m toto to » to toto & to & sto to « wm * to? TOi*>TOTOS? •** TO: :?:?:?:?:? & TO :>. • TO v TO $ TO:? & TO * TO ?A TO & TO »:• TO & TO lili glasilo DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE S§ LETO XIX. CELJE, 15. december 1972 ŠTEVILKA 9—10 KAKO SMO POSLOVALI V DEVETIH Izdaja Cinkarna, metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 430. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje MESECIH S poslovnim rezultatom, ki je bil dosežen v tretjem trimesečju, je uspelo zmanjšati izgubo, ki je nastala v prvem poleltju od 7,702.271 na 5,263.518 dinarjev. To pomeni, da smo tretje trimesečje končali s pozitivnim finančnim rezultatom v znesku 2,183.753 dinarjev in se s tem močno približali cilju, ki je bil postavljen cb sprejemanju rebalansa finančnega plana — to je z dodatnimi ukrepi in napori ustvariti v drugem polletju tolikšen pozitiven finančni rezultat, ki bo pokril izgubo, nastalo v prvem polletju. • v devetih mesecih letošnjega leta za ono, ki je bila dosežena v i-stem razdobju preteklega leta od 13,94 %, kolikor je znašal zaostanek še 30. junija 1972, na 7,86 % 30. septembra 1972. Da ni rezultat v tem razdobju še boljši, je izredno negativno vplivala nizka proizvodnja v mesecu juliju, ki je bila ena najnižjih mesečnih v letošnjem letu na-sploh^ saj je bila kar za 22 % manjša od one, ki je bila dosežena v avgustu in za 21 °/o od one, ki je bila dosežena v septembru. Ob tako nizki proizvodnji je seveda odpadla adekvatna masa prvega pokritja. Dodatni finančni efekti iz naslova povečanja proizvodnje, za katere so bile zadolžene strokovne službe (superfosf. flovit, ogorki) in komercialni efekti (zmanjšanje finančnih stroškov poslovanja) so bili v tem razdobju doseženi. Investicijsko vzdrževanje bo obračunano ob koncu poslovnega leta. Oprostitve plačila kreditiranja nerazvitih republik še nismo dosegli. V naslednjih mesecih do konca leta je predvsem potrebno obdržati nivo proizvodnje na višini preteklih dveh mesecev in zaostriti štednjo na vseh področjih. OBSEG POSLOVANJA Realizacija izdelkov in uslug Primerjava s planom realizacije po rebalansu plana Kumulativni osnovni plan realizacije za devet mesecev je bil dosežen z 98,02 %; z upoštevanjem neplanirane realizacije (odprodaja cinka, fosfatov in pirit-nih koncentratov) pa z 98,92 “/o. To je rezultat tako fizičnega obsega realizacije kot prodajnih cen. Ce odštejemo vpliv prodajnih cen na višino realizacije, dobimo doseganje le fizičnega obsega planirane realizacije izdelkov in u-slug (brez odprodaje materiala), ki znaša 96,85 %. Vpliv fizičnega obsega prodaje in cen na nedoseganje planirane realizacije Zaradi nedoseganja plana prodaje po količini je izpadla vrednost v znesku 8,229.057 dinarjev, zaradi doseganja boljših cen in spremembe asortimana pa je padla vrednost za 3,071.736 dinarjev, saldo izpad planirane realizacije znaša 5,157.321 dinarjev. Gibanje fizičnega cbsega planirane realizacije Zaradi večjih količin od planiranih je porastla realizacija za 12,058.275 dinarjev. Zaradi manjših količin pa je izpadla realizacija v znesku 20,287.332 dinarjev. Realizacija je torej manjša za 8,229.057 dinarjev. V metalurgiji so bili izpadi planirane realizacije minimalni medtem, ko je le-ta ustvarila največ nadplanske realizacije. V kemiji I se izpadi pokrivajo s prekoračitvami. Približno enaka situacija je v kemiji II, medtem pa so v kemiji III (Mozirje) izpadi večji od prekoračitev predvsem zaradi izpadov realizacije organolov in premaznih sredstev. Daleč največji pa je izpad realizacije zaradi nedoseganja planiranih količin v grafiki, saj znaša vrednost izpad- i PROIZVOJNJA IN j j PRODUKTIVNOST f j V NOVEMBRU 1972 j X V mesecu novembru je * X bil razpoložljiv časovni ♦ J fond zaradi praznikov za ♦ X tri dni manjši od onega v $ } oktobru. Zaradi tega je bila ♦ X vrednost dosežene blagov- t X ne proizvodnje za 5 % $ J manjša od tiste, ki je bila ♦ 5 dosežena v mesecu oktob- ♦ } ru, ko je bila lc-ta večja od ♦ X proizvodnje kateregakoli ♦ X meseca v letošnjem letu. ♦ X Vendar pa je bila vrednost t X proizvodnje v novembru, t X kljub izpadu zaradi prazni- « X kov še vedno za 1,6 °/o več- t } ja od one, ki je bila dose- X } žena v septembru, ko smo $ ♦ imeli na razpolago tri de- i ♦ lovne dni več in celo nekaj ♦ 5 večja od dosežene v avgu- X X stu, ko je bila vrednost me- * t sečne blagovne proizvodnje f 5 poleg oktobra največja v t X letu. | ♦ Ob najmanjšem razpo- ♦ ♦ ložljivem časovnem fondu $ ♦ smo dosegli v novembru ♦ | vrednost proizvodnje, ki jo ♦ ♦ uvršča na drugo mesto. V ♦ X primerjavi z istim mese- * t ccm preteklega leta je | J vrednost blagovne proiz- * J vodnje, ki je bila dosežena * X v letošnjem novembru kar ♦ ♦ za 7,18 % večja. Zaradi te- ♦ ♦ ga je bil zaostanek kumu- ♦ $ lativne dosežene vrednosti ♦ X proizvodnje v enajstih me- j ♦ sccih letošnjega leta (ki je $ J nastal v I. polletju) v pri- ♦ ♦ merjavi z istim razdobjem ♦ X preteklega leta ponovno ♦ X zmanjšan in znaša le še 1,8 ♦ X odstotka, medtem ko je 30. J X junija znašal še 14 %>. J X (Nadaljevanje na 5. strani) ♦ ♦ S ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e le realizacije (že kompenzirana za prekoračitve) 10.050.845 dinarjev. Močan izpad planirane realizacije je nastal še zaradi izpada planirane realizacije galvane (dinarjev 1,120.000). V devetih mesecih smo izvozili izdelke in storitve v vrednosti 4.419.162 S>, 75,6 % tega zneska je bilo realiziranega v konvertibilni valuti. Udeležba izvoza v skupni vrednosti prodaje je znašala v devetih mesecih letošnjega leta 30,3 %. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je vrednost izvoza, izražena v USA S, porasla za 28, %, vendar pa smo plan izvoza dosegli le z 66,99 % (75 % = 100). Proizvodnja Letni proizvodni plan blagovne proizvodnje, računan po stalnih cenah je bil dosežen z 62,6 °/o, o-snovni plan za to razdobje pa 94,85 °/o. Posamezni obrati so dosegli o-snovni plan (po rebalansu) blagovne proizvodnje takole: metalurgija 100,63 %, kemija I 98,44 odstotka, kemija II 86,68 %>, kemija III 102,99 »/o, grafika 79,29 %. Večje ali manjše razlike med doseganjem plana realizacije na eni strani in plana proizvodnje na drugi strani, nastajajo zaradi začetnih zalog izdelkov 1/1 1972. Dobri proizvodni rezultati v avgustu in septembru so omogočili zmanjšanje zaostanka vrednosti proizvodnje, ki je bila dosežena VPLIV ŽIVEGA DELA NA POSLOVNE REZULTATE Proizvodnost dela Dobri proizvodni rezultati v tretjem trimesečju so vplivali na povečanje produktivnosti dela v tem razdobju do take mere, da se je produktivnost dela popravila tudi kumulativno in se zaostajanje za preteklim letom iz meseca v mesec manjša. Tako je tehnična produktivnost dela, dosežena v letošnjem prvem polletju, zaostajala za ono, ki je bila dosežena v istem polletju, zaostajala za ono, ki je bila dosežena v istem razdobju leta 1971 še za 11,93 %, medtem znaša ta zaostanek v devetih mesecih le še 6 %. V skoraj enakem odnosu se je popravila produktivnost dela na zaposlenega. Izkoristek časovnega fonda Izkoristek časovnega fonda je bil v primerjavi z onim, ki je bil dosežen v istem razdobju preteklega leta, slabši za 0,24 %. Kljub temu, da so bili izpadi zaradi koriščenja letnih dopustov za 0,57 odstotka manjši, pa so porasli izpadi zaradi boleznin in materinstva za 0,62 %, zaradi državljanskih dolžnosti za 0,13 °/o in zaradi drugih plačanih in neplačanih izostankov za 0,11 %. Udeležba nadur v skupnih opravljenih urah je padla za 0,46 °/o v primerjavi z i-stim razdobjem preteklega leta, (Nadaljevanje na 2. strani) SREČNO 1973! STATUT POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V JAVNI RAZPRAVI Osnove za odmero invalidske pokojnine V izpopolnitev dosedanjih določil v TZIZ spada institucija dodatka na invalidnost v kateri je izpeljano načelo, da ima pri enaki starosti večjo pokojnino zavarovanec z daljšo pokojninsko dobo. Dodatek na invalidnost znaša namreč 20 odstotkov, petnajst ali deset, ki je odvisen od starosti invalida I. kategorije in razmerjem s pokojnisko dobo. Statut določa pravico izbire do starostne ali invalidske pokojnine tudi po tem ko izpolni samo en pogoj. Invalidnina Statut razširja pravico do invalidnine tudi na zavarovance, pri katerih je nastala okvara zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, s tem, da znaša invalidnina za takšne okvare 70 odstotkov invalidnine določene za takšne okvare. Ta pravna ureditev je za zavarovance ugodnejša, prav tako jo predvideva tudi predlog zveznega zakona. Poklicna rehabilitacija in oskrbnina V glavnem statut povzema dosedanje določbe TZIZ. Pravico do poklicne rehabilitacije izgubi delovni invalid, če po lastni volji v roku enega leta ne začne s poklicno rehabilitacijo. Prav tako pri določanju oskrbnine ostane sistem skoraj isti, le osnova valorizacije oskrbnine se v prihodnje usklajuje s porastom življenjskih stroškov. Zapcslitev delovnih invalidov V Cinkarni nas bo verjetno zelo zanimala predlagana rešitev zaposlovanja delovnih invalidov, saj smo že dosedaj reševali ta vprašanja na podoben način, čeprav tega niso izrecno določali predpisi. Novost v zvezi zaposlovanja je obveznost delovne organizacije in delodajalca, da ponovno zaposli invalida po rehabilitaciji pod določenimi pogoji. Ta obveznost je sicer večja sigurnost zaposlenih na nekaterih delovnih mestih, vendar se lahko zgodi, da bo delovna organizacija imela po določenem času pretežno invalidno delovno silo. S tem se sicer želi pritisniti na organizacije, da poskrbijo za varnejše delovne pogoje ter preventivno preprečujejo vse vrzoke poškodb in obolenj. Odmera nadomestila je s statutom poenostavljena prav tako tudi določila akontacije nadomestila. Nadomestilo je DO odstotno med razliko osebnega dohodka, ki ga je invalid imel pred nastankom invalidnosti in delovnim mestom po rehabilitaciji. Tako odmerjeno nadomestilo se lahko zmanjša, če delovni invalid ne dosega normalnega delovnega u-činka ali če znaša nadomestilo več kot znaša prejšnje delovno mesto z razliko napram novemu delovnemu mestu. Prav tako statut omogoča ažurnejšo določitev nadomestil na zahtevo invalida. Usklajevanje pokojnin in invalidnin Določbe statuta o usklajevanju pokojnin in invalidnin se razlikujejo od dosedanjih predpisov predvsem po merilih, ki se upoštevajo za uskladitev. Za usklajevanje pokojnin je poleg porasta življenjskih stroškov potrebno u-poštevati tudi gibanje osebnih dohodkov zaradi ohranitve razmerja med pokojninami in osebnim dohodkom ter zaostajanje pokojnin iz prejšnjih let tudi iz gledišča minulega dela. Pri usklajevanju pokojnin se uvajajo načela in merila o družbenem dogovoru za usmerjanje dohodka. Določbe statuta pa dajejo tudi večje pristojnosti skupščini skupnosti na tem področju. Pokojninska doba Statut zajema vso zavarovalno in posebno dobo, ki jo navajajo dosedanji predpisi, dodaja pa še vštetje v posebno dobo čas služe- nja kadrovskega roka. Prav tako statut določa način dn pogoje nakupa let o čem je bilo že vrsto let precej govora. Novost je tudi o tem, da vsebuje statut le nekaj delovnih mest, ki se štejejo s povečanjem. Ostala delovna mesta, med temi so tudi * delovna mesta v Cinkarni, določi skupnost s posebnim aktom. V zvezi takega predloga se že izrečena stališča precej razhajajo, predvsem za tiste, ki so že priznana kot beneficirana. Po statutarnem predlogu bi se beneficrana delovna doba priznala v slučaju invalidske upokojitve. Prav tako naj bi beneficirano dobo priznavali šele za zavarovance, ki dopolnijo 50 let starosti. V tem predlogu je tudi vrsta predlogov, kot je 10-odstotno povečanje pokojnine. Beneficiranje zavarovalne dobe je torej precej drugače urejeno kot je v dosedanjih predpisih. Določbe o postopku so tudi nove v tem, da sodišče v upravnem sporu praviloma meritorno odloči o stvari. Statut še nadalje določa način financiranja, organizacijo skupnosti. V strnjeni obliki sem želel seznaniti in opozoriti člane kolektiva in naše upokojence predvsem na spremembe, ki jih določa statut in nekateri zakonski predlogi. Pripombe, ki jih je dal kolektiv na sestanku, ko smo podrobneje obravnavali predvsem tista vprašanja, ki zanimajo naš kolektiv pa bomo posredovali zvezi sindikatov Slovenije in drugim. Martin ANDREJAS Srečanje odbojkarskih ekip Cinkarne in Ingrada KAKO SMO POSLOVALI (Nadaljevanje s 1. strani) vendar je v tretjem trimesečju ponovno porasla. Poprečni osebni dohodek na podlagi vklakuliranih ur I.—IX. 1971 1.388,29 din I,—IX. 1972 1.720,55 din v dinarjih Indeks 1971 = 100 123,93 VPLIV GIBANJA REALIZACIJE IN POSLOVNIH STROŠKOV NA DOSEŽENI FINANČNI REZULTAT Izpad fizičnega obsega realizacije in s tem izpad mase prvega pokritja je bil delno kompenziran s spremembo asortimenta in cen. Na višje prodajne cene od planiranih so v znatni meri vplivali manjši finančni stroški prodaje (rabati, prevozi, skonti) od predvidenih. Variabilni stroški so rasli počasneje od neto realizacije, s čimer je rasla masa I. pokritja prav tako hitreje. Zaradi nedoseganja planiranega obsega realizacije je seveda porasla udeležba fiksnih stroškov v celotnem dohodku, drugo pokritje pa ne zadostuje za kritje vseh obveznosti iz dohodka. Ta gibanja so sicer vplivala na zmanjšanje izgube, ki je nastala v prvem polletju, vendar smo devetmesečno poslovanje še vedno zaključili z izgubo v znesku 5.263.518 dinarjev ob upoštevanju pokrivanja posojila za manj razvite republike. Finančni rezultat tretjega trimesečja, obravnavan izolirano od onega, ki je bil dosežen v prvem polletju, je pozitiven (dinarjev 2.4.38.753) in je v tem razdobju že skoraj dosegel 50 % tistega, ki je bil z akcijskim programom k rebalansu plana sprejet s strani delavskega sveta kot dodatno zadolžitev za kolektiv. Izguba po pokritju osebnih dohodkov, pogodbenih in zakonskih obveznosti znaša s 30. septembrom 1972 le še 630.549,82 dinarjev, tako da so praktično ostale nepokrite ostale obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka (sredstva za stanovanjsko izgradnjo, za skupno porabo in za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik). Pred občnim zborom 00S v Cinkarni Letos poteče mandatna doba sedanjemu vodstvu osnovne organizacije sindikata. V skladu s statutom ZSS in pravil naše organizacije bo občni zbor sindikata Cinkarne v sredini decembra. Vse priprave v ta namen so v programih predkongresne dejavnosti in v naši organizaciji usklajeni tudi s programom na uvajanju TOZD. Prav v tej zvezi se tudi organiziranje sindikata v Cinkarni mora ujeti v taki obliki, da bodo TOZD imele tudi svoje OOS kot jih predvideva novi statut ZSS. Pred občnim zborom v Cinkarni so v podružnicah obravnavali dosedanje delo, potrebno pa je več poudarka dati predvsem naslednjim vprašanjem: 1. Uresničevanju ustavnih dopolnil 2. Gospodarjenju v podjetju 3. Reševanju stanovanjskih vprašanj, rekreaciji in oddihu 4. Politiki nagrajevanja in drugo Zelo smotrno je obravnavati tudi kadrovsko politiko predvsem v sindikatu in poiskati take ljudi, ki bodo voljni delati v tej organizaciji z vso svojo zavzetostjo ne pa, da vso težo dela prevalijo na nekaj ljudi ali forum, ket je dosedaj v praksi. Občni zbor naj bo odraz dosedanjega dela in razpolo-{ ženja kolektiva v skupnih naporih za uspešno delo organiza- ♦ cije in programske usmeritve v skladu s kongresnimi izho- ♦ dišči ZSS. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ NA IZLETU Z UPOKOJENCI Tudi letos je naša sindikalna organizacija organizirala izlet za nekdanje sodelavce, ki so odšli v zasluženi pckoj. Prvo nedeljo v oktobru se je zbralo pred hotelom Celeia preko 160 nekdanjih naših delovnih tovarišev, odkoder so nato odšli proti Kočevskemu Rogu in Beli Krajini. Po krajšem postanku v Dolenjskih toplicah, kjer so se po daljši vožnji malce okrepčali, so avtobusi zavili proti obširnim roškim gozdovom, ki so med drugo svetovno vojno dajali varno zatočišče vodstvu narodnoosvobodilnega boja. Ogledali so si Bazo 20, kjer je bil med vojno glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov ter vodstvo osvobodilne fronte slovenskega naroda (na slikah desno in v sredini). Na tem področju so bile med vojno številne partizanske baze in postojanke; danes sta ohranjeni le dve: Baza 20, ki je ohranjena v celoti kot kulturno zgodovinski spomenik in partizanska bolnišnica Jelendol. Izletniki so si v Metliki ogledali metliški grad, v katerem imata svoje zbirke Belokrajnski etnografski muzej in Slovenski gasilski muzej. Stari top pred muzejem je vzbudil veliko zanimanje Naša nekdanja sodelavca sla strokovno ocenjevala adaptacijo neke hiše v bližini metliškega muzeja Ustavna dopolnila o sindikatih Kmalu bo minilo lete dni od sprejetja ustavnih dopolnil k republiški us.tavi Slovenije, vendar so lc-ta še marsikje v začetni fazi uveljavljanja. Spoznanje, da se ta dopolnila počasi uveljavljajo, je verjetno tudi dejstvo, da o dopolnilih mnogo slišimo in govorimo, sama dopolnila pa le premalo poznamo. V glavnem je poudarek na ustavnih dopolnilih XI. do XXIII. in jih tudi želimo čim prej uveljaviti. Prav tako lahko štejemo kot delavski tudi XXXI. amandma, ko sicer ureja pravice in dolžno-nosti delavcev, članov sindikata. XXXI. AMANDMA K USTAVI LR Slovenije Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbeno odločanje in uveljavljajo svoje samoupravne pravice s tem, da: • se zavzemajo za uresničevanje svoje neodtuljive pravice, da na podlagi dela v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja pridobivajo dohodek, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev; • si prizadevajo za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer z razvijanjem samoupravljanja, z večanjem produktivnosti dela in z razvijanjem sodobne organizacije dela ob intenzivni uporabi znanstveno-tehnoloških dosežkov ter s stalnim izpopolnjevanjem svojih strokovnih sposobnosti in znanja o zakonitostih razvoja družbe; • se zavzemajo za dosledno uresničevanje in zaščito pravic delavcev v združenem delu in delavcev, zaposlenih pri občanih, ki delajo z lastnimi sredstvi, ter organizirajo ustrezne oblike pomoči, predlagajo družbene ukrepe v primerih hujše kršitve samoupravljanja v delovnih organizacijah in dajejo pobudo za postopek, da se zaščitijo pravice delavcev in pravice delovnih skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela; • usklajujejo interese na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela ter vzajemnosti in solidarnosti in oblikujejo družbena merila za zagotavljanje svoje socialne varnosti; spodbuja- jo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in v njih sodelujejo, krepijo njun demokratičen značaj in odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznosti; • se zavzemajo za družbenoekonomske in politične odnose, ki omogočajo polno izražanje in uresničevanje njihovih interesov; • zagotavljajo demokratičen kandidacijski postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in za delegate v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, dajejo zahtevo za izdajo zakonov in drugih aktov, zastavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim organom, ki so jih dolžni obveščati o pomembnih družbenih zadevah in obravnavati njihova stališča in predloge o njih dokončno odločijo. Taka vloga pripada sindikatom, kot politično organizirani socialni bazi, posebno še, ker nadaljnji razvoj samoupravljanja zahteva neposredno odločanje delovnih ljudi o vseh vprašanjih v naši družbi. Ustavne spremembe so nov korak pri uresničevanju interesov delavcev. Toda ustavne določbe še ne spreminjajo družbene stvarnosti, kakor tudi normativni akti ne dejanskih odnosov. Zato je potrebno pri nas urediti predvsem dvoje: — Da dobi vsebina XXXI. ustavnega amandmaja SRS ustrezno mesto v statutu podjetja in v sporazumu med TOZD in poslovno enoto. — Da njegova vsebina postane splošna praksa, zavest in akcija delavcev, organiziranih v sindikatih. Če hočemo to doseči v lastnem interesu, pa se bomo morali stalno družbenopolitično in samoupravno usposabljati, da bomo sposobni prevzemati poleg pravic tudi vse dolžnosti, ki si jih bomo sami zadali. Da bi korak v našem razvoju pospešili pa je pogoj pravočasno izpolnjevati lastne sklepe na vseh področjih našega dela. NEVARNOSTI, KI GROZIJO V SODOBNI VOJNI (Nadaljevanje) Ti stropi, odtrgani iz nosilcev, kolikor niso prebiti ali zlomljeni pri udaru projektila ali pri rušenju ruševin in predmetov padajo iz višjega v nižje nadstropje. Pri padanju stropov se v ruševinah formirajo večji ali manjši prazni prostori. Takšni prostori so lahko oblikovani tudi s pomočjo opreme oziroma pohištva, ki podpira ruševine ali cele dele porušene konstrukcije. V te prostore se je mogoče splaziti z določeno relativno sigurnostjo, če ne poderemo ravnotežja v opori take ruševine. Kot je že omenjeno, sta obseg in vrsta razdejanja posameznih zgradb odvisna od mnogih stvari. Predvsem za visi ta od vrste in jakosti napadalnih sredstev, nadalje od mesta udara avionske bombe, udarnega vala jedrske eksplozije in nazadnje od konstrukcije, oblike in načina gradnje zgradbe, dimenzij zgradbe in vrste uporabljenega materiala. Kakšno razdejanje nastane ob potresu pa je odvisno od jakosti potresa, oddaljenosti zgradbe od epicentra, strukture zemljišča na katerem se zgradba nahaja, njene konstrukcije in vrste gradbenega materiala, iz katerega je zgrajena. Poleg vseh teh raznovrstnih faktorjev, ki vplivajo na oblike in obseg razdejanja, so izkušnje pokazale, da vseeno obstaja določeno zaporedje podobnih oblik razdejanj, ali bolje povedano, določeno število tipov poškodb, od katerih ima vsaka poškodba zase posebne značilnosti. Število teh tipov poškodb ni veliko, zato si ni težko zapomniti njihovih posebnosti. Poznavanje, oziroma nepoznavanje le-teh se je izkazalo kot zelo pomembno v Skopju, ker lahko glede na tip poškodbe takoj sklepamo položaj ponesrečenih in seveda tudi način reševanja. To vprašanje je pravzaprav ena od poglavitnih nalog tehnično-reševalnih enot, ker je treba v takih primerih nemudoma rešiti ljudi, ki so ostali pod ruševinami. Preden se tehnično-reševalne enote lahko lotijo del je treba teoretično ugotoviti kje se nahaja ponesrečenec. To ugotovimo lahko na ta način, če poznamo svojstva različnih poškodb oziroma zaporedje po katerem se je rušila stavba. Ce poznamo te zakonitosti veliko lažje in v krajšem času opravimo reševanje. Seveda pa rabimo za vsako drugačno svojstvo ruševine tudi različno orodje in stroje. Po specifčnosti lahko razdelimo ruševine oizroma poškodbe stavb na 10 oblik. 1. Drseča ruševina. Taka ruševina nastane takrat, kadar bomba ali potres podre zunanjo steno. Na ta način strop izgubi na eni strani oporo in se zruši poševno na ruševine in tvori drsečo gmoto. Pri tej obliki ruševin je treba iskati ljudi ob celih stenah in obrobnih ruševinah. Sloneče ruševine ne smemo razbijati ampak jih moramo odstranjevati cele. 2. Plasti. Več poševnih ruševin tvorijo plasti ki so nastale iz različnih nadstropij. Prostor med temi plastmi je vedno izpolnjen s porušenim materiaolm. Zasuti ljudje se nahajajo med drsečimi plastmi ali pod prvo plast- jo, ki sloni. Zaradi tega ne smemo izvlačevati posameznih slojev ruševin, temveč jih moramo dvigovati. 3. Na pol zasuti prostor. Ta oblika ruševine nastane, kadar drseča gmota sloni na zidu. Ker se pod takimi ruševinami največkrat nahajajo ljudje, moramo biti zelo previdni pri reševanju. Napol zasuti prostor je dobra pristopna pot za prodiranje v notranjost ruševine. Pri teh oblikah rešujemo ljudi na ta način, da zvrtamo luknjo v zid, vendar se moramo izogibati prebijanja tistih zidov, ki so obremenjeni. 4. Izpolnjeni prostor. Ta oblika poškodbe nastane, če je prebilo medetažni ali kletni strop, prostor pod stropi pa se napolni z razrušenim materialom. V takšnem primeru so zakopani ljudje naj-češče hudo poškodovani. Pristop k ponesrečenim od zgoraj je največkrat zelo otežkočen. 5. S plastmi izpolnjen prostor. Takšen tip poškodbe nastane, ko plasti prebijejo mednadstropni ali kletni strop in se vtisnejo v spodnji prostor. V tem primeru imajo lahko zakopani zelo hude poškodbe. Pri reševanju ponesrečenih na tem mestu je potrebna zelo velika strokovnost in previdnost pri delu. 6. Poškodovani prostor. Ta oblika poškodbe nastane, kadar je prostor v kleti ali nadstropju poškodovan samo na enem vogalu ali samo z ene strani. Poškodbe na ljudeh, ki so se znašli v takem prostoru so večinoma neznatne in so običajno izzvane z zračnim pritiskom ali z notranjo opremo. Pri takšni poškodbi zgradbe se naredijo le manjši kupi ruševin. Ponesrečencem se nudi pomoč s strani. 7. Prostor z zasutimi izhodi. V takšnem primeru je sam prostor nepoškodovan in je nevarnost poškodb za ponesrečene zelo majhna. Poznavanje naštetih tipov poškodb na zgradbah bo zelo koristilo tehnično-reševalnim enotam. Izvidniški organi (ogledni organi), patrole in na splošno vse osebe, ki bodo po končanem bombardiranju ali ob elementarni nesreči poročali vodjem enot ali štabu, bodo lahko takoj poročali tudi o tipu ruševin-poškodb. To bo omogočilo vodilnemu kadru, da še pred odhodom na ogroženo področje vsaj približno ve,' kakšno orodje in pribor je potreben, število reševalcev in čas, ki jim je potreben za odstranjevanje ruševin oziroma za reševanje ponesrečencev. Že samo s tem je prihranjeno veliko dragocenega časa in enota se lahko takoj po prihodu na ogroženo področje loti reševanja. B. ORGANIZACIJA ENOT ZA REŠEVANJE 1. VELIČINA ENOTE Enota za reševanje žrtev elementarnih in drugih težkih nesreč naj bo formirana iz take skupine reševalcev, ki bo zmožna samostojno, hitro in elastično izvršiti najtežje operacije reševanja žrtev, kolikor je opremljena z ustrezno opremo in orodjem. Zaradi tega naj bi bila enota reševalcev (oddelek) sestavljena iz 10 reševalcev kot osnovna in samostojna akcijska ekipa. Eden od članov ekipe opravlja dolžnost namestnika vodje ekipe v odsotnosti vodje. Tako sestavljena osnovna enota (oddelek) za reševanje se celo lahko razdeli v dve skupini po 5 članov ali v 4 skupine po 2 čla- na; glede na nastalo situacijo in potrebo reševanja. 2. POTREBNE LASTNOSTI REŠEVALCA Vsak organiziran pripadnik, to je član ekipe za reševanje mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je zdrav in fizično vzdržljiv, — da je brezpogojno discipliniran, — da je čustven in — da je strokovno usposobljen in opremljen. Vsak član reševalcev mora biti zdrav in fizično dovolj močan, da bi lahko zdržal napore, ki se v delikatnih delih reševanja redno pojavljajo. Reševalec mora biti hiter in ekspeditiven, kajti vedno ob moral imeti pred očmi, da so v veliki meri sekunde odločilne, da bi lahko ranjeni in ponesrečeni osebi nudili pomoč in rešili življenje. Vsak član ekipe mora brez ugovarjanja izvrševati navodila, dana od nadrejenih (vodje ekipe in namestnika). Disciplina mora biti največja vrlina vsakega posameznika. Pri reševanju ranjenih in poškodovanih oseb mora vsak reševalec upoštevati, da ima opraviti z ranjeno osebo, ali osebo, ki je v psihičnem šoku ali deformaciji in da so človeška bitja, katerim lahko s sočutnim nudenjem pomoči damo zaupanje vase in v reševalca. Vsak član reševalnih enot mora biti dobro strokovno usposobljen in izurjen v reševanju, da lahko nudi maksimalno operativno učinkovitost in da lahko v vsakem primeru zamenja vodjo ekipe in da v primeru akti-vizacije nestrokovnega prebivalstva za dela pri reševanju in razčiščevanju prevzame vodstvo skupine, sestavljene iz prebivalstva, ki ni strokovno usposobljeno za reševalno delo. Da bi člani reševalnih enot imeli vse navedene lastnosti in vrline za uspešno izvrševanje nalog na delu obhoda, reševanja in odstranjevanja ruševin, morajo biti vedno izurjeni in strokovno usposobljeni v obliki pogostih periodičnih vaj. Člani ekip lahko v celoti izvršijo dane naloge le tedaj, če dajo vse od sebe in če imajo korektne odnose do svojih nadrejenih. (Nadaljevanje prihodnjič) Novice iz celjskega gledališča Slovensko ljudsko gledališče Celje je v obdobju kolikor že traja nova sezona, krepko zastavilo svoj program. Ta se kaže v samem izboru del, v poseganju v kvalitetno in domačo klasiko ter sodobna dela. Naj-večji poudarek je na slovenskih delih. Tako se je sezona odprla z nadvse aktualnim delom celjskega rojaka Miloša Mikelna »Stalinovi zdravniki«, ki skuša z dokumentarnim gradivom, z resničnimi dogodki iz sovjetske revolucionarne zgodovine prikazati pojav stalinizma in ga obsoditi. Drugo veliko delo v letošnjem repertoarju je postavitev doslej pri nas še neigranega elizabetinskega avtorja iz 16. stoletja, iz časov vladavine velike angleške kraljice Elizabete, Christopherja Marlowa, ki je napisal svojega »Doktorja Fausta« po ustnem izročilu. Takrat je po nemških deželah krožila grozljiva pripoved o nekem znamenitem doktorju, ki je prodal svojo dušo hudiču zato, da bi lahko užil življenje prav do dna in da bi se dokopal do zadnjih skrivnosti znanosti in vesolja. V tem je zelo podoben današnjim atomskim fizikom, ki mnogi namesto da bi služili človeštvu, rajši posegajo po »prepovedani črni magiji«, po atomski bombi. Igra je izredno slikovito postavljena in nas poduči o takratnem gledališkem snovanju, iz katerega je ob istem času izšel tudi veliki, največji gledališki ustvarjalec William Shakespeare. Več novosti je vpeljalo gledališče tudi kar se organizacije abonmajev tiče. Lansko leto je z uspehom odprlo nov abonma za gledališke amaterje. Letos ni z nič manjšim uspehom organiziralo abonma Kozjansko. Od Rogaške Slatine pa do Šmarja in vsega Obsotelja so se pripeljali obiskovalci na predstavo v Celje. Bil je enkraten pogled na množico avtobusov, ki so parkirali okoli gledališča. Okoličanom je bil tako omogočen pristen gledališki dogodek v matični gledališki hiši. Saj je znano, da predstava, brž ko jo prenesemo na manjše in neustrezne odre, mnogo zgubi. Ni tehnično popolna in igralec je prostorsko u-tesnjen. Druga takšna letošnja novost, ki pa še ni do kraja izpeljana, je abonma KULTURNA AKCIJA. V tem abonmaju skozi o-sem predstav skozj celo sezono, bi radi zajeli čimveč delavstva iz naših delovnih organizacij. Upamo, da nam bo to uspelo, saj je to akcijo podprl tudi občinski sindikalni svet, v dogovoru pa smo tudi s sindikalnimi podružnicami. Predstave za abonma KULTURNA AKCIJA so ob sobotah ob večerni uri. In še zadnja novost: celjsko in ljubljansko mestno gledališče sta v določenem smislu delovno in programsko zastavili skupen program, po katerem bi vsako leto Mestno gledališče ljubljansko odigralo po eno predstavo za nas, za vse abonmaje v Celju, Celjani pa bi zanje za vse njihove obiskovalce odigrali tudi po eno svoje delo. Tako so letos že pri nas v gosteh Ljubljančani. Za nas so odigrali duhovito angleško komedijo LJUBE- NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU V mesecu juliju so se poškodovali naslednji sodelavci: V cinkovem belilu PANJKIHLER Karl, je čistil peč. Vroč prah mu je padel za rokavico in ga opekel po dlani desne roke. ŠOGOROV Vojo, je izpraznje-val iz vozička ogorke. Ogorki so mu padli v čevelj in ga opekli po peti desne noge. V valjarni BELINA Anton se je urezal na kazalec leve roke, ko je saržiral cinkovo ploščo. GAMILEC Valentin se je poškodoval pri posnemanju tekočega cinka. Nekaj kapljic tekočega cinka mu je padlo v čevelj in ga opeklo po levi nogi. V mehanični delavnici RUPNIK Vilijem je bil pri montaži motorja privezan z varnostnim pasom. Pri opravljanju dela mu je spodrsnilo, tako je iz- gubil ravnotežje. Pri lovljenju ravnotežja je s stisnjeno pestjo, v kateri je držal ključ, udaril po nosilcu motorja. Pri tem si je poškodoval zapestje roke. KUMER Alojz je prelagal pro-filno železo. Pri tem si je poškodoval kazalec leve roke. PODHOSTNIK Alojz je menjaval celinder pri peči. Ponesrečenec je držal cilinder na koncu, tako da ne bi padel z deske. Pri premiku cilindra je ponesrečencu stisnilo med cilinder in nosilni steber mezinec leve roke. V grafiki ŠOŠTAR Stanko je prevažal aluminijasto pločevino, pri tem se je spotaknil na leseno paleto. Padel je tako nerodno, da si je zvil desno nogo v gležnju. V plinarni ZDOLŠEK Miha je potiskal voziček s premogom, pri tem mu je spodrsnilo, tako da je udaril z roko po vozičku prekucniku in si poškodoval dva prsta na desni roki. V humovitu KRIŽNIK Karel je izstopal iz avto kare, pri tem se mu je vezalka od čevlja zapletla na menjalni zvod. Zaradi tega je padel in si poškodoval desno nogo. V novi žvepleni kislini POČIVALŠEK Ciril je pomagal postavljati sekcijo parnega kotla. Pri tem je upravljal z dvigalom za dvig sekcije. Pri dviganju sekcije je ponesrečenec gledal navzgor. Pri tem mu je padel tujek v levo oko in mu ga poškodoval V mesecu avgustu sot- s6 'poškodovali naslednji sodelavci: V glavnem laboratoriju ARBAJTER Marija se je poškodovala pri analizi natrijevega sulfida. Iz neznanega vzroka je prišlo do loma steklene bučke. Ponesrečenki je brizgnila tekoči- PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST V NOVEMBRU 1972 (Nadaljevanje s 1. strani) Po osnovnem planu predvidene količine posameznih proizvodov so bile dosežene oziroma presežene: cinkovo belilo za 17,5 odstotka, žveplena kislina (PiK) za 13,04%, žveplena kislina na novi napravi za 6,8 %, cinkcva pločevina za 28.9 »/o, čašice za 0,5 %, cin-kova žica za 4,6 %, ronde-le za 65,6 %, vlite anode za 360.9 %, cinkov sulfat za 14,81 %, svinčevi oksidi za 1,19 °/o, zelena galica za 62,2 odstotka, humoviti za 53,31 odstotka, kemikalije za grafično industrijo 2,29 % in dimni priključki za 4,1 odstotka, osnovni plan proizvodnje litopona pa je bil dosežen. Proizvodnja nena-štetih drugih proizvodov pa je bila manjša od planirane. Proizvodnost dela je bila z novembrskim proizvodnim rezultatom ponovno popravljena za 0,59 %. V novembru je znašala vrednost prodaje v tujino 488,143 $, kar predstavlja 88,8 % mesečnega plana izvoza. Letni plan izvoza je bil dosežen z 82,83 %. Kumulativno dosežena vrednost izvoza znaša v enajstih mesecih letošnjega leta 5.464.332 $ in je za 24.85 % večja od dosežene v istem razdobju preteklega leta; 73,6 % vrednosti prodaje je bilo realizirane v konvertibilni valuti. PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST V SEPTEMBRU 1972 V septembru je bilo doseženih le 82,5 % vrednosti po osnovnem planu predvidene blagovne proizvodnje v merilu celotnega podjetja. V primerjavi z vrednostjo blagovne proizvodnje, ki je bila dosežena v septembru preteklega leta, je le-ta v letošnjem septembru za 1,29 % večja, vendar pa je za 1,2 % manjša od one. ki je bila ustvarjena v avgustu letošnjega leta. Proizvodni rezultati so bili zelo dobri v metalurgiji, saj je bila proizvodnja pretežne večine proizvodov znatno večja, od one, ki je bila planirana po osnovnem planu. Tako je bila planirana proizvodnja sekundarnega cinka presežena za 18 %, cinkovesa prahu za 19,6 %, cinkovega belila za 8.1 %, žveplene kisline v PIK za 4,3 %, cinkove pločevine (bruto proizvodnja) za 11,4%, cinkovih čašic za 7,8%, zamak cinka za 5,5%, žlebov in cevi za 24,7 %, cinkovih strešnikov za 140,4 odstotka in vlitih anod za 106.1 %. Dosežena ni bila planirana proizvodnja žveplene kisline na nevi napravi v Cretu (— 5,4 %) zaradi remonta, cinkove žice (— 45 %), remont in rondel (— 7,7 %). V kemiji I so bili doseženi dobri rezultati pri proizvodnji kromovega galuna (4- 30%), cinkovega sulfata ( + 6.8%), humovita ( + 83%) in ultramarina (+16%). Proizvodnja litopona je bila za 1 % izpod planirane, proizvodnja svinčevih oksidov pa zaradi pomanjkanja svinca kar za 86,3 %. Zaradi pomanjkanja nekaterih surovin, kar je povzročilo desortiziranost asortimenta, je bila proizvodnja organskih barvil za 17,7 % manjša od planirane. V kemičnem obratu III v Ljubiji je bila proizvodnja zemeljskih barv za 41 %, vodotopnih barv za 82 % in oljnih minijev za 16,7 % večja od one, ki je bila planirana po osnovnem planu. Niso pa dosegli planirane proizvodnje organolov (— 63,3 %, zaradi pomanjkanja surovin), ftalatnih minijev (— 86,5 %) in koro-cinka (— 6,9 %). V obratu grafike je bila presežena le planirana količina kemikalij za grafično industrijo za 12,2 %, proizvodnja vseh ostalih proizvodov pa je bila izpod planirane po osnovnem planu. Proizvodnja neoslojenih mikrocink plošč je dosegla 47.2 % planirane) kemolit plošč 92.4 %, PO plošč 3 %, POV plošč 29,7 % N O, plošč 50,9 %, tiskarskih barv 26,7 odstotka (pomanjkanje obratnih sredstev in zakasnitve investicij — plošče). Kumulativno je bil letni plan vrednosti blagovne proizvodnje v devetih mesecih dosežen z 62,6 % (75 % = 100). Osnovni plan je bil dosežen s 94,2 %. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta zaostaja vrednost blagovne proizvodnje dosežena v letošnjem letu za 7,86 %. Mesečni plan vrednosti proizvodnje je bil dosežen kljub temu, da nismo mogli izvoziti celotne količine izdelane cinkove pločevine, ker ni bilo transportnih sredstev. Mesečni plan izvoza smo dosegli le v višini 75,2 % planirane vrednosti. Kumulativni plan pa z 67 % (75 % = 100). V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je vrednost izvoza, ki je znašala v devetih mesecih letos 4,419.162 $, porasla za 28,5 %. Produktivnost dela je še vedno izpod one, ki je bila dosežena v preteklem letu, vendar se iz meseca v mesec izboljšuje. na in drobci stekla po obrazu in v desno oko. V grafiki KRUMPAK Cvetka se je poškodovala, ko je šla po mokrih stopnicah. Poškodovala si je kito v gležnju na desni nogi. JAVORNIK Marija je pobirala plošče iz tresalne mize. Pri tem ji je spodrsnilo in je z nogo udarila ob tresalno napravo. Poškodovala si je koleno leve noge. V mehanični delavnici ČAVŠ Vinko je popravljal ki-slinovod. Pri delu je uporabljal zaščitne rokavice, ki so se mu med delom raztrgale. Ponesrečenca je po desni roki opekla kislina. V kemiji II KRAJNC Jože je saržiral dini-trokolorbenzol. Ker je v popoldanskem času bilo vroče in je koža mokra je kljub zaščitnim rokavicam, ki jih je uporabljal dobil opekline na obe roki in deloma po vratu. V transportu ARNŠEK Stanko si je poškodoval levo stran prsnega koša, ko je nerodno stopil na stopnico na-kladavca. OVČAR Anton se je poškodoval, ko je razkladal sode iz lepenke. Stopil je na sod iz lepenke, ta se je pod njegovo težo vdrl, pri tem je ponesrečenec padel in si poškodoval komolec. V valjarni VERBIČ Franc se je poškodoval, ko j^ ročno zapiral valje. Udaril se je v desno stran vratu, poškodoval si je vratno kito. VOGA Martin se je poškodoval pri menjavi paketa cinkove pločevine. Urezal se je v zapestje desne roke. KOSTOMAJ Franc je saržiral po vsej verjetnosti moker cink v elektro peč. Pri tem je le-ta brizgnil in padel ponesrečencu za pas in ga opekel. KITEK Marjan je vlival tekoči cink. Ta mu je brizgnil v čevelj in ga opekel po nogi. DEBELAK Martin se je poškodoval pri valjanju pločevine. Pri delu so mu spodrsnile klešče in je z roko zadel ob rob ogrodja ter si jo poškodoval. V mesecu septembru so se poškodovali naslednji sodelavci: V cinkovem belilu IBRAHIMOVIC Sakib se je poškodoval, ko je prevažal cinkovo belilo. Med vožnjo je udaril z roko ob železno konstrukcijo, pri tem si je poškodoval kazalec desne roke. ESIH Jura si je poškodoval sredinec na levi roki. ko je vozil ja-panar in le-tega zaneslo. V gradbenem oddelku IVŠEK Ivan se je poškodoval, ker ga je doletela omotica. Padel je na železno konstrukcijo. V skladišču REBERNIK Ludvik si je pri nakladanju cinkove žice iz palet na kamion poškodoval nogo. Udarila ga je paleta, ki je okovana z železnim trakom. (Nadaljevanje na 8. strani) NASI IZLETI V PLANINE USPELO NAM JE! Želja, da bi se povzpeli na Triglav, je še vedno prevladovala pri večini cinkarniških planincev. Bili so tudi taki, ki še niso stopili nanj, pa tudi taki, ki še sploh niso bili v hribih. In tako smo se konec meseca avgusta ponovno zbrali pred hotelom Celeia v upanju, da nam bo vsaj tokrat vreme naklonjeno. Vendar smo si to pot izbrali drugo smer. Prijazni šofer nas je srečno pripeljal do Krme. Že v tem delu poti smo bili kar prijetno razpoloženi, delno je za to poskrbel naš zvesti šaljivec Janko. Občudovail smo dolino Rodovne in nestrpno čakali, da zagledamo prve vrhove nad nami. Čudovit je bil pogled nanje, polna luna jih je lepo razsvetljevala. Imeli smo občutek, da tokrat ne bo zaman. To nam je vlivalo veselje in večer v Kovinarski koči v Krmi je minil v dokaj prešernem razpoloženju. Vedeli smo, da nas čaka naporna pot in kot disciplinirani planinci smo se odpravili počivat. Ni nas motila gneča niti v sobi niti na skupnem ležišču. Sploh je zadnje čase po vseh naših planinskih domovih precejšen naval in človek se sprijazni z vsako streho nad glavo. Planine so iz leta v leto vedno bolj obiskovane, skoraj ne srečaš posameznika, marveč cele skupine. Tudi našo skupinico, bilo nas je 35, je pozneje nekdo rekel: »Saj jih je skoraj toliko kot Rusov.« To dokazuje, da človek narave le ni pozabil, da ga ugodje mest in avtomobilov še ni povsem pokvarilo. Vstali smo zgodaj zjutraj. Prijazna oskrbnica nam je celo pripravila zajtrk — čaj in kruh. Krenili smo nekaj pred peto uro. Pogled na najbližje vrhove je bil čudovit, čeprav je bilo še precej mračno. Že po slabi uri hoda pa je izza vrhov pokukalo sonce, razveselili smo se, saj smo pričakovali čudovit dan. Neutrudno smo hodili več kot dve uri, nakar smo se malo oddahnili, da naberemo malo moči za nadaljnjo pot. Kmalu po tem počitku smo se razdelili v dve skupini. Osem nas je odšlo v smeri proti Staničevemu domu pod Triglavom — višina 2332 m. Ostali v skupini pa so krenili proti Kredarici — višina 2515 m. Vzrok za delitev skupine je bil ta, da nas je teh osem rabilo žig transverzalne poti — Staničevega doma. Ne vem kako je napredovala skupina, ki je šla proti Kredarici, zato se do sreča- nja z njimi le-tam omejujem le na pot do Staničevega doma. Pot se je polagoma vzpenjala, vmes pa smo občudovali čudovito planinsko cvetje. Videli smo gamse, kako so varno preskakovali strme skale in se bežeč zapodili na varno. Privoščili smo si kratek počitek, bil nam je potreben izdatnejši zajtrk. In nato smo krenili naprej ter po približno dveurni hoji zagledali Staničev dom. Na poti do tja smo občudovali našega očaka in njegov značilen rdeči simbol Aljažev stolp. Skupine planincev so se že povzpenjale nanj, nekateri pa so bili že na vrhu. V Staničevem domu se nismo dolgo zadržali. Krenili smo proti Kredarici. Pot ni bila naporna, čeprav je bil ponekod še sneg. Po enourni hoji smo se srečali na Kredarici z ostalimi iz naše skupine. Tudi ti so kar pridno premagali višinsko razliko — iz Krme od 992 m na Kredarico do 2515 metrov. Kar precej, kajne? Iz Kredarice smo po enournem postanku krenili proti Malemu Triglavu. Kdor ljubi gore se navduši za strmo a varno speljano pot na Mali Triglav. Vzpon je bli res precejšen, vendar smo ga vsi srečno prestali. Po dobro zavarovani poti smo krenili proti končnemu cilju — velikemu očaku Triglavu. Vmes smo bili ponovno pretreseni na mestu, kjer je ognjena kača ubila štiri mlade planince. Mlademu Krču iz Kranja so ravno tisti dan postavili na mestu, kjer ga je pokončala strela spominsko ploščo. Bilo nam je hudo, in vsak si je zaežlel, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Nadaljnjo pot smo kar korajžno premagovali, čeprav je bila precej strma. Gnala nas je tudi želja, da bi že stopili na naš najvišji vrh. Vmes smo srečavali planince, ki so se že vračali s Triglava. Prijetno se je srečevati v hribih. Čeprav eden drugega ne poznamo, se hitro vzpostavi vez med nami, prijazne in bodrilne besede vlivajo pogum. In en drugemu zaželimo srečno pot. Končno smo prišli do vrha. Čudovito! Navdušenje, veselje in celo ponos je v nas. Uspelo nam je! Čeprav je bil vrh zavit v meglo in razgled slab, nam ni kvarilo razpoloženja. Bili smo srečni, da smo prišli do cilja, še najbolj pa tisti, ki so prvič stopili na vrh. Priznati moramo, da je bila skupina čudovito ubrana. Vsi smo se veselili, razpoloženje je bilo odlično. ■ ' > Štirje požrtvovalni udeleženci pohoda na Triglav Ker je bil slab razgled in čedalje več planincev je prihajalo na vrh smo se kmalu odpravili po isti poti nazaj do Malega Triglava. Tu smo malo počivali, nato pa po zelo zahtevni poti krenili proti domu Planiki — višina 2404 m, kjer nas je že čakalo prenočišče. Mimogrede omenim, da tudi tu ni bilo bolje kot v Krmi, prej bi rekla, da slabše. V dom smo prišli zgodaj popoldne in smo si čas do večera krajšali na razne načine. Bili smo že malo utrujeni in se nam je počitek kar prilegel. Drugo jutro smo imeli srečo, da smo lahko občudovali vrh Trgla-va, ki je bil izredno lep. Brez meglice, le nekaj oblačkov je bilo na nebu. Z desne strani je vzhajalo sonce in osvetljevalo stene Triglava, da so se kar svetile. Z leve strani pa se je bleda luna umikala jutranji zarji. Nepozaben pogled, vreden truda prejšnjega dne. In marsikdo si je ta prizor ovekovečil s fotografskim aparatom. kmalu krenili proti domu pri Triglavskih jezerih. Ta pot je prijetna za noge, saj se na njej kar odpočijejo od prestolih naporov, še bolj prijetna pa je za oči. Rekla bi, da jih imej na tej poti dobro odprte. Tako čudovitega sveta ne vidiš povsod. Prvo triglavsko jezero, kmalu nato drugo in tretje, vmes pa čudovite cvetlice, prijet-, ne vonjave gorskih nageljčkov, modri svišč, rdeč rododendron, pa spet nekaj rumenega ali vijoličastega. Nizki borovci, vidiš celo macesen, čisto ob tleh pa čudovite modre spominčice. Se lepši je pogled na četrto triglavsko jezero. Njegova izredna zelena barva odkriva njegove globine, ponekod bi rekla, da je črno zeleno. Leži malo pod potjo in ob njem so uredili celo počivališča, da si lahko napaseš oči nad toliko lepoto. In tako čudovita je pot vse do koče pri Triglavskih jezerih, ki je v višini 1683 m. Tu smo malo postali, se okrepčali in nato krenili po poti čez Komarčo pro- Nato smo s Planike krenili proti Doliču. Pot ni bila utrujajoča, saj smo se v glavnem kar spuščali. Dolič je na višini 2151 m. Sedaj ga obnavljajo, in že lahko rečem, da bo čudovit dom. Tudi njegova lega je precej pomembna, pravzaprav je tu razpotje več planinskih smeri: proti Triglavu, v Trento, na Prehodavce čez Hri-barice ali zračni poti pod Kanjev-cem na Planiko. Tu smo se ponovno ločili. Pet nas je odšlo po precej zahtevni poti pod Kanjevcem na Prehodavce, ostali pa so šli čez Hribarice. Prva pot je precej zahtevna in primerna za bolj izkušene planince. Najprej se z Doliča precej spusti po melišču, nato pa krene ob stenah pod Kanjavcem v smeri proti Trenti. Precej te poti je na eni strani »odprte« to se pravi, da so strmi prepadi. Ce je lepo vreme se vidi čudovita dolina Trenta. Nas je sicer v glavnem spremljala megla, tako da Trente nismo videli, bilo pa je čudovito premagovati tako zahtevno pot. Omenim naj, da je pot čez Hribarice malo manj zahtevna, saj jo tudi poznam. Najprej se po melišču vzpenjaš na greben Hribaric nato pa se polagoma spuščaš proti Prehodavcem — višina 2050 m. Tako naša petčlanska skupina, kot ostali smo na Prehodavcih že lahko občudovali prvo Triglavsko jezero. Malo ga je pokrivala celo ledena skorja. S Prehodavc smo ti Bohinju, oziroma izviru Save Bohinjke in prelepem slapu Savice. Vmes smo občudovati še peto in šesto triglavsko jezero. Kmalu nato pa se je začela pot strmo spuščati. To je za noge velik napor, je pa po svoje vredno truda. Deloma pozabiš na utrujenost in boleče noge, ko se ustaviš ob sedmem triglavskem jezeru — črnem jezeru. Leži med smrekami in macesni, ki ga zasenčijo, da izgleda kar pravljično. Počitek ob njem se prileže nogam in obenem lahko občuduješ lepoto narave. Nadaljnja pot se še naprej spušča po mešanem gozdu. Zaradi precejšnjega spusta zelo trpijo noge, je pa le vredno, da spoznaš tudi take planinske poti, da znaš ceniti planine in se počutiš vrednega planinca. Prihod do doma Savice je bil za nas tudi zadnji cilj. Nekateri so si ogledali slap Savice, drugi pa so se oddahnili po naporni poti. Vsi smo bili veseli, da nam je uspela naša začrtana pot, da nam je bilo vreme naklonjeno, da smo srečno prišli nazaj v dolino. Od tu nas je avtobus popeljal nazaj v Celje. Med vožnjo smo razpravljali o premaganih planinskih poteh in vrhovih. Vsi smo imeli prijeten občutek, da smo za nekaj bogatejši. Res, planine nas bogatijo, nas plemenitijo. Marija Pečnik Dr. SCHOPENAUER Brane, King in Firer so bili kolegi že iz srednje šole. Med študijem na univerzi pa so stanovali v istem bloku in ker so študirali isto smer v istem letniku, se je njihovo prijateljstvo še poglobilo. Sošolci so jih poznali le pod temi imeni, od katerih je bilo najbrž le Brane originalno. Kako si je King prislužil svoj psevdonim, nisem nikoli izvedel. Firer je dobil svojega zaradi večnega sanjarjenja o tujih osončjih, kjer baje živijo razumna bitja, ki naj bi osvojila Zemljo, in postavila njega za predstavnika njihove okupacijske oblasti. Celo ministre in pomočnike ministrov si je že izbral ta nesrečni študent. Tudi po fizionomiji so bili tako raznoliki, da so tvorili posrečeno skupino; mali in suhi Brane, debeli in veliki King ter skoraj dvameterski, a podhranjeni Firer. Kot vsem študentom, je tudi njim vedno zmanjkalo denarja. Štipendij niso imeli, starši pa tudi niso preveč radi segali v žepe za nekajkratne pavzerje. Pa so sklenili, da si bodo kar sami prislužili. Toda kako? Za delo ni bil nihče posebno navdušen. Se mali Brane ne, ki je bil v skupini najbolj navajen delati. Prati je moral nogavice pajdašema, jima striči nohte na nogah ter na desni roki in kadar so si skupaj gospodinjili, je vedno pomil posodo. To je že zavidanja vredna delovna praksa! Firer ju se je zopet prvemu posvetila pametna misel. Vsi so bili takoj soglasni. King je imel v predmestju dek-* le. Ni bila posebno lepa in tudi prida pametna ne. Bila pa je dovolj nora, da se je zaljubila vanj in se z njim v svoji skromni sobici tudi ljubila. Prijatelja sta imela ob nedeljah brezplačno zabavo, ko jima je King pripovedoval podrobnosti njunega sobotnega večera. Dekle je bilo s svojim fantom zelo zadovoljno. Res ni bil nikakršen Adonis, bil pa je študent in tako lepo je znal govoriti. Skoraj tako, kot tovariš, ki ga je zadnjič slišala v podaljšku TV-dnevnika. Ta večer pa se je njen ljubi držal skrajno kislo. »Si bolan?« ga je zaskrbljeno vprašala: »Imaš morda gripo?« »Kaj gripa!« je bil potrt King in še bolj mrko gledal. »Je kaj z izpiti narobe« je dekle še vedno drezalo. Njen ljubi je nekaj časa molčal, dokler ni na vsem lepem izbruhnil: »Ta prašiča, svinja, kur-ba! Ti se vlačiš okrog, medtem ko jaz študiram in trpim ob knjigi. Upal sem, da bom imel kot inženir zvesto ženo, ti se pa že sedaj kurbaš.« »Saj se ne!« je zajokalo dekle. »Od kod pa potem meni ta bolezen. Triper sem dobil od svojega ljubljenega dekleta,« je postal sarkastičen. Zadovoljen' je bil s tako odigrano- komedijo. Pravzaprav je še tako imel srečo, da se res ni okužil od priložnostnih znank, ki jih je vlačil v svojo študentsko sobico. Vendar so bile to le kratke avanturice, to, s tem dekletom pa je zaradi ekonomskih koristi malo daljša avantura. »No ja, bolezen se lahko dobi tudi na stranišču,« jo je skušal tolažiti: »Veš, ta bolezen ni tako nevarna. Od nje skoraj nihče ne mmm umre, le ušesa in nos ti odpadeta po nekaj letih.« »Pa če grem zdravniku?« »Ženska neumna! Ti se sploh ne zavedaš, kaj si si skuhala, Jaz že lahko grem k zdravniku, kjer bom dobil nekaj injekcij in ozdravel. Vendar je problem v tem, ker me bo doktor vprašal, kje sem dobil to bolezen. Naj mu mar rečem, da na stranišču. Saj mi ne bo verjel, pa tudi lagati se ne morem, ker je greh. In prisiljen bom povedati, da sem se okužil pri tebi. Že isti dan bo prišla pote marica, te odpeljala v bolnico, kjer te bodo sicer ozdravili, mesec dni zapora pa ti vseeno ne uide.« »Saj nisem ničesar storila.« »Ravno zato! Takoj, ko si opazila bolezen, bi morala k zdravniku. Ti pa si ostala lepo doma, hodila na delo in okužila mene. Veš, za te bolezni so strogi predpisi.« Dekle je bilo tako prestrašeno, da ni niti vprašalo, kakšni so ti bolezenski znaki. Njo, ki ni v svojem življenju ukradla ničesar, bi naj zaprli kot kriminalca v zapor! Vrgla se je na posteljo in na ves glas jokala. Kar naj se zjoče, si je mislil King in nadaljeval s komedijo. Vsedel se je na posteljo, jo prijel za ramo in si jo pritis-na prsi: »Nikar no ne joči. Saj ni vse tako brezupno. Se bo že našla kakšna rešitev,« jo je tolažil in ji z robcem brisal sledove solz. »Sem se že spomnil! K nekemu mojemu prijatelju je prišel na obisk bratranec iz Nemčije. Dr. Schopenauer in zdravnik je po poklicu. Nek velik specialist. Prosil ga bom, naj pride pogledati, če se da kaj storiti. Poceni najbrž ne bo, v zapor ti pa le ne bo treba.« Naslednji dan je prišel doktor s svojim asistentom. »Guten Tag!« je pozdravil Firer in se predstavil prestrašenemu dekletu: »Ich bin dr. Schopenauer und das ist mein Asistent,« in pokazal na malega Braneta. Oba sta bila oblečena v bele laboratorijske plašče, le Firer si je nataknil očala, da bi deloval bolj resno in prepričljivo. »Kaj sem ti včeraj obljubil!« se je King ponosno vrtel okoli svoje ljubice: »Zdravnika sem ti pripeljal. Sedaj se pa hitro sleci, da bo lahko videl, kaj se da storiti.« Medtem, ko se je dekle slačilo, je dr. Schopenauer kramljal s svojim pomočnikom. Po nemško seveda. »Ich habe kein Zeit,« je doktor postajal nestrpen. »Pohiti!« jo je priganjal King: »In čisto do golega. Pred zdravnikom ja ne boš imela sramu.« Ko se je dekle vleglo na pošteljo, je Firer gledal in otipaval navidezno bolno mesto. Po končanem pregledu si je umil roke kot pravi zdravnik in se jel s Kingom posvetovati po nemško. »Kaj je rekel?« je prestrašeno vprašalo dekle in se pričelo oblačiti. »Težko je! V začetni fazi bi bi- lo zdravljenje lahko, sedaj pa lahko pomaga le neko specialno zdravilo, ki ga je dr. Schopenauer dobil iz Švice. Koliko bo stalo, bom vprašal doktorja,« ji je povedal King. Zopet so nekaj žlu-bodrali po nemško in ko je doktor iz žepa privlekel stekleničko, je fant pričel prevajati: »Doktor pravi, da so to švicarska zdravila. So zelo draga, a učinkovita. O-bisk ne bo zdravnik nič računal, le za mazilo mu boš morala odšteti štirideset tisočakov. Res sva imela srečo, da sem slučajno spoznal tega nemškega zdravnika. Poceni res ni, vseeno pa je boljše kot mesec dni zapora.« ... Dr. Schopenauer se je prija-teljsko nasmehnil, ko je spravljal denar. Povlekel je Braneta za rokav: »Gehen wir!« Vsi trije so se poslovili od prestrašenega dekleta; King s poljubom, nemška specialista z Aufvviedersehen und viel Gliick. Dekle je še vedno držalo rjavo stekleničko, na kateri je bila nalepljena bela etiketa: »Mazati 3 krat na dan.« Zaklenilo je vrata, se sleklo in pomočilo prst v belo mazilo. Hotelo je biti čimprej zdravo. Trije prijatelji so sedeli Pod lipco in si po dolgem času privoščili razkošno večerjo. »Kaj si ji dal?« je le malo skrbelo Kinga. »Kar brez skrbi bodi! Za štirideset jurjev sem ji prodal stekleničko vazeline,« se je hahljal Firer in se nacejal s penečim vinom. M. Drev d (I I Celjsko gledališče pred novim letom Slovensko ljudsko gledališče Celje je v razmeroma zelo kratkem času postavilo pred celjsko publiko že tri abonmajske predstave. Po srečnem delovnem dogovoru z Mestnim gledališčem ljubljanskim tretjo premiero sicer ne šteje čisto za svojo, ker pa je vključena v stalni abonmajski sistem, pomeni ljubljanska uprizoritev LJUBEZNI DRUGE POLOVICE dobrodošlo razbremenitev preobremenjenega maloštevilnega celjskega ansambla. Trenutno sta ponovno v študiju dve deli vzporedno. V režiji Dušana Mlakarja, ki doslej še ni delal v Celju, smo videli prvega decembra slavnostno premiero že skoraj pozabljenega Cankarjevega odrskega prvenca ROMANTIČNE DUŠE. To delo je Ivan Cankar napisal 1897. leta, tedanja gledališka vodstva in kritika pa so delo ocenila kot idejno šibko in odrsko docela neuporabno, tako da se je celo sam Cankar, kakor tudi je bil znan po svoji ne-upogibljivosti, temu delu odrekel. ROMANTIČNE DUŠE so izšle šele štiri leta po njegovi smrti, leta 1922. Hkrati so bile tudi prvič in zadnjič uprizorjene na odru ljubljanske Drame v režiji Milana Skrbinška. Ob pripravah na celjsko uprizoritev lahko že zdaj zapišemo, da se nam je odkrila izredno lepa gledališka podoba ROMANTIČ- NIH DUŠ, da je delo idejno in odrsko dramaturško nadvse uporabno in da je za slovensko gledališko javnost uprizoritev presenečenje in izjemno gledališko doživetje. Druga stvar, ki jo pripravlja celjska gledališka hiša, pa je obvezna vsakoletna pravljica za dedka Mraza. Napisal jo je popularni mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan in se imenuje FIGOLE FAGOLE. Režiser tega dela je Jure Kislinger. Delovne organizacije in šole že zdaj opozarjamo, da bo premiera pravljice 14. decembra in da bo povpraševanje veliko, dnevov pred Novim letom pa manj. Gledališka pisarna sprejema rezervacije že v tem času. Ip za kaj gre v FIGOLE FAGOLE? To je izredno razgibana zgodba o sprtih vaseh, ki ju loči strogo zastražena in nadzorovana meja. Čuva jo brumni stražmojster Petelin, ki ima od meje tudi določene koristi. Na eni strani meje živi Nežka, na drugi strani Rok, rada se imata pa ne moreta priti skupaj. Poglavitna oseba je še imenitni Šviga Švaga, ki po svoje izkorišča mejo in omejenost obeh vasi in še bolj podpihuje zdraharstvo, da bi prignal stvari do viška in spametoval ljudi ter spravil skupaj Nežko in Roka. Ko- nec je srečen in ves tak, kakor si ga otroci želijo v strahu za svoje junake. Torej igra, ki bo pred Novim letom v veselje otrok in staršev. J. Ž. Marlcnve: Tragedija o doktorju Faustu v režiji Francija Križaja. Na sliki: Branko Grubar in Marko Simčič d d * £ 5 ) ) ) ) d 4 PRIZNANJA NA SEJMIH Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče V pretekli sezeni smo na raznih sejmih in razstavah predstavili naše podjetje z novejšimi proizvodi za gojenje cvetlic in njihovo nego. Obiskovalcem sejmov smo predstavili FLOVIT in HUMO-VIT. Na sarajevskem sejmu Cvetje, žena in lepota smo prejeli zlato diplomo in zlato plaketo za strokovni aranžma razstavnega paviljona in za FLOVIT; na Sejmu cvetja v Sisku so nam podelili zlato plaketo za dosežke pri vzgoji cvetja in pri varstvu rastlin; za uspešen aranžma na sejmu Večernjeg lista in za FLOVIT ter HUMOVIT smo prejeli diplomo in plaketo mesta Zagreba, v Mariboru na Sejmu cvetja smo dobili srebrno medaljo za aranžma in za FLOVIT ter HUMOVIT; na razstavi Cvet in sad-hortikultura 72 v Ljubljani so nam podelili zlato diplomo za a-ranžma in FLOVIT ter HUMOVIT. Za sodelovanje na teh sejmih in razstavah smo razpolagali s skromnimi sredstvi, vendar je leto precej prispevalo k afirmaciji podjetja in prikazalo velikemu številu obiskovalcev naše nove proizvode. Obiskovalci so z zanimanjem ogledovali razstavljene izdelke, ter se pohvalno izražali o napredku naše industrije, da je končno pričela izdelovati vsaj nekatere proizvode za gojenje cvetja, ki je okras stanovanj in širšega okolja. Tudi mi smo lahko ponosni na to, saj smo s tem dosegli dvoje: velik komercialni učinek in vzbudili v ljudeh še večjo ljubezen do cvetja in urejenosti okolja kjer ljudje živimo in delamo. P. Naraks Dopisujte v svoje glasilo! Starejši člani zasedli 2. mesto v malem nogometu V konkurenci starejših članov v naši ekipi letos ni uspelo obdržati naslova prvaka v malem nogometu temveč smo se morali zadovoljiti z 2. mestom kar pa kljub temu ni neuspeh. Naši nogometaši so odigrali 5 tekem, in sicer: Cinkarna — Železnica 2 :1, Cinkarna — EMO 4 :1, Cinkarna — Klima 1 :2, Cinkarna — Aero 3 : 0, Cinkarna — Občina 2 :1. Lestvica starejših članov: Klima 9 točk 7 :1, Cinkarna 8 točk 12 :5. EMO 5 točk 10 :8, Aero 3 točke 7 : 9, Občina 2 točki 5 :11, Železnica 1 točko 4 :9. Našo ekipo pa so zastopali: LEBAN Marjan, NIKOLIČ Milan, KOKOTEC Jože, inž. TUKARIC Marko, LUKASCEK Zlatko, SMON Polde, POSINEK Franc. Najboljši strelci: KOKOTEC 4 goli, TUKARIC 3 goli, NIKOLIČ 3 goli, SMON 1 gol, POSINEK 1 gol. Nogometaši Cinkarne šesti Sindikalno prvenstvo v velikem nogometu za leto 1972 je končano. Dvajset ekip se je v dveh ligah potegovalo za najboljša mesta v spomladanskem in jesenskem delu prvenstva. Sindikalni prvak Celja je postala ekipa Aera, (združena s Cetisom), ki je odločila vse tekme v svojo korist in je nasplošno izstopala od ostalih ekip, saj to e-kipo zastopajo vrstni nogometaši, ki so prenehali nastopati za razne celjske registrirane klube. Naša ekipa je zasedla isto mesto kot lani s tem, da je imela večje težave pri sestavi kvalitetne ekipe, ki pa bi se z malo večjim trudom kljub močni konkurenci lahko povzpela za katero mesto višje. Cinkarno so zastopali v jesenskem delu naslednji nogometaši: KAJTNER, MIRNIK, CELESTINA, LEBEN V., KOKOTEC, JER-NEJC, MLINARIC, TUKARIC, KOLAR, STRAŠEK, SENČAR, FARCNIK, ZORKO, ROJC, LEBAN in HROVATIČ. Lestvica I. lige: AERO 8810 15 54 : 7, ZLATARNA 8701 14 29 : 9, EMO 8422 10 27 : 21, ZlCNA 8413 9 24 : 25, KOVINOTEHNA 8413 9 31 : 21, CINKARNA 8215 5 12 : 28, ŽELEZARNA 8215 5 12 : 26, KLIMA 8206 4 20 :28, IZLETNIK 8017 1 4:59. Tako izpadeta iz 1. lige Klima in Izletnik, v 1. ligo pa sta se plasirali ekipi MERX in INGRAD. V splošnem oddelku PODKRIŽNIK Anton je padel na parno cev in se opekel na desno roko. V keramiki BUKVIC Slavko se je poškodoval zaradi prerivanja s sodelavcem. Z roko je udaril po pločevini in si poškodoval prst. V pražarni PODHRASKI Stefan je šel iz komandnega prostora po stopnicah navzdol. Zaradi splozkih in mokrih stopnic mu je spodrsnilo, pri tem je padel in si poškodoval nogo v členku. PODGRAJŠEK Alojz je snemal saržirno gumijasto cev iz odtočne črpalke. Z levo roko je udaril ob rob cevi in si poškodoval mezinec na levi roki. V valjarni KOROŠEC Jurij je saržiral vložek v peč. Cink je bil verjetno oksidiran in vlažen, zaradi tega je nastala majhna eksplozija. Cink je v kapljicah brizgnil v zrak in ena od teh kapljic je padla ponesrečencu na veko levega očesa in mu jo poškodovala. RADOSAVLJEVIČ Mikan je saržiral cinkove odpreske. Pri delu mu je padel tujek v desno oko in mu ga poškodoval. V grafiki BENEDEJČIČ Antonija se je poškodovala, ko je hotela sneti ploščo iz matirne naprave. Pri delu se je spotaknila ob cev, padla in si poškodovala komolec desne roke. V mehanični delavnici MIRNIK Marjan je snemal verižno dvigalo. Ko se je dvigalo snelo iz nosilca je zaradi nepredvidene teže zaneslo ponesrečenca proti piritnemu izlivu in mu stisnilo mezinec na desni roki. CATER Bernard si je poškodoval prste na desni roki, ko je na- ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame ANTONIJE DEBELAK se iskreno zavhaljujem kolektivu kadrovskega sektorja CINKARNE, za izraženo sožalje, darovani venec in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Marta Krajnc Članice naše kolesarske ekipe na startu meščal zračni sejalec. Udarila ga je deska, ki jo je uporabljal za podlaganje. GORŠEK Janez se je ponesrečil pri struženju. Med odvijanjem ostružka, je le-tega prijelo v vpe-njalno glavo. Med obračanjem ga je ostružek porezal po desni roki. RAMŠAK Matija se je poškodoval pri brušenju železnega droga. Z roko je zadel ob oster rob. Pri tem si je porezal palec na levi roki. Na poti v službo se je ponesrečila URBANIJA Anica iz splošnega oddelka. Padla je in si poškodovala desno ramo in komolec desne roke. KADROVSKE VESTI V mesecu oktobru so prišli v podjetje: ODLAZEK Janez, PUKMAJ- STER Srečko, VlClC Zdenko, JURE-NEC Drago, DRAŽNIK Branko, ŠTRAUS Milan. MARKOVIČ Novica, CVIKL Franc, AGBABA Sretko, DEČMAN Marjan. VIDOVIČ Janez, BUKVIC Marija, TlCER Silva, CAVŠ Ivanka, VODENIK Irena, pANGERL Melanija, NAGLIC Viktor, BEVC Nada, KOZOLE Franc, KOREN Rozalija, BOMBAČ Marjan, HORVATIČ Lenart, KUCIŠ Milan, GLAVIC Danica, STERNAD Ladislav, KOVACEC Ma-to, HLEVNJAK Martin, BOŽIČEK Jožef, VEBLE Ivan, PERAS Jože, PAVLEVSKI Vesko. ŠEVO Drago, ŽLAVS Dušan, ŠEŠKO Branko, VUK-MAN David, ZAPUŠEK Lidija, MIRNIK Mojmir, KORAZIJA KRISTINA, HERNAUS Miran, KOREZ Andreja, JELEN Jože, GENCIC Vasilij, URANKAR Neža. Odšli iz podjetja: MIRKOVIČ Ran-ko, ŠTRAUS Milan, PETROVIČ Milan, DEBELAK Slavko, BOŽIČEK Jože, TURK Dragica, JUS Anton, HADŽIČ Nikola, KOREZ Srečko, BRAČUN Vlado, CAFUTA Feliks, ZAPUŠEK Lidija, KOZOVINC Lidija, KROPFL Adolf, VUKAJLOVIC Slavoljub, RE-BERNIŠEK Franc. V JLA so odšli: SELIMOVIC Ramo, BOGICEVIC Bojan, KITEK Marjan, SENČAR Jožef, KROPFL Adolf, VE-SELIMOVIC Slobodan. Upokojeni so bili: GLAZAR Vilii ČRETNIK Ivan, COKAN Martin, DREKONJA Avgust, PLAHUTA Jožef, GLIHA Ana, ŽAGAR Tomaž. V mesecu avgustu so prišli v podjetje: IBRAHIMOVIC Sakib, LETO- NJA Stefan, BAŠIČ Ana, MLAKAR Milena. KOLAR Elvira, GI.OJNARlC Jožef, PODBREGAR Milan, POKL-ŠEK Miroslav, SENEGAČNIK Franc, FENTEK Dušan, MLINARIC Anton, PUŠNIK Srečko, PAVLIC Ivan, PEČKO Silvo, ROŠAR Tomislav, SMRKOLJ Ludvik, ORLCNIK Viljem. BOGICEVIC Branko. GALOF Marija, VOGRINC Franc, JUS Edvard, MUHA Olga, MIRKOVIČ Ranko, LORBEK Leopold, KRIVEC Janko, POI.AJZER Janez, HORVAT Franc. KOREZ Albert. PERNEK Janez, BUKšEK Franc, REBERNIŠEK Franc, PURG Anton, BUKVIC Franc, BUKVIC Slavko, KRAJNC Adolf, IGNJATOVIČ Niko, BANFRO Marija, MESEC Stanislav, ZAJKO Franc, MIKOLIČ Jožef, JERIC Adolf, KRIVEC Franc, KOLAR Leopold, RADAKOVIC Nenad, KOŠUTAH Anton, BELE Jožef, KOREZ Štefan, KOREZ Leopold, KOREZ Srečko, JUS Maks, KOREZ Anton, REZEK Filip, FIDERŠEK Janez, PLACAK Janez, STOJNšEK Franc, VALANT Janko, KOS Viktor, GASPARIČ Mijo, UDOVC Alojz, CAFUTA Feliks, ŠUHELJ Anton, ŠI.OSAR Cvetka, URBANC Leopold, MOHORKO Leopold, OČKO Ljudmila, KRU-SlC Leopold, PREVORšEK Stanislav, JUS Anton. Odšli iz podjetja: AGBABA Sretko, KOLAR Friderik, MATUZOVIC Ivo LETONJA Stefan, BOGICEVIC Bran.' ko, ORLCNIK Viljem, KOLENC Vid, DRECNIK Slavica, KOLAR Edvard, JAKOB Olga, IGNJATOVIČ Niko, ČRETNIK Andrej, SEKILOVSKI Ca-ne, KNEZEVIC Milan, VALENCjC Djuro, FICKO Marjan. UMRL: RIHTER Franc. V JLA so odšli: GAJŠEK Danijel, GORKIČ Dušan, GOJKOVIČ Jovan, ŠPES Anton, LIPOVŠEK Marjan.