bočne, kije med drugim napisal: »V kolikor pa za vsako ceno hočete najine smeti sva jih pripravljena prodajati mesečno po 5000.— din in če ne gre drugače jih bova zbirala za vas.« Na podjetju pravijo, da je podobnih pisem še več, torej gre za popolno nerazumevanje pomena odvažanja smeti, pri tem pozabljajo oporečniki, da je posredi tudi njihovo zdravje, če jim je za druge ni mar. Pozabljajo, da nekoč ni bilo embalaže, ki je neuničljiva (plastična), danes pa je vse nevarno, tudi razne kante od zaščitenih sredstev in podobno.
Ali nam je res vseeno kako izgleda narava od katere želimo zdravja in užitka ob pogledu na njene lepote. Kako je razočarano naše oko, ko potem sredi lepega mirnega gozda naletimo na stare štedilnike, avtogume, pločevinke in podobno. Kaj si lahko o nas mislijo tujci?
Komunalci pravijo, da v nekaterih zaselkih sploh odklanjajo kantni odvoz, to je denimo v Trnovcu, Pobrežju, Lokah, Lačji vasi, Pustem polju in še kje. V Bočni spet v nekem predelu naselja ne morejo obračati smetarskega vozila, ker lastnik zemljišča tega ne dovoli...
Komunalno podjetje določa cene v skladu z republiškim dogovorom, vendar pa nekoliko nižje od povprečja. Tako je odvoz v naši občini že zme-ram cenejši kot drugje, čeprav seveda cene rastejo? Nam pač mora biti urejenost okolja tudi nekaj vredna.
Nekako tako razmišljajo v Kovinarstvu Ljubno že nekaj let. V tej smeri si tudi prizadevajo in zato imajo že določene uspehe, ki so plod lastnega znanja.
O njihovih dosedanjih izdelkih' smo že veliko pisali, potrebno pa bo nekoliko več povedati o prizadevanjih za nenehno prilagajanje tržišču, zahtevam kupcev in tehničnim sodobnostim. In o tem je tekel pogovor z ravnateljem Mir-, kom Straškom.
Na letošnjem sejmu strojne opreme V Leipzigu smo pokazali naš novi tip numerično krmiljene žage za razrez pa-ličastih materialov. Ta sejem je dejansko izrednega poslovnega pomena za vzhod, pa seveda tudi za zahod. Tu se srečujejo največji proizvajalci obdelovalnih strojev vsega sveta. Treba je takoj povedati, daje DDR (Vzhodna Nemčija) zelo zahtevno tržišče. V tehničnem pogledu, glede kakovosti in sodobnosti se srečujejo proizvajalci v veliki konkurenci. No in če govorimo o DDR, potem je treba reči, da je trg zelo dobro pokrit z zapadno nemškimi izdelovalci strojne opreme. Tako je seveda naš nastop predstavljal nekakšno spoznavanje razmer in pa seveda oceno našega stroja v primerjavi s podobnimi, treh zapadno nemških proizvajalcev, ki so bili prisotni. Če bi omenil naš lanski nastop na Češkem, kjer smo poslovno že nekoliko uspeli, potem je seveda v Leipzigu šele naš začetek. Predstavili smo se, mislim kar uspešno. Nihče ni takoj računal na prodajo, saj je osvajanje tako zahtevnih tržišč proces. Vsekakor smo dosegli, da bo neko vzhodno nemško zastopstvo vključilo našo žago v njihovo ponudbo. Naš zunanji
Razširjena ponudba Savinje
V Mozirju so pred nedavnim odprli poslovalnico trgovskega podjetja Savinja v nekdanji Melavčevi hiši na trgu.
Gre za trgovino, ki ponuja potrošnikom vrsto blaga za katerega trgovci menijo, da ga doslej ni bilo v zadostni izbiri na voljo, to so talne in stenske obloge, tapete, stavbno po-
zastopnik je Metalka, ki ima glede svetovnih trgov velike izkušnje. Razumljivo je, da nameravamo načrtno naš izdelek izboljšati, dograjevati in razširiti glede njegovih funkcij. Kot vse kaže, bomo za zdaj z vzhodnimi Nemci sodelovali v vezanem poslu.
Kovinarstvo je torej stopilo smelo na svetovno tržišče. Seveda pa se dobro zavedajo, da zahteva takšna Usmeritev nenehno skrb za korak S časom, torej zahteva dolgoročno načrtovanje. Pri tem pa izhajajo v kolektivu iz sedanjega stanja proizvodnje. Njihova okvirna usmeritev bo v naprej v dveh smereh. Prva: posodobiti proizvodnjo zobatih vencev, kar pomeni avtomatizacijo samega proizvodnega procesa. To pa bo mogoče le z razširitvijo trga, saj morajo doseči določeno količino izdelkov, če hočejo v nakazanem smislu uspeti. Torej je tudi tu treba računati s prodorom na tuje trge. Drugo: program strojegradnje, ki je temeljna usmeritev Kovinarstva, naj se širi na mesto drugih izdelkov. Tako želijo postati ponudniki skladišČno-obdelo-valnih celic. Rekli bi. da bodo izdelovali tisto, kar bo našlo kupce, zato bodo poskrbeli za vso možno prilagodljivost prilikam na trgu. Že sedaj pa je jasno, da je za njihove načrte domači trg premajhen.
Glede tega je Mirko Strašek pojasnil, da so lani imeli kar 65% proizvodnje ki zahteva enostavne tehnološke postopke, z njimi pa se na daljše obdobje ne da živeti, zato je nujna preobrazba na zahtevnejše programe, ti pa so možni le ob večjem domačem znanju in pogojujejo določeno tehnologijo. Z drugimi besedami, potrebne bodo naložbe v opremo in seveda v kadre.
Svet krajevne skupnosti Luče je vedno skrbel za dobro obveščenost krajanov. To mu je uspevalo tudi z lastnim informativnim biltenom, ki ga izdajajo po potrebi.
Zadnji bilten je izšel marca letos in zajema načrt življenja in dela krajevne skupnosti Luče za to leto.
V	uvodu poudarjajo obdobje, ko uresničujejo naloge iz srednjeročnega načrta 1986— 1990. Zahvaljujejo se tudi vsem krajanom, ki so v preteklem mandatnem obdobju delovali v organih krajevne samouprave. Ob tem so potrdili staro pravilo, da le enotnost privede do uspehov, to velja v načelu povsod, posebno pa je enotnost pogledov pomembna v krajevni samoupravi.
V	nadaljevanju obsežno poročajo o opravljenih nalogah v letu 1986. Teh ni bilo malo, pa tudi zahteve so bile. Iz izkušenj lahko trdimo, da so v Lučah v okviru možnosti storili vse kar so zmogli. Da pa bi krajani imeli boljši pregled o uspehih KS So povzeli izvlečke iz poročila o delu za pretekla štiri leta. Seveda pa je ob tem treba povedati staro pravilo, da je lažje kritizirati, kot pa uspešno delati in da se, pri še tako prizadevnem delu tudi morda
Smučarsko tekmovanje
V zadnjih dneh marca je Zgornjesavinski smučarski klub Mozirje organiziral občinsko prvenstvo v smučanju. Tekmovanje je potekalo na Golteh, udeležilo pa se ga je 121 tekmovalcev iz devetih društev. Ker je tekmovanje spremljalo tudi lepo vreme- in dobra organizacija tekmovanja, je bil to res pravi praznik mozirskega smučanja. Novost letošnjega tekmovanja je bila podelitev prehodnega pokala, katerega ekipa osvoji v trajno last, ko je trikrat zmagovalec ekipnega tekmovanja.
Letošnji ekipni zmagovalec je TVD Partizan Mozirje. Za
barve tega društva so sodelovali: Petra Marolt, Nuša Skok, Andrej Stefanovič, Robi Pru-šek, Ali Kuzmin, Bojan Na-raločnik, Stane Marolt in Andrej Pavlin. 'Zmagovalci po posameznih kategorijah pa so bili: med ženskami Cve.ta Marjanovič iz Mozirja, Simona Ürank z Ljubljane, in Tatjana Škrubej iz Luč. Med moškimi pa so bili zmagovalci po posameznih kategorijah Tone Ko-však iz Gornjega grada, Andrej Pavlin iz Mozirja, Andjrej Stefanovič iz Mozirja in Škrubej Rajko iz Luč.
Zvonko Venek
hištvo po naročilu, razni premazi in podobno.
Savinja je sedaj ponudila dobro izbiro tega blaga, tako ne bo treba ponj v druge kraje. Res so imeli nekaj tega že v blagovnici, vendar pa tam ni bilo ustreznih prodajnih pogojev. Zato pomeni nova trgovina pridobitev za Mozirje in seveda tudi za dolino.
naredi kakšna napaka. Vendar pa lahko za delo KS Luče na sploh trdimo, da je bilo uspešno tudi v preteklem srednjeročnem obdobju.
V	načrtu za tekoče leto so navedene naloge, ki so bile sprejete na skupščini KS Luče, vendar pa še ni objavljen dokončni načrt dela, temveč le okvirni.
Za krajane, ki se sodelujejo v telesih krajevhe skupnosti je nedvomno zelo pomembna grafična slika organiziranosti krajevne samouprave. To daje dobro sliko načina odločanja na vseh ravneh.
Končno so predstavili posamične organe KS Luče. Skupščino vodi Franc Breznik, šteje pa 33 članov. Delegacijo za zbor KS pri SO Mozirje vodi Irena Kosmač. Anton Pečovnik je vodja delegacije za samoupravne interesne skupnosti naše občine. Poravnalni svet vodi Albin Rihar, potrošniškega pa Jožica Knapič. Svet krajevne skupnosti sestavlja 13 članov, vodi pa ga Toni Breznik, ml. Seveda so tu še komisije za posamezne dejavnosti. V okviru KS delujejo še odbori za razne naložbe.
V	biltenu najdemo operativni načrt dela, plan prireditev v kraju, finančni plan in še druga obvestila.
Kakšna bo monografija NOB
Naše bralce smo že seznanili s tem, da se pripravlja monografija osvobodilnega boja v Gornji Savinjski dolini. Njen avtor je znani slovenski zgodovinar prof. dr. Milan Ževart, direktor Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. Po tem, ko smo načrtovali delo, ki poteka že dve leti, smo dr. Ževarta prosili za razgovor.
Kako načrtujete vsebinsko zasnovo za monografijo?
Seveda bomo skušali kar se da nazorno prikazati dögodke, tako vojaške kot okupatorjeve na območju doline. Vojaška dogajanja bodo opisana predvsem v obsegu kot so vplivala na NOB. Temeljito bo prikazan okupator in njegovi ukrepi v Gornji Savinjski dolini.
V	uvodnem poglavju bo prikazano stanje v dolini pred začetkom okupacije. Jasno je, da bo namen monografije prikazati delež Gornje Savinjske doline v osvobodilni vojni slovenskega naroda.
’ Mnogi podobni zapisi so preveč vojaški
Niso vsi taki bi puščali ljudstvo ob strani, čeprav so številni morda s premalim poudarkom na delež ljudstva v boju za svobodo. Razumljivo bom poskrbel, da bo tudi ta delež dobro izražen in nazorno prikazan.
Kako daleč je delo napredovalo?
Seveda gre za obsežno nalogo.
V	sedanjem času zaključujemo zbiranje gradiva, tako arhivskega, spominskega in drugega. Ne bi mogli trditi, da je ta del priprav že zaključen. Odkrivajo se vedno novi dokumenti in treba jih bo pregledati, pa tudi nekatere arhive še bomo obiskali. Doslej je bilo največ gradiva zbranega iz arhivov Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, arhiva pri CK ZKS v Ljubljani, v Muzeju revolucije v Celju, Zgodovinskem arhivu Celje, daleč največ gradiva pa hrani Muzej narodne osvoboditve v Mariboru. Tu so bogate vsebine predvsem iz problemov okupatorja. Seveda bo treba marsikaj še preslikati. Dosti arhivskega gradiva in podatkov
pa je v Arhivu Občinske kulturne skupnosti v Mozirju, tu so tudi zanimive kopije raznih listin iz NOB, seveda pa slike.
Kje se zbira gradivo za monogra-fijo?	:	V
.. .Seveda y arhivu v Mozirju. Vse kar bo služilo pisanju in raziskavi bo našlo svoje mesto v tem arhivu in ta bo postal tako zelo zanimiv za temeljit prikaz dogodkov v času NOB v Gornji Savinjski dolini.- Jasno je, da mora najprej biti opravljena kritična analiza vsega gradiva. Pri pripravi bodo veliko pomagali dosedanji prispevki o okupaciji in osvobodilnem boju v dolini, ki jih ni malo in so obsežni, pa tudi tehtni. Denimo, raziskava o ljudski oblasti dr. Toneta Ferenca, Zakonjškova knjiga Velika preizkušnja in drugi zapisi.
Končno zanima še to, kako bo monografija pisana?
Naloga avtorja je, da kolikor le more prikaže nazorno razna do-
dr. Milan Ževart
gajanja in to v razumnem jeziku ob upoštevanju vseh načel znanstvenega raziskovanja.
Kdaj lahko pričakujemo izid dela?
Vprašanje je nekoliko nestrpno. Ob tako obsežnem gradivu in nalogi, bo predvidoma delo zaključeno leta 1990, nato pa sledi branje, recenzija, morebitni popravki, in podobno. Delaje še veliko in resje, da se to delo ne more meriti vedno s časom oziroma na časovna obdobja.

V lepem zatišju ob Mozirnici naletimo na takšno razdejanje! Ali je to sploh podobno človeku?
IQ ljubljanska banka
Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej še varčevalcem iskreno čestitamo ob prazniku OF — 27. aprilu in za praznik dela — 1. maj.
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★

Ljubiteljstvo
Zveza kulturnih organizacij združuje vse kulturne organizacije v celoto in skrbi za njihov razvoj in sploh za uspe-vanje ljubiteljske kulture, kije v dolini steber kulturne dejavnosti. V zvezo so vključena tudi šolska kulturna društva.
Programsko-volilno konferenco so sklicali v ZKO v Nazarjah. Zbrali so se delegati vseh društev.
Predsednica ZKO Jožica Purnat je podala kratko poročilo o delu zveze, ker je obsežno poročilo bilo priloženo gradivu, ki so ga vsi vabljeni dobili. Iz njenega podajanja smo izvedeli, da je v času meseca kulture bilo 40 prireditev, za sodelujoče skupine je ZKO poskrbela za stroške prevoza in najemnine dvoran. Lahko smo zadovoljni z udeležbo na kulturnih prireditvah, ki je letos- bila znatno boljša od prejšnjih let. To pove, da si ljudje želijo kulturnega življenja. Društva delujejo dobro, le na Rečici in v Kokarjah je delo zastalo. Šmartno ob Dreti pa društva nima. Ko je Jožica Purnat govorila o dejavnosti knjižnice, ki je prav tako v sestavu ZKO, je poudarila uspešnost, ki jo lahko ocenjujemo tudi skozi podatek, da imajo sedaj 10 izposojevalnic. Kljub visoki podražitvi knjig smo v nakupu novih kar na tekočem. Samo v pojasnilo, knjige so se od lani podražile za 150% in še več. To pa pomeni velike stroške nakupa. Zaenkrat še obvladujejo podražitve knjig.
O godbi na pihala (Občinska delavska godba)je poročal Jože Rakun. Ta kulturna dejavnost ima predvsem v proletarskih predelih naše domovine dolgoletno tradicijo. Tudi v naši dolini so imeli že davno godbe. Sedanja deluje 10 let nepretrgano, čeprav je tudi že prej obstojala in je doživljala padce in vzpone. Bila pa je brez »skrbnika«, to pa se je poznalo. Upadalo pa je število godbenikov, kar je ogrozilo obstoj godbe. Od leta 1985 so poskrbeli s pomočjo Delavske univerze v Mozirju za šolanje , mladih godbenikov, tako se obeta spet popolna zasedba godbe. Seveda so glasbila zelo draga, podražila so se v zadnjem času tudi za štiri krat. Velike zasluge ima kapelnik Goljuf, kije kljub težavam vztrajal in pomaga sedaj pri vzgoji naraščaja.
Sledilo je poročilo o delu ar-
v kulturi
hiva Občinske kulturne skupnosti. V razpravi je bilo poudarjeno pomanjkanje pevovodij in režiserjev. To seveda krči možnosti delovanja v marsikaterem kraju. Izraženo je bilo obžalovanje, da lani ni bilo Naše besede, ki predvsem poveže mlade in jim daje možnosti nastopa. Pohvalno pa je izzvenela ugotovitev delegata Marjana Dobravca iz Nazarij, da je tam prijela za vajeti kulture mladina in to kar v vseh vejah dejavnosti. Menil je dalje, da bi morali najti več sredstev za delovanje društev.
Konferenco je pozdravil predsednik OK SZDL Zdravko Novak, kije dejal, daje kultura že od nekdaj imela malo denarja in je zato bila vseskozi odvisna od zanesenjakov. Ljubitelji so res steber tega delovanja v naši dolini in jim gre velika zahvala. Pohvala pa velja tudi ZKO, ki je pripomogla k povezovanju in aktivnosti društev. Tudi kulturna dediščina se dobro ohranja, kar je zelo pomembno za. naše zanamce, pa tudi sodobniki si radi ogledajo kulturne dokaze naše preteklosti. Obžaloval je, da ne najdemo skupnega jezika za osrednjo prireditev ob prazniku OF, prej so bile pevske revije, sedaj pa tega ni in zato je proslava osiromašena.
Kulturni utrip je po zaslugi naših kulturnih delavcev na visoki ravni, je menil v svojem pozdravnem nagovoru predsednik Občinske kulturne skupnosti Alojz Plaznik. Če bi toliko prireditev pripravil Cankarjev dom, bi to stalo najmanj 15 s. milijard. Torej tudi skozi stroške je treba ocenjevati prispevek ljubiteljstva. In ne morem mimo arhiva, ki predstavlja v republiki edinstven primer, saj nastaja v bogato zbirko edino le po zaslugi zanesenjaka, ki ne štedi ne časa in ne naporov. To je tudi naša obveza, da poskrbimo za stalno razstavo primerne prostore, kjer bodo obiskovalci lahko videli nazorno našo izvirno kulturo in dogodke iz osvobodilnega boja. Vsekakor gre zahvala vsem ljubiteljem v dolini zä to, da smo kljub malim sredstvom toliko dejavni.
Delegati so izvolili nove organe ZKO, predsednica pa bo še v naprej Jožica Purnat, konferenca pa ji je izrekla tudi priznanje za njeno dobro in uspešno dosedanje delo.
Naš smučarski klub
Smučanje ima v naši občini že dolgoletno tradicijo. Vendar pa se z kakimi večjimi uspehi v naši občini do sedaj nismo mogli pohvaliti. Glavni razlog je bil premalo organizirano delo v smučarskem klubu, kakor tudi kronično pomanjkanje denarja. Zveza za telesno kulturo občine Mozirje je v zadnjih dveh letih dosti storila za to, da bi se razmere v klubu uredile. Pri tem so se že pokazali uspehi, saj v zadnjih dveh letih v klubu delajo ljudje, ki bodo v nekaj letih pripeljali naše smučanje na zeleno vejo. Že sedaj se po rezultatih doseženih na tekmah kaže velik napredek. Časovni zaostanki za vodilnimi so iz tekme v tekmo manjši pa tudi uvrstitve so vse višje. Po rezultatih se spozna, da se v klubu dobro in strokovno dela. V sezoni so trenirali skoraj vsak dan na Golteh ali na Brdcah.
Letošnja sezona se je za mlade smučarje začela nekoliko pozno, saj je sneg zapadel šele v začetku januarja. To seje seveda poznalo na rezultatih ria prvih tekmah. Z intenzivnimi treningi na snegu se je stanje iz tekme v tekmo izboljševalo. Vendar pa je kljub temu težko nadoknaditi razliko v kvaliteti tekmovalcev iz nekaterih drugih klubov, ki razpolagajo’ z veliko večjimi denarnimi sredstvi in ki jim dopuščajo treninge v Avstriji v času, ko naši mladi tekmovalci lahko samo pobožno gledajo v nebo in pričakujejo snežne padavine.
Da bi denarne težave vsaj malo omilili, načrtujejo v poletnem času nekaj delovnih akcij. V klubu ocenjujejo, da v dolini ni pravega posluha za alpsko smučanje. So pa seveda nekatere izjeme in med te sodijo predvsem Elkroj, ki jim je izdelal štartne številke, Glin, ki skrbi za prevoze na tekme in Kompas, ki jitn je omogočil nakup letnih vozovnic po zelo ugodnih pogojih.
V pretekli sezoni je klub organiziral občinsko prvenstvo na Golteh, eno klubsko tekmo v veleslalomu in eno »tekmo v paralelnem slalomu. Organizirali so tudi smučarski tečaj za delavke in delavce Elkroja. Čeprav se ga je udeležilo manj delavcev kot je bilo pričakovati pa so bili tisti, ki so se ga udeležili, toliko bolj navdušeni.
Prav je, da predstavimo tudi naše najmlajše tekmovalce, ki so v pretekli sezoni dosegli nekaj res lepih uvrstitev v regijskem merilu. To so Bojan Napotnik, Petra Jeraj, David Verbuč, Robi Simonič, Sonja Pečnik, Zvonka Venek, Peter Puncer in Rok Grofelnik. Najbolj razveseljivo je, da najboljše rezultate dosegajo prav najmlajši tekmovalci in tekmovalke. Med cicibankami še posebej izstopa Zvonka Venek, ki seje na vseh regijskih tekmah uvrstila med deset najboljših tekmovalk. Rezultat je toliko pomembnejši, če povemo, da se je tekem udeležilo tudi po dvesto mladih smučark.
ZVONKO VENEK
Delavcev primanjkuje
Ob otvoritvi razstave Goranu Horvata. Z leve: A. Venek, Goran Horvat, Peter Sirko, Tao Chunbao, dr., Matjaž Kmecl in Jožica Purnat
Razstava kot opozorilo
Že dolgo ni bilo ob otvoritvi kakšne razstave likovnih del v mozirski galeriji toliko uglednih kulturnih in političnih delavcev in sploh obiskovalcev, kot na zadnji, kije namenjena klicu za ohranjanje narave, življenja in okolja na sploh.
Goran Horvat je sicer diplomirani inženir strojništva vendar je čutil v sebi vnemo do slikarstva in tako je postal samostojni kulturni delavec in nas je že večkrat presenetil s svojo odkrito likovno izpovedjo. Tokrat predstavlja dela, ki tako ali drugače opozarjajo na nevarnost pogubljenja človeštva zaradi uničevanja narave.
Slikar Goran Horvat je doslej imel že 22 samostojnih razstav doma in v tujini, deležen je bil že tudi priznanj, ki laskajo njegovi ustvarjalnosti in vsebinski plati slikanja.
V Galeriji Mozirje je najprej pozdravil navzoče prof. Anton Venek, nato pa je v njemu svojstveni vsebini govoril prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je v katalogi med drugim napisal
»Takšen svet seveda ni normalen, ni skladen sam s sabo, je preobljudena nervozna, histerično vdana kletka podgan in petelinov, slepih vedeže-valk, neznosne odvisnosti in
Gornji grad dobi spominsko sobo
zgnetenosti, zaudarjanja po preteklih strasteh in prihodnji smrti. Popačen je skratka, grotesken, kot bi ga slikar potegnil iz jame smrti, iz strašnih katakomb — od koder se oblikovalcem kot edina želja lahko porodi le silno hrepenenje po svetlobi, soncu, zraku, vodi, zemlji, nebu, po srečni vsakdanjosti, nič drugega.
To hrepenenje je tako strašno, tako obremenjeno s krivdo, da zahteva očiščevanje in da s svojo grozo umiva vest. Iz njega svarilna in obenem katarzična nevidna roka piše v slike: Mene, mene, tekel, up-harsin! Kar je pred davnimi časi veljalo babilonskemu kralju Baltazarju, velja zdaj nam vsem: Preštet, preštet, izteh-tan, razdeljen-pokončan! — Če ne najdemo druge boljše poti!
Takšne so Goranove slike.«
Kulturni del sporeda je bil zaupan gojencem Glasbene šole iz Titovega Velenja. Zveza kulturnih organizacij pa je za to priliko izdala bogat katalog, ki predstavlja slikarja Gorana Horvata in nekatera njegova dela. Uvod je napisal prof. Anton Venek, glavne misli o Goranu in njegovemu ustvarjanju pa so izpod peresa prof. dr. Matjaža Kmecla.
Krajevna skupnost in Turistično društvo si že nekaj let prizadevata urediti v Steklu spominsko sobo. Prizadevni zbiralec zgodovinskega gradiva Janez Mavrič pa že pripravlja predmete, listine in slike za tri prostore, ki so sedaj gradbeno gotovi in lahko sprejmejo bogato gradivo namenjeno ogledom obiskovalcev Gornjega grada.
Treba je poudariti pomembnost tega prizadevanja, ki ga podpira tudi občinska kulturna skupnost v okviru gmotnih možnosti. Kraj je zgodovinsko izredno bogat, tako ljudje, ki množično obiskujejo katedralo in ob tem občudujejo še druge posebnosti Gornjega grada bodo poslej lahko še stopili v Steki in si ogledali predmete narodopisne vrednosti, listine, ki prikazujejo dogodke v kraju in morda še slike iz bogate preteklosti kraja. Tako bo znatno obogatena turistična in kulturna ponud-
V razgovoru na Gradbeniku na Ljubnem so nam povedali, da je za zdaj še dovolj gradbenih del v dolini, da delajo blok na Rečici, servisno delavnico v Glinu, malo hidroelektrarno v Rastkah, PTT prizidek v Mozirju, obnavljajo ljubenski kulturni dom, v Titovem Velenju pa delajo na komunalnih ureditvah zemljišč v predelu Gorice-jug. Kakih dvajset delavcev dela pri gradnjah v tujini (DDR, Irak), seveda gre za dela, ki jih prevzema matična DO Vegrad.
Letos je manj zaposlenih, kot lani, vendar pa se bojijo, da bo kljub temu v maju nastala praznina, ker bodo nekatera dela opravljena. Upajo na gradnje v MGA (prizidek) in na bloku v Gornjem gradu. Seveda še ti dve gradnji nista pridobljeni.
Resno pa jih skrbi pomlajevanje kolektiva. Vse manj je namreč mladih, ki se odločajo za gradbene poklice. V Gradbeniku
si prizadevajo z notranjim -izobraževanju pomagati delavcem do kvalifikacije, tako so lani imeli izobraževanje lesnih delavcev. In zakaj se mladi ne odločajo za poklice v gradbeništvu? Prenizki osebni dohodki in težko delo na terenu, to sta gotovo dva vzroka za to. Tudi v drugih republikah je podobno. In ko v podjetju poskrbijo za mladega gradbenika se ta največkrat odloči za delo drugje, pač tam kjer se več zasluži. V njihovi stroki, menijo v Gradbeniku, le redko kateri delavec doseže starostno upokojitev, vse več je primerov, ko po dvajsetih letih postanejo za to delo zdravstveno nesposobni.
Ali bo res zmanjkalo gradbenih delavcev? V podjetju so prepričani, da tudi sami še niso dovolj storili za obveščanje mladih v šolah. Doslej je vsaj bilo tako, poslej pa bodo morali najti čas in priliko, da se bolj posvetijo razgovorom z mladimi na šolah.
ba in zapolnjena vrzel, ki smo jo vsi občutili, posebno pa obiskovalci doline. Skoraj vse slovenske potovalne agencije načrtujejo v dolini tudi ogled Gornjega grada, sedaj bodo imeli poleg katedrale lahko videli še dokaze nase kulture tudi v spominski sobi.
Dolgoletna iskanja zgodovinskih predmetov bodo torej vsaj delno poplačana. Pokojni šolski upravitelj Fran Tratnik je že pred desetletji dal pobudo za takšno spominsko dobo, žal pa tega ni dočakal. Kot pravijo v Gornjem gradu, bo njegov sin Zdenko prispeval iz njegove zbirke določene predmete in tako bi se naj ena od sob poimenovala po Franu Tratniku. Sicer pa pravijo v krajevni skupnosti, da je to le začetek, saj načrtujejo še razširitev spominskega prostora na zgornje nadstropje, tako bi lahko prikazali še več in bolj pregledno bi bilo. Upajmo, da bodo v tem uspeli.
Gradbena dela na gradbišču za PTT stavbo v Mozirju so v polnem teku. Naložba je del programa zadnjega samoprispevka
Vso pozornost preprečevanju
Mozirski gasilci so imeli redno letno konferenco na kateri so številni navzoči poslušali poročilo predsednika in ostalih organov društva. Lahko bi strnili vsebino v kratkem, da društvo posveča izredno pozornost požarni preventivi, delu z mladimi, izobraževanju gasilcev, udeležbi na tekmovanjih in pomoči krajanom ob nesrečah. Predsednik Stane Kranjc se je ob tem dotaknil tudi vprašanja izgradnje doma, kije nekoliko zastala. Dalje je dal poudarek na pripravah visokega jubileja društva, staro bo namreč 100 let! Seveda bodo gasilci obeležili jubilej delovno, kot je to v teh časih primerno. Dalje je poudaril us-pehepri-sodelovanjuzgasilskimi-
društvi v dolini in izven nje. Tesno sodelujejo z gasilci iz Dubrave, z njimi izmenjavajo delovne in strokovne izkušnje.
Poročilu predsednika je sledilo poročilo poveljnika Zlatinšek Jožeta, ki je povedal, da so dosegli plan operative, da so v raznih tekmovanjih bili uspešni, da veliko pridobijo s skupnimi vajami z drugimi društvi, da uspevajo v opozorilih akcijah med krajani, posebno še med kmeti, da so se med tem posodobili z UKW postajami, to se je izkazalo kot odločno sredstvo v požarnih in večjih nesrečah. Opozoril je na izredno velik varnostni okoliš mozirskih gasilcev, kar zahteva dobro pripravljenost, pa tudi ustrezno opremo. Krajani so zaradi tega naklonjeni potrebam gasilcev in podprejo vsako njihovo akcijo za zbiranje sredstev. Tudi to govo-
ri v prid dejstvu, da so gasilci med ljudmi spoštovani in priljubljeni.
Zbor je pozdravil predstavnik gasilcev iz Dubrave in zaželel še veliko dobrega sodelovanja med društvoma, Mozirjanom pa je izrekel priznanje za izkazano delo, ki daje v strokovnem pogledu odlično.
Obširno je pojasnil prizadevanja SIS za požarno varnost Franjo Pajk načrte te samoupravne interesne skupnosti za napredek gasilstva na območju občine Mozirje-
Zelo določen pa je bil v svojih besedah predsednik Občinske gasilske zveze naše občine Franc - T rbovšek, ki j e opozoril na ne*-katere pomanjkljivosti pri delu gasilcev na sploh in svetoval izboljšave pri učinkovitosti gasilske operative. Nekoliko je pokaral zastoj prenove mozirskega gasilskega doma in izrazil upanje,da bo do jubileja že gotov. To je naloga društva, saj potrebuje Več prostorov za svoje odgovorno delo. Opozoril jena to, da šo gasilci povsod doslej krepko oplemenitili družbena sredstva, če bi govorili v številkah, bi rekli od 10 do 15 krat.
To pa je jamstvo, da bo tudi v naprej gasilstvo na teh temeljih še uspevalo in imelo podporo družbe in občanov. Franc Trbovšekje nato opozoril na strokovno izobraževanje, ki je danes, ko ne gori le les še kako potrebno. To seje pokazalo tudi pri požaru v Kovinarstvu, kjer bi z gašenjem v klasičnem smislu stanje le poslabšali.
Skrb za kulturno dediščino
Veselje zmagovalcev po uspelem tekmovanju
Že večkrat smo pisali o tem kako moramo čuvati našo kulturno dediščino. Pa vendar ne bo odveč, če opozorimo še dodatno na način ukrepanja, ko najdemo kakšne listine ali kaj skritega, pa se to lahko uporabi kot vir informacije za raziskovalce.
Pred letom dni je v Gornjem gradu našel najemnik stanovanja v stavbi nekdanje posojilnice pod podom skrite listine. Te je očitno nekdo skril pred okupatorjem. Stanovalec se je obrnil na kulturno ustanovo v Celju od koder je tudi kmalu prispel strokovnjak, kije listine prevzel, ni pa predal prijavitelju potrdila s sez-nanom prevzetega gradiva. Leto je okoli, pa še ni jasna usoda prevzetega.
V takem primeru ponovno prosimo občane, da o tem obvestijo najprej
Občinsko kulturno skupnost Mozirje, ki na svojem območju skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Ta bo potem ukrepala ustrezno, da se bo prijavljeno preslikalo in sestavil seznam, potem pa gradivo predalo pooblaščeni ustanovi. Ce pa gre za vsebino, kije izrazito pomembna v okviru naše občine, pa bo takšno gradivo hranjeno v Arhivu Občinske kulturne skupnosti, o vsebini najdenega pa bo obveščena ustrezna območna ktrltUrna ustanova- -Tako bo gradivo dostopno vsakomur, ki, ga; za kakšne raziskave potrebuje in Še ostalo bo v dolini.
Torej vse najdbe, ki bi spadale tako ali'drugače v kulturno dediščino javite Občinski kulturni skupnosti Mozirje, ta pa bo ukrepala naprej kot je to potrebno.
Družbene službe v občini Mozirje
Razgovor s Francem Vugo. Nadaljevanje sestavka iz prejšnje številke.
Najhujši so problemi, ki se še poglabljajo, na področju zdravstva, za kar je veliko razlogov. Naj izluščim nekaj najbolj bistvenih. Najhujši so prav v strukturi zavarovanih oseb. Značilno za našo druž-beno-politično skupnost je, da največji delež obremenitev za zdravstveno varstvo nosijo delavci v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih. To je namreč povprečje stroškov na zavarovanca, delež kmetov in obrtnikov pa je za približno 40 odstotkov nižji od povprečnih stroškov na zavarovanca, kar seveda pomeni, da morajo delavci v združenem delu pokrivati to razliko. Takšna ocena temelji na podlagi dohodkov posameznih struktur. Zavedamo se, da je to le statistični podatek, ki pa vendarle kaže na dejstvo, da bomo morali znotraj občine marsikaj storiti, da ne bo potrebno sedanje prispevne stopnje za zdravstvo, ki je med najvišjimi v Sloveniji in znaša 13,88 odstotka, še povečevati in s tem plačevati primanjkljaj pri ostalih strukturah naših občanov. Pri naštevanju teh dejstev tudi ne smemo biti krivični, saj je tudi v omenjenih deficitarnih dejavnikih precejšnje število poštenih davkoplačevalcev, ki morajo marsikdaj nositi krivdo za nepoštenje drugih. Pri tem imam v mislih razne utaje davkov in nedovoljeno trgovino z lesom, za kar mnogi občani menijo, da je iznajdljivost. Če bi se zavedali, da morajo za to iznajdljivost delavci v združenem delu nositi finančno breme in za njih plačevati zdravstvo, šolstvo in še marsikaj, bi takšno mišljenje zagotovo spremenili.
Namenoma sem najprej poudaril naše lastne pomanjkljivosti, kajti, če bomo te samo delno razrešili, bomo lahko iskali pravičnejše zdravstveno varstvo v slovenskem prostoru, ki se odraža tudi v solidarnosti. Pred približno petimi leti so znašali prihodki iz naslova solidarnosti in prispevka spiza približno 23 odstotkov v strukturi skupnih prihodkov za zdravstvo, v letu 1986 pa le še osem odstotkov; Ob tem imamo dohodkovno zelo neugodno strukturo v naši občini, saj morata dva delavca zagotavljati finančna sredstva za enega upokojenca, kar je daleč pod republiškim in regijskim povprečjem. Seveda nimam namena izpostavljati upokojencev, ker bodo tudi sedanji delavci nekoč upokojeni, želim le opozoriti na dejstvo, da si bomo pač morali izboriti ustrezno solidarnost in prema-' kniti dohodkovno stanje v naši družbeno-politični skupnosti na dosti višjo raven, če želimo vsaj ohraniti doseženo raven zdravstvenega varstva.
Za pozanoritev le nekaj podatkov, pa toliko bolj zgovornih, podatki so za leto 1985. V naši zdravstveni skupnosti je aktivnih zavarovancev 32,8 odstotka, v medobčinski zdravstveni skupnosti Ravne 40,3 in v Sloveniji 40,7; upokojencev je pri nas 17,1 odstotka, v regiji 12,5 in v republiki 12,8; družinskih članov upokojencev je v občini 10,7, v regiji 8,6 in v republiki 6,4 odstotka; kmetijskih zavarovancev imamo 6,7 odstotka, v medobčinski skupnosti 2,4 in v republiki 2,8: družinskih; članov .kmetijskih zavezancev je pri nas 7,2 odstotka, v regiji; 3,9 in v Sloveniji 4,1.
Iz primerjave strukture zavarovanih oseb lahko sklepamo, da je v naši družbeno-
politični skupnosti delež aktivnih zavarovancev pod povprečjem regije in republike, nadpovprečen pa je delež pri upokojenih in kmetih, ki seveda ne morejo pokrivati zelo dragih zdravstvenih storitev.
V strukturi upokojencev predstavljajo poseben problem še stroški za zdravstveno varstvo borcev, ki so pod regijskim in republiškim povprečjem, v primerjavi s tem, kar lahko nudijo borcem v razvitejših občinah. Po našem mišljenju je to v popolnem nasprotju z logiko, saj se vendar niso borili samo za osvoboditev posamezne občine, zato naj bi jim tudi v slovenskem prostoru pripadale enake pravice.
Nepravilnosti in nepoštenosti dq borcev, upokojencev in nasploh do zagotavljanja neposrednega zdravstvenega varstva občanov, bodo morale biti razrešene enotno v slovenskem prostoru, tako tudi vodimo in usmerjamo aktivnosti. Naša občina je v ta namen pripravila dokaj konkretno dokumentacijo, ki sojo obravnavale vse družbeno-politične organizacije, izvršni svet in skupščina občine ter skupščina skupnosti zdravstvenega varstva. Celotno gradivo smo poslali ustreznim republiškim organom, ki ga obravnavajo in upamo, da se bodo razmere tudi na tem področjupravičnejše razreševale. Zdravstveno problematiko na področju občine Mozirje ugotavljajo tudi delavci zaposleni v zdravstvu. Poudaril bi samo naslednje: narašča število upokojencev in drugih starostnikov, ki potrebujejo več ambulantnih pregledov in raznih drugih dragih vrst zdravljenja. Obolelost odrasle populacije v splošni medicini je v občini Mozirje dvakrat višja kot v Sloveniji.
Zasedenost s strokovnimi kadri v splošnem zdravstvu naše občine je komaj 80-odstotna, v lekarni in zobozdravstvu pa komaj nekaj preko 70-odstotna. Programi občinske zdravstvene skupnosti so pokriti nekaj preko 90 odstotkov, pri tem pa moramo upoštevati, da so prekoračeni tudi do 30 odstotkov, to so ta-
grami. Primanjkuje tudi sredstev za optimalno obnavljanje zalog zdravil, delavci pa čutijo tudi neenak položaj v primerjavi z zaposlenimi v Zdravstvenem centru Velenje. Tu gre predvsem za uravnavanje z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Kot sem že rekel, je naš izvršni svet zavzel stališče, da se vsi zaposleni na območju občine Mozirje uravnavajo po doseženih rezultatih gospodarjenja v naši občini. V tem je največji problem, kajti tozd Splošno zdravstvo spada v Zdravstveni center Velenje in bi se naj po njihovem mišljenju tudi uravnaval po dosežemn rezultatih velenjske občine. To je za nas seveda nesprejemljivo, kajti mi lahko delimo le tista sredstva, ki jih,ustvari naše gospodarstvo. Pri tem moram pripomniti, da so delavci v zdravstvu naše občine trenutno tudi usklajeni z osebnimi dohodki, doseženimi v gospodarstvu naše občine.«
Stanje je torej jasno in številke še preveč zgovorne. Na podlagi vsega tega so v mozirski občini sprejeli zaključke in usmeritve. V teh usmeritvah za • razrešitev pereče problematike so določili konkretne nosilce s priimkom in imenom ter izdelali program, s katerim bodo skušali v čim krajšem času razrešiti vsaj najbolj pereče probleme na tem področju.
G- P-)
Matkova domačija v plamenih
Krstna predstava upokojenskega zbora v Mozirju je dobro uspela
v
Se v starosti dejavni
Mozirsko Društvo upokojencev deluje že nekaj let zapored zelo dobro in skrbi za povezovanje članov. Prav ta naloga je pomembna, saj so mnogi starejši ljudje lahko osamljeni in se razveselijo vsake prilike, da se srečajo z drugimi vrstniki.
Sedanji upravni odbor pod vodstvom Franja Steinerja skrbi za vse vrste razvedrila, tako vabijo upokojence na razna potovanja, izlete, pozivajo k športnim dejavnostim in podobno. O vsem tem je bil govor v poročilu predsednika oziroma upravnega odbora na občnem zboru v dvorani Partizana. Zbralo se je več sto članov društva in treba je reči, da je bilo vzdušje razgibano, kot le redko kdaj na zborih kjer se zbirajo znatno mlajši ljudje.
Veliko presenečenje za vse je bil nastop pevskega zbora mozirskega društva. To je bil prvi nastop in uspel je! Zbor vodi prizadevni Anton Acman, ker pa je bil odsoten, je za nastop poskrbel njegov sin.
O posameznih dejavnostih dru-
štva so bila podana poročila, tako je zbor dal odgovore na vsa možna vprašanja.
Zvedeli smo, prav tako iz poročila predsednika, da je v mozir-sko društvo včlanjenih 85% vseh upokojencev v KS Mozirje. Dali so pobudo, da bi se včlanili še ostali, zato bodo poskrbeli poverjeniki po raznih predelih. Priporočili so članom, da naročijo glasilo upokojencev Slovenije Vzajemnost, ki stane le 250 din. Razveseljivo je, da članstvo iz leta v leto raste. Tudi to je dokaz za uspešnost društva.
Zbor je pozdravil predsednik enote SPIZ za našo občino, Hinko Čop. Pohvalil je dejavnost društva in zaželel še boljših uspehov. Ob tem je povedal nekaj številk, ki bodo zanimale tudi naše bralce. Tako imamo v SRS 320.000 upokojencev, v občini pa nekaj nad 2500.
Na zboru je bilo pojasnjeno članom, da bo odslej na voljo društveni pravnik, ki bo nudil upokojencem pravno pomoč. Posloval bo v društveni pisarni.
Iz dela
gasilskih društev
LJUBNO OB SAVINJI
Člani ljubenskega gasilskega društva so v preteklem obdobju dosegli vrsto lepih uspehov na različnih področjih. Ob preobilici dela, ki žal še vedno sloni le na manjšem številu članov, so nekoliko zanemarili izobraževanje in usposabljanje, kar pa bodo skušali nadoknaditi že v letošnjem letu. Kljub temu je bilo uspehov veliko. Lanskoletni višek v delovanju društva je bila slovesnost ob 100-letnici obstoja in delovanja. Ob tej priliki so namenu izročili nov gasilni avto z orodno prikolico, razvili so nov prapor, za katerega je poleg ostalih dejavnikov prispevalo sredstva preko 200 krajanov, kupili so še UKW postajo, novo sireno za avtomobil in podobno. Slavje je bilo tudi sicer od-
ni spored, izdali pa so tudi zares pester in bogat bilten o stoletnem delovanju.
Lani so sklenili tudi akcijo sečnje darovanega lesa in pri tem opravili ogromno prostovoljnih delovnih ur, v veliko pomoč pa so jim pri tem bili kmetje in delovne organizacije. S sredstvi, ki so jih dobili za les, si je društvo psecej opomoglo, razumevanje in pomoč pa sta članom vlila nove volje za še boljše dosežke v prihodnje. Kupili so precej gasilnih aparatov za občane, pa tudi sicer dali veliko poudarka požarni varnosti. Pregledali so veliko stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in delavnic in bili povsod lepo sprejeti. Predvsem so zadovoljni z dejstvom, da so lastniki vse pomanjkljivosti odpravili in obenem izrazili željo, da bi bilo strokovnih pregledov šer več, kar prav tako veliko pomeni.
NAZARJE
V okoliš nazarskih gasilcev sodijo tudi največje delovne organizacije
mozirske občine, zato je nujno in • umevno, da je to društvo izjemno opremljeno in usposobljeno. Seveda so bili gasilci pri tem deležni veliko pomoči in razumevanja, pozabiti pa vseeno ne smemo na njihovo izjemno delo, ki so ga vložili v vse te dosežke. Pri tem so morali premagati vrsto težav, bili pa potem še močnejši. Močnejši tudi zaradi velikega razumevanja in pomoči krajanov, ki znajo ceniti njihovo delo, jih spodbujajo in jim pomagajo. Gasilci jim razumljiva na različne načine vračajo to zaupanje, med drugim naj omenimo samo podatek, da so ob lanski suši na Dobrovlje zvozifi 200.000 litrov pitne vode. Skrbi za naraščaj, izobraževanju in usposabljanju namenjajo veliko pozornosti in časa, pripravljajo najrazličnejše -vaje^—se—u '	;
tekmovanj in podobno. O njihovi usposobljenosti in zavesti priča tudi podatek, da nikoli ni minilo več kot tri minute, ko so že pohiteli na pomoč.
GORICA OB DRETI
Člani gasilskega društva Gorica pb Dreti so tudi lani nadaljevali z uspešnim delom na vseh področjih. Požarov v njihovem okolišu lani ni bilo, kar lahko pripišemo tudi izrednemu preventivnemu delu v zadnjem obdobju. Sem -sodijo preventivni pregledi, akcija gasilnih aparatov za gospodinjstva, za strokovno usposobljenost so lani med drugim pripravili kar 58 vaj, pripravljajo načrt požarne ogroženosti na svojem področju, poskrbeli za vrsto izobraževalnih oblik, vseh tekmovalnih dosežkov pa sploh ne kaže naštevati. Uspešno gradijo tudi velik prizidek k svojemu domu, v katerem bodo letos med drugim uredili še stanovanje za hišnika in s tem razrešili prenekateri problem.
J. P.
Dopoldne, okoli devete ure je bilo, 22. oktobra 1944... Nedelja. Čez vrh, od Lesnika iz Koroške Bele, [e prišla Lahova mati, Marija Škvarč iz Solčave. Povedala je, daje pri Lesniku izvedela, da gredo Nemci iz Železne Kaple v Solčavo in da bodo vas požgali. Bila je prestrašena, obupana, žalostna... in trepetala je. »Nisem želela, da bi nas dobili in oropali« je dejala Marija Prodnik p. d. Matkova. Odgnala sem živino iz hleva na pašnik. Mati Neža je že zjutraj odšla v Solčavo, o Nemcih še ničesar ni vedela.
Teden pred tem je pri Matku zidar Franc Ropaš popravljal krušno peč. Naročil je, da najmanj štirinajst dni ne smejo kuriti v njo, da se bo dodobra osušila. Tistikat je bila pri nas za služkinjo Angelca Ošep, Mostnarjeva iz Solčave. Se posebej sem ji naročila, da ne sme nihče zakuriti v peči, da se delo ne bi skvarilo. Ko sem se opoldan vrnila domov, sem našla hišo polno Nemcev, ki so prišli k nam čez Ravno planino. Bilo jih je kakšnih dvajset, trideset, zakurili so v peči... Bili so pri nas vso nedeljo, še v ponedeljek in torek, v sredo pa so odšli, vendar so se naslednji dan znova vrnili in ostali rta domačiji do petka, 27. oktobra. Zaklali so nam tri velike prašiče, cvrli in kuhali...
Petek je bil deževen dan, vmes je naletaval sneg. Mati Neža je že zjutraj velela zaklati mladega prašička, da' bi ga spekli. Ni še bil dodobra spečen, ko so se Nemci na hitro odpravili. Mati je imela izkušnje iz taborišča: na pol pečenega prašička je stlačila v pločevinasto posodo, v vrečo pa nekaj obleke. Ni se motila, morali smo tudi irii oditi.
Nismo hodili dolgo. Obrnila sem se: hiša je začela goreti. Takrat smo obnemeli...
Matkovi so s strahom in solznimi očmi strmeli v zublje, ki so z naglico objemali njihov dom in gospodarsko poslopje. V tej žalostni koloni so bili: mati Neža, hči Micika, Janez Tisovnik hlapec in pastir Franc Tisovnik, Franc Jovan-Fan-
ltjtt Pivnic, arcvrpa ziuai,
Angelca Ošep, dekla, Ivanka Ošep njena sestra, še otrok iz številne družine v Solčavi.
Vestnemu in pridnemu Jovanu, ki je kot zidar že več kot štirideset let v poletnem času prihajal na Matkovo domačijo opravljat razna zidarska dela, pozimi pa redil živino, se še sanjalo ni, da bo doživel kaj tako krutega...
Odgnali so jih čez Pavličev vrh. Pri Pavliču so jim privoščili kratek počitek.
Popoldan so prišli v Železni Kaplo skupaj s Covnikovim in ostalim. V gradu so pustili živino, pomolzli so še krave, razdelili mleko otrokom in drugim, potem pa v neki gostilni prespali.
Krajani Luč!
Pri raziskavi zadružništva v naši, dolini smo naleteli na nekatere težave pri virih oziroma zanesljivih podatkih. Tako nam za predel Luč manjka' kakšno gradivo od takratne hranilnice, morda hranilna knjižiga ali kakšni drugi dokumenti, ki bi povedali kaj več o tej ustanovi med obema vojnama. Tudi sicer imamo za to področje le malo gradiva na voljo, zato nujno prosimo Lučane in okoličane, da pobr-
Zjutraj naslednjega dne so jih odpeljali v Gradec, naselili v lesene barake, kjer so ostali do sredine decembra 1944. Za Božič sojih premestili v Judenburg in jih dodelili v pomoč tamkajšnjim kmetom. Matkove, Ramšakovo Justino, Marijo' Golob, Franca Krivca, Ivanko Ošep, in Mici Prepotnik, pa so premestili v vas Obdach na -zgornje Štajersko, spet na kmetije.
Micika in njena mati Neža sta bili pri kmetu Vogelu, na velikem posestvu, ki je premoglo tudi usnjarno. pri Vogelu so bili tudi trije Francozi. Gospodar Vogel je bil pri SS, čez petdeset let mu je bilo. Vmes je prišel enkrat na dopust. Na kmetiji je gospodarila žena, huda hitlerjanka, vendar ^ zelo razgledana. Bila je pridna in vestna, na vasi je imela glavno besedo. Vodila je sestanke, okoli nje seje vse vrtelo.
S hčerko Lisel ni imela sreče: dvajsetletno dekle je imela božjast. Sin Vogelovih je hodil v gimnazijo.
Micika je prala in šivala, prav tako mati Neža. Pri hiši je bil tudi več kot šestdesetletni hlapec Franz in šestnajstletna dekla, oba Nemca.
Vogel so se pisali tudi sosedje, a so bili Židje. Gospodar in gospodinja sta štela več kot šestdeset let. Pred prihodom Hitlerja na oblast sta imela v Obdachu trgovino. Lokal
so jima zaplenili. Vogel je bil krojač. Njegova žena je za silo govorila slovensko, menda je bila nekaj časa celo v Ljubljani. Vse skupaj, dvoje deklet, fanta in stara dva, so poslali na prisilno delo.
Pri Vogelovih so izgnanci dobivali nekatere pomembne novice: kako je z vojno, kakšen je položaj na bojiščih, kaj se obeta v prihodnje... Tukaj so Matkovi tudi izvedeli, da so Nemci ujeli njihovega Toneta Prodnika-Lenarta, ki je partizanil na Koroškem že od maja 1943. Bili so zelo v skrbeh zanj. '
Doma je ostala požgana hiša, štirje uničeni hlevi, dvoje pogorišč nekdanjih kašč in stare bajte za hlapce, pa še maja hišica, ogenj je opustošil tudi drvarnico...
Odgnali so jim dva konja, enaintrideset glav goveje živine, stošest ovac, štirinajst koz, perutnino pa so poklali in pojedli...
Ogenj jim je uničil okrog tisoč osemsto kilogramov pšenice, tisoč osemdeset kilogramov rži, tisoč štiristo kilogramov ovsa, petsto kilogramov ječmena, seno in slamo, skoraj trideset kilogramov vol- •* ne, za vedno so izginile tri mlatilnice in prav toliko slamoreznic, dva vevnika in en bencinski motor, v nič so šli plugi in drugo orodje. Vse to si je vestno zabeležil gospodar Jože ' Prodnik-Grega, da se ne bi pozabilo.
ANTON IKOVIC
skajo med starimi listinami in nam pomagajo najti zanesljive vire za lučko zadrugo, hranilnico, bikorejsko zadrugo in še morda kaj podobnega. Tudi slike so zaželjene, pa seveda kakšne izjave, ki bi nekoliko osvetlile dogajanja v času pred prvo in med obema vojnama.
Vse pobude sporočite Alojzu Plazniku, ZKŽ Mozirje ali pa prek telefona 831-609 Aleksandru Videčniku.
6 1		N	one
MERCATOR
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga MOZIRJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB MOZIRJE Delavski svet
objavlja
prosta dela in naloge v gospodarsko-računskem sektorju
enega SALDAKONTISTA KUPCEV in enega STROJNEGA KNJIGOVODJA
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so ekonomski tehniki z dvoletnimi delovnimi izkušnjami.
Poskusno delo traja dva meseca.
TOZD TRGOVINA IN GOSTINSTVO MOZIRJE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:	“
1.	VOZNIKA — PRODAJALCA za vrtnarski center
2.	DVA PRODAJALCA za poslovalnico DISKONT v Mozirju
3.	KUHARJA — NATAKARJA za gostilno v Šmihelu
4.	NATAKARJA za nadomeščanje v DE Gostinstvo in za določen čas:
5.	PRODAJALCA za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu v poslovalnici Solčavi
6.	KUHARJA za nadomeščanje delavke na bolniškem in porodniškem dopustu v gostilni v Radmirju
Prijavijo se lahko, kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so pod 1) poklicni vozniki, prodajalci ali vrtnarji z dvoletnimi delovnimi izkušnjami, z veljavnim vozniškim dovoljenjem za B kategorijo in sposobnostjo komuniciranja s kupci, delo je primerno za moškega, pod 2) in 5) prodajalec s šolo za prodajalce
pod 3), 4) in 6) delavci s končano gostinsko šolo ustrezne stroke ali priučeni gostinski delavci z uspešnimi delovnimi izkušnjami.
Za našteta dela velja dvomesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba zadruge do 30. aprila 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za prijavo.
' SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
(Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev)
Na podlagi 46. člena pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev v občini Mozirje in na podlagi letnega plana 1987 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje se razpisuje
NATEČAJ
za stanovanjska posojila upokojencem (anuitete sredstev SPIZ) za prenovo, modernizacijo in adaptacijo stanovanj v zasebni lasti upokojencev v znesku 4.600.000 din.
Posojilo lahko dobijo upokojenci za izboljšanje svojih stanovanjskih pogojev, če izpolnjujejo naslednje kriterije:
—	da imajo stalno bivališče v občini Mozirje,
—	da so lastniki oz. solastniki stanovanja ali stanovanjske hiše ali da imajo vknjiženo dosmrtno pravico uporabe stanovanja, za katerega želijo pridobiti namensko posojilo,
—	da višina posojil, ki sojih doslej dobili iz kateregakoli vira, nepresega 60% vrednosti namenskih vlaganj,
—	da prispevajo lastna sredstva najmanj v višini 50% na predvidena vlaganja,
—	da so sposobni vračati posojilo.
Prednost za posojilo imajo upokojenci:
—	ki imajo neprimerno in nefunkcionalno stanovanje,
—	ki imajo nižje povprečne mesečne dohodke na člana družine,
—	ki so bili udeleženci NOV ali so invalidi oziroma zdravstveno občutneje prizadeti.
Upokojenci, ki izpolnjujejo navedene kriterije in se za posojilo zanimajo, morajo predložiti:
1.	Vlogo za odobritev posojila z opisom svojih stanovanjskih razmer, namena uporabe in znesek posojila;
2.	dokazilo o stalnem prebivališču v občini Mozirje;
3.	zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu ali uporabe pravice stanovanja;
4.	predračun za vsa predvidena dela;
5.	dokazilo o mesečnih dohodkih na člana družine za preteklo leto;
6.	pismeno izjavo o višini že prejetih bančnih in drugih kreditov;
7.	soglasje pristojnega občinskega organa, da za predvidena obnovitvena dela ni potrebno gradbeno dovoljenje.
Natečaj za posojila traja do vključno 25. 5. 1987. Prijave na natečaj prispele po tem datumu ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema LB — TB Titovo Velenje — Ekspozitura Mozirje, kjer lahko udeleženci dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem.
Pristojna komisija pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bo obravnavala vloge, udeleženci natečaja bodo po zaključku natečaja s sklepom obveščeni o dodelitvi posojila.
Ugovore na sprejete sklepe bo reševal zbor uporabnikov skupščine SSS.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje
------------------	X
Opozorilo pred požari
Spomladansko sušno obdobje se nam hitro približuje in z njim vred tudi nevarnost pred požari, zäto opozarjamo na previdnost.
Z zakonom o varstvu pred požarom je prepovedano kurjenje v gozdovih in ob njih ter nekontrolirano požiganje trave in dračja v času od 15. 3. do 15.10. v letu. Spomnimo se, daje človeški faktor še vedno kriv za 80% vseh požarov in da požari in požarna škoda še kar narašča iz lanskega v letošnje leto.
Bodimo svestni in čuvajmo družbeno in zasebno premoženje!
Občinska gasilska zveza Mozirje
V	>
Poznavanje prometnih razmerje pogoj za varno vožnjo. Mentor F. Breznik razlaga učencem OS Mozirje nevarnosti ceste
Otroci v prometu
Vse večji krvni dSvek, ki ga terjajo naše ceste, odpade tudi na prometne nesreče naših otrok. .	-
Namen tega članka je seznaniti javnost ž delom Komisije za varnost prometa otrok pri SPV občine Mozirje-
Komisija za varnost prometa koordinira delo z mentorji prometne vzgoje na naših šolah. Mentorji prometne vzgoje, ki so v večini učitelji tehnične vzgoje pa so vsak na svoji šoli zadolženi za povezavo dela na šoli na prometnem področju.
Preventivna dejavnost pa se v naših šolah izvaja v dveh smereh, in sicer:
— v okviru rednega pouka na nižji stopnji v okviru premdetov SND, SD in na višji stopnji v glavnem pri pouku tehnične vzgoje.
Že na nižji stopnji v okviru SND, in SD spoznajo učenci kako naj se vedejo kot aktivni udeleženci v cestnem prometu. Spoznajo osnovna pravila hoje po cesti ter kako in kje smejo prečkati prometno površino.
Že prvi šolski dan v I. razred, na katerem so prisotni tudi starši, učitelji, člani SPV in PM dobijo učenci rumene rutice in kresničke, ki jih redno tudi nosijo.
Na tej stopnji že tudi spoznavajo kolo in najprej tiste prometne znake, ki jih srečujejo na svoji poti v šolo. Poseben poudarek je dan tudi na njihovo varovanje in spoštovanje. Snov prometne vzgoje se v višjih razredih razširi še na spoznavanje preostalih prometnih znakov in pravil, Ob tem pa spoznavajo tudi posamezne poklice v prometu od voznika, do prometnika in prometnega miličnika.
Naloga komisije za varnost prometa otrok v cestnem prometu pa je tudi, da povezuje delo posameznih šol in WO tudi na izvenšolskem prometnem področju.
Oblike, ki jih izvajajo šole pa so naslednje:
1. Tečajni pouk za pridobitev kolesarskega izpita, ki se izvaja z učenci 3., 4: in 5. razredov. Tečaj se deli na teoretični, in praktični del. V večini primerov vodijo teoretične ponekod pa tudi praktične tečaje učitelji. Na izpitih pa nam priskočijo na pomoč poleg učiteljev še člani ZŠA, SPV in PM.
Pravkar pa tečejo priprave za vsakoletno prometno tekmovanje: »Kaj veš o prometu«. Na tem tekmovanju, kije razredno, šolsko, občinsko in republiško se pomerijo najboljši iz šol med seboj v poznavanju prometnih znakov in predpisov, v spretnostni vožnji na posebnem poligonu in v praktični vožnji s pony kolesi na cesti.
Zraven tega pišejo v tem času tudi spise na prometno temo in rišejo likovna dela.
Skozi vse leto pa tečejo v šolah in WO tekmovanja za osvojitev prometnih značk, ki so zunanji prökaz družbenega priznanja za trud, znanje in pravilno ravnanje v prometu.
SPV si želi še več pomoči in sodelovanja s šolami od strani staršev, več kontrole učencev kolesarjev od strani delavcev milice. Prav tako je prav, da opozorimo na redno nošenje rumenih rutic in kresničk ob zmanjšani vidljivosti in: ponoči.	.--jj
In še opozorilo staršem: »Otrok ne sodi v avtomobilu na prednji sedež«!
Komisija za varnost prometa otrok pri SPV SO Mozirje
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE (Odbor za planiranje in gospodarjenje)
Na podlagi 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje in na podlagi letnega plana 1987 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje se razpisuje
NATEČAJ
za posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti v znesku 120.000.000 din za naslednje namene:
1.	posojila organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup oz. gradnjo stanovanj v družbeni lasti;
2.	posojila delavcem za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti;
3.	posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njimi poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oz. racionalnejši način ogrevanja.
Razpisana natečajna vsota znaša:
a)	za kreditiranje nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih objektov v družbeni lasti 96.000.000 din,
b)	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove staenovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti 24.000.000 din.
Posojilo lahko dobijo:
I. DO in DS s sedežem v občini oz. te, ki izpolnjujejo pogoje »Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje« in ki predložijo vlogo za posojili in plan v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje.
II. a) delavci, ki združujejo delo v TOZD in DS, ki združuje sredstva vzajemnosti v SSS občine Mozirje;
b) delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri SSS občine Mozirje.
Na natečaj lahko pod a in b kandidirajo le interesenti, ki izpolnjujejo pogoje »Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje« in ki predložijo:
—	vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila;
—	dokazilo p namenskem varčevanju pri banki;
—	kupoprodajno pogodbo, čejcupujejo stanovanje;
—	gradbeno dovoljenje, če gradijo stan. hišo ali prenavljajo, z veljavnim predračunom projektanta oz. izvajalca ali nadzornega organa za adaptacijo;
—	izjavo o vsoti že pridobljenih bančnih in drugih kreditov za stanovanjski namen;
—	podatke o zaposlitvi in dohodku interesentov v preteklem letu;
—	podatke o skupnih dohodkih članov družine v preteklem letu;
—	zemljiškoknjižni izpisek.
Natečaj, za posojila traja do vključno 25. 5. 1987. Prijave na natečaj prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj prejema LB■— Temeljna banka Velenje — Ekspozitura Mozirje, kje/lahko udeleženci dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem. Pristojni odbor pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bo obravnaval vloge, udeleženci natečaja bodo jro zaključku natečaja, skladno s to-namenskim pravilnikom, s sklepom obveščeni o dodelitvi posojila. Ugovore na navedene sklepe bo reševal zbor uporabnikov skupščine SSS.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
Gorenje GLIN Nazarje
Razpis kadrovskih štipendij
Za poklic		Število , štipendij
obdelovalec lesa	II.	5
lesar širokega profila	IV.	
— pohištveni mizar		10
— ostrilec orodja in rezil		2
lesarski tehnik	V.	5
kuhar	IV.	1
oblikovalec kovin	IV.	2
strojni tehnik	V.	2
elektrotehnik energetik	V.	1
ekonomski tehnik	V.	2
ekonomist	VI.	1
— komercialno dejavnost dipl. ekonomist	VII.	
— analiza in planiranje		1
— komercialna dejavnost		1
inž. elektrotehnike	VI.	1
inž. strojništva	VI.	1
dipl. inž. elektrotehnike	VII. ,,	■j 1
dipl. inž. strojništva	VII.	1
dipl. inž. lesarstva	VII.	3
Prijave za štipendije pošljite v kadrovski sektor Gorenje GLIN Nazarje do 15. 7. 1987
Razpis kadrovskih štipendij
OBČINA MOZIRJE
obdelovalec lesa obdelovalec kovin lesar
lesar — žagar gradbinec — tesar tekstilni konfekcionar II. gradbinec II. zidar
kemijski procesn. (moški) gozdar
lesar — široki profil
tesar
tesar opažev kovinar — strojnik oblikovalec kovin
klepar r //.
vodovodni instalater
natakar
kuhar
prodajalec
strojni tehnik elektrotehnik
elektrotehnik — elektronik elektrotehnik — energetik
kemijski tehnik (moški)
gradbeni tehnik gozdarski tehnik lesarski tehnik
konfekcijski tehnik ekonomski tehnik
komercialni tehnik
gostinski tehnik tehnik strežbe tehnik kuharstva kmetijski inž.
strojni inž.
strojni inž. — konstruktor strojni inž. — proizvod, str. elektro inž.
elektro inž. — močnostna elektro inž. — avtomatika gozdarski inž. gradbeni inž. konfekcijski inž. ekonomist
dipl. strojni inž.
dipl. strojni inž. — konstr.
dipl. strojni inž. — proizv.
dipl. elektro inž.
dipl. elektro inž. — močnost.
dipl. inž. programerstva
dipl. inž, računalništva —
programska oprema
dipl. inž. gozdarstva
dipl. inž. lesarstva
dipl. inž. kemijske tehn. (M)
dipl. gradbeni inž.
dipl. ekonomist
dipl. ekonomist — računov, dipl. ekonomist — informatika
dipl. ekonomist — plan in anal.
dipl. konfekcijski inž.
prof. telesne vzgoje dipl. pravnik
zdravnik splošne medicine
II. 5 »Gorenje — Glin«, Nazarje
II.	2 ŽR, TOZD Kovinarstvo, Ljubno
III.	4 MG »Smreka,« Gornji Grad III. 4 MG »mreka«. Gornji Grad
III.	3 MG »Smreka«, Gornji Grad
IV.	30 »Elkroj«, TOZD Konfekcija Nazarji
IV. 5 »Vegrad«, TOZD Gradbenik Ljubno IV.	I	DO Komunala Mozirje
IV. 2 CC, TOZD Kemija Ljubija, Mozirje
IV. 4 MG »Smreka«, Gornji Grad
IV. 10 »Gorenje — Glin«, Nazarje
IV. 4 MG »Smreka«, Gornji Grad
IV. 5 »Vegrad«, TOZD Gradbenik Ljubno
IV.	3	MG »Smreka,« Gornji Grad
IV.	1	DO Komunala Mozirje
IV.	1	»Merx« RTC Golte Mozirje
IV.	2	»Gorenje, Glin,« Nazarje
IV.	4	ŽR, TOZD Kovinarstvo, Ljubno
IV.	1	Mercator ZKZ.
TOZD Blagovni promet, Mozirje IV.	1	DO Komunala
Mozirje
IV.	2	Mercator ZKZ,
TOZD Trgovina in gostinstvo IV. 2 »Merx« RTC Golte Mozirje IV. 3 »Merx«, GP »Turist« Nazarje IV.	1	»Gorenje — Glin«	Nazarje
IV.	3	Mercator ZKZ
TOZD Trgovina in gostinstvo IV. 2 »Merx«, RTC Golte Mozirje IV. 3 »Merx«, GP »Turist« Nazarje IV.	4	»Merx«, TDO »Savinja« Mozirje
IV.	4	Mercator ZKZ,
TOZD Trgovina in gostinstvo
V.	4	»Gorenje« Nazarje
V.	2	»Gorenje — Glin«	Nazarje
V.	1	»Merx«, RTC Golte Mozirje
V.	4	»Gorenje« MGA Nazarje
V.	1	»Gorenje — Glin« Nazarje
V.	2	»Gorenje« MGA Nazarje
V. 1 CČ, TOZD Kemija Ljubija, Mozirje V.	1	DO Komunala Mozirje
V.	1	DO Komunala Mozirje
V.	2	MG »Smreka«, Gornji Grad
V,	2	Gozdno gospodarstvo Nazarje
V.	5	»Gorenje — Glin« Nazarje
V.	2	MG »Smreka« Gornji Grad
V. 4 »Elkroj«, TOZD Konfekcija Nazarje V.	2	»Gorenje — Glin« Nazarje
V.	1	Mercator ZKZ, DSSS Mozirje
V.	2	»Elkroj«, DSSS Nazaije
V.	1	Mercator ZKZ,
TOZD Trgovina in gostinstvo V.	1	»Merx«, GP »Turist« Nazarje
V.	I	»Merx«, GP »Turist« Nazarje
V.	1	»Merx«, GP »Turist« Nazarje
VI.	1	Mercator ZKZ.
TZO Kmetijstvo Mozirje VI.	1	»Gorenje — Glin« Nazarje
VI.	2	ŽR, TOZD Kovinarstvo Ljubno
VI.	1	Mercator ZKZ,
TOZD Blagovni promet VI.	1	»Gorenje« MGA Nazarje
VI.	2	»Gorenje«, MGA Nazaije
VI.	1	»Gorenje — Glin« Nazarje
vi.	1	»Gorenje« MGA Nazarje
VI.	1	»Gorenje« MGA Nazarje
VI.	1	Gozdno gospodarstvo Nazarje
VI.	1	MG »Smreka«, Gornji Grad
VI. 4 »Elkroj« TOZD Konfekcija Nazarje
VI.	1	»Gorenje — Glin«. Nazarje
IV.	1	Gozdno gospodarstvo Nazarje
VII.	1	»Gorenje — Glin« Nazarje
VII.	1	»Gorenje«. MGA Nazarje
Vil.	1	»Gorenje« MGA Nazarje
Vil.	1	»Gorenje — Glin« Nazarje
VII.	1	»Gorenje« MGA Nazarje
Vil. 1 ŽER, TOZD Kovinarstvo Ljubno VB.	1	»Gorenje« MGA Nazarje
VB.	1	Gozdno gospodarstvo Nazarje
VII.	3	»Gorenje — Glin«, Nazarje
VII. 1 CC, TOZD Kemija Ljubija. Mozirje VB.	1	MG »Smreka« Gornji Grad
VII.	2	»Gorehje — Glin« Nazarje
VII.	2	»Elkroj«, DSSS Nazarje
Vil.	1	»Elkroj« DSSS Nazarje
VII.	1	»Gorenje MGA Nazarje
VII.	2	»Gorenje« MGA Nazarje
VB.	1 »Elkroj« DSSS Nazarje
VB.	2 »Elkroj« TOZD Konfekcija Nazarje
VB.	1	»Merx«, RTC Golte Mozirje
VB.	1	»Gorenje« MGA Nazarje
VII.	1	ZC. TOZD Splošno zdravstvo
Mozirje
številka 4 — April 1987
^ewXfw

Turistična prireditev v Mozirju
Mozirsko turistično društvo si prizadeva najti obliko in vsebino svoji letni prireditvi. Znano'je, da so marsikaj poi-skusili, tako tudi lani kresno noč. Ni jim šlo od rok, tako kot gre to denimo Ljubencem in Lučanom, da o Rečičanih ne govorimo. Vendar pa prizadevno iščejo naprej! Na zadnji seji pripravljalnega odbora so določili ožji odbor, ki naj bi predložil vsebino bodoči mozirski prireditvi.
Ljudi pritegnejo prireditve, ki so bogate po vsebini, ki so značilne za neki kraj in ki so dovolj prepričljive, da se ohranijo na daljše obdobje. To že kažejo izkušnje na Rečici, na Ljubnem m tudi v Lučah. Za to so v Mozirju razmišljali o prireditvi, ; ki bi spomnila na nekdanje obhode tržkih meja. To so zgodovinska dejstva, torej ne bi šlo za neke vrste domišljijo, ki nam često pokvari kakšno1 resno prireditev. Kot vse kaže, bodo
torej v tej smeri nadaljevali iskanje nove poti. Pa tudi kviz o znanju domače zgodovine naj bi bila ena izmed točk oziroma prireditev. Tu bi lahko pritegnili mlade iz vseh zaselkov krajevne skupnosti, izkušnje pa kažejo, da ljudje vse premalo poznajo preteklost svojih krajev. Tako bi lahko prispevali tudi delček k poznavanju zgodovine. Dogajanja naj bi bila torej tako v trgu samem, kot tudi na zabavišču v Savinjskem gaju. Tam bi bila osrednja točka, zaprisega trškega sodnika in njegovo ustoličenje.
Za vse priprave v tej smeri je potrebno dosti dela, seveda Da tudi sodelovanje z drugimi društvi in dejavniki v kraju. Nikakor ne gre, da bi tako zahtevno prireditev zmoglo samo turistično društvo. Tudi v tem so Mozirjanom lahko dober zgled Lučani, Gornjeg-rajci in Ljubenci, pe nazadnje pa seveda Rečičani.
Srečanje ljubenskih ribičev
Člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji so na letnem zboru 15. marca pregledali delo v preteklem letu in se dogovorili o letošnjih nalogah.
Iz poročil predsednika Izvršnega odbora Franca Zamernika in gospodarja Janeza Podkrižnika — Matica, je bilo razvidno, da so v letu 1986
—	vložili skupno 85.000 mladic potočne postrvi in lipana,
—	in da so v ribogojnici v Podvolovleku vzgojili 150.000 mladic potočne postrvi.
Posebej je bil izpostavljen problem slabega vzdrževanja že tako redkih vodnih objektov— jezov in kašt — s strani Območne vodne skupnosti
SAVINJA — SOTLA, oziroma izvajalca teh del — »NIVO« iz Celja, pri čemer ostajajo ribiči nemočni.
Obravnavan in sprejet je bil tudi letni načrt gospodarjenja za leto 1987, ki predvideva vzrejo 150.000 mladic potočne postrvi v ribogojnici v Podvo-levku, izvedbo očiščevalne akcije ob bregovih Savinje in Lu-čnice, razna vzdrževalna dela na gojitvenih potokih in strugah, v ribogojnici m Podvolovleku in pri Domu ribičev na Ljubnem, pri čemer morajo člani skupno z gojitvenimi deli opraviti vsak po 24 delovnih ur (člani nad 60 let so oproščeni).
FRANC ATELŠEK
Dobro je vedeti
Le starejši ljudje še pomnijo zaplembe posestev in sploh premoženja našim ljudem v času zadnje vojne. Razlašče-vanje jev prvem valu prizadelo ljudi, ki so bili izseljeni, pozneje pa kot maščevanje nad tistimi, ki so se zapisali osvobodilnemu boju in njihovimi svojci.
V času, ko zbiramo gradivo za obsežnejši zapis o osvobodilnem boju v naši dolini, naletimo na zelo zanimive in doslej še neobjavljene podatke. Tako je Mikola Milan iz Zgodovinskega arhiva Celje zbral številke, ki nam nazorno pred-očijo okupatorsko slo po naši zemlji.
Tako je v občini Gornji grad bilo zaplenjenih skupaj 43
XVII. prvenstvo delavcev Ljubljanske banke
Na Golteh je bilo v soboto, 21. februarja že tradicionalno prvenstvo delavcev LB v veleslalomu.
Organizacija tega množičnega tekmovanja je bila zaupana Temeljni banki Velenje.
Da je smučanje resnično naš najbolj množičen šport, dokazuje sama udeležba na tekmovanju, saj so se ga udeležili delavci iz 17. temeljnih bank. Prvič so se prvenstva udeležili tudi predstavniki slovenske banke iz zamejstva.
V tekmovanju se je pomerilo 468 tekmovalcev v desetih starostnih kategorijah.
Ribiški dom na Ljubnem. Ob njem je manjše gojitveno jezero
Elektrarna pri Rogovilcu?
Naše bralce smo seznanili z načrti krajevne skupnosti Solčava, da bi na ruševinah nekdanje žage pri Rogovilcu zgradili elektrarno. V prid tega načrta je govorilo dejstvo, da je tam še precej ostankov nekdanje zgradbe in bi tako elektrarna lahko nekaj tega lahko koristno porabila.
Iskra-Feriti je v želji, da bi pomagali KS Solčava pomagala pri izvedbi načrta, naročila vso potrebno dokumentacijo in tudi načrte. Prav tu pa se je zatakanilo. Izračun je pokazal, da bi se Iskri kot inves-
titorju naložba odplačala na dolgi rok, pa tudi višina naložbe je dala misliti. Tako je sedaj jasno, da Iskra-Feriti ne namerava sovlagati pri naložbi v elektrarno pri Rogovilcu, čeprav je doslej v pripravljalna dela veliko vložila.
Sama krajevna skupnost ne more biti investitor, pa tudi nima teh sredstev za naložbo. Zato še vedno upajo, da bodo vendarle našli nosilca za gradnjo elektrarne, ki bi bila za kraj velikega pomena, predvsem pa tudi vir dohodkov za krajevno skupnost.
Zapuščena Logarska dolina
posesti v izmeri 3334 ha (največ je bilo seveda škofovske zemlje). V občini Ljubno so zaplenili 20 posesti v skupni izmeri 1519 ha. V takratni občini Luče pa 19 posesti v velikosti skupaj 7724 ha (tudi tu močno izstopa gozdna posest Marijingrada). V občini Mozirje so zaplenili 20 posesti ali skupaj 186 ha, medtem ko so v občini Rečica vzeli 21 posesti ali skupaj 1854 ha.
Morda še to, v takratnem okrožju Celje so zaplenili 761 zemljiških posesti v skupni izmeri 23.606 ha.
Seveda je bilo poleg tega zaplenjenega še veliko drugega premoženja naših ljudi.
V krajevni skupnosti Solčava se ne morejo načuditi poslovni vnemi upravljalcev Planinskega doma v Logarski dolini. Že nekaj časa je ta namreč zaprt in tako je dolina naših turističnih upov enostavno zapuščena. Vse obljube torej ostajajo le leporečje in ob lepih nedeljah nepričakovano razočaranje za smučarje, planince in ljubitelje planin, ki so prejšnja leta prihajali sem na smuške teke ali pa po dober zimski zrak. Pri tem pa gre pohvaliti Športno društvo Solča-
va, ki je dobro oskrbovalo vlečnico in v skromnem prostoru poskrbelo za najnujnejša okrepčila smučarjem.
Že vrsto let je slišati negodovanja okoli ene najlepših dolin v Evropi, bili so že sestanki na vseh mogočih ravneh, padali so predlogi, sprejemali so se sklepi, pa kaj je končno iz vsega nastalo, bi se lahko vprašali. Podobno kot s tistim obljubljenim teptalcem snega, ki ga žal doslej v Logarski dolini še niso videli. Pa ga bodo?
v
Časi se spreminjajo...
Ko je bilo na zadnji skupščini ZKO občine Mozirje med drugimi podano še poročilo o delovanju pihalne godbe, ta se namreč otepa z vrsto težav, nam je nehote segel spomin nazaj, ko smo v dolini imeli več godb na pihala in to takrat ko seveda ni bilo mogoče govoriti o »sistemskem« reševanju gmotnega položaja kulture oziroma godb. Naj jih za naše bralce naštejemo: Nazarje, Ljubno, Luče, Gornji grad in Šmihel, kjer so nemara z godbo na pihala pričeli prvi. Poleg teh skupin je bila v dolini še vrsta tamburaških zborov in nešteto vaških godcev. Torej bi lahko trdili, da so ljudje že od nekdaj imeli radi glasbo.
Ob vsem tem spoznanju ostane trpek občutek! V tistih časih pred prvo in med obema vojnama pač ni bilo v dolini podjetij, ki. bi lahko gmotno pomagala vzdrževati godbe.
Danes pa je to le nekoliko drugače, čeprav je trenutno težko pričakovati sredstva za te namene, pa vendar. Če so nekoč v tistih »zaostalih« časih naši predniki uspeli vzdrževati več pihalnih godb, je kar čudno, da v današnjih časih to težko storimo za eno samo. Pa čeprav vsi‘hkrati zatrjujemo kako je potrebna. In res, ne moremo si zamisliti večje slavnosti brez godbe, le ko je treba kaj primakniti, je nešteto izgovorov...
Kljub težavam pri pripravi proge je prireditelju skupaj s Smučarskim klubom Velenje uspelo pripraviti kvalitetno tekmovanje, na katerem je najboljši rezultat v skupni uvrstitvi dosegla Gospodarska banka Ljubljana.
Podelitev pokalov in priznanj je bila v Rdeči dvorani v Titovem Velenju, kjer je bilo tudi družabno srečanje delavcev LB.
Naslednje prvenstvo bo na Kopah, katerega bo organizirala Temeljna koroška banka Slovenj Gradec.
NOV ODBOR SINDIKATA
Glavna dejavnost v gospodarstvu občine Mozirje je panoga gozdarstva in lesne industrije. Vsled tega, daje celotna panoga več ali manj v težavah, seveda težav ne manjka tudi pri nas.
Iz tega izhaja, da so prav potrebe narekovale ustanovitev telesa (do sedaj edinega), ki bi povezovalno delovalo znotraj te panoge v občini in njenem gospodarstvu. Problemov na področju gozdarstva in lesne predelave je mnogo, predvidevamo pa, da jih še ne bo konec.
Gozdovi, kot naravno bogatstvo so vse bolj pod udarom civilizacije. Po eni strani jih pridno eksploatiramo (povprečni obseg debel v gozdu se manjša), po drugi strani je tudi zrak vse bolj onesnažen in nekatere vrste počasi odmirajo.
Lesna masa je na trgu čedalje bolj dragocena (gozdarji pravijo podcenjena, lesarji precenjena) in kar težko je potem nekako uskladiti kdo,
koliko in kaj naj dela iz te lesne mase, da bi se s tem pridobilo kar največ za osebne in skupne potrebe.
■	'	-	; r, ,
V občini Mozirje trenutno kakih posebno obvezujočih stikov med gozdarji in lesarji ni, ni pa tudi skupnega nastopa na trgu pri skupnem dohodku ipd.
Vse to nas je vodilo do pobud in ustanovili smo odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesne industrije. Razveseljivo je to, da so pobude prišle iz naših osnovnih sredin, kjer so odbor tudi odgovorno iz-kadrovali. To pa je porok, da bo aktiven. Smernice in usmeritve so postavljene, želimo le, da bi se odbor kar najbolj hitro in konstruktivno vključil v razreševanje težav in tudi not-^ ranjih problemov, predvsem pa boljših medsebojnih vezi znotraj panoge gozdarstva in lesne industrije.
FRANC BORŠNAK.
Obrtno združenje Mozirje
Volilni zbor je imelo združenje v mesecu februarju letos. Na njem so obravnavali zelo podrobno delo združenja v preteklem obdobju in izvolili novo vodstvo.
V poročilu predsednika združenja Vilija Marovta je bilo orisano delo v času od leta 1983 pa do dneva zbora. To ni lahka naloga, je dejal poročevalec, saj so se pri tem srečevali z raznimi težavami, ki jih je bilo treba prebroditi. Zelo značilno misel izvzemamo iz poročila dobesedno. _	,	....
»Z vso odgovornostjo lahko ugotovimo, da naloge sprejete z letnim programom ter naloge opredeljene v DD o pospeševanju drobnega gospodarstva, kakor tudi vse druge obveznosti sprejete na raznih organih združenja še dokaj uspešno uresničujemo. Pri oceni naše aktivnosti ne moremo mimo dejstva, da je breme dela še vedno preveč na posameznikih, skratka premalo so vključeni vsi obrtniki. Najbrž bo takšno vključevanje težko doseči, kljub temu pa si moramo za to
prizadevati.« Po poročilih se je razvila razgibana razprava. Na posa-
mezna vprašanja so odgovorni v združenju odgovaijali kar na zboru.
Nato so izvolili skupščino združe-, nja, ki šteje 56 članov, vodi pa jo Martin Aubreht. Izvršilni odbor sestavlja 19 članov, vodi ga Herman Remic, v njem pa so poleg njega še* — Vili Marovt, Viktor Kovač, Ivan Mikek, Ivan Cevzer, Aleksander Klemše, Miha Kovač, Marjeta Mlačnik, Hubert Herček, Mojca Finkšt, Jože Hribernik, Toni Rifelj, Vojko Klemšek, Franc Benda, Jakob Filač, Franc Kotnik, Stane Marolt, Rajko Časi in Jožica Valte. Izvolili so tudi odbore za razne dejavnosti, kot izobraževanje, ekonomsko politiko, SLO in DS, kreditni, za odlikovanja in priznanja, nadzorni odbor. V okviru združenja bo tudi poslej delovala komisija za šport in rekreacijo. Posebej pa so izvolili člane v odbor sekcije lesarjev.
Ob tem ne kaže prezreti prizade-* vanj združenja za gradnjo lastnega doma v Mozirju. Gradnja se nadaljuje in lahko bi rekli, daje izgoto-vitev blizu, saj so potrebna le še zaključna obrtniška dela, vsi pa si želijo, da bi dom odprli letos maja.
Obveznosti izpolnili
Akcija za modernizacijo celjske bolnišnice je za leto 1986 zaključena. Občinski štab za zbiranje sredstev za modernizacijo celjske bolnišnice je na svoji seji dne 30/3-1987 razpravljal o poteku obnove in gradnje ter o aktivnostih za leto 1987.
Občina Mozirje je svoje obveznosti iz naslova občinske zdravstvene skupnosti in naslova enodnevnega zaslužka delavcev izpolnila 100% in celo presegla.
V občini so se. akciji odzvali delavci v vseh delovnih organizacijah, TOZD in poslovnih enotah razen DO MGA in Iskra Feriti. Odziv s strani zasebnih obrtnikov je bil boljši kot v letu 1985, toda še vedno minimalen. Dogovor iz prejšnjih let, da se akcija v enkratnem znesku prične in zaključi tudi pri kmečkem prebivalstvu, ni bil realizi-
Akcija za modernizacijo bolnišnice Celje se v letu 1987 nadaljuje. Obremenitve za našo občino je 52.094,00 din.
Sredstva bodo izkoriščena za ureditev prostorov za RTG oddelek, nadaljevanje oz. dokončanje A« trakta, nabava RTG opreme, dokončanje lekarne itd.
Redni dotok finančnih sredstev je v letu 1986 narekoval upočasnitev gradnje, toda kljub temu so se Analizirala dela na peti etapi, ki obsega grobo izdelavo objekta, usposobitev 13 specialističnih ambulant v pritličju poli-kliničnega trakta, dela strojnic v kleti ter del zunanje ureditve. Začeta so dela na instalacijah pri izgotavljanjfl trakta »A«, ki zajema centralno higie-nizacijo, enodnevni hospital in prostore za ortopedijo in nevrologijo.
A. BORSNAK
Kompasova poslovalnica v Mozirju
Izredno zanimiva kašča vzdrževana
•MT	iC ..
Radmirju. Pohvalno je, da je lepo
Nismo bili veseli, ko smo slišali za govorice, da bo Kompas Jugoslavija ukinil poslovalnico v Mozirju. Spet bi nastala velika vrzel v organizaciji turistične ponudbe. Zato smo se zanimali kako je s tem.
Povedali so nam, da o kakšni ukinitvi ni govora, res pa je, da se mora enota v Mozirju potrditi s poslovnimi uspehi. Dogovorili smo se z direktorjem celjske enote Kompasa za obsežnejši razgovor o načrtih za bodoče delo, objavili pa ga bomo v naslednji številki. Mozirska poslovalnica Kom-
pasa je vključena organizacijsko v celjsko, zato smo tudi tam iskali odgovor na našt1' vprašanje.
Ob tem ne kaže pozabiti, da v mozirski enoti Kompasa lahko naročite letalske in druge vozovnice, lahko skife* pate dogovore za letovanje doma in v tujini, lahko pridete na posvet o vaših dopustniških načrtih, pa tudi sicer vam bodo radi povedali vse kar vas v zvezi s potovanji zanima. Nič torej ni treba hoditi po podoba ne usluge kam drugam!
Mozirska šola
Na krajnem šolskem odboru teta 1873 so sklenili postaviti novo šolsko poslopje. Denar pa naj bi dobili dodatno še od hranilnice v Gradcu. Deželni in okrajni šolski svet sta nenehno opozarjala na potrebo po večjih in ustreznejših šolskih prostorih v Mozirju, zato je krajni šolski svet iskal razne možnosti tudi v odkupu primerne stavbe v trgu. Bilo je nekaj ponudb, vendar med njimi ni bilo takšne, ki bi povsem ustrezala. Med tržani je v tekmi za _ dobro prodajo ponujenih stavb za šolo prišlo do zamere, ki jo je bilo občutiti še po dolgih letih. Ker v občini niso imeli dovolj denarja, je Jože Lipold predlagal, da bi občina vsako leto namenila v sklad za šolsko poslopje po 500 goldinarjev.
Tako seje denar nabiral od leta 1880 dalje. Da bi denar hitreje zbrali, so v dobro šolskega sklada prirejali razne prireditve, veselice in podobno. Pritiski za gradnjo nove šole so postajali z vseh strani močnejši, zato je leta 1893 krajni šolski svet odkupil zemljišče Alojza Goričarja, na mestu kjer je danes blagovnica, za novo šolsko poslopje. To leto je Alojz Goričar postal tudi načelnik krajnega šolskega sveta Mozirje. Maja 1893 so predložili v potrditev načrte za novo šolo okrajnemu šolskemu odboru, ki je odredil komisijski ogled kraja oziroma zemljišča. Kako pomemben se jim je zdel ta dogodek, je razvidno tudi iz prisotnosti okrajnega glavarja, ki je vodil komisijo. Zapisnik o pristanku na načrt in kraj gradnje so podpisali župan Franc Goričar, Anton Aškerc, Anton Goričar, Franc Praprotnik in ostali člani komisije.
(4) Šolska kronika 1903, slovenski šolski muzej Ljubljane Po daljšem premoru je končno prišlo do javnega razpisa gradbenih del šole v časopisih Domovina in Slovenski narod. Na mozirski občini so opravili dražbo oziroma prevzem del. Varščino za prevzem dela sta položila mozirski tržan Alojz Goričar in Franc Skaza iz Šmartnega pod Šalekom. Slednji je prevzel gradnjo za vsoto 14.850 goldinarjev. 5. maja
1895 se je končno pričelo z deli na gradbnišču. Desetletne razprtije so bile tako končane, ne pa pozabljene! Jeseni leta 1896 je bilo šolsko poslopje gotovo in 20. novembra istega leta seje začel v novi šoli redni pouk. Seveda je bila ob tej priložnosti, velika slovesnost', ki so se je udeležili poleg krajevnih veljakov visoki predstavniki dežele in poglavarstva.
V nadaljevanju seje šola širila ustrezno času in razmeram. Leta 1904jepostalaštirirazred-nica. Zaradi stalnega naraščanja števila učencev je bila leta 1929 ustanovljena k 3. razredu vzporednica, leta 1933 pa so tako vzporednico zagotovili tudi k 4. razredu. Zaradi potreb so leta 1937 obe vzporednici preuredili v nova temeljna razreda, hkrati pa so ustanovili vzporednico k 1. razredu. Tako so dejansko ugodili zakonu o ljudskih šolah iz leta 1929, kije predvideval, da sestavljajo prvi štirje razredi (štiri šolska leta) osnovno šolo, preostala dva razreda pa višjo ljudsko šolo. Tako je torej imela mozirska šola ob zlomu stare Jugoslavije 4 temeljne razrede, eno vzporednico, višja ljudska šola pa dva razreda, skupaj torej 7 razredov(oddelkov).(5)
Šolska kuhinja je delovala v letih 1912— 1916, kojehranila okoli 100 otrok. Vojni časi in huda stiska za hrano šo vzrok, daje kuhinja prenehala delovati.
Šola je imela še do druge svetovne vojne svoj vzorčni vrt in tudi poseben sadovnjak, kjer so se učenci učili sadjarjenja.
Učne knjige so bile slovenske. Kot že rečeno, seje do leta 1845 poučevalo izključno v nemščini. Seveda so si prizadevali slovenski učitelji za pouk v materinščini že od samega začetka. Dokaz je v prvem učnem pripomočku, ki gaje napisal Franc Hofbauer že leta 1795.
Sodeč po zlati knjigi učiteljev mozirske šole, bi sodil na prvo mesto Franc Hofbauer, ki je s svojo prizadevnostjo dosegel, daje bila mozirska šola že leta 1807 uradno imenovana kot »zgledna«, kar je v tistih časih pomenilo veliko
priznanje. Pozneje je omeniti kot izredno prizadevnega učitelja in gospodarskega zanesenjaka Frana Praprotnika, ki ima izredne zasluge za gradnjo drugega šolskega poslopja v Mozirju (na mestu, kjerstojise-daj blagovnica). Tuje učil tudi Franc Jamšek (1864 — 1868). Seveda pa je v Mozirju učila vrstä narodno zavednih učiteljev, kar je veliko pripomoglo k temu, da sta se kraj in okolica ohranila narodno zavedna.
Številni učitelji so se namreč vsestransko trudili tudi v krajevnem društvenem življenju.
Med obema vojnama je v Mozirju delovala Obrtno-na-daljevalna šola za obrtniške vajence. Na njej so učilidomači učitelji, inje bila dvoletna, vendar ne vsakodnevna.
(5) Oris zgodovine iz razvoja šolstva v Mozirju, slovenski šolski muzej Ljubljana
Naše gasilsko društvo
Naše gasilsko društvo se imenuje GD Radmirje. V njem sodeluje več kot 150 članov.
V gasilsko društvo so včlanjeni pionirji, mladinci, člani in starejši gasilci. Ko se gasilci izvežbajo, imajo tudi tekmovanja. Naše gasilsko društvo je zelo uspešno, saj smo si nabrali že mnogo priznanj in pokalov. Imamo sedem tekmovalnih ekip, ki so: 3 pionirske, 1 mladinska, 2 članski in ena tekmovalna ekipa starejših gasilcev. Ker mora takšno gasilsko društvo imeti dom za opremo in avtomobile, so naši gasilci zgradili dom. V domuje soba za seje, 2 garaži in družinsko stanovanje. V garaži imamo shranjene 3 brizgalne, kombi, avto cisterno Tam 5500, gasilsko opremo in opremo za civilno zaščito. V sobi za seje pa so shranjena priznanja, pokali, stare slike in plakati. V tej sobi se delegati domenijo za tekmovanja, rešijo razna vprašanja, pregledajo kako poteka delo in se pripravljajo na razna praznovanja. Če pa je bil pred tem požar, pregledajo delo ob požaru. Naše gasilsko Hrnštvo je vedno
pripravljeno pomagati on požarih. Gasilci pa poskrbijo tudi za razvedrilo in zabavo občanov, zato so zgradili bife na prostem, kjer je vsako soboto in nedeljo zelo zabavno. V mesecu oktobru imajo veliko dela. To je mesec požarne varnosti. Tudi letos je OGZ pripravilo spored. Gasilska društva: Luče, Ljubno, Gorica ob Dreti in Radmirje so imela na Smrekovcu vajo. Vaja je odlično potekala, zato so se vrnili domov prav dobre volje. Tudi drugi ljudje bi se morali spomniti na gasilsko društvo vsaj v mesecu gasilstva. Spomnijo se jih le, kadar jim je potrebna pomoč. Gasilci so storili že mnogo dobrega za ljudi. Tudi za otroke so pripravili prostor, na katerem bo stalo igrišče, kajti tudi otroci bomo nekoč odrasli in morda postali zavedni gasilci kot naši očetje.
Predstavila sem vam gasilsko društvo, na katerega smo lahko vaščani Radmirja zelo ponosni.
Karolina Pečnik OŠ Ljubno, novinarski krožek
Urednikova beseda
Večkrat se dogaja, da nekdo prinese prispevek za naše glasilo prepozno in potem negoduje, ker ga ne najde med vsebino Savinjskih novic. Da bi bilo jasno, sporočamo, rok predaje gradiva je vedno v prvem tednu meseca, pozneje prispeli sestavki, oglasi, objave pač ne morejo biti priobčeni. Upoštevajte na-^vedenj rok, pa ne bo negodovanj!

Ebhardtova pesnitev iz štajerskih planin
V danes zahodnonemškem Stutgartu je leta 1893 izšla knjižica, v kateri je bila objavljena pesnitev Roža Logarske doline (v nemškem izvirniku Rose des Logarthals) s podnaslovom Pesnitev iz štajerskih planin.
Njen pisec je bil polkovnik Ferdinand Ebhardt, ki seje rodil leta 1838 v Wiesbadnu, kjer je tudi preživel mladost. Z osemnajstimi leti je postal avstrijski oficir in leta 1859 se je udeležil vojnega pohoda in nekaterih bitk v Italiji, kjer je sploh razgrajal kar nekaj časa. Bil je zraven, koje Avstrija leta 1878 okupirala Bosno, potem pa je preostanek aktivne vojaške službe preživel v Budimpešti in na Dunaju; leta 1888 je bil povišan v polkovnika in od leta 1891 je živel v Gradcu. V letu svoje smrti — 1918 — je bil povzdignjen v avstrijsko plemstvo (tako da se je potem podpisoval Ferdinand von . Ebhardt).
Objavljal je pretežno vojaške spise. A bilje tudi pesnik in dramatik. (Tu nas spomni na nekoliko starejšega'stanovske-ga tovariša Florijana Vodovnika ali Carla Siegenfelda, kije bil rojen v Radegundi in ki je kot poklicni vojak prav tako — po nemško — pesnikoval.) Poleg omenjene pesnitve je Ebhardt objavil še tale leposlovna dela: dramo V sibirski stepi, zbirko pesmi Osvobojen z ijubeznijo in »epsko pesnitev
s prosto obdelavo pripovedke iz bernskega pogorja« Cesar gamsov, kar vse je izšlo v letih 1893 — 1900.
Pesnitev Roža Logarske doline ni presenetljivo kvalitetna in že ob izidu ni preveč ogrela. Mešanica pripovedanega in izpovedanega je motila že takratnega bralca. Pripovednega je v pesnitvi, ki jo sestavljajo posamezne pesmi, toliko, da lahko naredimo kratko obnovo dogajanja. Glavne osebe, ki tvorijo zasilni ljubezenski trikotnik, so lepa Roza (imenovana tudi Rožica), Toni in Horvat — prvi je poštenjak in ga Roza mara, drugi pa je bolj ko ne kvaritelj idile.
Opisu Logarske doline sledijo lovčeve pesmi, snubljenje in Rozine pesmi. Pri Lipniku v Solčavi je najprej ples, potem pa pride do ločitve Roze in Tonija, ki mora služit vojsko, ta del je napisan še posebej patetično. — Tonija spremljamo nato v Italiji v taboru in v bitki, v kateri seje zelo izkazal in bil hudo ranjen. — Roza trpi zaradi ljubezni, in ko je vojne konec, potrebujemo tretjega, ki v drugi polovici pesnitve poganja dogajanje naprej: to je divji lovec Horvat, ki se poteguje za Rozo, a ta ga ne mara. Vesela novica, namreč da je Toni živ in zdrav in da se vrne, Rozi spet vlije veselje do življenja. Horvat pa se potrudi, da bi z obrekovanjem zasejal
razdor med ljubimca: tojnu za nekaj časa celo uspe, a v gorah ga doleti smrt, kajti Toni je po vrnitvi postal gozdar in divjim lovcem torej sovražnik. Stvari se končno uredijo: Roza in Toni se poročita in na koncu lahko preberemo še Rozin pozdrav domovini.
Vzporednic s Seidlovo pripovedko Lovec na gamse, kije izšla le nekaj let pred to pesnitvijo, je veliko (primerjajmo le imena glavnih oseb) — del dogajanja je Ebhardt črpal iz nje, del pa je posnel po svojem vojaškem življenju v Italiji. Nekatera imena so nenavadno nemška za naše kraje (neki pastir je Heini), a srečamo tudi imeni Janko in Mirko, medtem ko je popolnoma napačno (prepisano, kot bomo videli) gorsko ime Branka (namesto Brana). Zemljepisna imena so sicer ponemčena, a ne povsem, npr. Okreschel, Ovtschewa ih Merzlagora za Okrešelj, Olševa in Mrzla gora.
Pesnitev in imena v njej imajo prav posebno zgodovino. Fran Kocbek je leta 1896 v Planinskem vestniku namreč napisal tole:
»Neki pesnik na glasu (Anton Aškerc — op. P. W.) je izrekel o tem pesniškem delu svojo sodbo blizu tako-le: Stvar se lepo čita, avtor ima brez dvoma lep poetičen talent. Vnanja oblika t.j. osnova »Rože Logarske« pa ni po mojem okusu. Tista mešanica
Stara razglednica iz dvajsetih let. Vidi se Tillerjeva koča v Logarski dolini
Veterinarsko dežurstvo
20. 4. do 26. 4. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 27. 4. do 3. 5. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 84Ö-Ü2
4.	5. do 10. 5. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219
11.	5. do 17. 5. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 18. 5. do 24. 5. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112
Dežurna služba elektro Celje Nadzomištvo Nazarje za mesec maj 87
Od 27. 4. do 3. 5. Nadvežnik Srečo Nizka tel. 831-706 Od 4. 5. do 10. 5. Tratnik Franc Pusto polje tel. 831-263 Od 11. 5. do 17. 5. Jeraj Franc Prihova tel. 831-910 Od 18. 5. do 24. 5. Lever Peter Paška vas tel. 884-150 Od 25. 5. do 31. 5. Marolt Marko Mozirje tel. 831-877 V slučaju kakšne spremembe pokličite Elektro Celje tel. 25-841 kjer dobite vse potrebne informacije
Kino Mozirje v maju
2. in 3. KRISTINA Ameriški film, triler, 110
5.	BRODWAY DANNY ROSE
Ameriški film, komedija, 84 7. NEŽNO USMILJENJE Ameriški film, drama 9. 10. PAJČEVINA SMRTI Ameriški film, kriminalka,
97	■ __
12.	POD VULKANOM Ameriški film, drama 110
13.	OBJEMI ME STRASTNO
Ameriški film, ljubezensko glasbena drama, 93 16. 17. FIX
Ameriški film, akcijski, 106
Kino Nazarje v maju
2—3 DO ZADNJEGA DIHA, ameriški film — akcijski 6 SUPER DEKLE, francoski film — ljubezenski 9—10 NESLIŠNI KLIC, ameriški film — thriller 13 MATEHARI, ameriški film — špijonski
16—17 ZVEZDNI BOREC,
američVj film — poučno-
19. NAJSTNICE Ameriški film, glasbeni, 92
21.	DOVOLJENJE ZA VIKEND
Ameriški film, komedija, 95
23.	24. MESO IN KRI Ameriški film, zgodovinski spektal, 126
26.	DIVJI OTOK Ameriški film, pustolovski, 100
28.	KONDORJEV LET Italijanski film, pustolovski, 100
30.	31. ST ELMO’S FIRE Ameriški film, drama, 108
fantastični
20 ZLOČIN IZ STRASTI, ameriški film — erotski
23—24 SMRT V OČEH, ameriški film — thriller
27 POČASNI KONZUL, ameriški film — akcijski
30—31 SATANSKA STRELA, mehiški film — akcijski
Matična kronika za mesec marec 1987
epike z liriko mi ne ugaja in morda še marsikomu drugemu ne. Mnogo boljše bi bilo, ko bi bil pesnik za vso pesem pridržal pripovedno obliko, saj se dajo baš sredi čiste epske oblike, kjer nanese prilike, izvrstno vplesti lirski intermezzi! No, kakor sem rekel, »Roža Logarska« je vredna čitanja, velika škoda je samo to, da ni — slovenska, ali vsaj v kakem drugem slovenskem jeziku napisana.
Zlasti znamenito je to, da pesnik Logarjeve doline niti videl ni, ko je opeval »Rožo Logarsko«, nego si jo je ogledal in preštudiral le na zemljevidu. Sele lani je občudoval krasoto Logarjeve doline v tej sami ter jo primerjal s svojo nekdanjo navidezno, ustvarjeno s fantazijo na podlagi specijalne karte. Vsekakor je imel pesnik blag namen, da bi s svojim poetiškim delom opozoril na Logarjevo dolino, katera mu je sedaj še ljubša, ko jo je videl v resnici.«
Kocbek je o tem pisal še enkrat, in sicer leta 1926 v knjigi Savinjske Alpe, kjer pravi, daje Aškerc leta 1895 potoval skupaj z Ebhardtom, ko je ta ravno prihajal iz Solčave — tu je tudi izvedel za pesnitev zemljevidnega nastanka.
Ebhardt pa je o tem svojem popotovanju napisal potopis, ki gaje objavil leta 1896 v publikaciji Grazer Schreibkalender.	Peter Weiss
POROKE: L Ivankovič Josip, star 21 let iz Nazarij št. 90 in Cizej Nadja, stara 20 let iz Letuša 81/b
SMRTI: L Remšak Marija, stara 82 let.iz Gornjega grada št. 118, 2. Žerovnik Antonija, stara 81 let iz Dola 24,3. Krebs Ana, stara 73 let iz Gornjega grada 15, 4. Krajnc Leon, star 72 let iz Gornjega grada 19, 5. Štorgel Rudolf, star 57 let iz Radmirja 78, 6. Atelšek Štefanija, stara 77 let iz Savine št. 73, 7. Irman Kar^l, star 77 let
iz Ljubije 37, 8. Čopar Rudolf, star 74 let iz Loke 30, 9. Kar-tnik Janez, star 84 let iz Šmihela 16,10. Rožič Jožica, stara 23 let iz Lok št. 7, 11. Prepadnik Marija, stara 77 let iz Strmeča št. 29,12. Zamrnik Anton, star 90 let iz Konjskega vrha št. 21,
13.	Dogaris Vida, stara 56 let iz Luč št. 126, 14. Arnič Neža, stara 89 let iz Strmeča št. 11,
15.	Vršnak Janez, star 75 let iz Dol Suhe št. 6, 16. Žunter Elizabeta, stara 61 let iz Nizke št. 17, 17. Pleh Monika, stara 82 let iz Solčave št. 56
NOVE KNJIGE V OBČINSKI MA	TIČ NI KNJIŽNICI
I.	LEPOSLOVJE: Zbirka Lirika: Francesco Petrarca, Octavio Paz, John Keats, Slovensko pesništvo upora 1941-45, Tratnik: Danes jaz, jutri ti, Kovič, K.: Iskanje Katarine, Bo-hanec, F.: Ilovica, Zupan: Zadnji kmečki punt — iz zbirke Kmečki glas, Malavašič: Ne bom hodil na tuje — iz zbirke Kmečki glas, Šeligo: Slovenska savna, Boli: Ženske pred rečno pokrajino, Nikolova: Ozka vrata, Wallace, E.: V znamenju žabe, Deforges: Hudič se še kar smeji, Burk, M.: Človek potrebuje skrivnost
II.	STROKOVNA LITERATURA: Bojevniki neba, Sodobna zgodovina — enciklopedija, Vrečko: Srečko Kosovel-slovenska zgodovinska avan-dgarda in zenitizem, Grošelj: V prostranstvu črnega granita, Mihelič & Zaman: Slovenske stene, Grošelj: Do prvih zvezd, Stenvens: Neubranljivi izziv, Greer: Alergija na hrano, Robinson: Kuhajmo za zdravega otroka, . Laver & Smith: Artritis, Kocbekov zbornik, Oetker: Testenine, Džuli Šviga: Rdeča zloba, Pahlow: Velika knjiga o zdravilnih rastlinah, Zorko: Informacijska tehnologija, Gibberd: Moja kuhinja, Kermauner, T.: Med prijatelji, med sovražniki, Slovenski zdravstveni besednjak, Zabel: Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo, Hauck: Uspešen zakon, Tyrer: Kako živeti s stresom
III.	MLADINSKA LITERATU-. RA: Avstrijske pravljice. Cerkvenik:
Blisk, Košir, M.: Mladi novinar, Adams: Vodovnikova vesina, Zbirka Čebelica: Kako je šel Janez iskat zgodbo, Ovčka Miorica, Zibelka v pe-
sku, Musterm, M.:	uogouivscinc
Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Prerijska roža, Sneg.sneg, Trije hribolazci
ESQNOVICE
„Savinjske novice” Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozlr)e - Urejuje urednički odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Urednl-itvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831 -609 > Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, Številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako Številko sprejemamo do.10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v LJubljlmi - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (St. 421 1/72 z dne 9/ maja 1973) je"časoprs oproSčen davka na promet proizvodov.