ftt. 62. V Gorici, v sredo dne 3. avgusta 1904 Tečaj XXXIV. Uhaja dvakrat aa teden, in eioer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 80 pol leta ....*... 6 • 60 , , , 3-30 Setrt leta.......8 , 40 . , , 170 Posamione Številke stanejo 10 vin. KiroSnino sprejema apravniitvo v. Gosposki ulio* gtv. 7. v Sorici v«GoriSki Tiskarni* "A^abrldekvsat" dan od 8. tire zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd 9. do 18. are. N* aaroilla brea dopeslave naro8nlre ie ae »stran«. Oglati trn p»ilfml«» se računljo po petit-vrstah čo tiskano 1-krat 8 kr.,S-krat 7 kr., 3-kr»t 6 kr. vsak." vrsta, TeSkrat po pogodbi, — Večje črke po prosta« — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za. obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr S. Luvttt, Urednlfitvo se nahaja v Gosposki uliol 8t 7 v Gorlol v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroSnlno In orlaae je »laeatl loco Gorlea. »oplal naj ae pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upramlitvu. ,,PBIKOBIC" ISJaja ^odvisno od «So5e. vsak petek In atane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. «Soos» in «Frimoreo» se prodajata t Gorlol v te* bakarni Bohwais T Šolski nlici 'n Jalleraita v Nunski uhoi; - v Trstu t tobaiarni LavrenSlS ne trga della Caserma. - ---------- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Ttlcfon 41. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabrfičok (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. Vzvišenost katoliške duhovščine. Visoko nad drugimi zemlja ni hoče stati katoliška duhovščina. Duhovnik ni navaden človek, ni človek in pol, marveč je nekako popolno nadbitje. Kar stori, je prav storjeno, kar reče, velja, kakor beseda zakona. Tako učijo m za take hočejo veljati nasproti drugim Zemljanom, zlasti pa se trudijo, da bi obstali taki nazori o njih za vedno med preprostim ljudstvom. Sedanji škof Mahnič je učil svoj čas celo, da duhovnik, če le tako globoko pade, je vendar več nego navaden človek, ker je bs§ duhovnik. Mi pa si drznemo kljubu vsemu temu ponovno reči, da so duhovniki prav tako ljudje, kakor drugi, podvrženi vsem slabostim, in grešijo prav tako, kakor drugi. Mašnitko posvečevanje mu pač da pravico brati mašo, drugega pa ne spremeni na njem nič. Ker pa hočejo biti nadljudje, da tun lož^e vežejo nase ljudstvo, kar nese, in pa ker vedno opravljajo in obrekujejo liberalce, je pač naša dolžnost, da o.l slučaja do slučaja poktženio v pravi luči le posvečene nadl;udi. Le poslušajte: V Bcvkah pri Vrhniki so imeli duhovnika, ekspozita, ki je šel pred kratkim v pokoj. Ko je priiet pred mnogimi leti v Bevke, je pripeljal s seboj dve svoji sestri. AH kmalu Je zapodil svoji sestri, vzel pa v farovž k sebi dve mežnarjevi dekleti, stari takrat 14, otirousa 16 let. Starejšo je poslal v Ljubljano, učit se kuhat. Zupljani so gledali nekaj časa začudeni, kako da ima .gospod* dve mladi pumei p« sebi, potem pa so izvedeli tudi, kako živi i njima. Šli so k Skrfu tožit, ali tezba ni nič pomagala; svinjarije v farovžu so trajale dalje. Starejšo je .ljubil* gospod nune tako, da so se kmalu poznali na njej nasledki te ljubezni. Tu pa je privil svojega nečaka, da jo je poročil Ali ostala je v farovžu in povila še več otrok. Pritožbe so Sle sicer sem in tje, ali vse zaman, ek« spozit je paševal naprej v svojem farovžu. Ko je dorasla ekspozitova hčerka, je vabila ittladeniče k sebi v farovž, in ekspozit je včasih ujel kakega (ar"a pri punici, pa se ni dosti zmenil za to. Sedaj se pripravlja pu- n ca že drugič na pot v Rim in živi kar v ' farovžu v konkubinatu. Ko je bilo slednjič le preveč škandalov, so ljudje energično zahtevali, da se mora nemudoma odstranili ekspozita, ker jih ni več volja So nadalje prenašati lake škandale nečistMti. In res. Končno so ga poslali v pokoj, ker je mož že star! — Krasna idila iz katoliškega farovža. Sicer je v obče znano, da po katoliških farovž h navadno ni doma čistosti in vzdrževanja, znano je tudi, koliko škandalov se pokrije s plaščem molka, aH da je kaj takega mogoče, kakor v Bevkah, to je pa vendar vrhunec škandalov. In vse to je vedela du-bovška oblast, ali ni storila nikakega koraka, da bi bila napravila konec pohujšanju iz farovža. Stoji pač, kakor smo rekli, na stališču, da je vse prav storjeno, kar stori duhovnik! To je eno, v nastopnem drugo. V Grižnjanu v Istri imajo duhovnika, ki čuje na ime don Vittorio Vaselli; star je 32 let, rodil se je v Trstu. Neka Marija Banko-vičeva iz Grižnjana je imela do gosp. uunca toliko zaupanja, da mu je izročila 1220 goldinarjev, naj jih zmenja, ko je potekal čas za zmenjavanje starih bankovcev. Posvečeni mož je vzel lepo bankovce, jih tudi zinenjal, ali uboga ženica, ki si je prihrnniia tekom dolgih let s trudom in pritrgavanjem od ust ono svoto, ni dobila niti vinarja od zme-njane svole. Ch ga je prišla vprašat, je našel vedno nove izgovore, in tako se je vlekla reč naprej. Slednjič je bilo ženici vendar dosti, in je šla ovadit župnika k sodniji. Pri okrožni sodniji v Rovinju se je vršila te dni obravnava, katera je pokazala, da je goreči katoliški duhovnik preiskovalnemu sodniku s počelka pravil, da je denar zmenja', ter ga naložil pri neki banki, potem pa da ga je naložil nekje drugje plodonosno, potem zopet, da je naložen pri neki drugi banki. Ali vse to je bilo zlagano, res pa je iskal posojito pri neki banki. Na koncu pa je spremenil taktiko, rekoč, da je sprejel od Bankovieeve denar 1220 goldinarjev, da ga je pa izročil neki osebi, katere ne more imenovati, ki pa je rekla, da je poslana od Bankovieeve; drugega da ne more povedati, ker ga veže verska tajnost 1 Tajnost bi ga vezala le s spovedjo, ali te ni bilo, zato si je izbra! tajnost le za pretvezo. Oškodovana Banko-vičeva in njen mož sta podpričala obtožbo, in poštenjak don Vittorio Vaselli je bil obsojen na 5 mesecev trde ječe s postom vsak mesec. Izbral si je bil seveda zagovornika, ali temu je vsa reč tako malo prijala, da mu je končno odpovedat zastopstvo. He, denarji 1 Denar je zapeljiv, in po-žrešnost po denarju je velika po naših fa-rovžih. V tisto slovečo bisago je h6m\\ že marsikateri tisočak, in nikdo ga ni več videl. S težavo in krvavimi žulji pridobljene krone so izginile v tej bisagi, vendar pa so ljudje še tako nespametni, da izročajo še vedno možem v črni suknji svoje z naporom pridobljene zaslužke, da, dobijo se celo še občine, ki izročajo občinsko blagajno posvečenim rokam. Koliko jim je zaupati, kaze omenjeni slučaj, kaže sto drugih. Pc sobnega komentara k obema slučajema ne pišemo, ktr oba kričita zadosti, kaki nadljudje pogosto tičijo v črni suknji l Ricmanjsko vprašanje. (Dalje.) Ricmanjci so ostali navzlic vsemu početju od strani vlado in ordinarijata popolnoma mirni. Zapomnili so si dobro, da so bili neki vročekrvnež) leta 1898. pobili nekemu Furlanu par psov in nekaj oken, pa so bili radi tega obsceni v ječo. Enajst jih je bilo, obso Iba se je glasila na okoli 20 let ječe. Zato so gledali povsem mirno, ko so odpirali farovž in zgenili se niso, ko so s silo vlekli po vasi srenjskega župana Berdona. Na strani prebivalstva je bil mir in red, motili so ga le vlada, ordinarijat in dolinski župnik. Glavni r amen vsemu pa je bil vedno le ta, da se odpravi v Ricmanjih staroslo-vetiska maš*. Poskus dne 29. decembra 1902. se ni sponesel. Culo se je, da je isti dan škof Nagi obolel, grof Marenzi pa je kar besnel. Po dekretu, kateri je dobil dr. Požar, bi bil moral biti isti dan že na Vatovljah. Ker pa tega ni storil, je bilo pričakovati novega koraka proti dr. Požarju od strani Škofa. Ali ta je čakal 8 dnij, potem Seie ga je su- spendiral ,a divinis«, in sicer, kakor je škof sam pozneje priznal, radi tega, ker ga ni bilo dne §9. dee. 1902. doma ter je tako vodil za nos posvetno oblast in ni hotel izročiti cerkvenih knjig okrajnemu glavarju Schaffenhauerju. V dekretu je ukazal Ikof Nagi dr. Požarju, naj izroči kaplanijski urad in če ima kaj cerkvene miloščine dolinskemu župniku ali pa kaplanu v Borštu. Dne 5. jan. 1903. je prišel v Ricmanje kaplan iz Borita ter povedal županu, da mu je ukazal Škof, naj pride drugi dan, na praznik Sv. Treh kraljev, v Ricmanje brat tiho mašo, seveda latinsko, Zupan Berdon pa je povedal ponovno, da Ricmanjci ne pri-poznavajo tržaškega škofa in da mu ni treba hoditi maSevat, ker ne bo nikogar v cerkev. Zvečer je prišel k županu neki orožnik ter mu z nova sporočil, da je dr. Požar suspendiran, da škof Nagi in namestnik sta sklenila, da se mora odpraviti staroslovenska maša v Ricmanjih na vsak način. Ako bo drugi dan dr. Požar maSeval, ga morajo orožniki aretirati, čeprav pred oltarjem, ter odvesti v Koper v . pore. Župan je povedal, da bodo od sedaj naprej praznovali praznike po grškem koledarju, 13 dnij pozneje. Ko je škof to izvedel, je rekel, da vlada Ricmanjcem tega ne dovoli. Dne 18. januvarija 1903. na vse zgodaj so orožniki zopet zasedli vse ceste, pota in steze, k: vodijo v Ricmanje, in v vas je prišlo večje število orožnikov v oddelkih. Prišel je tudi dolinski nadžupan ter povedal, da mu je prinesel orožnik iz Kopra ponoči ob 11. uri ukaz c. kr. okr. glavarja, da mora biti v Ricmanjih zjutraj zgodaj. — Okoli 7. ure že je priSel okr. glavar, en komisar, oba v paradi, s seboj sta imela ključavničarja in slugo. Spremljata jih je močna patrulja orožnikov. V Ricmanjih, v okolici in v Borštu je bilo tisti dan okoli 70 orožnikov. Komisija je sla v farovž, pred farovžem je čakala zaprta kočija. Okr. glavar je pre-čital dr. Požarju dekret, da mu mora vsled zahteve ordinarijata takoj izročiti obe ric-manjski cerkvi in kaplanijski urad; v nasprotnem slučaju se izvrši to prisilno. Dr. Požar mora v treh dneh izprazniti stanovanje, če ne se izvrši tudi to prisilno. Dr. Islandski ribič. Pierre Loti. Roman, h francoščine prevel Fran Št ur m. (Dalje} Ista pot je vodila tudi na njegov dom. Ko bi bila Sla §e nekoliko dalje po skalnati planjavi, čez katero je hv'A večen veter, bi bila prišla v vasico PorsEven. Tam rastejo drevesa nizko med skalami, vsa pokrita s sivim mahovjem, upognjena od zahodnih vetrov. Pad nikdar več ne pride v Pors-Even, dasi je bil komaj pol milje daleč; toda jedenkrat v svojem življenju je bila tam, in to je bilo dovolj, da jej je postala ta pot nad vse draga. Jan je šel gotovo pogostokrat po tej poti, in izpred vrat svoje koče bi ga lahko videla, ko bi stopal po goli planjavi med nizkim bodičjem. Ia zato je ljubila to zemljo krog Ploubazla-neca; skoro srečno se je Čutita, da jo je zanesla usoda v ta kraj, nikjer drugje v okolici b; ne mogla živeti. Včasih, proti koncu avgusta, zaveje od juga sem topel dih čez to zemljo; in pridejo svetli večeri; žarki velikega sobica odsevajo iz daljne, boljše dežele vso tja čez bretonsko morje. Pogosto je zrak čist in miren, in nikjer ni videti niti najmanjšega oblačka. Gb Času, ko se je Marjetica vračala, je že padala »oč na pokrajno, predmeti so se začenjali spajati v nejasne sence. Tupatam se je dvigal na kaki višini Šop bodičja izmed dveh skal, podoben razkuštranemu grmiču; niže doli so raslle temno gruče skrivljenih dreves, in kaka kočiea s slamnato streho je dvigala svoje nizko, grbasto zidovje nad planjavo. Povsod na razpotjih so širili stari križi svoje Črne roke, kakor bi viseli na njih resnični ljudje, in v daljavi se je svetil preliv La Manche ter odseval kot veliko rumeno zrcalo na nebu. In to nebo se je že raračilo ter zatemnevalo nizko na obzorju. Toda celo ti tihi lepi večeri so bili v tej deželi otožni; na vsej krajini je ležalo nekaj vznemirjajočega, od morja sem jo prihajala neka tejinstvena groza. Saj je toliko ljudi zaupalo svoje življenje temu morju, čegar vodna grožnja se je samo potajila pod gladko površino. Marjetica je presanjala vso pot, in nikdar se jej ni zdela predolga. Dihala je vase s soljo napojen zrak in prijeten vonj tistih majhnih cvetlic, ki rastejo na skalnih bregovih med suhim trnjem. Ko bi ne bilo babice Ivone, bi se bila gotovo rada še ponudila na tej ozki stezi, posejani z bodičjem, ter sanjala, kakor lepe gospodične, ki se izprehajajo v poletnih večerih po alejah. Včasih so se jej vzbudili spomini na otročja leta, ko je hodila po teh stezah; ali ljubezen je sedaj potemnila te spomine ter jih potisnila v ozadje. Vkljub vsemu je morala smatrati tega Jana za nekakega ženina, ponosnega ženina, ki se je ogiblje in jo prezira, katerega ne bo mogla nikdar imenovati svojega; ali hotela mu je ostati v srcu zvesta, skrivaj, da ne bo nihče vedel za to. Za trenutek je bila vesela, da. je bil na Islandu; tam jej ga je varovalo vsaj morje, na onih samotnih globinah se ni mogel udati nobeni drugi... Res se je imel sedaj v kratkem vrniti, toda pričakovala je njegov prihod bolj mirno nego druga leta. Čutila jo, da je ne bo zaradi njene revščine nič bolj zaničeval -- saj ni bil tak, kakršni so drugi mladenči. In potem, smrt ubogega Silvestra ju je tudi gotovo zbliževala. Ko pride domov, pač obišče babico svojega prijatelja; in sklenila je, da ostane dGma im ta ob:sk, to se jej ni zdelo prav nič nedostojnega. Delala ae bo, kakor da se ne spominja ničesar, ter govorila ž njim kakor s starim znancem; celo ljubezniva bo ž njim kakor s Silvestrovim prijateljem, in skušala bo l iti naravna. In kdo ve ? morda sa jej posreči, da postane njegova sestrs, sedaj ko nima nikogar na svetu; da jo bo tolažilo njegovo prijateljstvo ; da poprosi od njega prijateljstvo kot za-slombo, oporo, v jasnih besedah, da morda ne dobi napačnih mislij, da želi caa skrivaj možitve. Vedela je, da jo samo trmast in plah, da hoče biti neodvisen, v resnici pa je bil dober, prostodušen človek, ki je zmožen umeti vse dobro, kar pride od srca. Kaj pač občuti, ko jo bo videl tako ubogo v tej zapuščeni, na pol podrti kočici?... Da, ubogo! Zakaj babica Ivona je bila preslaba, da bi hodila prat ter prislužila kak novec, imela je samo še svojo majhno pokojnino kot vdova. Res da ni mnogo več jedla, in obe sta izhajali skromno brez tuje pomoči...' Ko je prišla Marjetica domov, je bilo vselej že popolnoma temno. Do vrat je vodila ražhojena kame-nita steza, kajti koča je stala nekoliko pod potjo, kjer so se nagibala tla proti obrežju. Bila je skoro skrita pod rjavo slamnato streho, podobna mrtvi živali, ki Požar je rekel, da je pripravljen izročiti kaplanijski urad, cerkve pa se ne nahajajo v njegovi oblasti. Ce bi bil dr. Požar kaj ugovarjal, bi ga bil dal glavar takoj aetirati. Dekret za to je imel že v žepu, pred farov-žern pa je čakala zaprta kočija. Škof Nagi, »ljubljen od Slovencev", kakor so mu brzo-javili ljubljanski posvečeni kleCeplasci z Brezi j, je bil res jako ljubezniv do dr. Požarja. Glavar je zapečatil kaplanijski urad, na to je komisija zaprla Se cerkev in oba zvonika, ključavničar je postavil na vseh 5 cerkvenih vratih močne angleške žabnice, sluga pa je zapečatil vsa vrata z zelenim pečatnim voskom. Tako se je zgodilo tudi s cerkvijo v Logu. Vse to se je vršilo n» nedeljo, tisti čas, ko se je imela vršiti v cerkvi jutranja služba božja. V cerkvi ricmanjski^ se je nahajalo Sv. Resnje Telo. Škof Nagi je veder za to, ali kljubu temu tako postopanje! Komisija je odšla v Boršt, ž njo patrulja orožnikov, oddelek njih je ostal v Ricmanjih, Po štirje so stražUi cerkvi, drugi so hodiu.po vasi. Nabili so tak-!e razglas: MNa zahtevo prečastitega škofijskega or-dinarijata v Trstu se je uradno zaprlo in zapečatilo cerkvi v Ricmanjih in v Logu ter kaplanijski urad v Ricmanjih. To daje se občno na znanje z opazko, da je strogo prepovedano poškodovati do-tične pečate ali odpreti vrata cerkev in ka-planijskega urada. Osebe, ki se ne držijo tega ukaza, zakrivijo se prestopka § 316. kazenskega zakona in bode se proti njim od kazenskega sodišča postopalo. C. kr. okrajno glavarstvo. V Kopru, 18. januvarja 1903. C. kr. nam. svetovalec Schaffenhauer, s. r. Ta razglas priobčujemo radi tega, ker je, škof dr. Nagi pozneje tajil, da ni on ukazal zapreti in zapečatiti cerkvi, marveč da so to c. kr. vladni organi storili iz svoje volje. (Pride še.) Naš čolnič pogube otmimo! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je prejelo od dobrega slovenskega rodoljuba in velikega prijatelja naše družbe naslednji dopis: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda gleda na pičle dohodke In mnoge družbene obveze in straši ga slutnja, da bo ki orda prisiljeno omejiti svoje delovanje, ako zavedni rodoljubi teh strahov ne preženo. Z ozirom nadestvo, da čitalnice, bralna, telovadska, pevska in razna druga društva pri svojih veselicah sama potrebnih dohodke/ iščejo, ni računati, da bi taista delala zgolj za družbo sv. Cirila in Metoda, pač pa bi mogla od čistega dohodka veselic pet, deset ali tudi več odstotkov oddajali naši družbi. Ako bi se nekaka tantjema udomačila, bi prf številnih veselicah med Slovenci n^ .-. živ studenček, ki bi vse leto dotakal v glavni zbiralnik. Narod naj bi tako postal tovarna za zdravilo proti preteči bolezni, ki grozi Ciril-Metodovi družbi. Pridobiti bi bilo torej prireditelje in voditelje narodnih zabav in veselic, ter jih od slučaja do slučaja opominjati Ciril-Metodove družbe. Pri osrednjem vodstvu v Ljubljani, pri vseh podružnicah in sploh vsi podporniki naše družbe naj bi sledili razglasom narod* nih veselic ter pravočasno in na primeren način pozivali njih, odbore in reditelje, naj ne zabijo na odstotek od dohodkov za našo družbo. Ko bi prišli taki odstotki v navado, bilo bi to za naš narod častno, za našo družbo pa velekoristno. Tako dopis. Vodstvo ne more drugače, ko ta dopis in njegov nasvet popolnoma odobriti ter ga splošno Tazglasitt in prositi vse slovenske rodoljube, naj delajo na to, da se kolikor mogoče uresniči. Posnemajmo v tem svoje severne brate Cehe, ki ne zamude nobene prilike, nabrati za svojo ,.".- 'sko Matico«. Dopisi. Ii Dombergfi. — Kdo se pozna našega pisatelja J. Jurčiča? Malokdo se dobi še med malim našim slov. narodom, da ni še bral njegovih znamenitih spisov. Jurčič kot pisatelj ni nabiral snovi z« svoja dela iz svojega uma, ni jih pisal na podlagi svoje domišljije, ampak, on, kot pravi poznavalec svojega naroda, je nabiral snovi za svoje spise iz naroda samega. Zato ga tudi Slovenci visoko čislamo. Č!ovek, kateri ima samo domačo ljud. šolo, brez težkoč lahko razume večino Jurčičevih spisov, ker so pisani vsi v narodovem jeziku in v njegovem mišljenju. Jako lepa misel je obšla pisatelja Frana Govekarja, da je začel Jurčičeve spise spreminjati v narodne igre. Kako lepa so ta dela! Kdor je bil lani v Dornbergu pri predstavi narodne igre »Deseti brat", lahko ve, kolike vrednosti za naš narod so take predstave. Preteklo leto je naše društvo »Naprej« v Dornbergu sklenilo vprizoriti na podlagi navduševanja raznih strank prvič v Vipavski dolini ono, najložjo omenjenih spisov Jurčičevih predelano igro .Deseti brat". Kakor ?e je marsikdo prepričal o vspehu te igre, in kakoršno je bilo splošno mnenje, ni igra skončala ravno slabo. Samo, kar tudi sami priznavamo, malo premalo, ne premalo, skoro nič reda ni bilo pri vsej veselici. Pri tem pa je treba vzeti v obzir to, da so bili igralci obenem reditelji pri vsej veselici. Tudi nekateri so uganjali nalašč škandale t Sedaj se je pa, hvala Bogu, spoznalo omenjene in iz-bacnilo. Tudi ni pri vodstvu letošnje veselice nikakega veseličnega odseka, ampak ima vse vodstvo edino ie eden s pomočjo delavcev, da lako vkrene in preskrbi, kar in kakor mu veli razum. Letos smo sklenili vprizoriti pa veliko nar. igro .Rokovnjači*. Marsikomu bodo stala ušesa po koncu, ko bo slišal kaj takega. »Rokovnjači* in v Dornbergu, to je nemogoče", poreče mnogi. Jaz pa pravim : .Pridnost in požrtvovalnost premaga vse napore, vse zapreke. Ni ga mostu, ni ga prelaza, katerega bi se ne moglo prelezti s pridnostjo ia s krepko voljo. Ia teh imamo v Dornbergu mnogo, mnogo. Dasi imamo zapreke od vseh mogočih stranij: duhovščine, od domačinov, od suše, od težkoče igre, od gmotnega stanja, ker je društvo mlado, od tega, ker nimamo učiteljev razen v počitnicah, vse to nas ne straši. Korajžno jo mahamo po začrtartifl vsporedu. Da gremo pravo pot in trdno, vidimo iz tega, da se vaje naših igralcev vrše neumorno, po dnevu in po noči. Tu ni nikake določene ure. Ce ni zvečer dovolj do desete, se potegne do 11., če ne do 11,» se potegne do polnoči in do 1. in še čez. Prijatelji narodne probuje, računajte s tem slučajem. Jemljite v obzir mnogo dela, truda in pridite dne 14. avgusta v Dorn-berg. Letos se vam zagotavlja dosti večji vžitek kakor druga leta. »Rokovnjači* so vendar krasno naše delo l Dalje pridite tudi zato, da daste pogum Dornberžanom, ker tudi med temi jih je še mnogo, kateri spe spanje nesamostoj-nosti. Take ljudi je treba vspodbujati k samozavesti ne-le v Dornbergu ampak povsod med Slovenci. Zaspancev je še med nami mnogo, mnogo. Zdramijo se pa ti-le s skupnim nastopanjem, z narodnimi prazniki, z igrami, katere dopadejo. .Rokovnjači" je tudi taka igra, katera mora dopasti vsakemu, bodisi inteligenci, ali priprostemu narodu. V njej je mnogo, mnogo humoristike, katere bo podajal že po vsem slovenskem svetu znani igralec Verovšek iz ljubljanskega gledališča. Pa ne samo humoristike, ampak v igri je tudi mnogo res-nobe, ironije, sarkazma itd. sploh vsega, kar kdo hoče. Torej Ie I Kdor hoče videti lepo igro, kdor so hoče prepričati o narodnem trudu, naj pride drugo nedeljo v Dornberg t Domače h razne novice. Javen ljudski shod v Dobr*vlJah, katerega sklicuje akad. ferijalno društvo .Adrija", se bo vršil v nedeljo dne 7. avgusta ob 5. uri popoldne v gostilni g. To-nona. Obravnavala se bodo vprašanja o slov. ljudskem šolstvu, o slov. gimnaziji v Gorici, o slov, univerzi v Ljubljani in druga važna vprašanja. Vipavci, prihitUe vsi na ta shod! Odbor. Akad. ferijalno društvo .Adrija* v Gorici naznanja, da se je odbor za 1.1904./5. sestavil sledeče: predsednik cand. phil. And. Ipavec, podpredsednik cand. iur. Tomo Šorli, tajnik c«tnd. iur. Mirko Koršič, blagajnik cand. iur. Anton Cigoj, gospodar cand. iur. Julijan Pavliček; namestnika stud. iur. Radoslav Hrobat in stud. phil. Karol Pirjevec; preglednika cand. iur. Damir Feigel in cand, iur. Bogomil Berbuč. Občniabor akad.ferljalnega druStva .Adrija* 30. m, m. se je vršil ob povoljni udeležbi od strani članov. Udeležilo se je zborovanja tudi več starešin. Učiteljstvo pa je bilo zastopano po odposlancih. Iz letnega poročila razvidimo, da je društvo štelo v pre-tečenem letu 34 rednih, članov, 14 starešin, 3 ustanovnike in 3 podpornike. Razvidimo pa iz istega tudi, da je društvo v drugem letu svojega obstanka pokazalo dovolj življenjskih sil, da moremo gojiti vse nade, da bode isto prospevalo ter vspešno delovalo. — Da se akademična mladina seznani z ljudstvom in si pridobi zaupanje istega, je sklenilo društvo .Adrija* prirejati shode po celi deželi. V pretečeuem letu je priredilo dva manifestacijska shoda za slovensko šolstvo; letos pa namerava prirediti zopet več shodov bodisi manifestarijskih ali poučnih. Glcd-prirejanja shodov je društvo v večini dotiki z učiteljstvom, ki mu gre radovoljno na roko. Sploh pa stremi društvo .Adrija" za tem, da pride v čim bližje dotike z učiteljstvom, ker ve, da bode moglo le roko v roki z istim dosegati svoje namene. — Na dveh izrednih občnih zborih in enem društvenem sestanku v pretočenem letu so se vršila predavanja o držsri, o brošurah, o zbližanju slovanskih in laških akademikov na Dunaju in o slovenskem univerzitetnem vprašanju. Dalje se je na teh zborovanjih med drugim razpravljalo o akciji za ilovensko gimnazijo v Gorici, o ljudskih knjižnicah, o narolnem kolku in o deželnih podporah visokoSolcem. Za ljudske knjižnice in za narodni kolek sta delovala v društvu posebna odseka. Prvi odsek je stopil pred občni zbor z izgolov!;e-nimi pravili in s konečnimi predlogi gl&ilt-ustanovitve ljudske knjižnice v Gorici. Vsa zadeva ae je poverila novemu odboru, ki ukrene daljše in difuiitivne kor,ike. Drugi odsek pa je vpeljal na GorUkcm narodni kolek. O tern kolku se je na občnem zboru vršila daljaa debata, pri kateri se je v polni meri pojasnilo stališče »Adrije* napram ,š >!-skemu domu* kot takemu iii napram odboru istega. Občni zbor je izvolil zopet odsek, ki se ima pečati z narodnim kolkom, ter je iUl istemu posebna navodila za nadaljao korake, o katerih bo imel poročati na prilt. izrednem občnem zboru. Glede deželnih podpor pa je društvo letos doseglo, da so se iste razdelile, čeprav deželni zbor že dobro poldrugo leta ne zboruje. S tem vprašanjem so bode moralo društvo še pečati, ker je pri nas, kjer je tako malo šlipendijev, ob vedno nmole* čem so akadeiničnem naraščaju v tem oziru treba nujnih reform. Razpravljalo se je na tem občnem zboru tudi o več vprašanjih, ki so bila na (Dalje v prilogi.) leži pod svojimi trdimi, namršenimi ščetinami. Zidovi so bili temni kakor kamenje na okrog, porastli z ma-hovjem in zelenimi šopi kohlearije. Po treh stopnicah se je prišlo do vrat, ki so se odpirala s pomočjo vrvice, napeljane 3kozi majhno luknjico. Pri vstopu je bilo videti najprej majhno okence, ki je bilo vzidano v nasprotno steno ter gledalo na morje, od koder je prihajala zadnja svetloba v bledo-rumenih odsevih. Na velikem ognjišču so gorele dišeče bukove in smrekove trske, ki jih je bila nabrala stara Ivona po potih; ona sama je sedela za ognjem ter pazila na večerjo. Na glavi je imela sawo ozko ruto, ker se jej je zdelo avbe škoda. Njen še dovolj lep profil se je jasno razločeval v svitu rdečega ognja. Dvignila je proti Marjetici svoje trudne oči. Te oči so bile nekoč rjave, sedaj pa so izgubile skoro barvo, bile so motne, nemirne, obledele od starosti. Vsak večer je sprejela Marjetico z istimi besedami: — Moj Bog, kako si nocoj pozna, hčerka moja!... — Ne vendar, babica, je odgovarjala Marjetica ljubeznivo, ker je bila že navajena na to. Nič pozneje nego navadno. — Oh!... meni pa se je zdelo, da je že tako pozno; In potem sta večerjali na stari, obrabljeni mizi, ki je bila pa vendar še močna kakor Štor debelega Krasta. In muren jima je prepeval vsak večer svojo srebrno pesemeo. Na jednem koncu koče je stala lesena stena, okrašena z zelo jednostavnimi rezbarijami, ki so bile sedaj že vse piškave in razjedene. Tu zadaj so bile skrite postelje, na katerih se je rodilo toliko krepkih ribičev in kjer so umirale njihove ostarele matere. Na Črnih stebrih pod stropom je viselo zelo staro kuhinjsko orodje, zvežnji suhe trave, lesene žlice in prekajena slanina. Tudi nekaj starih mrež je bilo tu, ki so spale pod stropom od smrti zadnjega Moana, ki se je bil ponesrečil na morju ; sodaj so jih hodile po noči glodat podgane. V kotu je stala Marjetična postelja, pogrnjena z belim platnom. To je bilo jedino, kar je dajalo tej uborni keltski koči sveže in prijazno lice. Na granitni steni je visel okvir s Silvestrovo sliko. Poleg nje je obesila babica tudi njegovo bojno svetinjo in dvoje mačkov iz rdečega sukna, kakoršne nosijo mornarji na levem rokavu; ta dva sta bila nekoč Silvestrova. Marjetica pa je ovila krog slike mrtvaški venec iz črnih in belih biserov, s kakoršnimi ovijajo v Bretaniji slike umrlih. Tu je bil njegov borni mavzolej, vse, kar je hranilo spomin nanj v njegovi bretonski domovini... | Po letu sta hodili zgodaj spat, da ni bilo treba] žgati luči; kadar je bilo zunaj lepo, sta sedeli nekaj časa na kameniti klopi pred hišo ter gledali ljudi, ki so hodili po poti nad njima. Potem je legla stara Ivona na svoje ležišče za leseno pregrajo, — in Marjetica na svojo lepo gosposko posteljo. Zaspala je dovolj hitro, ker je čez dan mnogo delala in mnogo hodila. Mislila je na povratek Islandcev, toda mirno in odločno, brez prevelikega razburjenja... XIII. Toda nekega dne, ko je cula v Paimpolu, da se je »Marija« ravnokar vrnila, se je je polastila mrzlična j vznemirjenost. Vse njeno mirno pričakovanje jo je hipoma zapustilo. Končala je v naglici delo ter se odpravila proti domu prej nego navadno, nevede prav, , zakaj, — in ko je hitela po pot?, je spoznala od daleč j Jana; Sel jej je nasproti! Noge so so jej pošibile, da se j« skoro zgrudila. Bil je že čisto blizu, komaj kakih dvajset korakov pred seboj jo razločevala njegovo ponosno postavo in kodraste laso pod ribiško čepico. To jo prišlo ro.-» Uko nepričakovano, da se je resnično ustrašila in bi bila skoro izgubila ravnotežje. O, ko bi morda zapazil njeno razburjenost! Umrla bi od sramu.. In potem se jej je tudi zdelo, da je razmrSena in videti utrujena, ker je tako hitela z delom. Dala bi bila no vem kaj, da se je mogla skriti med bodičjo ali izginiti v kako podzemljsko luknjo. Sicer je bilo videti, kakor bi se je hotel tudi on ogniti. Toda bilo je žo prepozno : srečala sta se na ozki stezi. Da ne bi zadel ob njo, je skočil na rob poti, kakor splašen konj ter se skrivaj plaho ozrl vanjo. Tudi ona je dvignila za pol sekunde oči proti njemu ter ga nehote pogledala proseče, v strahu. In to sta se tako nehote za trenutek srečala njuna pogleda, so se njegove sive pu.i&ce raztegnile, v njih so je posvetilo nekoj kaker velika, jasna misel, po obrazu pa je zardel vse tja do senc, vse tja do svi^bU kodrov. Privzdignil jo čepico ter pozdravil: -- Dober dan, gospodična Marjetica! — Dober dan, gospod Jan, mu je odvrnila ona. In# to je bilo vse; že je bil odšel dalje. Nadaljevala je svojo pot. Trepetala je še po vsem telesu, toda čim se je Jan oddaljeval, je čutila, kako se jej začenja kri polagoma pravilno pretakati in kako se jej vračajo moči... Ko je prišla domov, je sedela babica v kotu ter si tiščala glavo z rokama. Jokala je in se smejala, vse ob jednem, kakor majhni otroci; bila je vsa razmr-šena, še tisto malo las, kar jih je imela, jej je zlezlo izpod traku kakor šop osivelega predivi. Priloga „SoCe" it. 82 2 dne 3. avgusta 1904. dnevnem redu občnega zbora .Prosvete". Z raznimi temi vprašanji se bo baviti novemu odboru. Posebnemu odseku se je poverila naloga, da se peCa z razmerami slovenskih manjšin v deželi ter sploh z razmerami ob jezikovni meji. Govorilo se je tudi o akade-mičnih odborih v važnih narodnih društvih, o akciji za samoslovenske napise po deželi in dr. Vrhutega pa je društva ,bavi tudi X, mislijo, da priredi letos literaren večer na čast pesniku Simonu Gregorčiču. Kakor vidimo, se .Adrija* pridno giblje. Če bode akademična mladina vstra-jala pri delu, doseže marsikak dober vspeh na tem ali onem polju. G pa .AdriJa^Že kaj drugega ne doseže, doseže vsaj to, da pripravlja ivoje člane na delo za čas, ko isti zapusti* akademična tla. Tragteen konec ksTalcrlJskeg* stotnik«. — V Gorici prebiva lepa 2jaU denar; ko pa končno le t;i hotel opustiti znanja t Hrasovo, je vstavila vsako pošiljale denarja, in sktnik ;e prihajal v denarue stiske. Te dni se iuu je imelo izplačati neko posojilo na posestvo. Polog strogega odpora od »tram Jone se tr.u ;e začfla pred kratkim umikati tudi toakc- oboževana brasova, Na?brže j« delala to na prigovarjanje svojcev, ed druge strani pa se čuje tudi, da se jej je bližal nekdo, ki bi .n pore-;!;. ! i koncem konca bi bila menda vplivala na njo tudi ' okoliščina, da je stotnik poročen z lepo ženo, da ima otroke, ter da pač ne gre kar tako rušiti zakon!! Umikala se mu je in nič več ni bilo tako, kakor poprej, ko je bival ž njo n. pr. na Dunaju meseca maja pri družini Blau. Tam je bila skoro mesec dnij. Za njo je šel tudi stotnik, ki jo je spremljal po gle-daJl^il^^jDrehajališčjji^ter bil predstavljen tudi družinflBlau.nSo"se*je vrnila % Dunaja, on je prišel poprej, se je nadaljevalo razmerje v Gorici. Tikala sta se in obiskala ga je tudi v vili v Ločniku. On jo je obiskoval redno ter ostajal dolgo v hiši. Dne 24, julija "ješla Brasova v Trst, ne da bi njemu kaj povedala. Pisala je svoji služkinji, kako je s stotnikom. Ta je odgovorila, da hodi okoli hiše ter popraSuje po njej. Ko je izvedel, da je v Trstu, je šel v Trst za njo. Vrnila se je v soboto s sestro ter rekla služkinji, da če pride stotnik, naj mu pove, da je še ni iz Trsta. Res je prišel, in reklo se mu je, da Brasove ni doma, ali v predsobi pozabljena potna obleka je izdala laž. On je vzrojil in pri»ia je lepa udova mirit. Tu pa jo je povpraševat zakaj se je tako spremenila, se vrgel pred njo na kolena ter ihtel. V nedeljo je prišel iz Trsta visokošolec Blau z Dunaja na počitnice k Hrasovim v Gorico. Brasova, s sira iti dijak so šli kosit v hotel pri pošti, kamor je prišel tudi Casatli. Tudi tam je govoril o ljubezni ter o tem, da se hoče poročiti ž njo, dobil pa nevšečne odgovore. Rekel je, da še eno uro bo trpel in nič več, pa odšel. Okoli 10. ure zvečer je prišel v stanovanje Brasove, Una ga ni hotela sprejeti, šele ni rasne prošnje je dobil vstop. Ko je vstopil, je zt-pr! vrata za seboj. Na to ;-* je vprašal Hrasovo takoj., če se hoče po. iti ž njim. Odgovorila mu je, da to je nemogoče, ker hia ženo in otroke in ona tudi. Rekel je, da se !«>;* i, ona pa, da ga ne poroči nikdar. A, tako ! je reke), pograbil revolver ter sprožil dvakrat. Zadel jo je v prsi na desno stran, kroglja je ranila pljuča, potem je pomeril v sebe ter se zadel v čelo. Padel je na tla v kr.i, mo?gani k<> vreli iz čela. Hrasovo je ujela v svoje roke festra, ki je prlsluškaval a t«r prihitela na puinoe, Nastal je krik in vik, prihiteli so lju ije, zdravniki, policija. Stotnika so prenesli v bolnišnico k usmiljenim bratom, njo pa so položiti na posteljo. Poklican je bil tu li preiskovalni sodnik. Stotnik dišati je umrl pomoči ob 1.15, Zjutraj m prenesli truplo v vojaško bolnišnico. Stanje Brasove je vedno še nevarno. Ni pa izključeno, da okreva. Krivda na tej tragediji se pripisuje vedno bolj Brasovi. Smatrala je stotnika, kakor tuli drugi, za bogatina. Baje v glavnem Se is tega vzroka se gaje držala, ali ko ;e spoznala, da mož nima denarja in ker so se culi nevšečni glasovi o razmerju, se jej je hitro ohladilo srce in skušda je, otresli se ga. Sula; se ga je res otresi?. Ubogi stotnik si je vzel življenje. Truplo Casatijero so prepeljali včeraj pup. ob .P, na kolodvor, in od tam v Gradec, kjer je polože v družinsko rakev. Sprevod je spremljalo kakih 10 častnikov, pred sprevodom so nesli križ, duhovnika ni bilo. Casati je bil protestant. V kočiji zadej se je peljala žena Gasatijeva, ki je prihitela v Gorico s par sorodniki. — Casati je bil rojen 1. 1867. v Gzegledu na Ogrskem, potem pa prišel v Gradec. Bil je stotnik drugega razreda pri drtfgoncih. t? .Slanje, Bra-sove je vedno še opasno. Nič se ne more reči, ali okreva ali podleže ranam. Da je Casati mrtev, ne ve. Volilni shod t cerkvi. — V nedeljo je naznanil kaplan Rejec 7 Dornbergu in neki menih iz Gorice v Zaloščah, da bode ob 3. pop. v dornberški cerkvi shod neke katoliške družbe (Rejec ima namreč neko družbo, katere namena pa ne vedo niti udje.) Na tem shodu je kaplan -Rejec govoril o volitvah in zopet o volitvah. Bližajo se obč. volitve in klerikalci so v stiski! Silil in rotil je navzoče, naj delajo na to, da ne izgubi stranka županskega stola in da morajo priti v starešinstvo sami pravi kristjani I Na koncu jih je pozval, naj molijo ž njim za zmago I In res, molili so za zmago. Nad polovico teh skupščinarjev pa je reklo, ko so prišli iz cerkve, da so mislili pobegniti, da se jim je zdela grešna vsa stvar. Po zborovanju pa so šli — pit. V Zaloščah je bilo vina, da so se mize šibile, v Dragi so pili, da je bilo kaj. Sa nikdar toliko vina zastonj, kakor danes — so govorili Jjudje. Kdo je plačal? — Iz cerkve v ošttrijo! Nijprvo se mora zlorabiti božji hram v politiko. Tam ljudje molče, ker so na svetem mestu, potem pa v oslarijo ž njimi. Kadar so natrkani, potlej so dobri krščanski volilci! Kaj takega še ni bilo v Dornbergu. Primeren odgovor dajte hujskaču in profanatorju cerkve na dan volitve! Pritožba laskih delavcev. — Na tukajšnje glavarstvo je prišel neki Nikola Gio-vanni iz provincije Novara v Italiji ter je pripovedoval, da v nedeljo zvečer eo napadli domačini v Anhovem laške delavce, in sicer so metali kamenje na bivališča teh delavcev, katerih je 28. Trije ali štirje da so ranjeni. Prosil je intervencije glavarstva pri podjetništvu, da bi se jim dalo potrebna sredstva za vrnitev v domovino. — Nekam čudno se čujc to poročilo. Da bi stalo 28 laških delavcev mirno, če bi jih par domačinov kamenjalo, je izključeno, marveč, kakor nas tičijo izgledi, pograbili bi bili za nože pa šli za njimi 1 Vse denunciranje meri menda le na to, da bi šli radi domov, pa ne na svoje stroške 1 Da bi se to zgodilo tim lažje, v to svrho so si bržčas izmislili napad v Anhovem! Treba poznati laške tiče. Besedilo v brzojavkah, ki prihajajo preko Trsta, je pogostoma tako pokvarjeno, da se ali težko raz vozi j a njega vsebina ali pa je podpis tako popačen, da se ne ve, kdo je pošiljatelj brzojavke. Te dni je dobil neki tukajšnji trgovec brzojavko z neumljivim podpisom, vsled česar se je moglo prizadetemu vstreči Se le na drugo brzojavko. Podana je bila takoj pritožba na pristojnem mestu. Merelna nože biti A. K. — Vsi, ki ga poznamo, vemo pozitivno, da se skriva pod firmo A. K. vadnični učitelj Mercina v Gorici. Ali on se v pogovorih strašno brani te firme; da ni on A. K., trdi drzno,dasi oni, katerega hiti farbati, dobro ve, da ne stoji pred njim nikdo drugi nego A, K. Pa se tudi ne more zatajiti. Sedaj se ga da prav lepo primerjati v dopisih iz goriške okolice in iz Gorice. Povsodi isti mrcinasti Mrcina! Ce bi ga ne poznali, bi rekli, da gaje sram, pisati take podlosti, ali ker ga poznamo, moremo reči le to, da ga ni v Gorici človek-, ki bi imel v sebi toliko hudobije ter bi mogel voditi tako brezvesten osebnostni boj. Ali vse se maščuje na svetu. Zato pride maščevanje tudi za dopise iz ^goriške" okolice".------ Gradiva mu »manj kuje. — Ubogi Mercina! Sedaj mu je začelo v .goriški okolici* gradivo pohajati. Včeraj je začel pisati zopet o naši Velikonočni prilogi in o pisatelju Kočiču, seveda takisto nesramno, kakor zna le on. Ponavlja, kar je že opetovano povedal. Norčuje se iz mladega pisatelja bratskega naroda Se nadalje, kakor se je poprej, ko ga je imenoval obskurnega in obskume njegove povestice. Iz vse neumne Mercinove pisave je razvidno, da Kočiča nič ne pozna, ker njegovo poznanje sploh ne sega izven »goriške okolice", ali vendar smelo trdi, da .Kocid ne pozna slovenskega jezika, kako naj torej odobri slovenski prevod" l Kdo pa je povedal njemu, Mercini, da Kočič" ne pozna slovenskega jezika P1 S tem hoče Mercina staviti na laž slovenskega akademika, ki je oskrbel prevode. Ali tu se vjameš, dragi Mercina t Toliko (i povemo za danes, Iz Smartua v Brdih nam poročajo glede na vesli, da je pobila toča tudi tam, da to ni res. Priletelo je malo toče, škode ni skoro nič, Več toče je bilo v Biljani in Kozani pa na Bobrovem. Županom v Serapasu je izvoljen dosedanji župan Ant, pl. Monori, v Oseku pa Jor. Faganel, V Ozeljanu se volitev župana v soboto ni mogla vršiti, ker se starašine prvega razreda niso hoteli udeležiti volitve. Določena je nova volitev za soboto. Ustreliti se Je hotel neki 27 letni Kaj. Luigi, delavec pri novi železnici. Mladenič je zaljubljen v neko Amalijo Poglavec iz Čepovana, ki služi v ulici Formica. Stara je 18 let " ~«edeljo je plesala pri Ka»-l.iju, da je bil »elje, on pa jo je -idiegoval,in ker ga ni poslušala, je sklenil, vstreliti se iz revolverja. Drugi dan je ponovil v navzočnosti prijateljev, da se hoče ustreliti ter je skril revolver v bližini njenega stanovanja, da se ga posluži ponoči. Ali redar Kumar ga je kmalu zavohal ter ga aretiral. BEdeel prapor" se brani Čveka. V Ajdovščini in povsodi v bližini, kjer se je razvijalo soc. dem. gibanje v zadnjih časih, poznajo Čveka za soc. demokrata. »Rdeči Ah, Marjoteal mladega »Jaosu m»:u ,-reeaia tam pri Ploukesveht, ko >«»m s«' vrae.ihi domov z drvmi; — govorila sva o Silv*>-iru. l.ihk«« si misliš. 1'riSli so danes zjuiraj z Islatula. in h* pop.ddr.e sne j«' prišel obiskat, pa me ni bita d..una. rbo^l de^ko, tudi ttjuutu so stopile solze v oei... Spremil nw je do vrat, Marjetica moja zlata, ter m: :;»•>«.•' butarieo... Poslušala ji* sto;«1, in sm» se ?««j je -tiskalo. Tak«) je bil torej pri kraju ta Jatiov obisk, na kateremu j<4 toliko računala, pri katerem mu je- hotela toliko povedali. Pri kraju za vselej I Bilo j« kotirano... Tedaj se j<»j je zazdela kofii-a ;« bolj zapuščena, uboštvo še bolj kruto, svet Se bolj prazen, in povesila je glavo in umrla bi bila od žalosti. XIV. Počasi, natihoma je prišla zima, kakor bi se polagoma spuščal na zemljo mrtvaški prt. Sivi, oblačni dnevi so potekali leno drug za drugim, alt Jana ni bilo več, in Marjetica in Irona sta živeli sami, zapuščeni. Z mrazom je postalo tudi njuno življenje težje — in dražje. In potem so bile tudi s staro Ivono vedno večje težave. Njena uboga glava se je začela mešati; postajala je sitna, godrnjala je ter seje jezila brez vzroka: jedenkrat ali dvakrat na teden jo je redno prijemala ta slabost, kakor razvajene otroke. Uboba starka!... V svojih dobrih dnevih, ko je bilo zopet za nekaj trenutkov svetlo in jasno v njeni glavi, je bila še vedno tako dobra in ljubezniva, da je Marjetica ni nehala ljubiti in spoštovati. Vse njeno življenje je bilo sama dobrota; sedaj pa, ko se je bližal konec, se je vzbudila vsa zlobnost, ki je spala na dnu njenega bitja, vse grde, umazano besede, katerih ni hotela in mojjSa govoriti v Življenju, so jej prihajale seda; na jezik. Kaka kruta skrivnost tiči v tem počasnem umiranju duše! Začela je tudi popevatt, in to je bilo Še huje poslušati nogo izbruhe njene jeze; pela je pa vse vprek, kar jej je prišlo na um, naj si Že bodo masne molitve ali pa umazani kupieti, katere je Cula pred davnim časom, ko so jih prepevali mornarji v pristanišču. Tudi i *pesem o paimpolskih dekletih« je znala, ali pa je zi-fbala svojo staro giavo, udarjala z nogo takt ter pela: ,Miij i!fdšel na Mami, OiJm.'1 ji> uri I'»v na daljni Island; Pustil nit* y- hmn?i brez novcev doma, A kaj'... tra !«, trala, la la... Denar že dobim! Denar že dobim .... Potem je ponehala hipno, kakor bi odrezal, ter široko odprla oči, ki so gledale mrtvo v daljavo, ~ umirajoč plamen, ki še enkrat vsplapole, predno ugasne. In potem je sklonila glavo ter ostala dolgo nepremično na mestu; spodnja čeljust se jej je obesila navzdol kakor mrtvecu. Tudi snažna ni bila več, in to je bjla nova težava, na katero Marjetica niti računala ni. Nekega dne se kar naenkrat ni mogla več spomniti svojega vnuka. — Silvester? Silvester?... je ponavljala zamiš ljeno, kakor bi se hotela spomniti, kdo more to biti. Ah, Marjetica, saj veš! Kdo sem bila mlada, sem imela toliko sinov in hčera, hčera in sinov, da sedaj v resnici... In zamahnila je s svojimi ubogimi, nagubanimi rokami skoro brezskrbno po zraku, kakor bi je to ne brigalo dalje... Drugega dne pa se ga je čisto dobro spominjala. Pripovedovala je tisoč stvari, ki jih je storil ali rekel, in jokala je za njim ves božji dan. Oh, tisti dolgi zimski večeri, ko ni bilo drv, da bi jih deli na ogenj! Marjetica je morala delati v mrazu, delati, da si zasluži vsaj kruha. Še predno je mogla iti spat, je morala končati šivanje, ki ga je prinesla vsak večer iz Paimpola. Babica Ivona je sedela mirno na ognjišču. Grela si je noge pri umirajoči žrjaviei ter tiščala roke pod predpasnikom. Toda hotela je tudi kramljati z Marjetico. — Nocoj samo molčiš, Marjetica. Zakaj to? Svoje dni sem poznala dekleta tvoje starosti, ki so vedela kaj povedati. Zdi se mi, da bi ne bilo tako žalostno tu pri nama, ko bi hotela ti malo govoriti. In Marjetica je začela pripovedovati razne novice, ki jih je bila Zvedela v mestu, ali pa je naštevala osebe, katere je srečala na potu ter govorila sploh o stvareh, ki so bile n^j in vsem deveta briga. Potem pa je obstala sredi |,»ipovedovania, ko je videla, da je uboga starka zaspala. Nič živega, nič mladega ni bilo krog Marjetice, nič mladosti, ki bi bila klicala njeno mladost. Samotno in brezplodno je hirala tu njena lepota... Morski veter, ki je pihal skozi špranje, je majal plamen njene luči, in šumenje valov je bilo čuti kakor na ladji. Poslušala je ter se z bolestjo spominjala Jana, ki je bil doma sredi tega šumenja. V dolgih, strašnih nočeh, ko je zunaj divjal in tulil vihar v črni temi, je mislila z večjo tesnobo na Jana. In potem sama, vedno sama s to spečo babico! Dostikrat jo je bilo strah, in ozirala se je plaho po temnih kotih. Mislila je na mornarje, ki so se rodili v tej koči in živeli v njej ter poginili na morju v prapor" pa se ga sedaj brani, ko je poskusil umor nad ravnateljem ajdovske predilnice. To ni lepo. tega bi ne pričakovali od »Rdeč. praporja*. Ali tu vidimo zopet tisto postopanje, kakoršno se pojavlja pri klerikalcih. Dokler ne zabrede, jim je dober, kadar zabrede, se ga pa otresajo. Da se ni začelo soc. dem. gibanje na Ajdovskem po tistem slabem uzorcu, kakor se na sploh razvija v naših deželah, bi bil Gvek Se danes predilni mojster, tako pa ga je novo gibanje premotilo, zašel je, prišel ob službo, sedaj pa s silo hotel nazaj na prejšnje mesto nemudoma. Kdo je torej kriv, da je mož krenil na napačna pota ? — Trdili pa nismo nikjeri, da so soc. dem. agitatorji propagirali nasilstvo z nožem, marveč smo namignili, da je napačno umel soc. demokracijo, zašel in potem poskusil zločin. Kaj takega^ P»C jn| jrendar ne bodemo zamolCevali. ¦Rdeči prapor" naj pomisli le še to, koliko in kako grdo se je zabavljalo naprednjakom po Vipavskem od strani soc, demokrat, voditeljev, koliko se je podtikalo in lagalo. — Soc, demokratje naj storijo kaj dobrega, pa ne bomo poraišljali niti trenotek izreči priznanje; doslej, žal, še skoro ni bilo prilike za to 1! Lv* Laha so privedli v tukajšnje zapore radi iežke telesne poškodbe, katero sta prizadjala v Kanalu v nekem pretepu. Laha se imenujeta Baro in Gbiuminotto ter sta iz Piemonta, Iz Podgrada v Istri pa so pripeljali v Gorico nekega Fr. JeleniCa, ker je na sumu radi nekih tatvin, katere bi bil storil pri delu na novi železnici. Poskusen samomor. — V petek zvečer se je pripeljala iz Trsta v Gorico neka komptoaristinja. Sla je po Gorici potem pa v StraCice. Na lesenem mostu, ki pelje v Podgoro se je slekla do srajce in spodnjega krila. Obleko je dela v stran, potem pa se spustila v vodo. Ali sredi padca se je ujela za obleko ob žeblje na mostu ter obvisela cb tramu. Prišla sta na pomoč dva Čuvaja, k* sta jo rešila. Povedala jima je, kaj je nameravala. Petem sta jej rekla, naj se obleče, in ko je to 3torila, sta jo spremila do ulice Leoni, odkoder je šla k neki svoji prijateljici. Drugi dan so jo rpremili domov. Vzrok po-skušenemu samomoru so baje prepiri v družini. Deklica pod vozom. — V Tržiču je prišla pod voz, ki je šel hitro na kolodvor, 4-letna Angela Fachinetti. Deklica je težko poškodovana. Ponesrečil pri dela. — 18-letni Karol Gregorič z Vogrskega dela pri železnici blizu St. Petra. V ponedeljek je prišel med vagone, ki prevažajo materijal; zmečkalo mu je nege. V Solkanu pa se je vsul tak materijal na glavo delavcu Ant. PrinCiCu iz Bi-ljane. K sreči pa ni težko ranjen. .Rokovnjače', veliko narodno igro s petjem v petih dejanjih, vprizori napredno, glasbeno, podporno in sokolsko društvo .Naprej« v Dornbergu dne 14. avgusta. Petje igre spremlja vojaški orkester iz Gorice. Pričetek točno ob 4. uri. Vstopnina 50 v. Sedeži I. 2 K; h*. 150 K z vstopnino vred; galerija 80 v. Pri igri sodeluje g. Vercvšek iz Ljubljane. — Po ifri ples v venčkih. Utesn Je dostavljanja ekspresnlh pošlljatev po noči. — Po odredbi c. kr. ministerstva za trgovino od 5. julija 1904. št. 9294 se od 1. avgust« t.1. ne dostavljajo, odnosno prijavljajo ekspresne poštne poši-Ijatve v ponočnih urah, t. j. med 10. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Izvzeti so samo slučaji, v katerih je napisal odpošiljalec na pošiljatev (spremnico) razen zaznamka .Nujno' (ekspres) nadaljni zaznamek: .Tudi po noči dostaviti", in ako adresat po noči ni izrecno odklonil dostavljanja, ali ako je adresat na poštnem uradu izrecno zahteval, da se mu Imajonšlsp^^ Služba cestarja je razpisana v Ro-Cinju. Prositelji morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika in naj vlože svoje prošnje do 23, avgusta c. kr. okrajnemu glavarstvu v Tolminu. Naredba v varstvo mladoletnih. — Ministerski predsednik dr. Koerber je izdal vsem oblastnim naredbo, ki se bavi z zanemarjanjem mladoletnih. Naredba veleva zlasti, da treba paziti, da H telesno ali nravstveno zanemarjanje ne izhaja iz zlorabe roditeljske oblasti. V takih slučajih je ener gično poseči vmes in je otroke odtegniti oblasti očeta ali matere in jih oddati v zavode. V takih slučajih bo treba apelirati na pomoč človekoljubov, kakega društva, ki se bavi z varstvom otrok, ali kakega slicnega zavoda. Dosedanje skušnje opravičujejo pričakovanje, da se ne odreče sodelovanje in podpora od strani organizovane privatne dobrotvornosti, t kolikor obstoji taka dobrotvornost in ima sredstev na razpolago. V svojem zaključku pravi naredba, da treba pred vsem paziti na to, kaj bi bilo ukreniti, da se mladoletnim, došlim iz kaznilnic, vsaj v prvem, navadno težavnem času priskoči na pomoč in da se jih tako obvaruje od nadaljnih zagreškov. Zopetno vročino prerokujejo meteorologi z Dunaja, in sicer ima nastopiti ta mesec za več dnij taka vročina, kakoršno smo imeli v preteklem. Veliki Javni ples priredijo tolminski j fantje v nedeljo dne 7. avgusta na dvorišču ' g. T. Devetakove. Pri plesu svira .Sokolska in veteranska godba" iz PrvaCine, brojeCa 13 mož. Vspored: Opoludne godba na trgu. Od 2—8 ples, med plesom strelišče in šaljiva pošta. Od 8—9 odmor. Ob 9 nadaljuje ples ter traja do4. zjutraj. Vstopnina: Na dvorišče za osebo 10 v; popoldne plesni komad 20 v. Zvečer vstopnina za gospode 2 K. Zvečer se bodo vžigali umetni ognji. Na dvorišču bo restavracija in kavarm. Ples se vrši v vsakem vremenu. Kokoši kradejo. — V noči med soboto in nedeljo je izginilo 5 kokošij Konst. Gilbertijuin 2 Iv. Tadeju v ulici Angiolina. Omnlbus na koiodvor. — Izpred hotela „pri zlatem jelenu* vozi k vsakemu vlaku omnibus. — Ker mu lahonski ,Cor-riere* napoveduje boj vsled slovenskega napisa, moramo pa mi priporočiti ga rojakom, ki prihajajo v Gorico ali odhajajo po železnici. Sobe n prenoclS««. — V hotelu .pri zlatem jelenu" so vse sobe za prenočišča prenovljene ali docela nove, a na čistoto se pazi z največjo skrbnostjo. Gotovo je, da bo zadovoljen s prenočiščem vsakdo, ki pride v ta domači hotel. Gene so prav nizke, od 60 kr. do 1 gld. In Vipave so potegnili pri Rubijah nekega Antona Plahuta iz Sempasa. Bil je le Se na pol živ. Na vprašanje, kako je prišel v vodo, ni vedel odgovora l Ueenea-stavea sprejme takoj »Goriška Tiskarna" A. Gabriček. Zahteva se dve srednji šoli. Listnica. — Neka žena nam je prinesla v zavitku pismo iz L. brez podpisa. Ker stvarij brez podpisa ne moremo priob-čevati in je ker pismo nam nejasno, prosimo, naj se pisec oglasi. Ostane vse tajno. Razgled po svetu. Novejše vesti s bojišča. — Poročajo iz Tokia o dveh novih Kurokijevih zmagah, in sicer pri Janzelinu in pri Juiulikinu. — Pri Hajčengu se bijejo baje hudi boji neprestano. — Kakor trde japonska poročila, pade Port-Artur v najkrajšem času. Japonci imajo baje zasedene že vse važne pozicije, tako da bi bil vsak daljni odpor Rusov brezuspešen 11 — Rusija pošlje te dni nove regimente v Mandžurijo. — Tudi zadnja poročila govorijo o ljutih bojih za Port-Artur in o umikanju Rusov v Mandžuriji. Na Francoskem se bliža znan vele-važen boj jako odločilnim momentom. Prišlo je do očitne vojne med Francijo in Vatikanom. Francija se otresa klerikalnega vpliva, korenito je pometla s klorikalizmom, slednjič je prišlo tudi do očitnega spora med Francijo in Vatikanom. Po veljavnem kon-kordatu, ki ga je sklenil cesar Napoleon s takratnim papežem, so francoski škofje državni uradniki; po določbah konkordatane smejo direktno občevati s papežem ali z rimsko kurijo, marveč le potom vlade, kakor , je tudi obvezana kurija obračati se do ško-j fov le potom vlade. Ali v Rimu se za take reci niso zmenili, namreč na obveznosti po konkordatu do njih, pač pa 30 izkoriščali konkordat Um, kjer je bil njim v prilog. Kakor znano, je citiral papež, ne da bi se bil obrnil do vlade, v R«m dva škofi. Vlada je prepovedala škofoma iti v Rirn ter zahtevala preklic papeževega pozivu. Papež pa je ol-govoril tnon possumus". Vsled tega »< francoska vlada pretrgala diplomatično zvezo z Vatikanom. Francoski poslanik v Rimu je dobil ukaz, da naj se vrne v Pariz, papežev nuncij v Parizu je dobil nalog, oditi v Rim. Konkordat je prelomil Rim, temu mora slediti le razveljavljen je konkordata in izvedenje J ločitve cerkve od države potom parlamenta. Ko se to zgodi, potem bo šele Francija svobodna. Rimska cerkev ne bo večpripoznana za suverensko oblast, marveč bo veljala le za združitev, ki se mora držati policijskih predpisov, veljavnih za društva. Konkordat je suspendiran, vlada bo sicer priskrbovala izdatke za bogočastje do konca leta, aH ob jednem se že pripravlja, da za prihodnje leto ne dovoli več proračuna za bogoCastje. Dijonski škof je odšel na papež;v poziv v Rim ter se tako pregrešil proti konkordatu, ker je zapustil svojo škofijo brez vladinega dovoljenja. Zato so mu ustavili dohodke s tistim dnem, ko je zapustil škofijo. Istrski deželni »bor ne bo sklican dne 15. avgusta, kakor se je poročalo, ampak še le meseca septembra kakor drugi deželni zbori. Anglija je odpovedala pomorske vaje. — Iz Londona je prišla vest, da je angležka vlada odpovedala vaje vojne mornarice. Vojne eskadre imajo počikati v pristaniščih novih povelj. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Italijo. — Razprave o novi trgovinski pogodbi, ki se vršijo v Vallombrosi, napreduje zelo počasi. Komisarji so v zadnjih dneh sicer razpravljali o mnogih podrobnih vprašanjih, toda velikih vprašanj, od katerih je odvisna vsa rešitev, se niso še dotaknili. Vladlka Strossmajer se je nastanil začasno v Zagrebu prt svojih sorodnikih. Na potu iz Rogatca v Zagreb mu je prirejalo slovensko in hrvatsko občinstvo srčne ovacije. NentSka kultura. — Nemški podčastnik Peschel je bil obsojen te dni po vojnem sodišču v Meb.u na eno leto ječe in izgubi podčastniško čast. Obdolžen je bil. da je v 376 slučajih mučil vojake in 382 krat ravnal z njimi proti predpisom. SoJišče je dognalo, da je v 144 slučajih mučil vojake in v 34 slučajih ravnal ž njim proti predpisom. Voja&ke »fthtevc ieiklli radikale«v. — češki radikalni poslanec Choe je izdal brošuro, v kateri se bavi s češkimi vojaškimi zahtevami. Ghoc zahteva ustanovitev Cisto čeških polkov s češkim poveljnim in polkovnim jezikom. Češki polki bi morali imeti zgolj češke častnike. Choc zahteva Češke polke za Češko, Moravsko in Slezijo. Fotoenjak-KoraS. — Svoj čas smo poročali obširneje o procesu proti Potočnjaku in KoraCu glede znane brošure proti Khuenu Hedervarvu. V soboto je bila razprava pred kaiacijskun dvorom v Zagrebu. Tam so KoraCu zvišali kazen od 14 dnij na 9 mesecev težke je^e, proti Patočnjaku pa se bo vršila nova obravnava. Pangermanskl načrti. — Pariški publicist M. de Mousanne je izdal zanimivo knjižico pod naslovom vLe veritable Guil-laume H/ (Viljem II. v pravi luči.) V knjigi pripoveduje o raznih vseneruških težnjah, ki jih baje v prvi vrsti zastopa sedanji nemški cesar. Pisec je prepričan, da Vsenemct in njihtv car v Berolinu porabijo spremembo na prestolu habsburške monarhije, da razširijo meje nemškega cesarstva, ter govori o načrtih, po katerih se bi Avstriji (tostranska) utelesila nemškemu cesanlvu, ki bi obsegalo vse Nemce v Evropi br sa raztezalo do .hdratiskega morja. Na ta način bi *\ NemCija zagotovila tudi vpliv na Turško, Malo Azijo in Egipt. Priklopljenje Avstrije bi se izvedlo brez krtoprelitja, ker bi sami Nemci v avstrijskem parlamentu pozvali nem* škega cesarja, naj jih anektira; ker pa bi taka okupacija izzvala vmešavanje Italije, Francoske ;n Rusije, bi Nemčija rbzirno po« stopala ter dovolila sledeče koncesijr: 1. Zagotovila bi Češki čira širšo avtonomijo in lastno vlado, nekako tak državnopravm položaj, kakor ga ima dandanes Ogrska; 2. obnovila bi staro Poljsko, t. j. takozvano kongresno Poljsko, a Rusiji bi dala v odškodnino Galicijo in Bukovino; 3. pomagala bi ustanovili konfederacijo med Ogrsko in balkanskimi državami ter bi tej konfederaciji poklonila solunsko pristanišče*, 4. vrnila bi Franciji Eizaeijo in Loreno; 5. Italija bi dobila celo Primorje s Trstom razen Rek?, k t bi postala nemška luka v Jadranskem morju ; 6. Carigrad se prepuitf Rusiji. takih viharnih nočeh. Ko bi se vrnile njihove duše? Navzočnost te starke, ki je bila sama že na pol duh, je ne b! mogla obvarovati pred temi mrtveci... Naenkrat se je stresla od glave do nog. Iz kota pri ognjišču je prihajal tenek, ubit gla3, kot pridušena piščal. Z lahkim, veselim glasom, ki je zazebel v dušo, je poskušala starka peti: Moj mož je odšel na Island; Pustfl me je samo brez novcev doma, A kaj!... trala, trala, Iala... In tedaj je spoznala Marjetica tisti čuden strah, ki, ga občutimo v družbi blaznih... Zunaj pa je lil dež, neprenehoma, kakor bi izviral. Slišati je bilo, kako je curljal po zidovi!, mokra tla. Na staro z mahom porastlo streho so udarjale deževne kaplje vedno na isto mesto, neutrudno, monotono, z vedno istim Žalostnim glasom. Mestoma so že premočile strop ter kapale na ilovnata tla, v katera je bilo vdelano kamenje, školjke in nabrežni pesek. Vse na okrog je bila sama voda, ki je zavijala vso hladno, brezkončno maso; razpršila se je po zraku ter se podila v drobnih, bodečih kapljicah skozi temo, da je bila videti še bolj gdsta. In koče razpršene krogi Floubazlaneca, so se zdele še bolj oddaljene druga od druge. Nedeljski večeri so bili za Marjetico Še najbolj) žalostni, ker je videla, kako vlada krog nje samo veselje. Galo v te izgubljene obrežne kočice je prinesla vsaka nedelja neko skromno radost. Vselej se je našla tupatam kaka koča, zaprta proti gostemu dežju, iz katere je donelo zamolklo petje. Notri so sedele za mizami vrste pivcev; mornarji so se sušili pri zakajenih plamenih. Stari so se zadovoljili z žganjem, mladi so se zabavali z dekleti. Pili so vsi do pijanosti in peli, da je bilo oglušeti. In za njihovimi hrbti je pelo morje, njihov prihodnji grob, ter polnilo noč s svojim silnim orjaškim glasom... Včasih so prihajale po poti mimo Ivonino koče gruče mladih fantov. Vračali so se iz onih gostiln zelo pozno, v družbi deklet. Za dež se niso dosti zmenili, saj so bili vajeni viharju in valovom. Marjetica je poslušala njihovo petje in kričanje, ki je včasih nagloma zadonelo skozi šumenje vihurja in valov. Skušala je razločiti Janov glas, in vstrepetala je vselej, kadar se jej je zasdelo, da ga je spoznala. Res, to ni bilo lepo od tega Jana, da ju ni prišel več obiskat; in Živeti talco hrupno takoj po Silvestrovi smrti, -— vse to mu ni bilo prav nič podobno l Ne, ona ga ni več razumela, — in vkljub vsemu ga ni mogla pozabiti, ni mogla verjeti, da je slab človek. Res pa je bilo vendar, da je živel Jan, odkar se je bil vrnil domov, zelo veselo življenje. Najprej so odplule ladjice, kakor vsako leto v oktobru, v biskajski zaliv, — in to je za Islandce vselej doba veselja in uživanja. Takrat imajo v žepih nekoliko denarja, ki ga lahko brez skrbi potrosijo. Kapitani jim namreč dajo nekaj predplačila na njihov delež na lovu, ki se jim izplača šele po zimi. Šli so, kakor po navadi, iskat soli na otoke, in Jan se je zaljubil v Saint-Martin-de-R6 v rjavo dekle, ki je bilo že prejšnjo jesen njegova ljubica. Sprehajala sta se skupaj pri poslednjih toplih žarkih jesenskega soinca po rdečih vinogradih; tu so prepevali škrjanci, tu je dišalo po zrelem grozdju, divjih nagelčkih in drugih obrežnih rastlinah. Skupaj sta pela in plesala zvečer po trgatvi. Napajala sta se s sladkim vinom in opojno ljubeznijo. Potem je odplula »Marija« do mesta Bordeaux. Tam je našel v veliki, z zlatom okrašeni kavarni lepo pevko, ki mu je bila dala pred leti uro, in dovolil jej je milostno, da ga je zopet oboževala teden dnij. Ko se je vrnil meseca oktobra v Rretanijo, ga je povabilo več prijateljev v svate. Tako je bi! vodno v praznični obleki, dostikrat pijan, zlasti po polnoči, ko je nehal ples. Vsak teden je colivel kaj novega, kar so dekleta hitro nesla Marjetici na uho ter pri tem seveda §e precej pretiravala. Trikrat ali štirikrat ga je oddaleč videla, ko se je vračala domov po poti, ki vodi v Ploubazlanee. Toda imela je vselej dovolj Časa, da se mu je ognila. Tudi on jo je ubral preko polja, kadar jo je zagledal. Ogibala sta se sedaj drug drugega, kakor da sta se na tihem sporazumela. XV. V Patmpolu živi debela ženska, imenovana gospa Tressouleur. V jedni izmed ulic, ki vodijo proti pristanišču, ima gostilno, pri Islandcih zelo priljubljeno. Tu sem prihajajo kapitani in posestniki ladij, izbirajo najmočnejše mornarje ter pijejo ž njimi. Nekoč je bila lepa, in še sedaj je z ribiči dovolj ljubezniva. Toda zrasUe so jej brke, postala je široka in dobila je umazana usta. Sicer skozi in skozi gostilni-čarka, je vendar pokrita z belo avbo kakor nuna. Sploh se opaža na njenem obrazu nekaj pobožnega, ker je rojena Bretonka. V njeni glavi so zapisana kakor v registru imena vseh domačih mornarjev; ona pozna dobre in slabe in ve o vsakem posebe, koliko je vreden in koliko zasluži. Nekega dne v mesecu januvarju je prišla Marjetica k tej ženski, da jej naredi novo obleko. Sobo, v kateri je šivala, je ločila samo tenka stena od gostilniških prostorov... (Dalje pride.) Katoliško tseuMUSSe t Solnogradu _- V Času od 16. do 18. t. m. napravijo kle- j rikalne dijaške zveze iz Avtrije in Nemčije v Solnogradu slavnosti, katerih namen je, kazati unetost za katoliško vseučilišče. Drugo nemško dijaStvo se upira tem slavnostim. Proti trpinčenju vojakov je izdalo vojno ministerslvo zopet odlok, ki zaukazuje podrejenim poveljnikom, da morajo ravnati z vojaki dobro in taktno. Brezpogojno je prepovedano surovo zmerjanje in trpinčenje vojakov. Kdor se ne bode ravnal po tem ukazu, se bode moral zagovarjati in bode strogo kaznovan. Le v izvenrednih slučajih bode kazen olajšana. Japonski zastopnik na Dunaju. — Na Dunaju se mudi redek gost, japonski zastopnik trgovskega in poljedelskega in:nisterst?a, dr. Issa-Danimora. Na potu je v svetovno razstavo v St. Louisu. Med potom pa proučuje tudi sedaj avstrijske trgovske zvese z Japonsko. V Avstriji ostane dlje Časa t"n stopi tudi v dotiko s trgovskimi in obrtniškimi zbornicami. Dopisnik .Grazer foiksblatta" je govoril z dr. Dani moro, ki je rekel, da Japonci zelo cenijo izdelke avstrij-ske industrije. — O vojni je dr. Da-nimora mnenja, da na japonsko trgovino ne bode vplivala, ker se vrli daleC proC od Japonske. Uradnikom japonskega trgovsko-po-Ijedelskega ministerstva o vojr< ni ničesar znano, ker varuje japonsko vojno ministerslvo o dogodkih na bojiš« strogo tajnost. Vojna med Rusi in Japonci. Ruski glaa o Japonski. tVestnik Mančzurskoj armiji* piše: ,Že pet mesecev izvršuje Japonska očitno pred celim svetom sama na sebi samomor. Vedno še pošilja svoje divizije in ladje na moriSCe, ter hoCe rajSe izkrvavel«, kakor se spametovati in vpraiatt, kaj bo. Kaj je dosegla Japonska v petih mesecih? Popolnoma nič. Niti za korak ni bližje zmagi, pač pa je izgubila skoro polovico svojega brodovja ter je od srečnega izida vojne se bolj oddaljena kot preje. Najpreje poizkusa Japonska natančno »zvrniti oni vojni načrt, katerega smo od nje prieakovib*ter bili zato dobro pripravljeni. Japonska trdovratno prodira v Mandžurijo, kar je pa njej v pogubo, ki se ji pripravlja v mandžurijskih soteskah, prelazih in globinah. Japonska generala Kuroki in Oku delala usodepolne napake Karola XII. in Napoleona, ter vedno bolj prodirata v notranje pokrajine in se vedno bolj oddaljujeta od morja, kjer sta imela preje svoja glavna torišča, toda tudi tam ne bodo Japonci več tako nekaznovano gospodovali. finroM — Poljak? Nečak generala Kurokija, ki študira v : Berolinu, je izjavil, da je njegov stric japonski general Kuroki sin poljskega plemenitem Kurovskega, ki je I. 1831. po velikem poljskem ustanku pobegnil in končno prišel na Japonsko, kjer se je oženil z neko Ja-ponko. Sin iz tega zakona je sedanji general Kuroki, ki ima se vedno grb svojega očeta. Na smrtni postelji mu je oče dejal: Morda se enkrat Se maJCujes nad Rusi, da so zalrli nesrečno Poljsko. Iipred Fort Arturja. V* Uaoišng iz Port Arturja dosti kore-spocdtnt dnevnika ,Rus' poroča o položaju : Ko sem na neki kitajski ladji zapustil Port Artur, je ruska posadka znova z naskokom zavzela svoje pozicije na Zeleni gori, katere je preje izgubila na Japonce; takisto se je tudi polastila gore Kuisan. J ipc n=ka armada, ki Sleje okoli 50.000 rooi, je od Port Arturja oddaljena 30 klonutrov. Japonske predstraze na desnem krilu so se trdnjavi približale na 17 km, na levem krilu pa na 17 km, Zekznšca funkcijonira na 19 km izven trdnjave. V akcijah na morju se Japonci omejujejo na napade torpedovk in polaganje min. Redko preide noč, da bi se ne slišalo streljanje obrežnih baterij in stražah ladij; vendar pa je vsaka taka kanonada kratka, Costokrat pa se vname boj tudi podnevi, zlasti kadar odplu;* ,Novik* z divizijo torpedovk iz iuke, da rekognoscira in obenem bombardira sovražne pozicij*. V mvejsam času ni so^^žnik trdnjave bombadiral, niti je poskusil zapreti z branderji izhod iz pristanišča. Naše brodovjeje popDlnoma nepoškodovano in bogato preskrbljeno s premogom in municijo. Zravstveno stanje v trdnjavi je izborno. Posadko navdaja pogum in dobra volja, Z živili in slreljivom je Port Artur bogato preskrbljen. Povsodi vlada mir in red, Japonsko br odo v je. .Berliner Tagblatt" priobčuje iz Tokija porofiilo,. v katerem se zatrjuje, da se nahaja sedaj Japonska v velekritičnem položaju. Zadnje uradno poročilo admirala Togo, da se rusko portarturško brodovje popolnoma svobodno giblje in se ne izogiblje boja, dokazuje, da nima Japonska na razpolago zadostnega Števila vojnih ladij. Okolnost, da se je admiral Togo izognil bitki, v katero so ga Boleli^ifvtfr"^s»;^ii©k*tzji}o*-to dovolj V prejšnjem Času bi admiral Togo za ves svet ne hotel izgubiti prilike, da bi se ne sprijel s slabejšim nasprotnikom na širokem morju, Slabost japonskega ladjevja pa je razvidna tudi iz-tega, da vladivostoška eskadra svobodno križari po japonskih vodah, ne da bi naletela na odpor s strani japonskega brodovja. Japonski pogoji. V Londonu so baje že poučeni o pogojih, pod katerimi bi Japonska sklepala mir. Dosedaj so listi mnogo poročali o japonski spravljivosti, da Japonci prepustijo Mandžurijo Rusiji, ako dobe samo Korejo. V Londonu pa so mnenja, da bi Japonska stavila večje zahteve, ter bi odločno zahtevala, da zgine ruska zastava iz Tihega morja ter se ruske čete umaknejo do Amurja. Japonci se v Mandžuriji polaste le onih prednosti, katere uživajo sedaj Rusi. Port Artur, Zopet se govori o padcu Port Arturja, in sicer se razširjajo t»ke vesti dan za dnevom. Ali to pot jih je bila dementirala celo japonska vlada sama. Gotovo pa je, da so se bili hudi boji v zadnjih dneh okoli Port Arturja. Baje so naskočili Japonci Port Ar-I tur s kopne in morske strani. Ojama je prevzel baje poveljstvo sam pri obleganju. Kakor tudi „KGln. Z.", imajo Japonci pred j Port Arturjem 50.000 mož. — Nemci in j Angleži v Cifri delajo stave, kedaj pade Port Artur. Nemci stavijo 20 proti l, da ne pade Port Artur pred 10 meseci. Po novejših poročilih se sodi, da se bije odločilen boj za Port Artur. Iz Londona se poroča, da so dosegli Japonci v petek pred Port Arturjem veliko zmago ter zavzeli več prav važnih pozicij. Pozvali so baje rusko posadko, naj se uda, ali ta je odklonila kapitulacijo. Pri Dtt«t«avu v veliki bitki so imeli Jjponci velikanske izgube. Sodi se tako sploh in govori se, da so izgubili okoli 10.000 mož, dasi oni govore le o mali izgubi ter o velikem številu (800) ranjencev. General Kcllcr je bil, kakor se sedaj poroča oficijelno iz Petrograda, v boju ubit. Zadet gaje kos granate na klancu Janzelin. TladlvostoSka eskadra se je povrnila v Vladivostok. Na svojem pohodu je provzročila Japoncerr škode za 60 milijonov K. o. Nagrade ima tri: I. nagrada je u sumi od hiljadu (1000) dinara i ona obvezuje dotiCnog umetnika da v Sto kračem roku izradi i definitivan rad, koji de se moči odmah reprodukovati. Vreme za definitivnu izradu skice ne sme biti duže od dva meseca. II. nagrada je u sumi od ttista (300) dinara i III, nagrada od dvesta (200) dinara. 7. Krajnji rok za podnoSenje skica je 14/1. Septembra 1904. 8. Skice valja slati na adresur Izložbe-nora Odboru VelikoSkolske Omladine u Beogradu. Konkurs je tajan. Svaka skica valja da bude obeležena naročitim znakom (od-nosno moto) a isti znak nosiče i koverat u kome če biti tačno naznaCeno ime i adresa umetnika. Predsednik Izložbenog Odbora: Mih. Vatrovič* čuvar Nar. Muzeja. Sekretar: Milan D. Nikolič, pravnik. Predsednik „Pobratirastva" Ljub. Nešič, pravnik, Jiigoslovenskima umetnicima! Izložbeni Odbor Velikoškolske Omladine u Beogradu ima čast pozvati g. g. umetnike na konkurs za izradti spomenice koja če se da vati sudelovačima na I. Jugoslovenskoj Umetničkoj Izložbi u Beogradu. Ušlo vi su: 1. Svi jugoslovenski umetnici ima;u prava na izradu skice. % Spomen'ci Ai biti kovana u obliku novca i u veličini od 60 mtiu predniku. Na licu (avers) treba da bude prestavljena ideja zbliženja Jugoslovena pod egidom umetnosti a sa natpisom (cirilicom): L Jugosloven-ska UmetniCka Izložba u Beogradu 190 4. Na nalieju (revers) treba da bude prestavljena ideja ustanka srpskog na-roda-radjanje Srbije a sa natpisom (cirilicom): Uspomen stogodišnj i ce srp skog ustanka.Veliko5kolskaOmladina sudelovaCu. 3. Skice moraju biti plastične — crteži se neče uziraati u ocenu — i po mogučstvu Sto detaljnjije izvedene. 4. Ocene skica poveri če se onom isto m ocenjivačkom sudu (jury), koji če se obrazo-vati za otkup; nagradu izloženih dela, kao Sto je to rečeno u proglasu ovoga .zložbenog Odbora. 5. Sve skice nagradjene i nenagradjene, koje budu do označenog roka prispela Izlož-benom Odboru, biče izložene na I. Jugoslovenskoj Umetničkoj Izložbi u Beogradu, Doslej je izšlo u zalogi »Goriške tiskarne fl. Gabršček" u florlci 7 knjig „Denca slovanskih pouesfij" 8 0 I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. - 4. Slika iz gladnih let. — 5. SlovaSke sličice, — 6. Ada. 7. OčenaS. — 8. Sovražnik. — Cena........K l'~ II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. -- 3. Ded Liben. — 4. Sanjarijo in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaSka nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena . . . . K 1-— III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem % vojne!« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slik"1 •— 6. »Narodno pripovedke«. Cona.............K 1*20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3, Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1*30 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet, — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noe v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd Sumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1*20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. —2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-roiomov. — 7. StraSna osveta. — 8. Dva sina. ~ 9. Zakaj? — Cena K 1-20 »Venec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, Sešeme, slovašdine in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih. Kdcr naroči po poSH, naj pridene 10 uin. za pošlnino. »*- Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom. -*oj na zsliteuanfe pošiljamo cenik naše književne zaloge. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi EaStelJa 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalsče nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilo in popotnike. JNajboljSe Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojač* in ievtjarjo. Svetinjtce. — Kožni venci. — Masno knjižice. tišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zalop za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 Novo! Naznanilo. Podpisana naznanjata zidarskim mojstrom in slavnemu občinstvu, da sta otvorila v Mirnu ta žgalnico apna. Za mnogobrojna naročila se toplo priporočata udana Iv. Faganeli & Rossi Gorica $> Gorica Hčtel ji zlati jelen" v trgovskem srediSču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»-pivo. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladil ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na goračlcl, želodčnem krču, tiičanju Želodca, talkam prabavl)an)u ali zasllženju, bodi priporočeno dobro m izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišč, krepi in oživlja želode';, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovjjenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčno bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se to raj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, daravlcl (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino. j Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanje (madron), I srčno utripanja, brezssnost, kakor tudi zasedanja brvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi. Medlost, Medost, pomanjkanje krvi in oslabelost S^^^A; krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetila oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja ] uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč. Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri, razdražene , živce in obudi veselje do življenja- Vse to dokazujejo mnoge zahvale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v slcnlcnicah po gld. 1-50 in 2" - v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, ilcmansu, "Fiumieelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, j Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, ldr'y'i, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Porlogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhijo in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofoletti v Gorici poSilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po ! vsi Avstriji. ¦M*1 Opominja se na različne ponaredbe! *^NI Zahteva naj se izrecno ______Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino.______ Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečegu vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10.0. Vse te dele naj se zmeša! Fran Obrdank (prej jos. Hrovatin) sodovičar ˇ Gorici, ultca Torrente h. §t 10, priporočam svoje sifone in pokalice, katere imam vedno v zalogi po zmerni ceni. Edina slovenska kleparska delavnica z==z v Gorici — I Karol Čufer ulica Sv. Antona št. 1 j Se toplo priporoča slav. I I občinstvu v mestu in na de- i želi za izdelovanje vseh kleparskih Izdelkov, kakor sevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske I priprave itd. Prevzame tudi | I vsako popravo po zmernih cenah. Zagotavlja točno postrežbo in pošteno delo. Izdelajo tudi zlato napise za trgovino. r\arol praščik, pekoY8M mojster in eladčidar v Gorici na Kcrnu št. 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birraance, torte I. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu za .: nogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Kerševani & Čuk v Goriei ? ulici Riva Gastello štev. 4 (konec RašteUa. Priporočata slavn^ občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo iivalnlh stro|«v in dvokola« Iz tovarno „Puch" tor drugih sistemov Sprejemava vsako popravo in rekonstru« iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Sladočarica (sirup) Tamarinda pripravljen v kemičnem laboratoriju LEKARNE CRISTOFOLETTI. najboljša higijenična in zzz zzzzz: okrepčeualna pijača « poletnem času. Cena steklenici 80 vin. Mi rod ilni ca Karol Volpis Gorica, Gosposka ulica št. 15. (v lastni hiši; nasproti „Trem kronam." Velika zaloga barv, mirodil, kemičnih izdelkov, port- landskega in roman cementa iz tovarno Egger & Lf thi Kusstein, Tirolsko. Vse ^ , '.jnižjih cenah. imm Pogojujeva tudi dvokolesa. NAZNANILO. Podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge* v Solkanu svojo veliko tovarno ——¦ pohištua useh slogou, = od najpriprostcjega do najmodernejšega. = Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede" svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu do-vrS-Sno delo. Cene bpez konlf nMIwa Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Fran Srebernid, mizarski mojster. Tr^otfjko- obrtna re^ijtroVar^a zadruga z neomejenim Jamutvom v Gorici. Hranilna vloga obrestuje po ff*. ¦- večje stalne, naloženo najmanj na jedno leto, po 5%. - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. - Rentni davek plačuje zadruga sama. Poiajila daje na poroštvo ali zastavo na o-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odpisovanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 1260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: tlafažl: a) podpisani...... K 1,310.300- b) vplačani.......... 405.188- Dana peaajila..........> 1,031.164*— Vlaaa................» 1,203.438'»- 1 j\nton 3vanov pečenko - Gorica | Velika zaloga pristnih belih in ornih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zihtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva „ Delniške družbe združenih pivo-varen Zaleo-laŠki frg in pUenjskega piva ,pr»7droi# iz slovefio češke „meščanske pivovarne". Zalogu ledu. karerig« se oddaja i na debelo od 100 kg naprej. Cono zmerna. Postrežba poštena In tofina. Goriška Tisk^rnA" A. G^bršček v Gorici = telefon št. 83 = v Gosposki ulici št. 7 = telefon št. 83 = izuršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in drušfuena poročila, Irgouske in obrlne račune, pisma in kuuerte z naslouom, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, usa tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrtuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča == dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunega tiska. - Delika zaloga izgofouljenift tiskovin za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in druge urade. V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjige: »Slovanska knjižnica", izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je izšlo 133 snopičeu najrazličnejše zabaune in poučne usebfoe. ' Celoletna naročnina stane K 3*60 ¦..—:-_r „Romeo in Julija". Žaloigra u petih dejanjih. Cena R 1*40. ?! - »Salonska knjižnica", —=— Izhaja u nedoločenih rokih. 1. knjiga: „0 te Ženske", nouele in Črtice, K Z — ; 2. knjiga: f,Hamlet"'. Žaloigra, K 1*04; 3. knjiga: „Ruska antologija" t> slooenskih preuodlh, K 3~ 4. knjiga: nSpfsf Zofke Kuedroue", k 2- ::::::::::: »Križarji". Poljski spisal H. SienkieuHcz. Roman o Štirih delih. Obsega 1038 strani. Cena R 5-20. Bo poŠti 30 uin. oeL. »hegijonarji". Igra s peljem fz napoleonoulh časou. —— Spisal fran Goučkar. ------- Pripooesti o Petru Delikem. Poslouenil luan Steklasa. »Talija", prinaša jednodejanske burke in ueseloigre. Doslej so izSli sledeči zuezki: I. knjiga: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snsibač. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb; VI. knjiga: DobrodoSli! Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju.- 5 oseb;VIII, knjiga: Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; IX. knjiga: idealna taiia. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe ; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 5) oseb; XI. knjiga: Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. •— 7 oseb; XII. knjiga: Mesalina.Veseloigra v enem dejanju — G oseb. Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več. fla zahtevo pošiljamo na ogled katerikoli zuezek. Popis tiskouin in useh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahieuo --„(3opišl;a ^isttavoa" |{. (5abfšLd{.» \