1718 ©LTHCST
AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI^ —
GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnic* — od boja do zmage I
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
JfAJSTAEEjSl IN NAJ90LJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 165.
chicago, ill., sreda, 21. oktobra — wednesday, october 21, 1925.
LETNIK XXXIV.
Odmevi konference v Locarno.
sporazum v locarno je velik udarec boljše-višk1m intrigam, katere so potiskale evropo v novo vojno. -:-
GOOLIDGE ZA RAZOROŽE-VALNO KONFERENCO.
London. — Vspehi, ki so se dosegli na konferenci vnanjih ministrov v Locarno so velikanskega pomena. Mnenje nekaterih je, da ako bi se ne bilo prišlo do sporazuma, bi bila nova vojna neizogibna, v katero so potiskale evropske narode boljseviške intrige. Ivakor pravi poročilo, se je ta vspeh
NEZAPOSUENOST V RUSIJI.
upornica iz koreje.
V Rusiji pod sovjetsko vlado je nad 1,100,000 brezposelnih, po največ duševnih delavcev.
Moskva, Rusija. — Problem dobiti in obdržati delo oziroma Francosko časopisje meni, da službo v Uniji sovjetov pod no-ni sedaj pravi čas za sklica- vim ekonomičnem načrt« je nje razoroževalne konferen- ravno tako težak, kakor je pod ce v Washingtonu.	kapitalistovskem režimom. Dol-
—o—	jro je že odkar je prešel čas. ko
Pariz. — Predsednik
lain-a.
Mr. Chamberlain je
Coo- je komunistična država zapo-dosegel po največ skozi priza-lidge vidi sedaj, ko se je kon- slila vse delavce in jim jamčila, devanje angleških diplomatov,, ferenca vnanjih ministrov v Lo- da ne bo prišlo do brezposel-z last i energiji in potrpežljivo- carno tako povovoljno konča-Qn0sti.
^ti tajnika Austen Chamber- la, najugodnejši čas za sklica- Danes jo v Rusiji pod sov-
nje nameravane konference v jetsko vlado nad 1,100,000 o-kmalo: Washingtonu. A povsem dru- seb, ki nimajo ne dela in ne je-po končani svetovni vojni uvi-,gačnega mnenja je francosko ja> Seveda, da to število ni ta-del. da Evropa jadra narav-; ljudstvo, ako se njih mnenje krt vznemirljivo, ako se vzame nost v žrelo nove vojne. To ga sme soditi po francoskih listih, v p o štev število celokupnega je privedlo, da je porabil vsa- kateri se rogajo Coolidgevemu prebivalstva. Še slabše je bilo ko priliko kjer se je le dalo in načrtu.	lansko leto. ko je bilo skupno
deloval za mir. Zavedal se jej Francosko časopisje smatra kakih 1,100,000 ljudi brez deda je za dosego miru v prvi Coolidgev nastop kot vmešava- ]a. vrsti potreba zbližati Francijo nje v evropske zadeve. (Za ča-z Nemčijo, kajti od te strani sa vojne, je ameriško vmešale pihal najbolj neugoden ve- vanje Francozom dobrodošlo.) ter.	j Dalje se tudi čita v francoskih
Pripoznati se mora, da sta listih, ' zlasti Coolidge bi se ne sr prizadevala, tako Aristide smel za to brigati, saj je bila Briand, kakor Gustav Strese- njegova platforma za časa mann. storiti vse mogoče, da bi'predsedniških volitev v Zdr. se prišlo do sporazuma.	j drž., da naj se Amerika nc
Sedaj je konferenca v Lo- vmešava v evropske zadeve."
PANAMA RAMCA POLICIJO.
Iz Jugoslavije.
Petdeset odstotkov policije narodne obrambe je odslovi jenih. — Ameriško vojaštvo ostane še v mestu.
Panama. — Predsednik Chi-ari v Panama je izdal ukaz, v katerem ukazuje, da se odšlo- ostanki vladike Rade Nježoša vi iz službe 50 odst. policije na- s Cetinja v grobnico na gori rodne obrambe, med temi je Lovčen.
tudi veliko častnikov. Policija| Grobnica validke Njegoša je v mestu, katerih je 600 bo vsa stala že pred vojno pa je dal reorganizirana. Mesto šteje avstrijski poveljnik Weber 66,000 prebivalcev.	! grobnico odpreti in prenesti
SLOVESNOSTI NA CET1NJU OB PRILIKI OBISKA KRA« LJEVE DVOJICE, KATERO JE POZDRAVLJAJLA 20,-000 GLAVA MNOŽICA. —DRUGE ZANIMIVE VESTI,
Slavnost v Črni godi,- j ček piva in 1 liter žganjsf S
Slovesnosti na Cetinju so se1 Ju^erjev, kosilo in večerja 18 izvršile po določenem progra- k™Jc«"jev. — Tako so jedli in mu. Z velikimi slovestnostmi so
prenesli krsto z zemeljskimi
pili štirje možakarji v Novem Sadu 6 dni in so zapVavili v vseh 6 dneh reci in piši 3 goldinarje in 37 krajcerjev. Tako je bilo 1. 1746.
-o-
Nesreča na Sv. Petra cesti.
Slika nam predstavlja Miss Esther Whang, dijakinjo, ka-
Na šentpeterski cesti v Ljubljani je nepreviden kolesar za-
Do tega koraka je privedlo Njegoševe kosti v neki samo- del ob g. vladnega svetnika in predsednika dejstvo, da ni po- stan na Cetinu, kjer so varovali pisatelja dr. Franca Detela licija vršila svoje dolžnosti ta- krsto z veliko skrbjo. Avstrijci ravno pred njegovim stanova-ko kakor bi mogla v dnevih s0 položili Njegoševe kosti v njem, ko je prihajal iz ŽOpnij-zadnjih izgredov.	I preprosto leseno rakev in jo ske ulice. Vsled močnega sun-
Ameriški vojaki bodo sedaj zabili z velikimi žeblji. To ra- ka je padel g. doktor na trdo za nedoločen čas opravljali po- kev so sedaj položili v novi sar- .cesto in se precej hudo poško-
carno končana. Zborovalci so se zadovoljni vrnili vsak na
So pač nekake podpore, ki jih dobivajo brezposelni, a seveda niso tako velike, da bi zadostovale za preživljanje, za-toraj trpijo nekateri veliko po-mankanje.
SNEŽNI ZAMETI NA ZAPADU. *
tera je stala dijakom na čelu Hcijsko službo pO mestu. Na- kofag. ob času revolucije v Koreji, sprotje med posestniki in na- Prihod kraljevske dvojice na Miss Whang je sedaj vstopila ien.niki še ni ponehalo, vsled Cetinje so naznanili topovski v North-western univerzo v te^a je dolžnost predsednika, streli. Na Cetinju se je zbralo Evanston, 111., kjer ..se hoče iz- da poskrbi vse potrebno, da se do 20,000 ljudi od vseh strani obraziti, da bo postala profe- vzdrži red. Predsednik je tu- Crnegore, iz sosednje Dalmaci-
doval. oskrbi.
Zdravi se v domači
Zdravilišče za tuberkoluzne otroke.
sorka.
V Sarajevo je prišla zastopnica angleškega rdečega križa
KRIŽEM SVETA
— Milwaukee, Wis. — John I. Beggs, predsednik Milwau-
moti!ni slučaji vsled zgodnje zime k<* električne železnice in I se poročajo od tukaj. Po celem ravnatelj 50 drugih korporacij.
nastopila ie tukaj v starosti 78 let premi besedu. ne pa kakor do se-'dolga izpadla po volji Franco-5	*ima' IM|8 1	J _ Bellefonte, Pa. — Za spo-daj, ko se je sosed bal soseda zov, potem bi tudi sedaj ne biio, 1 .
, , . ,	, ,	, .	1	-	• - » » i	nps Moinos In _ V nodt>. min na ponesrečenega postne-
kdaj ga bo napadel, ta strah je ega nasprotja. NaJS1 ze bo ka-	*lZlukaj snel U je ga letalca C. H. Amos-a. bodo
zaenkrat odstranjen.	korkoli hoče, resnica je, da mo- M° JL Pauai	ki jt
xt	; ^ ,-j j i	j vse Dobelil temneratura ie Da- postavili na najvišjo točko Nit-
Nemcija je ovrgla tajno po- ra < oolidge dobro prevdariti pooem. lemptuiuia jt pa
godbo z Rusijo. To je pustilo 1 predno pošlje vabila na name-bolj.sevike na cedilu, njih in- ravano konferenco.
Vsakemu je lahko znano, od St- Paul- Minn.— Trije smrt
kod nasprotje v Parizu
svoj dom, kjer se bo začelo z Washingtonu. Ko bi bila kon-!sc PolocaJ° H
rekonstrukcijo v pravem pome-! ferenca uravnave francoskega'PoXcro~~a,K U Je	- , -.r-,,.1
prava zima, snega je po nekod mmui
|di imenoval delegacijo, ki naj je in Hercegovine in drugod
jbi posredovala v sporu med ter mnogo tujcev Udeleženci F^enThTkri^ nTlogo! da posestniki m najemniki ter pri- go kraljevsko dvojico navduše vedla do konečne rešitve tega no pozdravljali, vprašanja.	£e Gb petih zjutraj so se raz
poredile vojaške čete po celem mestu, koder bi imel iti sprevod. Ob 7 sta prišla kralj in
razbitega
Je
150. OBLETNICA MORNARICE.
ustanovi na Balkanu več zdravilišč za jetične otroke. a -o
Vlak je povozil
med postajama Prača in
.... . Sjetlina na - progi Višegrad—
Washington. — S privolje- kraljica iz svojega bivališča in Sarajevo gozdarja Nikolo Ko,
njem predsednika Coolidgea in se napotila v cerkev, kjer se je vačevi5a Ker se je n€S1.ega s sodelovanjem privatnih or- vršila služba božja. Ob sedmih godila ponočif strojevodja ni ganizacij po vseh državah U- se Je Počelo opelo. V sredino ničesar opazil in tako ge je ni je in po ostalem svetu se bej cerkve Je bli Postavljen sarko- zgodilo> da je iokomotiva raz-dne 27. okt. t. 1. praznovalo1 fa*» v katerem je bila krsta s nes]a ostanke trupla 15 ki,0-150. obletnico ameriške mor- kostmi vladike Rade Njegoša. metrov daleč#
narice. Tako je zaznamovan dokončanem opelu so dvig-	-Q-
dan 27. okt. kot mornariški ni,° krsto' katero so kralj
dla tako nizko, kakor še ne po- *any gorovja motor
mnijo.	letala, s katerim se je P^^ ,dan kajti na tadan je "bil ~ri Aleksander, patriarh Dimitrije,
trige odslej bodo brezpomemb-' "Temps" piše med drugim Omaha, Neb. — \ nedeljo sleL11_	| ien predsednik Theodore Roo-! metropolit Dozič in general
ne. Dr. Stresemann in dr. Lu-'glede na načrt Coolidgea o ra-' 10 v l)ar urah Pad,° živo srebro _ — Chicago. 111 — Pet članovi	kater.	de] ^ Rrupežič nesli
t her, kakor hitro sta čutila, da zoroževanju, da bi bilo po njih.za 10 ^opinj, sneg.je padal družine .Joseph Farberja 16 49 |	živlienia del;val na to.,Tu je imel ohridski škof Niko-
zavezniki resno volio mnenju prava nevarnost za ;močno- ^iava zima ^	^	ave • Je ofcdolzenih
la.	j da kradejo po trgovinah. Pri
-o--i Hišni preiskavi je policija na-
VDRLI V STANOVANJE, U- »la raznega ukradenega blaga
imajo zavezniki resno voljo mnenju prava nevarnost za Nemčiji pomagati, sta takoj u- Francijo, ako bi sledili temu videla, da je najbolje, da se načrtu. Dalje se čita, "Franci-ne druži Nemčija z sovjetsko !ja uvidi največjo sigurnost za Rusijo, s katero je bila v pri- sebe v tem, da bo sama sodila
Zaradi odpovedi stanovanja
se je v Zagrebu zastrupila gospa Marija Novosel. -o-
iateljskih odnošajih le radi tega, da je imela vsaj enega zaveznika. Kako ji je bil ta za-
kaj je za njeno državo koristno in kaj ne."
Dalje tudi pravi člankar v
veznik pri srcu, se je pokazalo'gori omenjenjenem listu: "Zdr. sedaj.	drž. so zavarovane dovolj z
poboj v mehiki — pet mrtvih.
SMRTILI LETALCA.
Chicago, 111. — Pet neznancev je vdrlo v stanovanje Mr. Paul Murraya na 2943 S. Hal-sted cesti, ga ustrelili ter takoj pobegnili. Murray je bil letalec v svetovni vojni in je stanoval pri Mrs. Clara Page, ka-
morjem in mirovni problemi so za nje povsem drugega pomena kakor pa za nas. Oni le ho-jtera je izpovedala gorenjo iz-| Ko(čejo z raz or o že v a n j e m pripra- poved, ki pa najbrže ne odgo-viti do tega, da bi se našo fi- varja resnici. Mrs. Ana Liver-nančno breme zmanjšalo, da bi more, katera živi na 1859
v vrednosti $300. Stariši so zaprti, trije otroci, ki so tudi že kradli, so v oskrbi sorodnikov.
— Washington. — 'Cehoslo-vakija je končno pripravljena pričeti s pogajanji za uravnavo dolga Zdr. drž. Celokupni dolg te države znaša $115,-000,000. •
in pred
jega življenja deloval na to, j
da bi se ustanovila v Zdr. drž. M VeKminovič govor. Po njego-močna mornarica, a tudi glede , vem govoru so ministri nesli nato, ker je bila na ta dan pri- krsto, nakar se je razvil spre- ^naga poldrug milij-javljena kongresu prva bojna v<>d P° mestnih ulicah. ]adija	Ko je prispel sprevod izven
0	mesta so se napotili na Lovčen
z avtomobili. Kralj in kraljica
Velik požar v Subotici.
V Subotici je pogorel mlin gospe Ružice Januševič. Škoda iinaaa iiiiiijon dinarjev. .r 9th -o—
TL.
KOLIKO STANEJO ZLOČINCI CHICAGO.
Bogata beračica.
V Subotici je nedavno umrla
Mexico City, Mehika, je nastopil nanovo izvoljeni 1
guverner države Nuevo Leon I. i. v. , . „	U I	\ ® ' .' Siller svoje mesto, ga je čaka- laZje.^plačevali nas vojni in-21. pl. je pa izpovedala, da je _____ _____povojni dolg v večjih zneskih strelianie sledilo niiančevaniu
W.
la velika množica pristašev pred poslopjem državne zakonodaje in ga navdušeno pozdravljala. To pa ni bilo po volji pristašem prejšnega odstavljenega guvernerja Gonzalesa, kateri so pričeli streljati med množico in usmrtili pet oseb, večje število je pa bilo ranjenih. Med mrtvimi in težko ra-
povojm dolg v večjih državam, katere so bile naše zaveznice med vojno."
-o-
nagla smrt — vzrok alkohol.
streljanje sledilo pijančevanju pri Mrs. Page, katero je trajalo celo noč. Tudi Mrs. Liver-more je bila navzoča, a je odšla predno se je začel prepir.
činci stanejo mesto toliko, da — Crookston, Minn. — Earl bi lahko vsakemu od banditev Buleav. star 19 let in njegov dalo mesto po $20,000 letno, 14 letni brat Albert sta bila na da bi šli kam na oddih in pu-mestu mrtva, njuna 9 letna ses-| stili Chicago pri miru. Cenijo, tra je ostala nepoškodovana, da je kakih 30.000 zločincev v ko je avto v katerem so se
sta zadnji del pota na Lovčen be,.afica DoIfina Grodlč v sta_
■Chicago. 111. - R. Holden, j so Sarkofag ^apHi! "j ^ 84 ><*• - *	^
predsednik komisije za zločin- vzel s prsi aibansko medaljo in ce v Chicago je dejal, da zlo- -Q položi) v krst0.
-o-
Iasil za zapuščino, je pobrala
Jugoslavija in Grčija.
žili zadel na križišču v Northern Pacific vlak.
— Sheboygan, Wis. — Ban-
Atene, 22. sept. (Izv.) vrnitvi iz 2eneve je zunanji minister Rendis poročal vladi o
vo- Chicago. Od leta 1900 se je za delovanju Društva narodov. ŠIRITE _ j —i.____Novinarjem je dal izjavo, in rekel, da bodo odnošaji s kraljevino SHS postali prisrčnejši in Pogajanja se bodo
njene stvari policija. Policija je našla v žimnici skritega precej našega denarja in 80 starih: avstrijskih tisočakov, ki jih je Po starka skrivala tudi pred zamenjavo.
-0-
100 odst. pomnožilo zločinstvo.
-o-
— Rim. — Predsednik Irske,
AMER. SLOVENCA.
Los Angeles, Cal. — Tukaj Sa Frank McGlone, kateri
je na nagloma umrla Mrs. Craig Biddle, ki je bila promi-nentna v boljši družbi. Zdravrnjenimi je največ prominetnih niki so ugotovili, da je smrt na-advokatov, kakor tudi neki u- stopila vsled preveč zavžitega
p... Je	Pr"P"'- diti So oropali tukajšno poštno W. T. Cosgrave in soproga, je zaupnejs, pogajanja se
Pohaja seda, zasleduje neke-	inodnesH za $150,000 prišel v Rim kot priprosti sve- nadaljevala d.plomaticmm po-
JC znamk. Banditi. trije ali štir- toletni romar. Italijanska via- torn, da se res.jo sporna vpra-je po številu so zavezali čuvaju da ga je sprejela, kakor se spo- sanja in da se sklene pnjatelj-oči, nakar so začeli pleniti. Po- dobi predsedniku kakšne dr- ska zveza V zvezi s tjm poi-o-licija jih je sledila do Fond du zave.	llstl- da bo Pnsel v Be,«rad
bil tudi navzoč.
civilna vojna grozi chilski državi.
Santiago, Chile.—V Santiago niverzitetni profesor. Napadal- alkohola. Policija pa* z izjavo so nastali nemiri, vsled ci so se takoj pomešali med zdravnikov ni zadovljna, mar ljudstvo in se jim je v zmedi posrečilo ubežati.
Lac.
— Chattanooga.
je dala vlada ukaz več raziskuje še dalje, ker je vladna poslopja
mnenja, da je bila Mrs. Biddle vojaške čete s strojnicami ob- ranjeni, eden smrtno,
NA SEVERNI TEČAJ SE LAHKO PRIDE Z LETALOM. .
Washington. — Severni tečaj, kakor sploh vse do sedaj še neodkrite ledene pokrajine
zastrupljena.
kolile palačo, katero imajo nalogo. braniti v slučaju napada.
Eno mi
česar ljo od Graysville, Ga. je skočil Castro neko banko, ter odnesla zastražiti s tira proti jugu vozeči vlak; i $42,000. Policija ju je izsledi-.V soboto so'trije železniški uslužbenci so la in privedla pred sodišče,
ranjen kjer sta bila obsojena vsak na je tudi en potnik.	"	3 let ječe in po 20 udarcev s
— Havana. — Od tukaj po- palico.
— Rock Springs, Wyo. —
— Nanaimo, B. C. — Tukaj kot novi grški poslanik Polik-sta napadla, E. Gorman in L. roniadis.	----
j Dasi je vlada izjavila, da je ročajo o silnem potresu, kate-
TATOVI OSNESLI BLA-
•r	-------- ----- f ——	.Z-—,* VV MJ V \J U11UV«	V* VUUj 1» M W- J	•	—
GAJNO.	mir že vzpostavljen, vendar rega so občutili prebivalci v Tukaj so bili snežni zameti,
Chicago, 111. — Ko sta se vr- ljudstvo temu ne veruje in je Santiago. Škode sicer ni nare- kateri so povzročili, da je živo nila Mr. in Mrs
Tihotapstvo * tobakom.
V	Foči je policija prijela večjo družbo tihotapcev s tobakom. Zaplenili so 70 kilogramov tobaka.
--o-
Iz dobrih časov.
V	Novem Sadu so našli staro listino, na kateri stoji zapi-
Charles Pop- silno razburjeno. Nemiri so na-'<dil, a ljudstvo se je silno pre-|srebro padlo jako nizko, tako,,	.
se po zatrdilu MacMillanovega pel iz sprehoda domu, na 5265 stali, ker je ena vojaških skupin strašilo. Sunek je bil veliko da je nastopila že prava zima. san°. koliko so potrosile stili
Lawler ave., sta opazila po sta- sovražna Col. Carlos lbanez-u, novanju velik nered. Takoj ji- katerega hočejo strmoglaviti, ma je bila jasno, da so za časa Veliko nezadovoljstvo vlada njujinega odhoda obiskali dom med trgovci in podjetniki sploh, nepovabljeni gostje, kateri so kakor tudi med inozemci, ka-poleg drugih dragocenostih od- teri imajo veliko denarja inve-nesli tudi blagajno, ki je teh- stiranega pri raznih podjetjih, enkrat poizkusi, se bo gotovo (tala 500 funtov, v kateri je bi-1	0
doseglo zaželjeni cilj.	lo $2,000..	1 ŠIRITE AMER. SLOVENCA.
spremljevalca na zadnji ekspe-diciji Mr. R. Byrd-a lahko doseže z letalom, da so le temu primerno opremljeni. Byrd je zelo slabe volje, ker se je zadnji polet ponesrečil, rekel pa je, da je siguren, da ako se še
je
močnejši, kakor so bili oni pred enim mesecom.
— Pottstown, Pa..— Šestnajst oseb je bilo ranjenih ko je neki dirkač s svojim avtom priletel v ograjo in jo podrl, ter zavozil med gledalce. Vsi ranjeni so bili odpeljani v bolnišnico.
—	Urbana, III. — Sodnik osebe v šestih dneh za razme-Franklin, je izdal ukaz, da mo- roma dobro hrano m pijačo, rajo biti ob nedeljah vsi kine Kačun je predložil gostilničar in druga gledališča zaprta. jPetar Posnin in se glasi: V ne-
—	Severno od Des Plaines deljo: 4 vrčke piva po 5 kraj-je skočilo 7 voz Northwestern cerjev, večerja 9 krajcerjev.— tovornega vlaka s tira, pri £e- V pondeljek: 4 vrčke piva po mer je prišel Joseph Wasek, 5 krajcerjev, kosilo in večerja doma iz Chicago ob življenje.120 krajcerjev. — V torek: 1 vr-
DENARNE P0ŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALUO.
AVSTRIJO, ITD. Nais banka ima sroje tasta« cm s pošto in zanesljivimi bankami * starem kraja in naie poiiljatre to 4» «tmTljene prejemniku sa dom aH a* adnjo poito točno in bres ritke*-•dbitka.
maia cene sa poiiljke r dinarjih te • rah to bile včeraj sledeče: Skui) no • poštnine:
500 — Din. _______________ $ 9.55
1,000 — Din........
2,500 — Din. ______
5,000 — Din.___
10,000 — Din. ______
100 — Lir______
200 — Lir __________
500 — Lir________
1,000 Lir — __________
Pn posiljatvah aad
_____$ 18.75
__$ 93.00
_____$185.00
------$ 4.80
____$ 9.25
______$ 22.25
______? 43.25
10.000 Du>
»d 2.000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat m* •ta. dostikrat docela nepričakovan « absolutno nemogoče določiti nu> •naprej. Zato se poiiljatre nakafef« no cenah onesa dna. ko mi sprtjasa mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUPl V JUGOSLAVIJO IN SICER POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV NO.
Vse pofc'ljatre naslovne at 8LO VENSKO BANKO
zakrajSek * ceSarkk
455 W. 42nd ST, NEW YORK CITf

____Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen let* 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1»91.
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday.
— PUBLISHED BY —
Edinost Publishing Company
1649 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA:
Za Zcdinjene države za celo leto..................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year .V.......... I "I!! isJ^O
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
"	For Chicago, Canada and Europe per half year... .$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na urednižtvo pravočasno' in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
Delavsko
vprašanje«
Konkurenčni gospodarski sistem je krut in neusmiljen. Kakor mora leži na posedujočih in jih drži v neusmiljenosti — ta sistem ne pozna bratstva, ljubezni, ne usmiljenja. Posedujoče goni, da še bolj grabijo na škodo drugih revnejših. To povzročajo ideje konkurenčnega gospodarskega sistema. Ideje svoje vrste so in te jih tirajo v svojo skrajnost.
Zato pa človeštvo ne bo priplulo v mirnejše vode medsebojne zadovoljnosti, dokler bo vladal ta sistem: zakaj, ideje materializma so pogazTle ideje bratstva, ljubezni in usmiljenja. Da je to resnica vidi lahko vsak, ki opazuje današnje gospodarske razmere.
S pravičnega stališča je velika krivica, drf eni posedujejo, grabijo, čezmerno uživajo, se valjajo v bogastvu ; a na drugi strani velika večina trpi, dela samo za druge in zraven živi še v bedi in pomankanju. In ko zaprosi za kak pribeljšek, ga posedujoči nahrulijo z upornikom in nezadovoljnežem. Naj bo to temelj potem medsebojnega sporazuma ? Ne, ne more biti!
Krščanstvo s svojimi edino pravimi in praktičnimi nauki svari bogatine že od svojega začetka.. A kaj se današnji brez-verni kapitalisti menijo za Kristusove nauke. Oni žive sv^tu, m am on je njih Bog, tega spoštujemo, Kristusa tajijo in zasme
v politično življenje. Le izobraženo delavstvo bo našlo pot do izboljšanja. Začelo bo voliti svoje zastopnike v zakonodaje in ker delovno ljudstvo vendar tvori večino po vsem vesoljnem svetu, lahko zagospodari zakonodajam in odtod lahko polagoma samo ustvari boljše gospodarske razmere, bolj pravične, kot jih ustvarjajo kapitalisti. O tem bomo nadaljevali zopet v juteršnjem članku.
ilovica za pomilovanja vrednega našega sobrata Mike Sojato-viča, kateri je zgubil vse na svetu svoj vid, da revež ne vidi belega dne. Seveda gre vsa čast in pohvala nekaterim članom društva, ki so poskrbeli
Tooele, Utah.
Cenjeno uredništvo A. S.:— Iz vseh krajev dežele vidim zanimive dopise in ravno od tukaj iz te naše daljne zapadne države Utah ga pa še ni bilo — vsaj iz naše naselbine Tooele ga še nisem videla. Da pa ne bodo cenjeni čitatelji mislili, da tukaj spimo, bom pa jaz nekaj napisala. Če prav sem bolj vajena drugih hišnih del, kakor peresa bo mojim skromnim vrsticam morda usojeno priti na dan, ter sporočiti, kako živimo tukaj.
V Tooele je bolj majhna slo-j vemo, kdaj nas lahko nesreča
zapustiti domovino ter se preseliti v inozemstvo, je bil logičen zaključek njegove predvojne politike. \
Tekom svoje sijajne politične k arije je je dr. Šušteršič zavzemal premnoga odlična me-
RAZNO.
SNEŽNI ZAMETI NA ŠVEDSKEM.
mm
Katoliška cerkev v Mehiki
Stokholm, Švedsko. — Od sta, bil je častni član neštetih tukaJ Poročajo o silno hudi zi-občin in društev, imel je visoko mi» ki J"e že nastopila z vso svo- | je pritisnjena momentno ob državno odlikovanje, igral je J0 strogostjo. Severne in vzhod- steno. Katoliški duhovniki in veliko ulogo v avstrijskem par- ne Pokrajine je zamedlo s sne-j katoličani so preganjani. Cer-lamentu ne le kot načelnik Slo-	kjer je tudi divjal silni kve so oropali, škofje in duhov-
venskega kluba, temveč tudi vihar» Večina brzojavnih dro-|niki so večkrat v nevarnosti za kot eden voditelj Slovanske	med Stokholmom in Up- svoja življenja. Tujezemskim
Jednote.	i ie podrtih, tudi na drugih duhovnikom ni dovoljeno v de-
Po izselitvi iz domovine je lastninah je veliko škode. Po želo. Katoliški učni zavodi, bival dr. Šušteršič več kot štiri nekod je snega do 18 palcev, j kjer .bi se vzgajala domača du-leta na Solnograskem in Tirol- ^ Stokholmu so bili taki zame-j hovščina so prepovedani. Če bo skem. Od tu se je v posebni da je bil tri ure ves promet., vladalo tako naprej bo v par le-brošuri "Moj odgovor" objavil P° mestu ustavljen. Tudi na, tih jako redek katol. duhovnik svoj konfiteor ter naznanil svo- morJu je bil vihar, ki je poto- v Mehiki.
je popolno politično spreobr- pil ali drugače poškodoval več| To je slika in posledica brez-njenje.	jparnikov. Od obrežja so videli j mejnega protiverskega fana-
V domovino se je vrnil dr. pet mornarjev držečih se ostan-Sušteršič 1. 1923. pred volitva- ka razbitega čolna, rešitev je mi. Skušal je se zopet aktivno bila nemogoča, pogoltnili si jih
vse potrebno. Torej bratje in
sestre še je dosti nerazorane- udeleževati'polkiTnVga^žTvlje- vaIovi
ga polja. Se jih je, ki niso pod nja in organizirati stranko, a	^ -°-.
je padel.	Žrtev poštenja.
Pokojni je živel nad 30 let v* V Vukovaru se je ustrelil najsrečnejšem zakonu ^gospo "^dni trgovec Branko Bran-
okriljem naše Zveze. Malenkostna je svota za pristop iste (če se ne motim še znižana).
tizm^a v Mehiki. Katoličani vsega sveta so prošeni, da se spominjajo v molitvah sobra-tov katoličanov v,Mehiki, da bi jim Bog dal stanovitnost v tej preizkušnji.
Fanatizem tu, fanatizem
venska naselbina. Kakih dvajset družin ter nekaj samcev. Te pa še druge narodnosti, kakor: Hrvatov, Italijanov, Gr-
A kdo je skusil kal bolezni, ali Bogomilo, hčerko nekdanjega kovič- Ljudem je prodal mnogo tam. Precej ga je tudi med naše huje nezgode, ta ve ceniti, šolskega nadzornika dvornega bla^a na UP" Ker Pa ljudje niso šimi slovenskimi ' ,]!iedn° di;Ulty°- Mi svetnika Šumana. Od njegovih točno Plačevali dolžnih mu Kjerkoli imajo kai
sinov je padel eden v vojni.
brezverci. ko moč, po-
zadene al, smrt doleti.	j Kot č]ovek je bn k ^ dr
Nadalje sporočam veselo Šašter6ič mož železne volje in vest, da sta si obljubila zakon- |oaravnost vzgled pridnosti,
,	- . ,	M ,sk° ZZ sob^at.Jo^n Rebo] IV- vestnosti in točnosti. Za vedno
kov, največ seveda pa Mor-jgdč. Mary Prpič dne 27. sep-jostane
itembra. Svatba se je vršila na
Kjerkoli imaj
zneskov, tudi on ni mogel pla- kažejo svoje fanatične zobe. čati točno svojih obveznosti.' Kaj bi le bilo, ko bi imeli na-
je šel
moncev.
Z delom gre tukaj bolj sred- j domu obeh, kjer smo se nje. Naši možje zaslužijo le to- nitno zabavali pozno v noč. liko, da se pošteno preživi vsak Vama kličem: bilo srečno! svojo družino. Delajo povečini j No, g. urednik zdaj se je pa vsi v rudotopilnici Internatio- j moj dopis precej zavlekel, bom nal Smelding Co.	ipa končala. O priliki se bom še
A Čeravno nas je bolj malo °*Ia8ila- ako *>o tem mojim imamo svoje društvo, ki lepo skromni™ vrsticam mogoče pri-napreduje, namreč štev. 22 na dan- <B°: Le še večkrat
njegova slika kot ena najmarkatnejših v novejši zgo-lme- ciovini slovenskega dela našega naroda. Umrl je ne zapustivši bogastva.
Mir in pokoj njegovi duši! -o-
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
To je moža bolelo, da prostovoljno v smrt.
-o-
Izvršitev smrtne obsodbe v Be-lovaru.
5i protiverski rdeči fanatiki ala P Zavertnik, Molek, Skubček, Trček in drugi njih vredni bratci kako politično moč v svoji oblasti?! Duhovnike in katoli-Tukaj je bil obešen cigan' čane bi h steni postavljali in bi Jožo Oršoš, ki je v okolici Ko-i iih vpihavali. ka«or so ruske
privnice pobil in oropal celo rodbino. Žalostni prizor je prišlo gledat 600 ljudi!
-o-
........ ...	"j*"	cj/u. tjj^iiiv, ivi ciiftjiju ni ionmc- i	'	--, , r tr 1 n c"f O	i >
hujejo. Ameriški, angleški, francoski in drugi framazoni via- ; Zapadne Slovanske Zveze. I-,*'	' P" ureaj
Rim.	i "	Nezgoda. ,
Dnelo. novembra t. 1. se vrši' lvan Smiljanič, baje potnik v cerkvi sv. Petra spominska ,z DJakova- Je na glavnem ko-
slovesnost za nicejski cerkveni
lodvoru izstopil iz brzovlaka.j preden se je ustavil. Smiljanič
osebno z dvorom, kardinali ]e taJko nespretno skočil z via-
ka, da je obležal nezavesten.
njen polovica za društvo in po-
Apolonija Mehle.
opominja postopati bolj žev delavcev. Neovrgljiva resnica je, ki ostane večna, da je Krščanstvo in njegova Katoliška cerkev storila za reveže več. kakor katerakoli organizacija na svetu. To potrjuje jasno zgodovina vseh vekov.
Vprašanje pa je, kako rešiti svet, ki se je zasužnil sam s svojim brezverstvom in s svojo vero v materializem. Na
vprašanje je odgovorilo že nebroj učenjakov socijalogov. Vsak glavar kranjski, bivši organiza- končno nastopila smrt, ki je I seveda predstavlja svoje ideje in opeva njih praktičnost. Vo- |tor in in voditelj SLS, dolgo- rešila bolnika hudega trplje-*1
" DR. IVAN ŠUŠTERČIG. mno*° ra2*oval"J'al 8 *<>-!
progo. Proti večeru pa že ni mo-V sredo, dne 7. okt. je umrl gel več govoriti. V torek je pri-to dr. Ivan Šušteršič, bivši deželni čela agonija in ob pol 10. je I
ditelji onih delavcev, ki so zavrgli enako, kakor bogatini vero v Boga drve v svojo fanatično smer in.mislijo z silo reformirati svet. Toda, ali bo s silo šlo? Ali bo na svetu kaj boljše, če sedanji red porušite do tal? Ali ne bo treba potem popolnoma od kraja začeti? Ali ne bo to nekak prevrat, ko se bo ene vrste absolutizem zgrudil s prestola in bo istega zasedel drugi? Ne, tako ne bo šlo!
Krščanstvo uči, moli in delaj, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. To se pravi, pomagaj si pravično in Bog ti bo pomagal. Tu še le zadenemo na pravo točko, ki bo nas povedla k mislim, ki bodo podale nekake misli za resnično, pošteno in pravo razrešitev tega kočljivega vprašanja.
nja.
Dr. Ivan Šušteršič je bil rojen dne 29. maja 18f>:5 v Ribnici kot uradniški sin. Po do-
letni državni poslanec ljubljanske okolice v dunajskem parlamentu.
Pokojni dr. Šušterčič je bolehal skoro že leto dni, vendar vršenih študijah (promoviral pa ni nikdar vprašal zdravni- je 1. 1889. v Gradcu) se je poka za svet. Zadnje čase, ko se svetil odvetniški karijeri ter je je njegova srčna napaka kri-! kmalu začel aktivno posegat/ Jtično poslabšala, ga je zdravil v politiko. Takrat se je v slo-l p rim arij dr. Jenko. Po njego-; venskem političnem življenju
nadškofi in škofi. Romarjem, se bodo takrat mudili v Rimu, se nudi izredna prilika, ker se bodo lahko cele slovesnosti udeležili. Slovesna služba božja se bo vršila po grškem obredu.
o-
Lurd.
Na inicijativo tarbskega škofa Schopferja se je osnovalo
Slučajno se tam nahajajoči zdravnik g. dr. Travner je nudil ponesrečencu pomoč. Pri padcu si je pretresel možgane. Prepeljan je bil v bolnico.
-o-
Nesreča z granato.
V nevesinjski okolici so imeli nedavno topničarji svoje vaje. Streljali so ostro. Po vajah
vernike ala Trockij in njegovi kompanjoni. Da bi resnično tako nastopali, ako bi imeli kako politično moč v svojih rokah, kaže dovolj jasno zadnja konvencija njih rdeče jednote.
* * 4
Že p ar k rat sem zapisal, kak-, "ni "delavski voditelji so naši s o venski odpadniki. Zavertnik, Molek i. dr. ki dnevno frazari-jo in se predstavljajo, kako so za delavca, so. največji .blufarji, ki jih je kdaj poznala zgodovina slovenskega naroda. Poglejte kakšen je njih boj za delavstvo. Mesto, da bi narod gospodarsko izobraževali ter narod združevali, napadajo posameznike, ki so ostali zvesti
__-----,______________ ■	.verskemu prepričanju svojega
društvo zdravnikov za celo so "k*h otl'?c'	kosc<; slovenskega naroda. Verska
izstrelkov. Neki deček je našel zavest slovenskega delavca v celo. nerazpočeno granato. ;Ameriki je tista stvai%
|vih izjavah si je nakopal bole-! pripravljal; velik zen s svojim napornim delom v Mladi koncipijent
Kako naj si delavstvo pomaga? Da bo zasijala tudi nje- i Preišnjih letih, kateremu so se kovanje v polni
mu boljša doba prihodnjosti, da bo imel tudi on dostop do mi- imAOimji	1.....Mm ' *	T*~
ze, katero je pripravil in pogrnil Stvarnik za vse Zemljane. To "kako" potrebuje pa modrovanja. Ko bi bil svet prežet s duhom Krščanstva bi bilo lahko. Človek prežet s Kristusovimi nauki, ali boljše Kristusov človek, ako bi bil tak, bi bil Ijubez-njivo jagnje, bi ljubil svojega bližnjega, s svojim bližnjim bi skupaj živel v veselju in sreči, pa bi tudi skupaj z njim trpel v trpljenju. A kaj, ko je takih tako malo in nasproti tem, pa ogromna večina samih koristolovcev med vsemi sloji. Je nemogoče, ker človek sam tako noče.
preobrat.! je priča-meri izpol-
pridružili tudi • razburljivi in nil. Kmalu je bilo vodstvo težki pretresljaji prevratnih in slovenske politike v njegovih j poprevatnih dni.	I rokah. Dr. Šušteršič je postal
Cez poletje se je dr. šušter- ustanovitelj in organizator SL-šič zdravil v Bolcanu, po po- S. Izredna politična nadarje-vratku domov pa je odšel v Ra- nost in neumorilna pridnost so dence, kjer ga je prošli teden mu pomagale od uspeha do zadela kap. Ohromela mu je uspeha, SLS je rastla ž njim in leva stran telesa. Prepeljali so on ž njo. Že 1. 1896. je bil prvič
Francijo. K društvu lahko pristopijo vsi katoliški zdravniki, kateri spremljajo romarske vlake v Lurd in se sploh zanimajo za čudežna ozdravljenja. Društvo obstoji izključno na verskem in zdravstvenem stališču. Vsaka politika je izključena. Na čelu društva stoji zdravniški zbor, ki preiskuje bolnike v Lurdu.
- —o—mmm
Poljska.
Dne 8. sept. t. 1. so poljski nadškofi vseh obredov položili prisego v smisli 12. člena poljskega konkordata. Temu slovesnemu trenutku sta prisostvovala ministrski predsednik in minister za uk in bo-
Vzel jo je s seboj domov, kjer >o se otroci ž njo igrali. Med
ki je
najbolj na poti tem brezvest-
i	,,	nim rdečim korifeiem. Kapita-
lgranjem pa je padla granata Hsti> kj izseKavajo ub delav_
na tla m se raz počila. Ubila je ce jim niso na poti a pa ^ tri otroke, četrti pa je težko jim je slovenski duhovnik in pa
,anjen* _ __i slovenski katoličan. Proti tem
~ ° ;	. j tulijo, kakor lačni levi. In ker
Oprostite, gospica, niste lproti njim ne morejo llastopiti
mogoče Vi moja nevesta ?
, Jaz sem namreč svoje naočnike doma pozabil."
LED! LED! LED!
V vročih dneh mora imeti rsaka i bi Še fanatizem bil.
drugače jih bodo skušali po-jtom svoje rdeče jednote odvrniti od katoličanstva. Ako ni to \ostuden protiverski fanatizem, j potom sploh ne vem, ka j naj
Krivda,
ga v Ljubljano, kjer se je nje-'izvoljen v deželni zbor, 1. 1902. ^ocastJe-
Kako pa? Za sedanje čase je edina pot za trezno delav- govo stanje stalno slabšalo, je postal ppslanec v dunajskem
stvo v tem, da se izobrazuje. Delavske strokovne organizacije
Bolezen se
je komplicirala, parlamentu, leta 1912. je postal
naj imajo najvišjo nalogo delavstvo gospodarsko izobraževati. jboIn*ku Je popolnoma odpove- j Šukljetov naslednik na stolu Ustanavljajo naj se lokalne delavske šole, v katerih nai se de- ,dal že,odec m šest dni ni niče- kranjskega deželnega glavarja. lavstvo strokovno gospodarsko izobražuje. Navaja naj se jih sar zaužil- Do pondeljka je bil Še bolj njegova velika politika. ^ OJa nc
'	,že Pri Popolni zavesti ter se je Ko je ob prevratu 1918 moral 1e mJ60L 1
Kaznovani uboj.
Maroko.
Katoličani se silno čudijo, da so francoske čete na maroškem bojišču brez duhovnikov.
morejo dobiti tolaž-tudi pogrebi vojakov brez duhovnika.
gospodinja led, O hladi z njim p.ja- [da je tako daleč prišlo je pa v ce, da meso ne zadrsi, mleko ne skisa. I,	J F
tera ga od slovenskegra ledarja še ne
t, t. d.	| tem, ker slovenski delavec je
Chicaške slovenske gospodinje ku-; krotka ovčica mehkega slovan-pujejo le^od slovenskega ledarja. Ka- ,Bke^a srca in kot tak odpira
volk'a
JOEPAPESH '	------y 80 U
182CIIICAGO 27lt	|de na polju naše verske in na-
^liJCAGO ILL..	rodne zavesti so pa jasne po-
On pnpclje led na dom. prodaja in Medice pred nami. Kdor jih ne
vidi, jih noče, ali je pa popol-
----n- - - —»	avuai j« S«- II*	«	, .
kupupe naj to storH Pokličite na tele-| VsaKemu niaskiranemu Con: Caiial 2686 in v prašajte za: j vrata svoje koče. Kaj
zgrabi j ivi volkovi naredili ško-
' J . . ______!• _ -	.
razvaza premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoči
noma slep!
■ itwwww www www WW wmwm mmwww W
Nemški spisala E. Handel-Mazzeti.
"Za gospoda Roito," mu je segla mi-
dičnim dalmatinskim naglasom proti mi-
1 osti ivi gospe. Peljal jo je v Goethejevo so-
bo in sedel z njo na moderno zelen divan. "Ali ste si ga morali zopet navezati na vrat?"
"Saj veste, gospod doktor, da je hotel na vsak način ven. Ne ustregla bi mu, če bi se ne vmešal v stvar Moric. — Ubogi oče ■sem in ubogi oče tja; saj ni tako bolan;
lootliva v besedo. "Ne bova stanovala sku- prav lahko ga imaš doma. . . S
paj. Zame pripravite Goethejevo sobo."
Šla je z doktorjem po stopnjicah navzgor in se ni niti enkrat ozrla po možu, ki sta ga vodila dva služabnika.
Kako se je postaral v teh šestih letih! Takrat je bil dobro ohranjen, krepak starejši mož — danes pa je ubog starček. Lasje so* beli, obraz upal in naguban. Telo popolnoma sključeno. Težko se je naslanjal na vrtnarjevo ramo in pri vsakem koraku je zasopel. .
"Pustili bi ga vendar v našem zdravilišču!" je pripomnil zdravnik s svojim melo-
mo je ta dobri človek, kakor pač veste,, ob-delaval tudi ravnatelja zavoda, tako da se končno ni dalo ničesar drugega storiti, ko popustili. Stari je hotel na Rotbrun — dobro torej, storila sem to in se prepeljala z njim na Rotbrun. Toda nihče ne more od mene zahtevati, da bom sedela tu in se zabavala z možem, dokler ne bom sama ztio-rela. Vzorni sin Moric bo itak prišel danes ali jutri sem, da se pobota z očetom. Ostane naj torej kar tukaj — pri ubogem, za svoje človeške pravice, prevaranem muče-niku. Jaz moram radi svojih živcev v Can-
nes."
Položila je potni kovček na mahagonijevo omarico, ga odprla in vzela iz njega skatljo cigaret in steklenico z dvema kozarcema .
"Vam li smem ponuditi cigareto, gospod doktor?" je vprašala. "In maraskinca mogoče tudi ?"
*'Ne maraskinca," je rekel. "Vina ljubezni, vina ljubezni!"
"Gospod doktor!" lllinila je začudenje.
"Vino ljubezni hočem piti z ono, ki jo obožujem. Veste li za ime?"
Zmajala je z glavo.
"No? Tedaj Vam ga povem."
"Čemu baš meni ?" je vprašala igrajoč dalje svojo naivno vlogo.
"Milostliva gottpa, resno govorim z Vami. Poslušajte me. Se čudite moji zaupljivosti? Spomnite se, da ste me izbrali za svojega zaupnika pred dolgim časom. V oni, za vas tako grozni Uri, ko se je pojavila pri Vašem možu blaznost. Takrat ste
mi povedali zgodbo o deklici, ki so jo prodali staremu možu Ln ki je v svoji mladosti, mesto da bi uživala, samo trpela. Ne čudite §e, da se je v meni zbudilo zanimanje za ubogo deklico, za turobno lepoto nezadovoljne žene —"
"Gospod doktor, prosim, da nehate," je rekla gospa pl. Roita. "Moje takratne izjave bi morali pazljivo sprejeti. Pomislite,
v kakšnem stanju sem se nahajala. Prodana — beseda ni dobro izbrana. Mnogo sem trpela, to je res, toda naš zakon v začetku ni bil slabši kaljor drugi dandanašnji zakoni. In vse bi bilo dobro, ko bi me stari mož za žilev mladosti, ki sem rmi jo doprinesla, vsaj malo hotel odškodovati. Tega pa ni storil — iz skoposti. Če sem jaz, otrok, kot sem bila, izrazila kako željo, je začel računati. In to se mi je upiralo. Poglejte n. pr. to nesrečno zgodbo I. 94. Zakrivilo jo je zopet zgolj njegovo skopušt\-o. Želela «em železen balkon. Ni ga hotel na noben način napraviti. Desetkratni milijonar, pa
mu je bilo žal za par sto goldinarjev! Rajši je pustil, da se je človek ponesrečil. Razumete, gospod doktor, da sem polagoma izgubila sleherno čustvo za tega človeka?"
Govorila jc z veliko živahnostjo in končno že vsa v ognju.
'No," je ponovila. "Ali razumete?"
"Da, razumem; samo tega ne, da ne mislite na srečnejše dopolnilo svojega bitja Kdaj boste odšli od tu ?"
"Danes s ponočnim vlakom."^
"Dobro, potem imamo v P. tranjim vlakom."
Zravnala se je.
'Kdo — mi?"
"Ne smete se voziti sami. Vaši živci so zelo napeti; bojim se živčnega napada, zato Vas bom spremil."
Bolni mož je ir edtem ležal v zeleni sobi na zof, ter je vedno in vedno povpraševal služabnike, kdaj da končno pride milortli-va gospa; da ji ima nekaj važnega
zvezo z ju-
r -

Zapadna
Slovanska
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK oi-AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
4. LETA. -
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Adolph Aniichcck, 4701 Grant Street, Denver, Colorado.
1.)	Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — 1, Bo* 171, Pueblo, Colorado.
2.)	Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville. Colo. Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver, Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni sdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
NADZORNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Frank Okoren. 4823 Emerson Street, Denver Colorado.
2.)	Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado.
3.)	Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N- Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave,, Pueblo, Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely, Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocrnan, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado.
3.)	John Starcšinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski^ovenec Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se po&iljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniike nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih Članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
CICERIN.
Ljudje stare šole pravijo, da ima svet danes samo dva velikopotezna državnika, Lloyda George-a in Cičerina.
go izpremenilo. Nemško-ruska j Danes je to drugače. Danes se zveza je postala skrb Evrope mora boriti poljska industrija in vsa diplomacija evropskih;na eni strani proti nemški kon-velesil se je vrgla na to, da to(kurenci, na drugo stran pa zvezo raztrga.	j je pot zaprta.
Najprej so poskušali s trgov
Ji
skimi pogodbami pridobiti Ru-
. , j. . . ,	„ tsijo na svojo stran. Toda Rusi
Cičenn je diplomat stare rus- J ,, *	. .. xvum
ke šole, diplomat od stroke, iz- ^	! "
učen diplomat. Stara caristid-j	^ ^
na ruska diplomacija ni
slaba in ima veliko šolo za se-,
boj. V tej šoli se je izučil tudi lgajanja
MEH ZA SMEH.
Kar ne more biti.
rp ^ .... . , -	Neki zaljubljenec prišel v
To ve ruski diplomat Cicerin vas pa se je tako v pogovtfr po-
Čičerin in danes lahko rečemo, da je Cičerin vreden naslednik staroslavne ruske diplomacije ne kot potomec stare ruske plemiške rodbine, ampak po svojih diplomatskih sposobnostih.
prav dobro in zato je napravil dal z očetom izvoljenke, da ni-J proti Angliji svojo proti pote- ti opazil ni, da je pri njegovi zo s Poljsko Prišel je v VarSa- ljubici njegov tekmec. — Neki
- 'pitalistični mentaliteti ni mo- ZJLHi^ eJmS^P-edaia 2 ^JF^fe™** - Nemčijo. Ce pa ima^ala dgania kl^pove^-
brezuspešna so se lotili prema- Cičerin svoj hrbet krit v Evro- la dobrega je vse izpustila gane Nemčije z zlatimi oblju- pi s Poljsko, ima v Aziji proste QOUiega Je lzPUSLlIa
'roke proti Angliji. Nemčija je Proti Rusiji so nastopili dru- sedaj sprejeta v Društvo naro-gi mojstri v diplomaciji, An-| dov in bo šla v politiki z Angli-gleži. Ti so čutili na svojem ži- jo. Poljska pa bo šla odslej z vem telesu veliko nevarnost, ki Rusijo.
Iz njegovega privatnega živ- .	- * . v	„
f je ogrožala in se ogroža glavno korenino njihove moči in
ljenja vemo, da je živel kot carski diplomat jako skromno, ker je ves svoj denar porabil za podporo siromašnih ruskih preganjancev. Njegova zmernost in skromnost je bila naravnost špartanska. Kljub te-i mu pa, da je skoro ves svoj denar razdal je še vedno ostal
♦ * *
Delodajalec — "Vi ste danes pozni John, zakaj niste prišli o praven času?"
John — "Veste gospod, poročil sem učiteljico, in ker sem
sinoči prišel eno uro prepozno
domu, me je danes kaznovala
fti pridržala eno uro doma." * * *
Fanika trgovki — "Gospa"! — mati so rekli, da je bila muha v torti katero sem sinoči kupila."
Trgovka — "Reci materi naj vrne muho, potem ji dam drugo torto."
* * *
On — "Ti si solnce mojega življenja! Tvoj smeh je najslajša godba mojega srca. S teboj na m,oji strani bi kljuboval vsem vetrovam."
Ona — "Zdaj pa res ne vem, mi li dvoriš, ali poročaš vremenska poročila."
Eden izmed več nasvetov ka-glavne vire njihovega bogastva j ko ostati s sosedom v prijatelj-
DOPIS.
zlasti v Aziji. Ruska diplomacija je znala zažgati ogenj v angleški lastni hiši z geslom o samoodločbi vseh narodov, tudi onih v Aziji in Afriki in to je približalo Angleže premagani
toliko vztrajen, da je skrbno XemčlJ1-
gojil glasbo in se naučil mnogo tujih jezikov. Danes obvla-
stvu je; držati se kolikor mogoče proč od njega.
Miljoni otrok niao zdravstveno popolni.
Herbert Hoover, preračuna-vajoč zgubo, ki jo povzroči in-| dustriji bolezen odraščenih v
Odgovor na rusko potezo o samoodločbi narodov v Aziji Združenih državah, je prišel do duje popolnoma nemški, fran- in v Afriki je bil od Anglije pro- zaključka, da znaša blizu ene-coski m angleški jezik poleg težirani Dawesov načrt za pla-'ga bilijona dolarjev. To zgubo svoje materinščine.	|čevanje vojne odškodnine, ki bi se dalo prihraniti, če bi se
Za diplomata te vrste ni bil je Franciji-prizadejal mnogo'posvečalo več paznosti vzgoji težak prehod od caristične di- težkih ur. Dawesovemu načrtu v dravstvenih stvareh Koliko plomacije do sovjetske. Sovjeti je sledilo današnje vabilo Nem- bolj potrebno na ie da se od-',
Denver, Colo. ! te koncerta in plesa dne 25. Iz urada dr. sv. Martina, št. oktobra t. 1. katerega priredi ZSZ. — Precej časa je mi- Slovenski Dramatični Pevski nulo, da se nisem nič oglasil, da Klub "Slovenec" v Domu slo-bi kaj sporočil od nas. Zatorej venskih društev. Torej rojaki	" T.,CVJ1
hočem zdaj nekoliko opisati udeležite se istega, ker boste'	I . ,"]
slišali lepe govore in humori-stično igranje igralcev tega
tukai konvencijo Zapadne Slo-jkluba' Potem bo Pa Ples- Kdor	- - --
vanske Zveze, katera se je vr- se tega ne bo udeleži" bo .<ila v lepem redu. Na tej kon- prav *°tovo zal" Tiketi se že venciji se je marsikaj dobrega 'J?zprodajajo. Dobite jih pri sklenilo. Posebno -se je dobro klanih kluba, v slovenskih
ukrenilo *lede oneracii. ker ! dajalnah in tudi pri vratih se
bodo
1.
zdaj
zaostalo in naprej.
V mesecu augustu smo imeli
ža kmalu spoznali in so ga po klicali na vodilno mesto seda--nje ruske diplomacije.
Svoj prvi večji diplomatski
na
konferenci v Genovi 1. 1921. Genovske konference se je li-
se je ■ glede operacij, ker doslej so bile operacije jako nizke $50.00 zdaj so narveč po I Sloo.oo. Poškodnine so tudi
povišane pri vsaki morebitni se začne točno ob po1 poškodbi $50.00 več kakor poprej. V srrvrtninskem skladu je zvišano nekoliko, da se s tem doseže solventnost. Smrtnine finega. venca
Vinsko trgatev in ples dne 11
so ostale pri starem, kakor poprej $250.00, $500.00 in $1000. Bolniška podpora $1. in $2. na dan. Zveza je na jako dobri
prodajali. No koncertu bo lepo petje pod vodstvom Mr. George Miroslaviča. Koncert
8. uri zvečer.
Nadalje se naznanja, da pri-' rede naše sosestre dr. Kr. Sv.
štev. 7. ZSZ. in
novembra. Prošeni ste, da se tudi te prireditve udeležite v obilnem številu. Cisti preosta-
bolj potrebno pa je, da se od
so izredne zmožnosti tega mo- čiji, naj vstopi v Društvo naro-j krije že v mladosti bolezni, ki
dov kot polnopravna članica in so šele v začetku! izmed 22 če vstopi, se obeta Nemčiji tudi milijonov šolskih otrok v Zdru-nekdanje gospodstvo mogoče ženih državah, se računa, da nad vsemi, ali pa vsaj nad ne- jih je 6 in pol milijona takih, katerimi nemškimi kolonijami, ki so znatno pod normalno me-To so bogati darovi, ki jih ro kar se tiče teže telesa: Baš poklada zmagovita Anglija na t*ko važno je, da se mladino in , oltar premagane Nemčije, da odiasle navaja, kako preprečila takrat še silno na tleh. Kon-(se reši neprijetnosti, ki jih ti bolezen kakor je zdravljenje . *erenca Je hotela Nemčijo še je pripravil Angliji v Azi- njih bolezni, kadar pridejo. 90 .j bolj ponižati kakor je žre tyla ji ruski ' diplomat Cičerin. j odstotkov vseh bolezni se lah-pro- po.mžana- Takrat pa se je Nem-j A ravno v trenotku, ko stoji ko zasleduje k želodčnim nere-\h «p|ClJ1 nenadoma Pojavil nepriča- Nemčija takorekoč pred podpi- dom. Ohranite svoj želodec v j kovan rešitelj — Cičerin. j som vabljive in mamljive po- dobrem stanju in preprečite bo-V trenotku, ko se je splošno godbe, se pojavi "bolni" Ciče- lezer,! To je lahko, kajti Tri-pricakoval nov diplomatski po- rin v Varšavi in v Berlinu! nerjevo grenko vino je zdravi-r&z Nemčije, je na velikonočni, Med Poljaki in Rusi ni via- lo na katerega se lahko zana-pondeljek vstal na konferenci dalo nikdar posebno dobro raz- sate ako se hočete odkrižati že-Cicerin in izvlekel iz žepa be- merje. Vera fn narodnost sta lodčnih neredov. Ono ohrani sedilo pogodbe, sklenjene med bila različni in to je bil glavni odp.ta čreva: odstrani strupe-Nemčijo in Rusijo v RapalluJvir nasprotMva. Skupni pa so ne nerabne snovi iz črevesja; :To je zaleglo. Svet je videl, da bili gospodarski interesi. Polj- poživi kri ter pojači ves sistem. Nemčija ni osamjjena, ampak ska industrija je imela pred Vaš lekarnar ali trgovec ima da ima za seboj seboj rusko si- vojno, dokler je bila združena v zalogi Trinerjevo grenko vi-
z Rusijo, velikansko polje udej- no, a oe ga nima, pa pišite na
1
Naznanilo
Slovcnccm in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mcsnico in groceriio od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 —57th STREET,	PITTSBURGH, PA.
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
* <#217 ST. CLAIR AVE.
$
CLEVELAND, OHIO.
wocce


v ^ v v V *, ^ sr-
ROJAKI V SO. CHICAGO
ali se ke veste da ima jos. GORNIK • na
9476 — Ewing avenue

Od dne podpisa rapallske
,, . . ;	"--------npk ip inmon ion 7a Hnwtvpnn	lajJciiiMve SIVOVanja Tja <
podlag ima lepo denarno pre- oz L pt^ anle P°«odbe danes se je mno-j da. in to brez moženje. V proporci i ie naše i.aPjno . ° ' za PlaceN anJei _
stvovanja tja do daljnega vzho- Joseph Triner Company, Chi
mozenje. \ proporciji je naše i^a?fJ"no.,	~~
članstvo premožno, kakor član- društvenih stroskov. >tvo drugih jednot in organi-' Dalje P1*08"11 vse člane dr. zacij v Ameriki. Zatorej dragi f.v" Martina da se naročijo na
mi rojaki pridobivajte mi nove ^ S' ttako' da bodo do* člane za Z. S. Z. v naselbinah, i 31vah od \ ^embra po pet-kjer ima ZSZ. svoja društva, ik,rat ™ tfde»- Ke/ J® cena za Kjer jih pa ni, bi dobro bilo, da c,ar\e nizka za zdaJ dT0, \ no' ne ustanovi novo društvo, ki se	*.3f-	^ ?St6
lahko ustanovi z 8 člani. Kdor doblvah ll8t skoro cel° leto
carinskih ovir. cago, Illinois.
v yalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna me>o, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?	- -
Vsem se priporoča v poset!
KctT^E^ ^ ^ ^ T, ^ ^ ^ ^ v, ^ ^ VVOM
pridobi novega člana za Zvezo dobi $1.00 nagrade. Ako pa kdo novo društvo ustanovi, dobi za vsakega člana dva dolarja. Torej na delo rojaki, ker s tem boste dobro storili sebi in svojemu bližnjemu. On bo zavarovan za nezgode in bolezni, \i pa boste dobili nagrado za nove člane. Posebno prosim rojake v
k našemu društvu sv. Martina Hcv. 1. ZSZ. ker je tako nizka, ali prosta pristopnina. Ako je ckdo že pri enem društvu je po-
dnevno. Za Člane je to velike koristi. List prinaša lepo pod-učno berilo, lepe povesti in vse svetovne novice. Naročite si list ker do 1. novembra ga dobite za staro ceno. Po 1. novembru bo dražji, ker bo ena številka več na teden. Kdor hoče, da bi list naročil, naj meni izroči do 29. oktobra ali pa sam
• j . , .posije na uredništvo. Ne odla-Denverju, da pristopijo!; ., , , , ,	. _
, v,	sajte, ker bo kmalu pnsel eks,
■nii Hi'iiur\'n c*' \1 orrina	r
i ko bo cena listu višja za en dolar.
Pozdravljam rojake sirom Amerike posebno pa člane in Zapadne Slovanske
Zveze!
George Pavlakovich, tajnik, 4717 Grant St.
trebno, da je član še večih, ker -janjce v slučaju nesreče dobi več pod
pore. Posebno pa prosim stari-še, kateri imajo otroke, da jih daste v naše društvo, ker za 15. ccntov na mesec v slučaju smrti dobite od $40.00 do $-150.00 ■smrtnine za njimi. Otroci se sprejemajo od enega leta do l<i. leta v mladinski oddelek.
Naše društvo je veliko in lepo napreduje. Zato bi rad videl, da bi naše društvo štelo do konca leta 200 otrok, ker z mladinskem oddelkom raste tudi odrastli oddelek. Nadalje prosim vse člane imenovanega društva, da prihajajo v večjem številu na seje. Posebno zdaj v zimskem času, kajti dostikrat pride od 180 članov komaj 12 ali 14 članov na sejo. Tudi prosim, da bolj redno plačujete svoje asesmente, da ne bom zmeraj opominjal.
Dalje prosim rojake v Denver ju in okolici, da se udeleži-
Veliko lažje je pridobiti si napake, nego se navdušiti za
kakšno Čednost. ■■ j
NA MILIJONE ljudi' bi ne bilo danes brez j las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahcicevo Atpen Tin-! kturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti iz. j padanju ju za rast Jas.j Ilruslin tinktura zoper sive lase, od katere -postanejo lasje popolnoma na-turui. Dalje imaui najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate pike iti prahute na glavi, za revinati-zem ali trganje, kurje oči, brado vice, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem dinar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj-
JAKOB WAHČIC, 1436 £. 95th St. Cleveland, Ohio
ALI BOSTE POMAGALI,
da dobi nas list 700 novih naroekniov?
Rojaki katoliški Slovenci!
DOLOČENI CAS za izredno kampanjo za pridobitev 700 novih naročnikov hitro poteka. Nekateri so v tem oziru že storili svojo dolžnost, zavedajoč se, da KATOLIŠKI TISK je danes edino faktor, ki čuva, brani in pospešuje vse, kar je našega katol. Slovencev.
SI TI ROJAK (IN J A), ki to čitaš že tudi storil (a) kaj za svoj katol. list "Amerikanski Slove-nec"? — Bog Ti plačaj če si in vedi, da bolj koristnega in dobrega dela nisi mogel izvršiti, kakor če si pridobil katoliškemu listu novega naročnika. Morda si s tem pripeljal nazaj odpadlega Slovenca (ko) in to ne bo ostalo brez plačila.
AKO AGITIRATE ZA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" agitirate za svoj katoliški list, ki bra ni in zagovarja Vaše prepričanje, ki agitira in dela za Vaša večja in močnejša katol. društva in organizacije. Delate torej sami za sebe in vse kar je Vašega.
POJDITE te dni med Vaše prijatelje in sosede in agitirajte za nove naročnike. Pomnite, da sedaj do 1. novembra v tej izredni kampanji velja za list še stara cena
DW $4.00	""
PO PRVEM NOVEMBRU začne list "Amerikanski Slovencc" izhajat dnevno petkrat na teden
wm- agitirajmo vrt te dni za "Amerikanskega Slovenca"! n
AMERIKANSKI SLOVENEC j jj
1840 West 22nd Street	Chicago, Illinois
t.*:
•v.-	Si-
fiMfiite-;
Ift .

——
jmmmgKBBM
SLOVENEC
m . x
Gladiatorji
ZitSavfauId roman ix leta 70. po Ktiiiil. — Aaglclki spisal G. J. Whyts Melville. Prevedel Pnulu«.
Nekaj kakor solza se je zablesketalo v o-če$u tega jeklenega fanatika, ko je govoril zadnje besede. Toda njegov sklep je bil neo-majljiv in resnico je govoril, ko je priznal, da je glad v svoji najstrašnejši podobi zanj manj osovražen prizor ko čelada rimskega vojšča-ka na obzidju jeruzalemskem.
Hudo si je lomil možgane, ko se je vračal domov iz neuspešnega boja, in naredil si je načrt, ki bo, kakor je upal, zavladal Titov napad za toliko časa, da se bo mogel še enkrat uspešno ubraniti Rimljanom. Toda izvršiti ga je mogel le s pomočjo drugih in s pomočjo izdajstva in verolomstva. In s tem pomočkom se je celo sam težko sprijaznil in bal se jef da ga bo odklonil njegov pomočnik.
Dobroznana milosrčnost rimskega vojskovodje in njegova iskrena želja, obvarovati lepo mesto pred razdejanjem, je bila že večkrat vzrok, da je potrpežljivo poslušal na predloge Judov o premirju. Tit ni rad prelival krvi, pa se je tudi izredno dobrosrčnega kazal do sovražnika, Čigar vero je spoštoval in čigar beda je vzbujala njegovo odkrito pomilovanje. In kolikokrat je že odložil končni in najbrž nevzdržni napad, ker je še vedno upal, da se bo mesto samo predalo in da bo izročil svojemu očetu lepi plen nerazdjan in nepoškodovan. Veliki Rimljan ni bil samo najspretnejši vojskovodja svojega časa, ampak tudi moder in daleč v bodočnost zroč politik ter velikodušen in plemenit značaj.
In Eleazar je dobro poznal njegov značaj, udušil si je vse pomisleke o nečastnosti svojega naklepa v eni sami misli, da je njegova prva dolžnost rešiti mesto in narod. Toda v njegovem- srcu je le še tlela iskrica poštenja in strah se mu je zbujal v duši, da bo zadel na odpor, ko bo razložil Eski svoj načrt.
"Dva dni," je pravil in iznova stopil nemirno po sobi gorindol, "dva dni — to je vse, kar potrebujem, kar zahtevam. Dva ni moram imeti. — Poslušaj, mladi junak! Preskusil sem te, vem, da ti smem zaupati — pa usoda Judova zavisi od svoje zvestobe. Prisezi mi, pri Bogu Ibraelovem mi prisezi, da ne boš nikoli izdal skrivnosti, ki ti jo bom sedaj le razodel. Poznajo jo edinole moj brat, moja hči in jaz. — Tebe sem vzel za sina pod svojo strebo. — Prisezi mi!"
"Prisegam!" je slovesno dejal Eska in njegovi upi so svetleje zasijali, saj je s to prisego stopil v še ožjo zvezo z družino svoje ljubljene Mariamne.
Eleazar je pogledal skozi ouno in skozi vrata zagotoviti se je hotel, da ga nihče ne posluša.
Nato pa je zopet napolnil Britančevo čašo in nadaljeval:
"Krog tistegale posušenega vodnjaka," je pokazal skozi okna na vrtne terase, ki je na njih stala njegova ponosna palača, "leži sedem marmornatih plošč. Položi konico svojega meča pod levi ogel srednje plošče in dvigni ploščo toliko, da moreš vtakniti v špranjo svojo roko. Odstrani ploščo in pred teboj ležijo stopnice. Pojdi po stopnicah navzdol in našel boš podzemeljski rov, visok dovolj, da se lahko vzravnaš v njem. Idi po rovu in prišel boš na njegovem koncu do gostega trnjevega grmičja. Žlezi iz grmovja — in znašel se boš daleč onstran gradu Antonia in komaj petdeset korakov oddaljen od rimskega tabora. — Ali se upaš med sovražnike za sveto stvar Judovo."
"Bliže sem bil Rimljanom ko na petdeset korakov!" je odgovoril Eska ponosno. "Ni mnogo, kar zahtevaš. In če me tudi zgrabijo in obsodijo kot pobeglega sužnja na križ, kaj zato! Storil bom svojo sveto dolžnost kot vojak. — Kedaj naj grem?"
Eleazar jp za trenutek preudarjal.
Brezobzirna, brezpogojna Eskina zvestoba je zadela celo njegovo trdo, neizprosno srce do živega. Odposlanec je šel brez vsakega dvoma v gotovo smrt. Kljub njegovi posla-niški nedotakljivosti bi ga sk-mo gotovo prijeli in obesili kot begunca —. '
Toda nekdo je moral nesti Titu njegovo ponudbo za premirje — in kdo drug bi naj to storil kot Eska —?
Eleazar je klonil z glavo in nadaljeval s trdim glasom: poznamo v Jeruzalemu. Ničesar mi ni več treba prikrivati pred teboj. Nesel boš Titu mioj pismeni predlog o premirju za dva dni, pod gotovimi pogoji. Te pa je bolje, da jih ti ne poznaš. — Ali hočeš iti, in kedaj ?"
"Takoj, ako so pogoji pripravljeni!" je pogumno odvoril Eska —.
Med zadnjimi besedami je vstopil Kalha.
Zavedajoč se gotovega pogina, ki je vanj pošiljal svojega gosta in rešitelja svoje hčerke, se je bal Eleazar Ivalhinega pogleda. V stran je obrnil oči in oditi je hotel, da pripravi pismo.
Drzen in brezobziren človek je bil — pa bridko žal mu je bilo za pogumnega, poštenega Esko, ki se je podal brez vsake hude slutnje v pogin. Tudi zanj. za Eleazarja ni bilo eno in isto, ukaniti sovražnega vojskovodjo — in žrtvovati zvestega, vdanega prijatelja. Ni se obotavljal Eleazar, i/dajalski ponuditi Titu premirje, ga prositi za dva dni čas. da doseže njegova stranka premor- in on sam vrhovno vodstvo v mestu, ter mu obljubiti predajo, mesta pod edinim pogojem, naj prizanese tempeljnu in prebivalstvu, in ni se rr|u zdelo brezčastno, da je v svojem srcu sklenil uporabiti premirje za popravo utrdb in po preteku te dobe pa prelomiti besedo —. Šlo je pa za sveto Judovo stvar, tako je sodil fanatični pol-vojak, pol-duhoven in njegovo dejanje je bila le vojna -zvijača in Bog ga bo odobri lkot sredstvo 2a ohranitev judovske vere —. Ampak trdo, zelo trdo in brezsrčno se mu je zdelo, da je moral v ta namen žrtvovati neizprosnemu poginu njega, ki je toliko časa z njim sedel pri isti mizi in živel pod isto streho, in neznana bolečina, ki njenih vzrokov ni hotel iskati, je razjedala očetovo srce, ko je mislil na Mariamnin obraz in njeno boječe vprašanje: "Ive je Eska? Zakaj se ni vrnil?"
Potegnil je brata za seboj in mu je povedal v kratkih besedah, da pojde Eska kot odposlanec s ponudbo premirja v rimski tabor.
Kalha mu je zrl nekaj časa v obraz in je zmajal z glavo.
"Brat," mu je rekel, "tvoja pota so polna ovinkov, če tudi je tvoje navdušenje bojevito in pogumno! PVeveč se zanašaš na meč in jeklo in na mišice svojih rok, na telesno moč, — ki se utegne spotakniti ob drobnem kamenčku in pasti, — na naklepe človeškega razuma, — in vendar ne moreš niti za hip predvideti tiste malenkosti, ki utegne zmešati in prekrižati že v prihodnjem trenutku vse tvoje načrte —! Bolje je, zanašati se na pravico! — Tale mladenič je član naše družine, več nam je, nego prijatelj in sorodnik. Ali ga hočeš poslati v nasprotnikov tabor kakor žrtev, z zvezanimi rokami? Brat —, tako velikega greha ne smeš storiti —!"
"Kaj si hoče ?" mu je odgovoril Eleazar nepotrpežljivo. "Vsak človek k svoji dolžnosti, duhoven k svoji daritvi, delavec k svojemu delu, vojak pa na obzidje pred sovražnike. On edini ve za tajni rov. Koga naj pošljem, če ne njega ?"
CLEVELANDCAN JE 1
kadar ootrebujete spomnite vedno na pogrebni zavod G R D I N A IN
posrebnika tt prvi aloTCnsk
SINOVI (M	1053 — K. 62nd St.
JjT CLEVELAND, OHIO
T: Primite za bližnji telefon is & ^ kličite:
Randolph 1881 sli 4558.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naro čila premoga, katerega pripe I jam na dom. Prevažam pobi stva ob Času selitev in vse kav spada v to stroko. Pokličite me po telefona I
2018 W. 21s* Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
domača trgovina za domače potrebščine
DOMOLJUBNO
ravna, kdor podpira trgovine v domači so-ini. — Ako podpirate trgovce v 'domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače.
ZA DOBRO POHIŠTVO
se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se.
J. L. Telser
Furniture & Hottsefu m is h ings, Fonogrufe in Radio
2107-11 WEST 22nd STREET,
Phones: Canal 6138
Roosevelt 2107
CHICAGO, ILL.
I'stanovljeno 1912
^[PISANO POLJEj^p
U* ^^m J. M. Trunk. -1-—	•
Na konvenciji S. N. P. J. so delali zastopniku Del. Slov., K. Novaku, težkoče, ker je baje žalil S. N. P. Jednoto. V posebnem pismu se je zgovarjal, češ, "kritizirati politiko in zakulisne namene poedincev se ne pomeni, da sem napadel S. N. P. J., kajti splošno pravilo pravi, da poedinec ne pomeni organizacije." V tem- mu pritrdim. Sam,o g. Molek dela izjemo pri
danjem stanju, temveč da je nekoč bilo vse nekako ognjeno, da .je bila zemlja, prej del solnca, pahnjena iz solnca ter se začela vrteti okoli solnca, da se je luna, prej del zemlje, izločila iz zemlje, in se je začela kot satelit sukati okoli zen^lje. In tako z vsemi nebnimi telesi. :
Znanstveno dokazati to teorijo zamorejo le tjsti, ki se pe-
katoliški cerkvi, ker on hoče mnenje ali nazore kakega cer-kvenjaka naprtiti vsi cerkvi.
tem splošnem pravilu vsaj pri čajo z astronomijo, geologijo,
kemijo in s celo vrsto še drugih znanstvenih panog. Gre pa za sledeče:
Kakšno stališče zavzema ta teorija nasproti veri?
Lahko trdim, da teorija z vero nima prav ničesar opraviti. Vera, biblija uči, da je Bog nebo in zemljo ustvaril, in je prav malo na tem, ali je bil svet v plinasti, tekoči ali trdi obliki. Nauk o ustvarjenju je nad vsako vedo, ker veda ima opraviti
Progres Linoleum & Carpet Store
f
i i
o*
9x12 kongoleum Venera kosu, $6.85
F. NOVIČKI 1738 West 18th Street,
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9x12 preje $45.00
— sedaj $27.00
Linoleum z gumi podlago .kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo _______________$1.07
V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: CANAL 1505
CHICAGO. ILL.
* * *
Pripetilo se mi je na neki postaji, da sem govoril o raznih praznih "verah," vražah, običajih, pa nisem vedel, da so taka prazna mnenja ravno tam jmed ljudstvom zelo razširjena. Nehote sem zadel v črno. Kakšna je bila posledica? Ljudje so me začeli postrani gledati in med seboj govoriti, kakor1 z nekaj, in ker nekaj ne more sem slučajno izvedel, da baje priti od ničesar, potem je mo-nimam — vere. Slučaj poknzu- ralo to nekaj, s nekaterim ve-r je, kako visijo ljudje na svojih da začne, priti od prvega uzrp-predsodkih.	j ka vsega, od Stvarnika, od vse-
Starokrajski dopisnik Glasu mogočnega, večnega Boga. Svobode v št. 89 zagode drugo "Cas" naj nam pojasni naj-pesem. Pripoveduje o neki ob-' prej, odkod je to, s čemur ima ravnavi v Mariboru, kjer je ci- zakon evolucije opraviti, pri-ganka Črna 1'rška in bedasta šlo! Pa se kratkomalo izogne copernija igrala važno vlogo, temu najvažnejšemu upraša-On dobro ve, kakšno stališče nju in preskoči kar na vrste, zavzema cerkev pri "coporni- na imena, na Adama, Noeta, tah" in vražah, a on je junak, na otok sv. Ilolene. . . in še na ki pokosi vse z enim mahom, in nekaj drugega, pa možato zapravi: "Da so takšne stvari v trjuje: "Kakor hitro se upra-Sloveniji še dandanes mogoče, šamo tako, odkod vrste. . pri-je kriva edino rimokatoliška ve- demo nehote v navskrižje z vera, ki deluje, da se ljudstvo po- rami, ne samo s krščansko, tem-neumnuje." Njemu se pozna 'več z vsemi." Druge vere me da.je neumnejši, kakor vsak še ne brigajo, a navskrižje s krš-tako po farjih poneumnjen ver-i čansko

+
4* *
-5* 4*
ZAUPAJTE SVOJEMU ROJAKU
CHIROPRACTOR
Ako so vsi zdravniki nad Vami obupali, jaz nisem. Ako Vas muči reumatizem. božjast, krof. potrtost, sploh vse bolezni jaz ločini vspešno, tudi kronične. Kjer so vsi zdravniki rekli, da ni pomoči, pri meni jo najdete. — Pojasnila brezplačno — Ne odlašajte — Ne trpite — Pridite takoj.
Steve Vlasich
CHIROPRACTOR — GOVORI SLOVENSKO
Od 1 :30 do 5. ure in od 6 :30 do 8 :30. 1829 Blue Island Avenue	Chicago, III.
*
nik. Dalje "dokazuje": "Ce bi ljudje ne verovali v bedarije, ki jih uče farji, bi tudi coper-nije in copranje ne držali za mogoče." En sam uzgled. V Rusiji so svobodomiselci "bedarije farjev" temeljito zatrli. Pa so
vero je prazna fraza, ker krščanska vera z razvitjem vrst nima prav nič opraviti. E-volucija vrst je strogo znanstvena zadeva, biblija pa nima namena, da nas poučuje v znanstvu, to morajo storiti znanstveniki. Stvar toraj ali u-
nedavno časniki poročali, da se prašanje. s katero biblija nima praznoverje tam tako straho- ničes*ar opraviti, ne n»ore priti
v navskrižje z biblijo. Ako člankar v "Času" to trdi, potem samo frazira.
vito širi, da je morala vlada nastopiti.
Kakor je že pri ljudeh, ki 'prosto," bolje rečeno, dosti ali
Enakih liib je v članku šo
nič ne mislijo, že v navadi vrže Ne(y
vse na en kup, čudeže, strahove, božjo voljo, zainteresirane farje, mnše, duhovnike, ki ima
Člankar trpi tudi na bolezni drugih, da mu je namreč evolucija, kakor je danes odkrita,
^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
Telephone Canal 0537
MRS NICHOLAS GOETTERT
POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem v naklonjenost.
Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu.	•	*
Srce automobila ie baterija!
Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage.
FIDELITY ELECTRIC C0.
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, III.
fabeo tudi Lrvcn Chicago. Pffit* po ma
ifterets^j new orfip
fulLof Pep/S*
JO zveze z mrtvimi in seve co- že fakt' ne samo te.orija, do-prnijo, potem maio zabeli z ne- mneva- Mogoče, da postane kimi svobodomiselnimi ocvirki fakt' a dokazov resnično znan-in poprašuje "zaslepljene Slo- stvo se ni doprineslo. Mnenje vence, kako dolgo mislijo ho-.Je proti mnenju. Ravno te dni diti še po srednjeveški (tega že se vneI b°J 0 tem v Nemčiji, dolgo ni bilo) temi. . ." Gotovo Boi Je nastaI> ko je profesor bodo ti zacoprani Slovenci še embriologije na vseučilišču v tako dolgo hodili po temi, do- Erlangen' torai pripoznan kler se tudi njemu po kakem zna"stvenik in pisatelj o darvi-iajcu na hrbtu in pasji kosti na nizmu» Albert P. G. Fleisch-trebuhu ne bo porodila — pa- mam1' v Muenchener Neueste met.	Nachrichten trdil, da je bila
j	* * *	Darwinova teorija o postanku
Vernica v $,* Woodward, Ia„ vrst P° novejših raziskavanjih pravi ob priliki nekih pogre- P°ražena, in da je le malo bov: "Duhovnoma ni srajca znanstvenikov še vzdržava. 1 molela iz hlač kot je navada Profesorji na vseučilišču v j pri katoliških.'* Fajn je ta da- M°nakovem so nasprotnega ima in zelo izobraženi smo. |mnenja.
* * *	j yse to pokazuje, da stvar še
Tudi "Čas," revija za izo- n\tako d°gna«a, kakor se s ka-jbrazbo in napredek, se posku-j m stavkom lahko zapiše, ša v evotuciji. Ako gre za iz-[ Pojnvi morajo biti jasni. Tu-obrazbo in ne samo za kako di bibIiJ° je treba pravilno poj-časnikarsko demagogijo, je! ' treba, da se pojmi jasno začr-
movati.
Ako člankar v "Času" zapiše tajo in se razloži bistvo stvari, stavek "Proti stvarstvu po ;za katero gre. Če tega ni, sei stvaJ'niku govori tudi paleonto-1 morajo porajati neka nasprot-l logija»" in kvasi, da so nekate-jstva. Člankar pravi, da danda-|ri. verniki rekli, "da so ok'ame-:nes besedo evolucija povečini, n,ine ™odelb po katerih * vsi enako razumejo. "Biti za e-jvolucijo pomeni v našem ome-j jenem duševnem obzorju ver-jjeti, da se je človek razvil iz opice, biti proti evoluciji se pravi verjeti dobesedno to, kar trdi biblija." To obzorje je res zelo omejeno, in tudi člankar sam se ne dviga dosti nad tO omejeno obzorje.
Vzemimo n. pr. evolucijo z ozirom na vsemir. Evolucijono-sti pravijo, da nebo in zemlja nista bila vedno y svojem
____ je
stvarnik ustvaril življenje," potem je to samo, da je pač nekaj na papirju, in člankarju prav nič ne pomaga, če se šteje med tiste, "ki mislijo in se uče." Kdor res misli in se uči, se bo takim člankom samo pomilov-lano nasmehnil.
ŠIRITE AM. SLOVENCA.
Ah si že pridobil Am. Sloven, cu tekom kampanje novega se- naročnika? Ako ne, stori

:.- . ......... ..i',,,.......

:, Mss, :■ „ C':, & i;