Natisov 15.000. i$li)erc" izhaja vsaki netek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. [Naročnina velja za Av-drijo: za celo leto J kron, za Ogrsko I kron 50 vin. za celo [leto; za Nemčijo stane a celo leto 7 kron; m drugo inozemstvo se nafuni naročnino z ozi-tam na visokost postajne. Naročnino je plahti naprej. Posamezne tt.se prodajajo po 12 v. Uredništvo in uprav- iBtvo se nahajata v ftafo. gledališko po- slopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak lorek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 80_— za '/. strani K 40 — za V. strani K 20 — za V, strani K 10— za Vu strani K 5 — za •/« strani K 250 za '/«« strani K L— Pri večkratnem oznaniiu se cena primemo zniža. Štev. 36. V Ptuju, v nedeljo dee 9. septembra 1917 XVIII. letnik Kdo je kriv svetovne vojne? Več kot tri leta traja že grozovita, kr-rava svetovna vojna. Mi in naši zavezniki o že opetovano ponudili roko sprave in Liru. Sovražniki so našo ponudbo vedno od-onili. In vendar razširjajo ti naduti sovražni še vedno očitno laž, da sta Avstro-Ogrska Nemčija vojno povzročili. In celo v naših rajih se dobijo še vedno ljudje, ki takim voricarn ne samo verujejo, marveč jih celo mi razširjajo, to pa iz golega sovraštva roti nemštvu, proti naši zvesti in pošteni -veznici Nemčiji. V zadnjih tednih smo n. v slovensko-prvaških listih 'čitali naravnost everjetne napade na — Nemčijo in njenega arja Viljema, medtem ko v teh listih takih apadov še nikdar nismo čitali zoper srbskega etra ali ruskega carja. .. Ta hinavska, ne-arna hujskanja v službi avstrijskih sovražnikov stoječih ljudi se mora ponehati, ker bi znala drugače vso javnost zastrupiti. Proti htrjskajiji bode moral odslej vsak ošten Avstrijec vsa sredstva vporabiti in z .največjo eneržijo nastopiti. Krinka se mora 'skritim 'sovražnikom Avstrije ravno tako iz bbraza potegniti, kakor očitnim nasprotnikom! Kdo je kriv svetovne vojne? To so do-~ala že v Briisselju najdena poročila poslani-, pokojnega barona Greindl, nemške uradne 'ave, temelječe na zgodovinskih resnicah, go-prejšnega kanclerja, razkritja sedanjega kanclerja Michaeliaa, mnogoštevilno izpovedb TOJno-vjetih oficirjev, pojasnitev diplomatičnih ogodkov pred izbruhom vojne itd. itd. Nove dokaze, kdo je krivec svetovne voj-e, pa prinaša z odločno jasnostjo priznanje, : sta ga bivši ruski minister Suhomlinow šef ruskega generalnega štaba pred svo-ni ruskimi sodniki podala. Iz tega priznanja izvira brez vsacega dvoma, da je ruska ans la vis tičn a vojaška stranka Mevno slabotnega carja proti volji ruske-ljudstva, ki gotovo kakor avstro-ogrsko in mško ljudstvo ni hotelo vojne, naravnost i a lagala in v vojno prisilila; Anglija in Francoska pa sta si zavedali razvitka vojnih dogodkov in sta ta razvitek zistema-ticno podpirali ter pripravljali. Krivi so torej naši sovražniki! Že 29. julija 1914 je ruski car povelje za mobilizacijo podpisal; v tem povelju ni določil samo delno mobilizacijo, kakor je ruska vlada doslej vedoma lagala, marveč splošno [mobilizacijo vseh ruskih bojnih sil. Januške-p5 je priznal pri sodnijski razpravi, da je •29. julija popoldne imel dekret mobiliza-carja v svojem žepu. Bržkone je odloči-že dopoldne dne 29. julija padla. Isti dan, poldne ob 3. uri, dal je Rus Jannškewič (neir.skemu vojaškemu atašeju svojo častno [besedo, da mobilizacija še ni zapovedana; onudil je tudi, da podeli to častno izjavo 'o pismeno. Zamolčal pa je, daje imel podpisano mobilizacijsko povelje že v žepu. Ja-nuškevdč je torej nemškega vojaškega atašeja nalagal in mu zlagano častno izjavo podal, kar je pač za naše šege in misli o poštenju nerazumljivo. Dne 29. julija ob 11. uri zvečer tolcfonijral jo car s Suhomli-nowom in je vzel v tem telefonskem pogovoru povelje mobilizacije riazaj. Januškewič dobil je isto naročilo. Upirala sta se, češ, da se enkrat zapovedano mobilizacijo ne more več vstaviti, ali car je ifendar zapovedal, da splošne mobilizacije ne sme biti. Drugo jutro je Suhomlinow nalagal carja, češ da se izvrši mobilizacija le v južno-vzhodnih okrajih. Vedel je pri temu natanko, da je bila povsod v toku, ker se je bil z Januškewičem v tem dogovoril, da ne bo <$ et a ubogala carjevega povelja. Ruski zunanji minister Sasonow je potem do':30. julija carja pregovoril in tako se jefe splošno rusko mobilizacijo svetovna vojna pričela. To so dokazi zgodovinskega pomena, ki pravijo jasno, da so naši sovražniki krivi svetovne vojne. V bojazni pred odgovornostjo za svo1 zločin dolžijo sedaj Avstro-Ogr.sko in Nen®rjw Pa resnica se ne da prikriti! Nemčija je vse storila, da bi spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo na te dve državi omejila. Ali ko je ruska vojna stranka z lažmi slabotnega carja prisilila, da se postavi na stran kraljemorilskih Srbov, je izvršila Nemčija svojo pošteno zavezniško dolžnost in je stopila ^in'.schimmernder Wehr" na stran Avstro-Ogrske. In skozi tri leta se borimo rama ob rami proti polovici sveta, ki nas hoče zdrobiti in uničiti. Kakor brat in brat, tako se borita Avstrjec in Nemec. Zato pa je največji sovražnik domovine tisti, ki hoče v tej uri nevarnosti to zavezniško zvestobo motiti ter kaliti. Zvestoba za zvestobo ! Svetovna vojska. Zmagoviti naš odpor ob Soči. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 30. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Nemški regimenti razširili so svoje nove uspehe severno odFocsani z zavzetjem kraja I res ti, ki so ga potem obdržali proti mnogoštevilnim napadom. Južno od O ene izjalovili so se sovražni sunki. Bolj severno dvignilo se je na mnogoštevilnih oddelkih bojevno delovanje. Italijansko bojišče. Velika bitka ob Soči bila je tudi včeraj z največjo lju-tostjo nadalj evana. Braniteljev odpor ostal je zmagovit v najhujših navalih. V prostoru severno od K a 1 a sta se razbila v jutranjih urah dva močna italijanska napada. Pri Podlescu, Madoni in Britofu metal je sovražnik skozi ceh dan do pozne noči nepretrgano nove množice proti našim postojankam. Vsi navali so se razbili ob trdni vztrajnosti naših čet. K mnogim bojnim sredstvam, s katerih pomočjo je skušal sovraž- nik naš odpor premagati, prišlo je včeraj neko novo, v tej pokrajini nepričakovano. Vzhodno od Br i to f a jahala je italijanska kavaljerija proti našim obrambam. Bila je od strojnih pušk sprejeta in uničena. Za junaške borilce na M o n t u S a n Gabri-e 1 e prinesel je 29. zopet vroče ure. Vedno zopet je ponavljal sovražnik napade. Proti večeru se mu je posrečilo, vdreti na severni strani v naše jarke. Po nastopu teme pričele so v težki nevihti naše čete s protisunkom. Zopetni boj končal je z nerednim begom Italijanov. Tudi vzhodno od Gorice pritisek sovražne armade še ni ponehal. Ako se je dopoldne zavračalo le posamezne napade, pričel je nasprotnik popoldne po večur-nem bobenskem ognju zopet s splošnim, širokim množinskim napadom. Zopet je stala pokrajina odSan Marca v središču bojev. Z bajonetom in ročnimi granatami se je tukaj kakor povsod med Santo Gaterino in Vrtojbo prvo črto obdržalo. Pri K o-stanjevici smo potisnili svojo fronto po uspešnemu napadu na nasprotnika nekaj naprej. Poleg drugih čet so se v zadnjih bojih tudi oddelki regimentov 10 (Przeinysl) in 48 (Nagy Kanizsa) posebno odlikovali. Krvave izgube sovražnika so izredno težke. Število od začetka 11. bitke dobljenih vjetih povišalo se je na več kot 10.000 mož. — Trst je bil dopoldne drugič, danes zjutraj tretjič v 48 urah od sovražnih letalcev bombardiran. Napadom je več prebivalcev padlo kot žrtev. Več zasebnih poslopij je bilo poškodovanih. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. B e r 1 i n, 30. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Pri Wieltje ljuti sunek Angležev, ki je bil z velikimi izgubami odbit. — Armada nemškega prestolonaslednika. NaChemin desDame-s u izjalovilo se je več po ognju zapričetih poizvedovalnih sunkov Francozov pri C e r-nyju. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Pri Diinaburgu in Smor-g o n u oživelo je ognjeno delovanje. — Fronta nadvojvode Jožefa. Južno od T r i g u 1-O c n e bili so rumunski napadi proti našim črtam zavrnjeni. — Armada Mackensen. Bojni uspeh od 28. avgusta v gorovju severno-zapadno od F o c s a n i bil je včeraj razširjen. Krepsi sunek preiskušenih napadalnih čet vrgel je ljuto branečega se sovražnika iz Ire s ti in ga je silil preko visočin severno vasi do doline Sušite. Vjeli smo nad 300 mož in zaplenili mnogo strojnih pušk ter vozov. Ljuti razbremenilni napadi, ki jih je napravil nasprotnik brez ozira na izgube ljudi proti od nas severno-vzhodno in severno od Mucelula pridobljenim črtam, ostali so brezuspešni in brez vpliva na napadalno gibanje zapadno od Sušite. Ob Sere tu in spodnji Donavi povišalo se je bojevno delovanje. 2 — STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjavi vsled tega priznano najboljši ŽClOd« 0KftpČU)9Či prebavni like Makedonska fronta. Povišano ognjeno delovanje trajalo je naprej, zlasti južno-zapadno od jezera Doiran. Pri Thuma in Alcak Male napravili so Bolgari uspešne napade, pri katerih se je več francoskih straž vjelo. Nekaj napadajočih sovražnih kompanij se je z ognjem prepodilo. Prvi generalkvartirmojater Ludendorff. Zmaga proti Lahu! Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 31. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri Skali v vzhodni Galiciji sunile so naše napadalne čete z uspehom v sovražne jarke. Italijansko bojišče. Trst je bil včeraj opoldne četrtič od sovražnih letalcev napaden, brez da bi nastala posebna Skoda. Na kraški visoki planoti je bilo razmeroma mirno. V prostora od Gorice pri.siiiL je Italijane žrtev polni polom njih zadnjega napada do bojevnega odmora, ki smo ga mi v to porabili, da smo še nekaj ostalih sovražnih gnezdov izpraznili. Istotako severno od Kal a, ko so se zjutraj še nekateri posamezni sunki sovražnika izjalovili, ni prišlo do nobenih večjih bojevnih dejanj. Temljutejše vrgle so se italijanske divizije zopet na ravno imenovani oddelek se i-azširjajočo fronto na naše postojanke pri P o d 1 e s c e, M a d o n i, B r i-t o f u in na že sedem dni v središču Sočine borbe stoječi Monte San Gabriele. Z izredno ljutostjo pustil je sovražnik slediti napad na napad. Zopet je hrabrosti in vztrajnosti čet iz vseh pokrajin Avstrije in Ogrske zahvaliti, da smo v divjanju bitko, vse postojanke zmagovito obdržali. V ure trajajočih bli-žinskih bojih so se izkazalo zopet naša disciplina, bojevna morala in temeljito vojaško izvežbanje. Polno svežega napadalnega duha pripeljali so zvečer pri Britofu, ko je Italijan s svojimi navali nekaj ponehal, naši oddelki 3 oficirje, 110 mož in 2 strojni puški iz sovražnih jarkov. Tako je bil tudi 14. bo- jevni dan za naše čete dan uspeha. — Na K o- roškem nobeni posebni dogodki. — Ob južno-tirolski meji severno-zapadno od B e z z e c a odvzeli smo sovražniku neko postojanko. Kar od Italijanov v boju ni padlo, odpeljali smo vjetih. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. B e r 1 i n, 31. avgusta (W.-B.)Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Ruppreohta. V Flandriji hujše bojevno delovanje, pri katerem smo v prednjem polju naših postojank nekaj Angležev vjeli. V Artoisu razvili so se severno od L e n s a krajevni boji, ki so do teme trajali. Južno-zapadno od Le Chate-1 e t a iztrgale so lovske konipanije Angležem del njih novega dobička. Pripeljali smo mnogoštevilno vjetih. St. Quentin ležal je zopet pod francoskim ognjem. — Armada nemškega prestolenaslednika. Na vzhodni polovici C h e m i n desDarnesa bilo je ognjeno delovanje živahno. Pred V e r d u n o m zopet močni artiljerijski ogenj, ki ni peljal doslej do novih napadov. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Severno-zapadno od D ii n a-b u r g a sunili so ruski oddelki pod varstvom ognja zopet pri Illuxtu naprej. Naša jar-kina posadka je vrgla sovražnika nazaj. Istotako brezuspešna so ostala ruska podjetja ob jezera N a r o c z. Pri Skali šle so nekatere naših kompanij čez Z b r u c z, vdrle v ruske črte in se vrnile po uničenju jarkinih naprav z vjetiroi ter plenom čez reko nazaj. Makedonska fronta. Pri veliki vročini se je nadaljevalo povišano bojevno delovanje. Na Dobrem Polju bili so srbski oddelki, južno-zapadno od jezera Doiran pa angleški bataljoni pod težkimi izgubami zavrnjeni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Uspehi pri Gorici. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 1. septembra. Uradno se danes razglaša: Lt jev lez BV [tal . o le] i* m •a :ia> 'i; zap Vzhodno bojišče. Severno-z; od Focsani odvzele so nemške čete vražniku zopet neko ljuto hranjeno visoči postojanko. Pri Huaiatynu in Tarn] polu bila so ruska lovska poveljstva z») nj/ma. . Italijansko bojišče. Včeraj poldne ob Soči ni prišlo do nobenih vi bojevnih dejanj. Popoldne je vzplamtela Tolminom in Vipavo bitka na mno! krajih iz novega. Severno od Kala, pri doni in Britofu bili so močnejši angi napadi odbiti. Kakor v prejšnjih dneh, bil] M o nt e S an Gabri e 1 e zopet pozo:'' ljute borbe. Od severa in zapada sem so na številu mnogo "močnejši napadalci p; naši hrabri posadki. Največji boj je ležal severni strani gore. Naša čez vsako h vzišena infantorija je vstavila vse navale napravila opetovane protinapade. Pri Gori in v Vipavski dolini sledilo je krop: napadom sovražnika mnogo posameznih ura kov. Naše čete so vzele vzhodno od Gori neki italijanski kos jarka in vjele 6 italij oficirjev, 140 mož, zaplenile pa 4 strojne p — T r s t je bil zopet napadalni cilj ital| skih letalcev. Škofijska palača je bila poi dovana. Šef generalštaba-! Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 1. septembra (W.-B.)| velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pred lonaslednika R u p p r e c h t a. VFlandr B, j i traja močni ognjeni boj naprej. Tudi Artoisu se je oživel. — Armada nel škega prestolonaslednika. Pri posesti Hui tebise napadli so Francozi po ljutemu at Tr tiljerijskcmu učinku z močnimi silami. Začeta lija dobiček sovražnika bil je s protisunkum na zaj pridobljen. Za nekatere kose jarko čez noč ljuto borilo. Nekaj vjetih je ostalo naši roki. Sunki nasprotnika na Wintei b e r g u in južno od Corbeny so se z n likimi izgubami izjalovili. Pred V e r d u ne se je zvečer artiljerijsko delovanje poviss — Armada vojvode Albrechta. Nekopol| i jetje bavarskih čet ob kanalu R h e i n - Ms Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 5. septembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. 19. dan 11. Sočine bitke bil je napolnjen od težkih, krvavih bojev. Pri Maloni sunile so naše naskočne čete v prodiranju na neki globoko uvrščeni italijanski napad in so ga vstavile. Štiri nadaljnih napadov je bilo odbitih. Monte San Gabriele stoji od včeraj zjutraj v središču do največje ljutosti povišane borbe. Sovražnik naskakuje vedno zopet skalnati višek, ki je padel opetovano v njegove roke, pa se je kmalu nato od naše slavne infante-rije nazaj pridobil. Na obeh straneh z največjo ljutostjo peljani boj traja do te ure v nezmanjšani sili naprej. Pri Gorici napravil je Italijan par brezuspešnih sunkov. Neko pri Selu in Medeazzi napravljeno podjetje naših čet povzročilo je na vsej krašk-visoki planoti ljute spopade. Vsi od nasprotnika pričeti napadi razbili so se hvala zadri zanju naših v vojni izkušenih braniteljev Krasa. Vjeli smo 100 italijanskih oficirjev in nad 4000 mož. Skupno število od začetka 11. bitke dobljenih v j e t i h znaša že 15.000 mož. — Sovražni letalci so Trst zopet dvakrat napadli. Šef generalštaba. Letalci nad Polo. K.-B. Dunaj, B. septembra. Uradno se poroča: V noči na 4. septembra obmetalo je večje število sovražnih letalcev P o lo z okroglo 100 bombami, ki so v mestu nekaj škode povzročile. Neka mala zaloga slame izven mesta je pričela goreti. Vojaški objekti so imeli le neznatno škodo. Človeških življenj ni obžalovati. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 5. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Artiljerijski boj povišan. Dover, Boulogne in Calais smo z bombami napadli. Sestrelili smo 22 sovražnih letal. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Naše operacije vzhodno od R i g e so se, kakor nameravano, naprej razvile. Najtežji obrežni topovi (do 30,5 centimetrov kalibra) padli so nepoškodovani v naše roke. Se verno-vzhodno od D ii n e je Vzhodno morje doseženo. Oddelek livlandske A a je prekoračen. Južno reke stoječe ruske čete bile so uničene. Sovražnik se nadalje umika proti severnem vzhodu. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. 65.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 5. septembra. Podmorski čolni osrednjihsil sov Srednjem morju zopet uspešno delovali in 1.6 parnikov a skupno 65.000 tonami potopili. Med njimi se nahajajo oboroženi angleški parniki „Hathor" (3823 ton), „Kilwisningu (3071), „Nairu" (3627) in „Winlaten (3270 ton). Večina potopljenih parnikov je bila globoko naložena: več od njih z živih, .eden s 4000 tonami premo. oljem in deli letal. Pet vrednih parniko' en avstro-ogrski podmorski čoln (pov v. Trapp) v 7. dneh iz zavarovanega stva sestrelil. Nemška pomorska letala donavski izliv pri Sulini uspešno z bomba napadla. Opazilo se je dva močna požara pristanu. Šef admiralnega štaba mornarice. zapl pre,: dru: lezr-mno mes p ic podi prtu !eni Leta mes pme lastv čilo lega torilil _ 3 - [imelo je polni uspeh. Razven krvavih iz-> pustili so nam Francozi nekaj vjetih. (Vzhodno bojišče. Fronta princa jpolda. Ob D unije bilo včeraj boso delovanje živahnejše. Severno od že-s K o w e 1 - L u c k dognali so naši po-Jovalci dobri učinek naših minskih me-in artiljerije v sovražnih jarkih, iz i smo pripeljali tudi vjote. Pri T a r-i o 1 u in H u s i a t v n u bili so ruski od-v bližinskem boju prepodeni. — Armada ic.iensen, V gorovju severno-zapadno Focsani vrgle so nemške čete Rumime neke ljuto hranjene visočinske postojanke. | M a x i m e n i ob spodnjem Seretu vdrli nemški in bolgarski naskočni oddelki v te postojanke, uničili posadko .in se vrnili kim številom vjetih. I Makedonska fronta. Ob Čemi radel je neki italijanski bataljon pri P a-| o v u ; nemško čete so vrgle sovražnika in mu odvzele vjete. Na Dobrem j u izjalovilo se je več srbskih napadov, fadno Vardarjapa francoski sunki, pred Sojankami Bolgarov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Italijan počiva... [vstrijsko uradno poročilo od nedelj e. K.-B. Dunaj, 2. septembra. Uradno se nes razglaša: Vzhodno bojišče. Sovražnik trudil je zaman, da bi našim (nemškim) zavezikom rerno-zapadno od Focsani pridobljene fehe zmočnimi protinapadi odvzel. Italijanskobojišče. Odprto mesto rs t je bilo včeraj zopet opetovano od ita-_skih letalcev obiskano, ki so skupaj 70 ;b vrgli. — Ob Soči včeraj ni bilo več- rjev. Italijanski delni napadi na visoki noti od B a i n s i z z a - S v. D u h, pri G o-ki in J a m i a n u so se izjalovili; naše kočne čete so odgovorile nanje z uspeš- protipodjetji. V okolišu Monte San i r i e 1 e so zadržavali naši topovi sov-^e množice. V noči na 1. septembra je 10 oficirjev in 315 mož šestih italijan- Hi 408 | Glasom odredbe c. k. minisierstva za deželno obram-15. junija 1917 se je že od 23. septemera 1915 loječo oddajalno dolžnost za predmete iz bakrenih legiranj, nikla in aluminija Ije razširilo. Armadna uprava opozarja s to odredbo jvilstvo Avstrije nanovo, da utrdi bojno silo aimade oddajo za izdelovanje municije potrebnih kovin. ~ju na preiskušeno patrijotično mišljenje se opo- jprve na prostovoljno oddajo 'enih predmetov. se občinstvu prostovoljpo oddajo zaplenjenih "tov olajša, je kovinska centrala - akcijska skupno z zvezo avstrijskih trgovcev z že- blagom nanovo, kakor v letih 1915/16, v oštevilnih krajih Avstrije uresničila nakupovalna za vojno kovino, katerih naslovi se bodejo časopisja naznanjevali. S'akup se vrši zopet proti gotovemu plačilu na oblastveno določenih cenikov, ki morajo biti v Jalnih lokalih pribiti. Glede vrste za oddajo dolo- predmetov bodeio letaki potrebna pojasnija dali. J se dobivajo pri občinskih uradih in nakupnih h zastonj in se bodejo poleg tega potom časopi- rizširili. Prostovoljni nakup bode dovoljen zopet le skozi čas, po katerega poteku bodejo zapričele ob- iie rekvizicije. Pri teh rekvizicijah se vrši pla- šele pozneje in to po nižjih cenah: vsled v lastnem interesu občinstva, da vporabi takoj prostovoljne oddaje. Nakupovalna mesta so do nadaljnega opravičena, iti tudi druge kovinske domače predmete po eno določenih cenah. S tem je podana zadnja te predmete prostovoljno prodati, katero naj se Ij takoj vporabi, ker so zdaj komisijoniranja v v katerih se bode zamudne oddajalce k najstrožji »ornosti pritegnilo. eznam vojno-nakupovalnih mest za kovino i mzerat na strani 8. skih regimentov vjetih v roke hrabrih brani-teljev padlo. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 2. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre- i stolonaslednika Rupprechta. Močni ar- ] tiljerijski boj proti sredini flandrijske fronte trajal je dan in noč naprej. Boji v prednjem polju so potekli za nas ugodno. Pri St. Q u e n t i n u in ob O i s e se je ognjeno delovanje proti prejšnjim dnem povišalo. Pri nekem poizvedovalnem sunku zapadno od Latere dobili smo nekaj vjetih. — Armada nemškega prestolonaslednika. Pri A1-1 c m a n d u se je sovražniku pri neki nasilni poizvedbi krvave izgube prizadelo in vjete odvzelo. Na Chemin desDamesu ostal je pri Hurtebisu omejeni del naše naj-prednejše črte v roki Francozov. Pri V e r -d u n u se je zvečer ogenj povečal, ponoči pa opešal. Ritmojster v. R i c h t h o f e n dosegel je včoraj svojo 60. zračno zmago. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Ob D ii n i se je ognjeno delovanje povečalo. Južno-vzhodno od R i g e bila \ so naša podjetja uspešna. Zapadno od L u c- W e n d e n u, ker drugače je izgubljena. Pri temu begu bode morala seveda zapustiti prav mnogo vojnega materijala. Zavzetje Rige je za naše sovražnike eden najhujših udarcev v tej vojni, za naše zveste nemške zaveznike pa v resnici krasni uspeh! Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 3. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri viharju in dežju bil je artiljerijski boj v delu flandrijske fronte močan, pri drugih armadah, tudi ob M a a s i, pa v splošnem neznaten. Ob cesti C a m b r a i - A r r a s izjalovil se je en močni angleški napad. Pri posesti Hur-t e b i s e bil je zemeljski dobiček Francozov v jarkinih bojih znatno zmanjšan. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Po skrbni pripravi prekoračile so nemške divizije v jutru 1. septembra Diino na. obo.h straneh U e x k ii 11 a. Močni učinek artiljerije in minskih metalcev šel je pred prehodqm infanterije, ki se je po kratkem boju na severnem bregu reke utrdila. Krepko smo vrgli Ruse nazaj, kjer so se upirali. Gibanja naših čet so v toku in potekajo po načrtu. Sovražnik zapušča pod učinkom našega prodiranja svoje postojanke zapadno od k a smo pri nekem sunku dobili vjete in plen. j Diine; tudi tam so naše divizije med boji — Fronta nadvojvode Jožefa. Med Pru-t o m in S u č a w o ogenj in praske. — Armada Mackensen. V gorah severno-zapadno od Focsani hoteli so Rumuni in Rusi našim četam pridobljeno ozemlje odvzeti z ruskimi zadnjimi četami v prodiranju. Močne kolone vseh vrst hitijo na iz Rige izhajajočih cestah v naglici proti severnem vzhodu. Goreče vasi in posesti kažejo pot umikajočega. se zapadnega krila ruske 12. armade. - Ljuti protinapadi sovražnika izjalovili so se i Fronta nadvojvode Jožefa. V rekinih do- z velikimi izgubami pred našimi črtami. Makedonska fronta. Pri M o n a-s t i r u .so napadli Francozi z močnimi silami. Ob cesti v Prilep vdrti sovražnik bilje pobit ali vjet, naval ob strani ceste pa od bolgarskih čet povsod nazaj vržen. Na D o fore m Polju so se zopetni napadi Srbov razbili. Prvi generalkvartirmoj ster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 15. septembra. Uradno se danes razglaša. Vzhodno bojišče. Severno-zapadno linah na severno-vzhodnem robu gozdnih ! K a r p a t oživljajoče se bojevno delovanje. ' Južno od doline T r o t u s a izjalovilo se je i več rumunskih ponočnih napadov na D. C o-1 s n a in pri G r o s e s c i. — Armada M a» c k e n s e n. V gorovju med dolinama S u-: s i t e inPutne zavrnili so naši regimenti j močne rusko-rumunske napade s protisunkom. j Z 200 pri temu v našo roko padlimi v j e-; tirni poviša se za to bojišče število v j e t i h [ od 28. avgusta na 20 oficirjev, 1650 mož, plena | pa na 6 topov s procami, 60 strojnih pušk, '■ mnogoštevilne minske metalce in četine vo-: zove. Tudi pri Marasesti napadli so Ru-] muni brezuspešno. Makedonska fronta. Danes zjutraj od Focsani in južno od O ene napadli j razbili so se francoski napadi pri Bratin-so Rusi in Rumuni zopet brezuspešno. Italijansko bojišče. Na Montu San Gabriele peljala so včeraj pred začetkom dneva podjetja naših čet do živahnih bojev, ki so ugodno potekli. Popoldne in zvečer izjalovili so se na severni strani gore močni italijanski napadi. Tudi vzhodno od Gorice in pri Jamianu ostali so sunki sovražnika brezuspešni. Italijanski letalci ob-metali so več krajev primorskega zapadnega obrežja z bombami. Neko proti Trstu prodirajoče brodovje zračnih ladij bilo je od naših pomorskih letalcev pred dosego cilja prepodeno. Balkank'o bojišče. Ob Vojusi bili so sovražni poizvedovalni oddelki zavrnjeni. Šef generalštaba. Riga od Nemcev zavzeta. Berlin, 3. septembra, zvečer. W.-B Riga je zavzeta Sredi v ogromnih bitkah na zapadu in ob Soči so Nemci proti Rusom izvršili moj-sterski čin junaške armade. V nedeljo so obrambeno črto Rusov med Rig o in Fried-richstadtom nazaj potisnili, reko D ii n o prekoračili in s tem vso utrdbo velevažnega ruskega pristanišča Rige obkolili. S tem je najskrajnejše severno Krilo Rusov, ki se je pri Rigi ob morje naslonilo in je bilo dozdevno nepremagljivo, v širokosti skoraj 80 kilometrov popolnoma razbito. Nemške divizije stojijo zdaj ruski 12. armadi v hrbtu in na strani. Ta armada se torej ne more več braniti. V begu. se mora umakniti proti dolu, severno-zapadno od M o n a s t i r a, z S velikimi izgubami. Srbi so doživeli zopet na j Dobrem Polju krvavi poraz. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. j Avstrijsko uradno poročilo od torka. \ • K.-B. Dunaj, 4. septembra. Uradno se j danes razglaša: Vzhodno bojišče. Severno-zapadno i od Focsani sta se razbila dva napada Rusov in Rumunov. Nemški zbori so v zmagovi-: tem navalu Rigo zavzeli. Italijansko bojišče. Včerajšni I dan potekel je brez večjih infanterijskih bo- ; jev. Ponoči odbili smo pri Kalu in Mado- ! n i italijanske sunke. Od danes zjutraj stojijo na severni strani M o n~t e San Gabriele naše čete zopet v ljutem boju. — T r s t je bil zopet od sovražnih letalcev napaden. Šef generalštaba. Velika nemška zmaga pri Rigi. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. B e r 1 i n, 4. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flan-driji se je popoldne bojno delovanje arti-ljerij ob obrežju in med Langenmarckorn. in Warnetonom do velike ljutosti povišalo. Pri Y p e r n u manjši boji, pri katerih se je nekaj Angležev vjelo. Ponoči je napadel sovražnik severno-zapadno od L e n s a. Vdrl je mimogredoč v naše črte, iz katerih. 4 — je bil takoj s protisunkoin prepoden. — Armada nemškega prestolonaslednika. V C h a m p a g n i sunili so Francozi ob cesti . S o m m e - P y - S o n a i n po bobenskem og- ! uju naprej. Naš protinapad vrgel jih je zopet iz enega od nas izpraznjenega jarka. Ognjeni boj pred Verdunom postal je zvečer zopet jako močan. Tudi ponoči ležale so arti- , ljerije na vzhodnem bregu M a ase v učin- ! kujocem ognju. — Armada vojvode A 1 b r ech-t a. Zapadno M o s e 1 e se je od nasilne poiz- j vedbe pii Remenauville francoske vjete pripeljalo. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Po dvodnevni bitki je naša 8. armada pod vodstvom generala v. H u t i e r včeraj na večih krajih gorečo Rigo od zapada in južnega vzhoda zavzela. Naše v boju izkušene čete zlomile so povsod ruski odpor in so premagale v ljutem prodiranju naprej vsako zapreko gozda in močvirja. Rus je svoje razširjeno mostičje zapadno Dune in Rige v največji naglici izpraznil. Naše divizije stojijo pred Dunamiinde. Močne neredne vojaške skupine silijo v marših ponoči in po dnevu na vseh potih iz Rige proti severnem vzhodu. Južno velike ceste v W e n d e n na obeh straneh potoka V. J a e g e 1 vrgle so se v obupanih krvavih napadih močne ruske sile našim četam nasproti, da bi krile odhod poražene 12. armade. V ljutih bojih podlegle so našemu navalu. Naše divizije so na večih krajih veliko cesto dosegle. Nekaj tisoč Rusov je vjetih, več kot 150 topov in mnogo vojnega orožja zaplenjenega. Bitka pri Rigi je novi slavni list nemške armade. — Fronta nadvojvode Jožefa. Južno-vzhodno od C e r n o-vice odvzeli so avstro-ogrski regimenti Rusom neko ljuto hranjeno visočinsko postojanko. Med S ere to m in Moldawo traja živahno bojevno delovanje naprej. — Armada Mackensen. Pri Muncelulu severno-zapadno odFocsani se je več rusko-ru-munskih napadov izgubonosno izjalovilo. Makedonska fronta. Čete sovražnih sil včeraj svojih napadov niso ponovile. Prvi generalkvartirrnojster Ludendorff. Nemški letalci v napadu. W.-B. Berlin, 4. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča: V noči na 3. t. obmetali so naši letalci Calais in Dunkirchen z bombami. Nastale požare se je zamoglo čez dan opazovati. Dover je bil včeraj, Chat am, SheerneB in Ramsgate danes ponoči po naših letalih z bombami napaden. — Včeraj smo 19 sovražnih letal in 2 balona sestrelili. Ritmojster v. Richthofen dosegel je svojo 61. zračno zmago, lajtnant Mueller pa je sestrelil svojega 27. nasprotnika. Za glavobol predpisujejo zdravniki ponajveč živce pomirjajoča sredstva. Kot tako vživa dober sloves že skozi mnogo let Fellerjev dobrodišeči fluid iz rastlinskih esenc zn. „Elsa-fluid". Njega bol lajšajoče lastnosti se jako hvalijo. Tudi osvežujoči dober vonj in prijetna hladnost ugodno vplivajo pri glavobolu, kakor tudi pri migreni. Predvojne cene: 12 steklenic tega mišice ja-čujočega, živce pomirjajočega domačega zdravila pošlje za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg, št. 241 (Hrvatsko). Če je pa glavobol posledica slabe prebave, zaprtja ali drugih prebavnih ležkoč, hitro odpomorejo lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice zn. „Elsa-krogljice". 6 škatljic stane poštnine prosto 4 K 40 v. Oboje domačih zdravil bodi toplo priporočeno in naj bi jo imeli vedno pri rokah zlasti taki ljudje, ki pogosto trpe vsled glavobola. Na ta način si takoj prežene napade migrene in se tako obvarujejo pred nje zopetnirti nastopom. — Fellerjev črtnik zoper migreno hitro učinkuje in ga je lahko nosili seboj v žepu, cena mu je 1 krono. (—vt—) Tojna na morju. 24.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 30. avgusta. V zatvor-nem okolišu okrog Anglije so naši podmorski čolni zopet 24.000 brutto-register-ton uničili. Šef admiralnega štaba mornarice. Uspešni podmorski čoln. 48.000 ton potopljenih. K.-B. Berlin, 31. avgusta. Eden naših (nemških) podmorskih čolnov, poveljnik kapi-tanlajtnant Rose, je nanovo na angleškem zapadnem obrežju 7 parnikov z 48.000 brutto-register-tonami potopil, in sicer oborožene angleške parnike „Athenic" (12.234 ton, tovor: žito in bržkone živina), „Boniface" (3799 ton), „Kenmore" (3919 ton), „Duranzo" (3008 ton), transportni parnik „Verdi" (7120 ton) ter dva jako velika pamika, ki sta bila sredi iz spremstva sestreljena. Šef admiralnega štaba mornarice. Pomorski boj pri Hornsriffu. "W.-B. Berlin, 2. septembra. Včeraj v ranem jutru zadela je severno od Horns-riffa ena naših varnostnih patrulj na angleške križarke in torpedne čolne. Po kratkem boju odtegnil se je sovražnik, ki je bil od enega naših letal z bombami obmetan, učinku močnejših sil. Od nas se je štiri kot prednje straže rabljene ribiške parnike poškodovalo in v danskem vodovju na suho spravilo. Največji del njih posadke se je menda izkrcal. Šef admiralnega štaba mornarice. 46.000 ton in ena francoska križarka potopljena. W.-B. Berlin, 1. septembra. Naši (nemški) in zavezniški (avstrijski) podmorski čolni v Srednjem morju so vkljub močnejšemu sovražnemu protiučinku zopet 12 parnikov, 14 večjih in 10 manjših jadernic s skupnim prostorom okroglo 46.000 ton potopili. Med njimi so se nahajali oboroženi angleški parniki „Sanishen" (3837 ton), „Llandudno" (4187 ton) s konjsko krmo za Saloniki-armado, „In-ceinore" (3060 ton), „Goodwood" (3006 ton), japonski parnik „Bandai Maru" (3227 ton) in grški parnik „Sesostris" (3029 ton) s fosfatom v Italijo. — Dne 2. septembra je bila hitra francoska pomorska križarka „G o 1 o n." z 200 možmi francoskega Korfu-brodovja in srbskimi oficirji na krovu južno od Korfu potopljena. 4 srbski obersti, med njimi en divizijski poveljnik, bili so vjeti. Šef admiralnega štaba mornarice. Na Severnem kapu. K.-B. Christiania, 1. septembra. „Dagbladet" poroča iz Hammerfesta (najsevernejšega mesta v Evropi): Dva angleška parnika bila sta v torek v oddaljenosti 140 morskih milj od Severnega kapa potopljena. Razven tega bil je ruski parnik „Marseille" potopljen. Od 1. februarja nad 6 milijonov ton potopljenih. W.-B. Berlin, 4. septembra. Novi us- . pehi podmorskih čolnov v angleškem Kanalu j in Atlantskem oceanu so : 4 parniki in 2 ja- | dernici s skupno 17.000 prostornimi tonami ! in sicer 3 oboroženi, globoko naloženi parniki, francoski parnik „Maria Alfred" s soljo za Feeamp in „Rauline Louise" ter neki parnik, | ki je imel 5700 ton za Francosko naložen. j — Glasom dosedanjih poročil naših podnior- j skih čolnov se je od začetka neomejene vojne podmorskih čolnov že več kot 6 milijonov ton j za naše sovražnike rabljivega prostora na tr- ; govinskih ladjah potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. Uspehi avstrijskih podmorskih čolnov. 30.000 ton potopljenih. K.-B. Dunaj, 4. septembra. Iz vojno-tiskovnega stana se poroča : Eden naših podmorskih čolnov, poveljnik linijski podmox-ski lajtnat vitez v. T rap p, vrnivši se od večdnevnega podjetja v Srednjem morju, potopil je v tem času 30.000 brutto-register ton sovražnih trgovinskih ladij. Francoski oboroženi parnik „Constance" od 2460 ton prostorne vsebine, naložen z raznim blagom, bil je iz spremstva ladij s torpedom sestreljen; isto-tako angleški oboroženi parnik „Kilwining" (3071 ton) z municijo na krovu. Neki na-daljni, okoli 8000 ton veliki, bržkone angleški parnik in oboroženi angleški parni-c ,.Nairu*j od 3700 ton bila sta iz zavarovanega spvem-i stva ribiških parnikov, ko so bili ti v ognfl nem boju prepodeni, s torpednim strelom j topljen. Kot zadnji padel je podmorskem čolnu kot žrtev neki neznani oboroženi par-j nlk od 10.000 do 12.000 ton, ki je bilj topljen vkljub temu, da je bil naš \ čoln od dveh parnikov in dveh ton čolnov obstreljevan. Današnji skupni nakladi priložili smo fV" prospekt fl c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sin] tinskega sklada (zavarovalni oddelek za Štajersko) Gradec, Franzensplatz 2, glede katerega prijazno vpoštevanje naj;opleje pri-J poročamo. Izpred sodišča. Sleparski četovodja. Gradec, 1. septembra, četovodja Jol lian H u b e r, v civilu mesarski mojster, j e] kot službeni vodja nekega črnovojniškega lavskega oddelka v Kapfenbergu 370 kron] poneveril. Potem je zbežal v Gradec, kjer p»| se je konečno sam pri vojaški oblasti naznaj nil. Pred armadnim divizijskim sodiščem je obsojen na eno leto težke in poojstie: ječe. Mlada tatica. Maribor, 31. avgusta. 15-letna Ani] K r e m e t, viničarjeva hčerka iz Rosbao bila je s svojimi stariši pri goepej Ma Pichler uslužbena. V tem času je gospe] Pichler izginilo mnogo zlatnine in živil vi skupni vrednosti 1176 kron. Tatvine je izvrj šila Ana Kremet, ki je bila zaradi 4 mesece težke ječe obsojena. Vlomi v Rušah. Maribor, 31. avgusta. Zaradi ve v Rušah in okolici izvršenih vlomov bila obtožena opetovano predkaznovani Avg Bučar, pomožni delavec v Rušah, in vdov-Ijena Matilda T a r k u š, dekla v okolici. Avgust Bučar je bil obsojen na dve leti Matilda Tarkuš pa na 6 m e s e c e v te ječe. Novo besedilo pesni „Hej Slovani". Theresienstadl, avgusta. Kak! poročajo češki listi, bil je uradnik okraj: bolniške blagajne v Jičinu J. V. Chvojkž zaradi, prepevanja nekega novega besedila znane češke pesni „Hej Slovani" na 4 1 težke ječe obsojen. Dotično novo besedilo je Chvojka pel ob priliki odhoda vojakov ll.j deželnobrambenega regimenta na bojišče sn avgusta 1914. V novem besedilu je n. p. deče mesto :„Rusjeznami; kdor je prol nami, tega bode Francoz prepodil" . . . Lepi mišljenje! Radovedni smo, če bosta »Straža1 in „Gospodar" tudi tega češkega poštenjaki branila! oro so Pustite nam Štajercem vsakdanji kruh! Za pravice štajerskih vinogra n i k o v. Pod zgorajšnim naslovom smo že v zadnji številki poročali, kako se nas od gotovi strani v gospodarskem oziru zanemarja. M Štajerci naj le žrtvujemo, — drugi pa vživajo! Okrajni odbor ptujski s svojim načelnikonjin g. Jožefom O mig je v tem oziru že opetovano za pravice štajerskega prebivalstvi le/. j,«, 155169 — 6 — •Ll" milj e-po- mu •ar-po-•ski nih 358 Jo- jej de-ion pa nabil 2ne .na J hrt. iri ji Pejf .1 v svr-na ippil. In zdaj zopet! Gre se zdaj za poboma krivično razdelitev množin surovega adk o r j a v svrho izdelovanja tropinovega ta kot „domačo pijačo:i („Haus-, Okrajni odbor ptujski je v tem ozira l na ministerstvo za ljudsko prehrano livo vlogo, v kateri pravi m. dr.: „Kako Hčaa je razdelitev tega sladkorja, je raz-bo najbolje iz razmerja posameznih odka-množin do plošče vinogradov dotičnih novin. Tirolska ima vinogradov za 2G.468 rjev; dobila je 870.000 kilogramov slad-|a. Torej pade na en hektar okroglo 33 logramov. Po tem razmerju bi morala Sta-ki ima 28.311 hektarjev vinogradov, 934.263 kilogramov surovega sladkorja; ga je v resnici samo 6000 kilogramov !!! lotako je razmerje glede Češke. Vkljub da ima Štajerska okroglo 44-xrat več jradov nego Češka, dobila je dvakrat to-sladkorja nego blagoslovljena Češka. — že tolikokrat čutena proziranja od in vedno tako težko zanemar-Stajerske plačilo za junaštva nje-. sinov na bojiščih? . . . Preje so si tukajšni metovalci prisilno z žganjem pomagali. Zdaj i torej izdelovanje primerne množine tropi-vina neobhodno potrebno. h se prepreči prešanje večjega dela sadja, lora se za izdelovanje domače pijače dovoliti itrebno množino sladkorja. Okrajni zastop [Ptuju kot zastopnik največje štajerske ogradne pokrajine zahteva torej: 1. ta-[ojšno izravnanje odkazanja surovegaslad-rja za izdelovanje tropinovega vina; 2. fcra v i č n o razdelitev množin kristal-ga sladkorja za izboljšanje vina. Pri temu opomni, da štajerska vina vsled svoje »bine kislino potrebujejo mnogo več dodatka }«dkorja, nego tirolska, dalmatinska ali nižje-rijska vina"'." Radovedni smo, ali in kako bode mini-lerstvo za ljudsko prehrano to gospodarsko togo ptujskega okrajnega zastopa vpoštevalo. navijati moramo na vsak način vedno zo-da si Štajerci ne pustimo jemati svojih avic in da zahtevamo svoj vsakdanji kruh! pTelierjev dobiodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid v, za.. 5ih,j sta :ust j lov- Av-ti, žke kor jne k a lila ta je 11. edi sle-:oti m o Sa" ika k- id- ad-ove Mi naj om .pe- tva odpravi sklepne bolečine. Trcdvojne cene: 12 steklenic franko 7 kron B vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-»g št. 241 (Hrvatsko). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. 503 Razno. Junaške smrti padel je na Sočini fronti v 19. letu svojega življenja korporal enoletni rostovoljec g. Anton Gregorič iz Ptuja. Cast mu! Z bajonetom. Piše se iz Laškega: Železniški čuvaj Johan Ozimek prišel je v službi v Rimske Toplice. Tam je bil na kolodvorski verandi po kratkem prepiru od čr-Bovojnika Franca P e r t i n c na roki in tre-kulra z bajonetom težko ranjen. Pertinca so irožniki v Zidanem mostu aretirali. Ranjenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Požar. V gospodarskem poslopju trgovca, posestnika in mlinarja Aleksandra G r u n d-ne r v Rečju pri Konjicah nastal je ogenj, je vpepelil obe poslopji z vso tam shranjeno premičnino, s konjskimi, svinjskimi ter jovejimi hlevi. Skoda je jako velika. Poslopji n premičnino je imel lastnik zavarovan. Sodi rda je nekdo nalašč zažgal. Na južnem bojišču našel je vsled sovražne granate junaško smrt rezervni lajtnant gosp. Rudi Loibner iz Trbovelj. Čast mu! Življenska rešitelja. Dne 29. p. vozila sta se v kopališču v Ptuj u dva dečka v čolnu po Dravi. Sredi Drave se je čoln prevrnil. Dečka sta pričela na pomoč klicati. Lajtnant Aleks. M 1 a k e r in dijak Miroslav K a n d 1 e r sta takoj v vodo skočila in dečkoma življenje rešila. Vjeti vlomilci. V Sv. Lenartu v Slov. gor. in okolici se je v zadnjem času veliko število vlomov in tatvin izvršilo. Tatovi so se skrivali v neki zapuščeni ogljarski koči v Lehenu; od tam so napravi)ali svoje tatinske pohode. Orožnikom se je zdaj posrečilo, da so vjeli tatinsko tolpo, ki obstoji iz dezerterja Antona Planinčič, delavca Miho Glase in 13 letnega Leopolda P 1 e v n i k. Tega Plevnika sta porabljala tatova za vohuna. Štajerski poslanci in vojna preskrba dežele. Piše se nam: Dne 31. p. m. vršilo se je v deželni hiši zopetno posvetovanje nemških štajerskih državnih poslancev vseh strank pod predsedstvom gosp. deželnega odbornika dra. H o f m a n n a v. W e 11 e n h o f, da se posvetuje o potih iu sredstvih, kako bi se pospeševalo vojno preskrbo dežele in kako bi se dosedanje nedostatke odpravilo ali vsaj zmanjšalo. Popolnoma soglasno se je sklenilo, da se take pogovore v bodoče redno obdrži iu neko skupno delavno mesto v Gradcu uresniči, to pa z nalogo, pripravljati materijal za skupno korake strank v zadevi vojne preskrbe in dobave vseh potrebščin. Skupni dogovor pri deželam glavarju grofu Edmundu Attems pokazal je njegovo največjo pripravljenost, podati v ta namen potrebne delavske sile. Povabilo se je tudi slovenske poslance v deželi na udeležbo pri temu skupnemu delovanju vseh državnih poslancev, ker se to delovanje ravno cele dežele tiče. Vse dopise je pošiljati na naslov: „Abgeordneten-Arbeitsstelle in (rraz, Landhaus." Pomočnik v sili. Kakor že poročano, izbruhnil je dne 27..p. m. v Rečju v skladišču mlinarja g. G r u n d n e r požar, ki je tudi šele pred par leti novo zgrajena gospodarska in hlevska poslopja vpepelil. Ogenj je zanet:la bržkone sovi-ažna roka. Škoda posestnika znaša 80.000 kron. Slučajno se je nahajal takrat na dopustu četovodja vrlega inf. regimenta št. 87 g. Johan O r o s c h, ki je nekemu oddelku strojnih pušk dodeljen. Ta je takoj pogumno pri rešilnem delu pomagal. V lastni nevarnosti življenja rešil je iz plamen 13 kosov govede, 3 konje in več vozov. Pač hrabri mož, ki zasluži odlikovanje! Luženje pšenice. Za jesenski in prihodnje-letni spomladanski nasad se odredi brezpogojna vporaba formalinovega lužila za pšenico in ječmen. Lužilno postopanje je lahko izvršljivo. Pred luženjem samim se priporoča, dojati setveno blago v tanki plasti v z vodo napolnjeno korito ali kad in ga tamkaj skozi približno pet minut dobro premešavati, da morejo lažje sneti priti na površino, kjer se jih pozajme in nato sežge. Druge porabe, morda za krmilne namene, ali zmetanja na gnojišče, ni priporočati, ker bi se na ta način le pospeševalo razširjenje bolezni snetlji-vosti. Nato se vodo pusti odteči ter nalije pripravljeno lužilno tekočino. Za -vsakih 100 kg setvenega žita se porabi 100 1 vode, kateri se je poprej primešalo natančno 'U litra ali 250 gramov kupnega 40Vo formalina. Pri mešanici se je tega sorazmerja natančno držati, da se po močnejši raztopnini ne škodi kalilna zmožnost semenskega blaga. S 15 do 20 minut trajajočim mešanjem postanejo vsa zrnca temeljito mokra in se uničijo snetne kali, ki se na njih nahajajo ; snetivo zrnje, ki pride na površje, je zopet pozajeti in nato sežgati. Po tej pripravi se vzame semensko blago ven ali pa spusti lužilna tekočina; slednjo pa se more še dvakrat, toda ne večkrat, vporabiti. Pšenico se na nekako 10 cm debele plasti nasuje, pridno obrača, da se kmalu osuši in nato kar najhitreje poseje. Sušilni kraj, vreče za prevažanje in vse pri sejanju potrebne predmete je pred vporabo z lužilno tekočino umiti, da postanejo prosti nalezljivih kali. Potrebni formalin je dobiti po zvezi poljedelskih zadrug v Eggenbergu pri Gradcu, najbolj priporočljivo skupno za celo občino ali za eden sodni okraj. Pazite na deco! Posestnikovi ljudje Križan v Topolah šli so v cerkev v Rogatec. Svojega 3 in pol letnega otroka pustili so pod varstvom 15-letnega domačega sina. Medtem ko je bil sin v sobi, se je otrok na prostem z užigalicami igral. Vsled tega se je otrokova obleka zažgala. Otrok je dobil tako hude opekline, da je kmalu nato pod groznimi bolečinami umrl. Tatvine. Posestnici Urši Pevec vGaju bilo je iz zaprtega stanovanja 1700 kron ukradenih. — Posestniku Francu Krivec v Podpeči pa je ukradel neznani tat 550 kron. Smrt v Savi. Iz Celja se poroča: 12-letni posestnikov sin Albert B o h o r c kopal se je v Savi; voda je dečka v globočino potegnila in je utonil. Zaradi nezvestobe moža. Pred kratkim se je v Gmajni pri Celju posestniča Uršula Staleker zastrupila, ker je imel njen mož ljubavno razmerje z neko deklo. Umor poljskega čuvaja. Toi-očali smo v zadnji številki, da je bil na nekem polju pri Slivnici čuvaj Š p u r e j umorjen. Umor se je izvršil s takozvanini .,reiserjem", ki ga potrebujejo kovinski delavci. Spurej je dobil tri sunke v zgornjo stegno, ki so predrli žile in povzročili smrt. Pred smrtjo se je moral nesrečnež hudo braniti. Zločinec, ki je bil bržkone prepoden, je pustil na lici mesta krvavo vojaško torbo. Sum se obrača proti nekemu Jožefu Golob, bivšemu kovaču v mariborskih delavnicah južne železnice, ki je že večkrat zaradi tatvine predkaznovan. Služil je pri artiljeriji na Dunaju in dobil dopust, ki ga je preživel pri svoji soprogi v Mariboru. Od tega Časa sem je izginil. Med svojo navzočnostjo v Mariboru je v civilni obleki s krompirjem tržil in razne sleparije izvrševal. Sodi se, da se nahaja v Mariboru ali okolici pri kakih znancih, da bi svoje rane ozdravil. Rojen je bil 1. 1882 v Rotweinu pri Mariboru. Očetomorilec. Iz B r e ž i c se poroča: Dne 25. avgusta podal se je v Anovcu stanujoči vžitkar Jožef Planine k okrajni sod-niji v Brežice, kjer je imel s svojim oženje-nim sinom Jožefom neko tožbo di „aus- cuga". Oče in sin sta že dalje časa zaradi te pogodbe v prepiru živela. Ko se Jože Planine starejši do 27. p. m; ni vrnil domov, šel ga je njegov drugi sin Alojz iskati. Našel ga je v Stari vasi, z grmičjem pokritega, s krvavim obrazom kot mrliča. Jožef Planine je najprve očetomor tajil, pozneje pa je vse priznal. Da bi se že enkrat svojega očeta iz-nebil, ga je umoril. K temu zločinu ga je njegova žena zapeljala. Oba so oddali sodniji. Ruska ljubica. Posestnikova hčerka v S 111 a r j u Tereza Dicker imela je z nekim vojno-vjetim Rusom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Novorojeni otrok pa je umrl nasilne smrti. Orožniki so deklo pod težkim sumom detomora aretirali in sodniji oddali. Vjeti Rus. Gozdni oskrbnik S c h i m a n n in cestni mojster Robatsch našla sta na Skarb i n u pri Celovcu nekega pobegnelega vojno-vjetega Rusa. Prijela sta ga in oddala straži. Požar. V vasi Winklern pri Maria-Saalu pogorelo je gospodarsko poslopje F. H u d i s c h a. Pri velikem pomanjkanju vode je bila vsa vas v nevarnosti. K sreči je prišel hudi dež, ki je razširjenje požara preprečil. Požig. Dne 27. p. m. izbruhnil je pri Hieslschneidru na Herzogbergu ogenj, ki je v kratkem času vkljub hitri pomoči sosedov in gasilcev celo poslopje vpepelil. Posestnik ima za 6000 kron škode. Splošno se govori, da je nekdo nalašč zažgal. Strela. Iz Waitschacha se poroča: Dne 29. avgusta je divjala na naši visočini grozovita nevihta. Fajmošter je prišel ravno od nekega pota v Doličen domu in se je vsedel h kuhinjski mizi, da bi se malo okrepčal, ko je A 6 ■— videl nakrat vso župnišče v morju ognja. Plavo in rnmeno jo plamtelo okoli njega, Obenem obsule so ga črepinje stekla in porcelana. Deli železa, zemlje in lesa so leteli okrog, vse okrog njega je bilo kup razvalin. Komaj je zamogel fajmošter iz razvalin na prosto priti. Strela je bila šla od cerkvenega stolpa v zemljo, potem je vzela pot preko župnišča. iztrgala eno okno, razbila v fajinoštrovi sobi in kuhinji vse, istotako vsa okna; zažgala pa k sreči ni. Nobeni v faiovžu se nahajajoči osebi se ni zgodila nezgoda. Roparska tolpa na Ogrskem. V komitatu M ar m a r o s se je aretiralo roparsko tolpo, ki je bila mesece sem za prebivalstvo mnogoštevilnih občin prava groza. Enega orožnika so roparji umorili. Boji v marmaroških gozdovih trajali so več dni, dokler se je zamoglo tolpo, katero je vodil neki Andrej R e b a r, aretirati. Tolpa je imela 133 članov in okoli 190 družinskih članov ter 11 pobegnelih ruskih vojnih vjetnikov. Pri roparjih se je našlo 130.000 kron gotovega denarja, mnogo orožja in streliva. Roparje se je izročilo vojaškim sodnijam v Marmaros-Szigetu in Kašavi. Dohod Klofača v Prago. Kakor znano, bil je bivši češki poslanec Klofač iz preiskovalnega zapora po cesarjevi milosti izpuščen. Zdaj se poroča iz Prage z dne 30. avgusta: Bivši poslanec Klofač je zvečer tu-sem dospel. Pred državnim kolodvorom se je zbrala velika množica, ki je Klofača živahno pozdravljala. Ko se j a pri narodno-socijalnem društvenem domu pokazal, so ga mladi ljudje z ,.nazdar"-klici na vame vzdignili in pod prepevanjem češke narodne pesni do električne železnice nesli. Klofač je vstopil potem v voz in se odpeljal med pozdravljanjem njegovih somišljenikov k seji . . . Pač lepo! Lepo za tiste, ki so s tem navdušenim pozdravljanjem vendar hoteli le proti Avstriji demonstrirati, lepo pa tudi za tistega Klofača, ki ga je cesarska milost iz ječe spustila, ki pa hoče oči-vidno svojo panslavistično hujskarijo nadaljevati. Dobrota je pač sirota! i Na borzah na Dunaju in v Budimpešti seje zadnje dni razvila brezprimerno silna špekulacija. Vse bi rado denar naložilo v vrednostnih papirjih. Za cene že nihče več ne vpraša. Naročil za nakup je toliko, da hočejo na Dunaju pomnožiti število senzala. Vlada se temu početju že nič ne ustavlja, ker ve, da je vsak odpor brez učinka. Še hujša špekulacija se je razvila na borzi v Budimpešti. Ondotni špekulantje operirajo obenem tudi na dunajski borzi in povzročajo tako zmešnjave. Preveč bankovcev. „Economiste Europeen" je časopis, pri katerem sodelujejo najodličnejši francoski finančniki in nacijonalni ekonomi. Ni od muh, kar piše ta list. Economiste zahteva, da naj Francija vzame iz prometa 10 milijard bankovcev. List pravi, da je izdala Francija za 20 milijard bankovcev, dočim je za pošten denarni promet na Francoskem potrebno le 10 milijard bankovcev. Ostalih deset milijard ni v prometu, a je nesreča, da so bili izdani, ker je ta nadprodukcija povzročila nastalo silno draginjo. List zahteva, naj se skrči množina bankovcev in naj si država raje pomaga s posojili pri bankah. Požar v Kasanu. K.-B. Amsterdam, 1. septembra. Stockholmski poročevalec „AU-gemeen Handelsblaada" izve od ruske strani, da izvršujejo v Kasanu vojaki pravo grozo- I vlado. Zažgali so več hiš. Prebivalstvo beži. | Rekviriralo se je vojaštvo iz drugih mest. — i Pariški listi poročajo iz Petersburga: Dne : 27. avgusta eksplodiral je na kolodvoru v : Kasanu en železniški voz z municijo. Nastal je velikanski požar, ki se je razširil takoj na l glavni municijski tabor in je povzročil celo vrsto močnejših razstrelb. Mnogo poslopij je bilo poškodovanih. Prebivalstvo in največji del garnizije zbežal je na polja, medtem ko so tatovi prodajalne in stanovanja oplenili, tako da je moralo konečno vojaštvo nastopiti. Neka velika nafta-posoda z 2000 pud nafte za vojno ministerstvo je eksplodirala; tako so nastale zopet nove razstrelbe. Vojaški gu- berner od Kasana, general L i m n i t z k y, bil je težko ranjen. Požar v mestu trajal je 36 ur. Škode se ne more preceniti. — (Kasan šteje 150.000 prebivalcev in je eno najpomembnejših mest na južno-vzhodnem Ruskem. Enkrat je bilo to glavno mesto Tatarske države; še danes je središče ruskih uiuhame-danov. V mestu živi še zdaj okoli 20.000 Ta-tarov. Kasan je že 12-krat pogorel). Pač tudi ropar. Policija v Reichen-bergu na Češkem zaprla je trgovca Jožefa Kolinsky. Prodal je nekemu markadende-ru eno vrečo pšenične moke in eno vrečo pšeničnega zdroba za 2500 kron; obe vreči je za 250 kron od nekega baje neznanega kmetovalca kupil. Imel je pri njih zaslužek 2250 kron; s tem je torej ceno za več kot 1000 procentov navil. Ali ni to navadni ropar? Ogrski kondukterji prekupčevalci. Iz raznih krajev ob železniški progi Pragerhof-Ogrsko nam prihajajo prav resne pritožbe. Zlasti v Možganjcih so namreč opazuje, da nakupujejo ogrski kondukterji vse vrste kmetijskih pridelkov, da hodijo v ta namen od hiše do hiše, da se ne ozirajo na prav nobene oblastvene predpise in da izvažajo potem velike množine pri nas prepotrebnih pridelkov čez mejo. Ogri so pač čudaki: sami nam prav ničesar ne dajo, svojo moko držijo skrito in jo raje pošiljajo inakari v sovražno inozemstvo nego nam. Od nas bi pa radi vse imeli, nam bi radi zadnjo srajco slekli. Res čudno ! Sicer pa je to barantanje madžarskih kon-dukterjevod hiše do hiše, to vtihotapljanje živil preko meje najstrožje prepovedano. Prosimo tedaj c. k. oblast, da naj gg. orožnikom naroči, da bodejo zoper to škodljivo prekupčevanje ogrskih železničarjev najodločneje nastopili. Umrla je v Destincib,' fara sv. Urban pri Ptuju, soproga tamošnjega veleposestnika gospa Marija Č e h. Pokojnica, ki zapušča veliko družino, bila je blaga žena, izborna gospodinja in dobrotnica. Vsakdo ji bode ohranil blag spomin. Težko prizadetemu soprogu in otrokom pa izražamo svoje najiskrenejše so-žalje! Samo ena opazka. Zadnjič smo čitali v prvaških listih v smešno-arogantnem tonu napisano notico. Prvaki pravijo, da od Spiel-felda doli sploh ne priznajo nobenega nemškega posestnega stanja. To se pravi: glasom teh kriča-čev od Spielffelda doli sploh ni nobenih Nemcev več. Kar je bilo v Mariboru, Celju, Ptuju in dru-godna Spodnjem Štajerskem doslej nemškega, to so sami „nemčurji" in „privandranci". Samo eno opazko na to novo iznajdbo pan-slavističnih hujskačev: Pred nami leži knjiga „Das Pettauer Stadtrecht vom Jahre 1370". Iz te je razvidno, da je veljal v Ptuju že 1. 1370, to je pred 547 leti, nemški mestni zakonik. Šele stoletja pozneje se je pojavil protestantovski škof Trubar, ki je dal prvi povod za uresničenje slovenskega jezika. Nam seveda ne bode nikdar v glavo padlo, da bi rekli, da so štajerski Slovenci ,.privandranci". Na Spodnjem Štajerskem živita ravno že skozi stoletja obe narodnosti skupno. In zato hočemo tudi štajersko kronovino na podlagi tega skupnega življenja obdržati! Dr. Anton Korošec, sedanji voditelj ,jugo-slovanstva" v Avstriji, še vedno ni odnehal od svojih stremljenj, čeprav se mu na Slovenskem, Hrvatskem, v Bosni in drugod že prav jasno povedali, da noče ljudstvo imeti z njim ničesar skupnega. Slovensko in hrvatsko ljudstvo je ravno nasprotno združenju v zmislu tega nanovo iznajdenega „jugoslo-vanstva". Ali dr. Korošec ne odneha, čeprav vidi, da je njegova stvar že skoraj izgubljena. Namesto, da bi doma dolžnosti katoliškega duhovnika izpolnjeval, za katere je bil vendar maziljen in plačan, — ali pa da bi kot razmeroma mlad človek, čil in zdrav kakor je, na bojiščih kot vojni kurat za domovino umirajoče slovenske vojake tolažil, kakor storijo to drugi pravi duhovniki z veliko požrtvovalnostjo, pa če prav so dvakrat tako stari kakor Korošec, — namesto, da bi torej dejansko pokazal svoje ,,katoličanstvo" in svoje „av-strijstvo", se potepa dr. Korošec raje po Hrvatskem in Bosni kot politični agent za jugoslovansko misel. Vemo, da se mu 9 bode posrečilo, vpreči poštene Hrvate voz. Ali vsekakor je to rogoviljenje značilna Dolžnost avstrijskega duhovnika, dolžna slovenskega duhovnika, sploh dolžno! vsacega Avstrijca v sedanjem č;i da združi vse sile države v odporu zoper besne sovražnike. Kaj pa ko bi izdajalski Italijan vsled naše uotranjel nesloge zmagal in bi se mu moralo odi zaželjene pokrajine, Goriško, Trst, PrimorsW dalmatinsko obal? Kje bi bila poiem ,.jugo-| slovanska" ideja? Ali niso Lahi v prav kr»J kem času 50.000 benečanskih Slovencev i] nasiljem potom svoje duhovščine poitalijan-j čili? Slovensko ljudstvo bi bil»J obsojeno na smrt, ako bi Italijan znia-J gal. To naj bi pomislili tisti, ki se pustijoj danes še slepiti od političnih agentov. Mi svojo osebo poznamo le en cilj in eno dočnost: mogočno, n o r a z r u š ljivo] Avstrijo! Gradec, 2!). avgusta 1917: 54, 88, 57, 07, 21 Trst, 5. septemb. 1917: 57, 31, 85, 71. 78 ^ft£~&rl'2 t Na Proclai imam šliri so"- Vsal< ioJ^LFU* ♦ približno 900 1. Cena po dogovoru.! Josip Feuscher, posestnik, Modraže pri Sludenici Franz ScMniieb Gewehr fabrikant und Besitzer, Ferlach, Karnten. 294 Direktni nakupni vir za mi -derne lovske pufike.Reparattir<, prenare« »«. ».««, Zalege t Mariboru: lekarna pri, angelju varuhu", lekarna ,.*. . ulA Kit HIB Zfi UlflG. VCB,tW" in !>»*"»"**» Wolfram ; v Ljubljani lekarna pri ,il . USA BI l IUV i.U yi UU. )el«mi«, v droieriji A. Kauč, ir. »Adria-Drogerie.' Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbcnem blagu. Vio- mi line po K 14, 25 in višje. Dobre V harmonike po K 16, 25, 35, 50 i 11 ft\ višje, dvevrslne harmonike K 70, 130, 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, f\l) 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^*^ denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljahii hiši Hans Konrad, c in kr. dvorni liferent Brilx St. 1740 (Češko). 52 Heinr želi Weisz rirf 1- ioin obdaja po povzel ju spodaj označene čevlje z. lV'uusnjalim podplatom v vsaki velikosti. Rizik o izključen! Izmenjava dovoljena! S cenikom med vojno ne morem služili. — En par damskih čevelj K 30—, 35—, 40— 45— 50 — in 55'—. — En par delavskih čevelj (ba;ance) ca K 48'— in 60—. 1 par čevelj za gospode K 40—, 45—, 50—, 55— in 60'-. Otroški čevlji v vsaki množini, najceneje. 4 doz čeveljske kreme K l"—. B n k a 11 c e z lesenim podplatom par K 25-. 395 Post. vpisan. Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v lem oziru ne čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreUburg (Ogrsko), Schanz-strafie 2, Abt. 109. 275 kupuje v vsaki množini po najboljših Maks Straschill' pri Ptuju. jča« i» kaptajoi »b MtvsHdh mt iB.i lure do S art papol&M (Magija* p «41 «* aefcjjaii ol nn Jtse-ini I S Vc.pr.liž vrodii« srako«, Mr| »ttramiiMW 11 rjvfc.* - -70 H*444444*44444444444444444->44.4 44 4 4- 4 4- 44444444'44444444444444-444'X •44 ■44 44 ^4 ■44 ■44 ■44 -44 ■44 •44 ■44 ■44 ■44 ■44 -kovinski nakup ■44 ■44 ■44 •44 ■44 •44 ■$4 •44 ■44 ■44 ■44 •44 •44 kovinske centrale-akcijske družbe, Dunaj VIL, Mariahilferstrasse 70. 2 naredbo od 25. junija 1917, d. p. 1. 271, določila so je oddajna dolžnost za nadaljne kovinske predmete. Predmeti se smejo do nadaljnega na vojno-kovinska nakupna mesta kovinske centrale-akcijske družbe na Dunaju proti gotovemu plačilu iz proste roke prodati. — Oddaja iz proste roke nudi dobiček takojšnega gotovega izplačila in višjih cen. Kdor hitro odda, pomaga našo armado s strelivom preskrbeti in nas pripelje bližje miru! Seznam vojno-kovinskih nakupnih mest v okolišu okrajnega glavarstva v Ptuju: Uincenc Ceposcba v Ptuju. Nadaljna nakupovalna mesta se bodo še naznanila. 407 to c4 sik \i: K-V to str Srl to ft in to to pa BI; to to str do to tei to to to si s k to Si .■a n ' VI •idajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart, Tisk : W. Blanke v