Št. h-(1035) leto XXI NOVČ) MESTO, četrtek, 22. januarja j* ^ 1970 OKNA, POLKNA VRATA •obna, vhodna, garažna) PRODAJA NA KREDIT 7AHTFV/MTR PROSTEKTEI ribnica Predstavniki gospodarskih organizacij in občinske skupščine so se pogovarjali o gospodarskih problemih občine. V uvodni besedi je goste seznanil s problemi občine Ciril Pevec, predsednik občinske skupščine, zatem pa se je razvila zanimiva razprava — katera so pota, ki vodijo do zmanjšanja razlik v razvitosti med različnimi območji Slovenije. Leopold Krese je razložil načrt gospodarske zbornice in njene posebne službe, ki bi pomagala iskati možnosti za hitrejši napredek manj razvitih. Janez Vipotnik je poudaril pomen angažiranja lastnih sil in lastnega iska- lfit, L CTP.! JA stavbenega pohištva nja izhoda iz sedanjega položaja. Gostje so zatem obiskali Mimo, kjer jim je o uspešnem delovanju krajevne skupnosti govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Janežič. Obiskali so tudi ISKRIN obrat v Mokronogu, kjer so se seznanili s proizvodnim procesom in z načrti za povečanje zmogljivosti tega obrata. M. LEGAN Turizem v treh občinah V Krškem se je danes teden sestal medobčinski koordinacijski odbor v Posavju. Za predsednika so izvolili Petra Markoviča iz Krškega, za tajnika Maksa Topliška iz Brežic. Na seji so se dogovorili, da bodo ko konca aprila izdali turistični koledar. V njem bodo navedene vse prireditve v brežiški, krški in sevniški občini. Koledar prireditev bodo dopolnili z osnovnimi podatki o turističnih zanimivostih Spodnjega Posavja. Za letos napovedujejo tudi pripravo turističnega prospekta. ZADNJA MOŽNOST! je napisal Peter Sobar ml. iz Kočevja pod ta posnetek, ki smo mu tokrat prisodili nagrado za fotografijo tedna. Učenec je nasmejan — saj je s pravilno rešeno nalogo zadnji trenutek pred zimskimi počitnicami dokazal, da je tudi on dober računar. Na osnovni šoli v Kočevju je ob polletju izdelalo 79 odstotkov učencev. SLOVENSKI NOVINARJI SO OBISKALI TOVARNO ZDRAVIL KRKENA presenečenja za predstavnike tiska in RTV Za slovenske novinarje nepričakovana novica: KRKA je prevzela vso skrb zet'popolno oživitev v novomeški industriji ravnega stekla - Presenečenja nad skokovitim razvojem tovarne Pravilno seznanjanje javnosti z delom gospodarskih organizacij je v sodobni samoupravni družbi' nadvse po- DR. DANILO DOUGAN OBISKAL KOČEVJE Turistično prebujenje 16. januarja je bal v Kočevju razgovor o turizmu, ki so se ga udeležili predstavniki občin Kočevje in Ribnica ter predstavnika Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan (predsednik) in Boris Matajc (tajnik). Med razgovorom je dr. Danilo Dougan poudaril predvsem, da je razveseljivo, ker predlagane zamisli razvoja turizma rajemajo vse območje zahodne Dolenjske (od Škofljice do Kolpe), saj je le tako mogoče uveljaviti gospodarski turizem, in ker je nosilec razvoja turizma (podjetje AVTO KOČEVJE) že izbran. Zagotovil je tudi, da modernizacija ceste Kočevje— Brod na Kolpi mora priti v bodoči plan modernizacije cest proti Postojni in Novemu mestu. Ceste bodo za to območje sploh življenjskega pomena, ker bo železniška proga predvidoma kmalu ukh njena. ^ Dogovorili so se tudi za ustanovitev organizacije, morda turistične zveze, ki bo združevala turistična društva vse zahodne Dolenjske. Ta organizacija bo seveda tesno sodelovala z vsemi sosednji-mi turističnimi organizacijami, zelo verjetno pa je, da se bo z eno izmed njih (morda dolenjsko turistično zvezo) tudi združila. JOŽE PRIMC trebno in koristno. V novomeški tovarni zdravil KRKA, ki se dobro zaveda, da je eden izmed pogojev za uspešen napredek tudi upoštevanje želja, mnenj in pripomb kupcev, so prejšnji teden naredili glede gornje ugotovitve pomemben korak naprej: na pogovor o dosedanjem razvoju in delu KRKE so povabili nad 30 glavnih ter odgovornih urednikov slovenskih dnevnih, tedenskih in drugih časnikov ter revij, kot tudi novinarje Radia in TV Ljubljana in dopisnike glav- nih listov iz Beograda ter Zagreba, ki stalno žive v Ljubljani. V knjižnici Krkinega inštituta za raziskave in razvoj jih je pozdravil generalni direktor mr. ph. Bo-ria Andijanič ter jim predstavil svoje vodilne sodelavce in predstavnike samoupravnih organov. Izčrpen pregled dosedanjega razvoja in dela KRKE je podal tovariš Andrijanič nakar je sledil zanimiv in razgiban pogovor novinarjev s (Nadaljevanje na 6. str.) DANES □ Banjaluka v prikolicah str. 4 □ Zakaj je župnik * tudi režiser str. 7 □ Radijski signal iz grajskega stolpa str. 9 □ Caravelle pristale v Novem mestu str. 11 □ Karate v Krš- kem str. 13 □ Jasminka str. 26 □ Ko bo mrtev, bo prepozno ... str. 27 ■ in 55 malih oglasov! Nad 30 glavnih in odgovornih urednikov slovenskih dnevnih, tedenskih in drugih časnikov, časopisov, revij ter radia in televizije se je pretekli petek odzvalo povabilu tovarne zdravil KRKA in prišlo na ogled podjetja ter razgovor z vodilnimi delavci in predstavniki samoupravnih organov. Na sliki: zvezni ljudski poslanec in glavni urednik DEI^A Drago Seliger v razgovoru z generalnim direktorjem tovarne mr. ph. Borisom Andri-janičem, v sredi med njima (zadaj) Vojko Černelč, odgovorni urednik DNEVNIKA — na dvorišču tovarniških naprav v Ločni. (Foto: M. Vesel) Še vedno 9 za avtomobile! Predpis, ki določa, da morajo imeti osebni avtomobili od 1. januarja 1970 dalje dodatne naprave za zaklepanje, je bil sprejet oktobra 1968. Eno leto po sprejemu tega predpisa ključavnic ni mogoče dobiti in komisije za tehnični pregled vozil morajo sicer dobra vozila zavračati kot nepopolna za vožnjo. Doživeli smo celo to, da sta tovarni avtomobilov ZASTAVA in TOMOS izjavili, da svojih vozil ne bosta opremljali s takšnifni ključavnicami. Proizvajalci si torej lahko celo privoščijo, da dajo na trg nepopolna vozila. Zahvalimo se lahko domači proizvodnji ključavnic, ki v sorazmernd dolgem roku rti bila sposobna skonstruirati in izdelati domačo napravo, ki bi bila cenena in bi zadostila predpisu. Zahvalimo se (Nadaljevanje na 6. str.) Nagrada Gorjancev za prvenstvo Jugoslavije Športna komisija Avtoono-to zveza Jugoslavije je že sestavila uradni koledar tekmovalnih prireditev v avtomoto športu za leto 1970. Prvič je uvedla tudi gorsko avtomobilsko tekmovanje za šampi-onat Jugoslavije. Po točkovnem načinu bo državni prvak določen po dirkah na Avalo (Srbija), Vodno (Makedonija), Sljeme (Hrvatska) in Gorjance (Slovenija). Vozili bodo v 6. razredih. Za NAGRADO GORJANCEV 1970 je v jugoslovanskem tekmovalnem koledarju določena nedelja 4. oktobra. Podrobneje bomo poročali o šampionatu po seji repulbliške športne komisije AMS 14. februarja. Nove prikolice za Banjaluko Novomeška Industrija motornih vozil je podpisala novo pogodbo za dobavo 180 kamping prikolic Banjaluki. Doslej je novomeška tovarna poslala v porušeno središče Bosanske krajine že 1.132 prikolic. Novo pogodbo so podpisali potem, ko so uspešno rešili problem ogrevanja v navadnih prikolicah z zavorami. V vse prikolice bodo namreč namestili električne gTel-ce, okna pa prevlekli s PVC listi. Doslej so tako opremili nekaj sto prikolic, katerih stanovalci so z gretjem zadovoljni. OD 22. JANUARJA DO 1. FEBRUARJA Nekako do 26. januarja nestalno s pogostimi padavinami (povečini sneg) in pogostimi temperaturnimi spremembami. Po 26. januarju daljše razdobje lepega vremena z ostrejšim jutranjim mrazom, pozneje postopno topleje. Dr. V. M. Kako zmanjšati razlike? V torek so obiskali trebanjsko občino Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL, Leopold Krese, predsednik republiške gospodarske zbornice, in Božo Kovač, član izvršnega odbora republiške konference SZDL. . tedenski mozaik Ameriški senator McCarthy se je v razgovoru s Kosigi-nom pošalil, da hoče biti a-meriška armada tako močna, da bi lahko premagala vse druge armade skupaj. Poleg tega hočejo biti kopenska vojska, mornarica in letalstvo tako močne, da bi lahko premagale druga drugo. »Zakaj se potem ne začno vojskovati kar v Pentagonu in pustijo druge armade na svetu pri miru?« je vprašal Kosigin •.. Za novo leto je kitajski tisk objavil ocene o svetovnem položaju v Sovjetski zvezi je med drugim - »jedrnato« zapisal: »Klovn Hruščov... je zdaj kup smeti, ki ne zasluži niti zaničevanja. Njegovi nasledniki z Brežnjevom na čelu niso nič boljši V Singapuru ne bodo več podpirali družin, ki imajo številne otroke. »Naš problem je,« je dejal singapurski premier Lee Kuan Yew, »da vpeljemo tak sistem, da neodgovorni ljudje ne bodo kar tjavdan imeli otrok in pričakovali, da je država dolžna preskrbeti njim in njihovim otrokom dovolj hrane, zdravil, stanovanj, šol fn služb.« ... Nekaj kilometrov severno od ameriškega o-porišča Hue v Južnem Vietnamu so nedavno odprli »parne kopeli Latinska četrt« za ameriške vojake. Zaposlili so tudi vietnamske maserke. U-stanova je postala v hipu tako priljubljena, da so celo pred njo stali v vrsti ameriški vojaki. Zal so ustanovo po nekaj tednih zaprli, ko so u-gotovili, da ni v njej niti e-ne parne kopeli, ampak vse kaj drugega ... V kenijskem glavnem mestu Nairobiju so odprli prvi kazino■ Uprava kazina je sporočila, da bo prepovedala vstop vsem »nezaželenim elementom, prostitutkam — in novinarjem« . -. Ko se je podpredsednik ZDA Spiro Agnew peljal v avtomobilu po ulicah Kabula v Afganistanu, so nekateri demonstranti metali v njegov avto kepe blata. Afganistanski premier se mu je opravičil■ Spiro Anew pa je dejal: »Tega sem že navajen-« ... Dogovor komunistov Po prvi konferenci Zveze komunistov Slovenije - Vsak komunist se mora uveljaviti s svojimi stališči povsod, kjer to lahko naredi -Glavno: spoznati svoje čisto določene naloge pri uresničevanju reforme Že sto let bo tega, odkar je Marx zapisal misel, da je bolje stopiti droban korak naprej kot pa tristo še tako sijajnih programov. Vse kaže, da so se te resnice člani republiške konference ZK Slovenije, ki so prve dni po novem letu zasedali V Ljubljani, globoko zavedali. Zato je bilo tudi toliko pripomb na predlog resolucije, češ da ni dovolj določna, da premalo usmerja komuniste h konkretni akciji, da je resolucij že dovolj in da bi bil že čas tudi nekaj storiti. če je kaj, potem je to prav gotovo naj dragocenejše spoznanje, ki je prevevalo celoten potek prve seje konference. V tem smislu so se potem tudi dogovorili, da bi morali za drugo sejo pripraviti obravnavo čisto določenega vprašanja, da se komunisti spet ne bi lotevali vsega, kar konec koncev pripelje le do lepih besed in velikih resolucij, ki pa že zaradi preobsežnosti romajo po navadi v predale. Bilo pa je sproženih že ne- TELEGRAMI TEL AVIV — Zahodni voja&kl strokovnjaki v Izraelu so mnenja, da povečani izraelski letalski napadi na egiptovska mesta nujno vodijo v novo vojno na Srednjem vzhodu. NEW YORK — AmeriSka in sovjetska vlada se Se vedno nista sporazumeli o Srednjem vzhodu. ZDA podpirajo izraelsko zadevo, da bi se morala začeti uradna pogajanja med Izraelom in arabskimi državami, preden bi se Izarel začel umikati z okupiranih ozemelj. BANGKOK — V glavnam mestu Tajske so objavili bilanco bc jev s partizani v preteklem k»5«i. Sporočilo pravi, da so tajski fveiiJci lani ubili 318 vojakov, medtem ko so sami imeli 532 mrtvih. VARŠAVA — V poljskem glavnem mestu je bil 135. sestanek med veleposlanikoma ZDA in LR Kitajske. Ti občasni sestanki so edini znani uradni stik ned Vas-hingtonom in Pekingom. kaj predlogov. Naraščajoče socialne razlike so stvar, ki terjajo, da se o njih podrobno dogovorimo, saj so v nestabilnih gospodarskih razmerah in ob inflaciji, ki ji ne vidimo konca, ljudje z nizkimi osebnimi dohodki in pokojninami najbolj prizadeti. Kaj torej storiti, da bi te razlike zmanjšali oziroma, kako odpomoči, da bi tem ljudem zagotovili vsaj minimalni življenjski standard. Druga taka vprašanja so politični sistem, v njem posebej delegatski in komunalni sistem, kako opredeliti politiko do manj razvitih območij v Sloveniji in podobno. Vse to so res zdaj žgoča in odprta vprašanja. Toda slabo bi razumeli prvo konferenco ZKS, če bi se že adaj pogovarjali o tem, o čem naj razpravljajo na drugi seji. Nekaj stvari je vendar že dorečenih in treba se jih je čisto določno lotiti, če konferenca nalaga komunistom, da se je treba na primer dosledno boriti za reformo, potem to velja za vse: za tiste, ki delajo v zvezni in republiški skupščini, kot za tiste v občinskih skupščinah, delovnih in družbenopolitičnih organizacijah. Vsakomur so naložene čisto določne naloge, četudi resolucija sama ni tako napisana in ni za komuniste na vseh teh ravneh čisto določeno rečeno, kaj jim je storiti. Navsezadnje mora misliti vsak komunist sam in se uveljaviti s svojimi stališči povsod, kjer to lahko stori. Bistvo preosnove Zveze komunistov je namreč v tem, da se komunisti ne bomo pogovarjali le sami s seboj, ampak da se bomo v družbenih organih zavzemali za uresničevanje sprejetih stališč. Med drugim pa to pomeni delo komunistov tako v Socialistični zvezi kot v informacijskih sredstvih, če omenimo samo RADODARNI MILIJONAR — Ko se je po New Yorku razvedela novica, da namerava milijonar Michael Brody razdati svojih 25 milijonov dolarjev, so se Newyor-čani postavili v vrsto pred njegovo palačo in čakali še takrat, ko se se vrata zaprla in niso nikogar več spuščali v poslopje. Telefoto: UPI to. Javno se moremo torej zavzemati za svoja stališča in javno se tudi spoprijemati s stališči, ki so v nasprotju z njimi. Komunist ne more biti zapečkar, ki se oglasi le v zaprtem krogu, kjer navsezadnje niti ne nosi odgovornosti za tisto, kar reče. Tudi o tem je namreč spregovorila konferenca. V. J Poštni letalski promet ob vsakem vremenu Poštno podjetje za letalski promet Pan-Adria iz Zagreba je danes vzpostavilo na progi Zagreb—Split—Mostar— Dubrovnik—Zagreb promet z enim izmed dveh novo kupljenih švicarskih letal convair-440 Metropolitan. Ta letala imajo specialno vgrajene radarje, prevažala pa bodo pošto, potnike in razno blago. Začeli so se pogajati, da bi z novim letalom prevažali tudi časnike. Drugo tako letalo bo začelo letati na progi proti Beogradu in Titogradu čez dva meseca. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled M NALOGE KOMUNISTOV PO KONFERENCI ZKS — Konferenca ZK Slovenije je na svoji nedavni seji dala vrsto zedo pomembnih pobud- Med te pobude sodijo še zlasti hitro in temeljito reševanje problemov, ki ovirajo dosledno izvajanje reforme, premagovanje socialne neenakosti, do katere prihaja zlasti tudi zaradi izigravanja načela delitve po delu, problemi slovenskega kmetijstva ter odprta vprašanja kulture in znanosti. Vse to je zapisano v resoluciji konference ZKS, ki so jo komunisti dolžni takoj začeti uresničevati. Zato si bo tudi centralni komite ZKS zadal za eno svojih prvih nalog izdelavo konkretnega akcijskega programa za Zvesao komunistov Slovenije na podlagi omenjene resolucije. ■ CK ZKH O POJAVIH NACIONALIZMA — V tridnevni razpravi o idejnopolitičnih problemih na Hrvatskem, ki je bila prejšnji teden v centralnem komiteju ZK Hrvatske, so zelo kritično obravnavali tudi nekatere pojave unitarizma in nacionalizma. Predsednica CK dr. Savka Dabčević-Kućar je politično ocenila probleme, ki so nastali s članki dr. Miloša Zanka, objavljenimi v »Borbi« pod naslovom »V tej (nacionalistični) norosti — je sistem«. Ti članki, ki so imeli močan odmev ter so vzbudili precejšen nemir in nezadovoljstvo, še zlasti, ker - jih je napisal človek na zelo visokem političnem položaju, kritizirajo usmeritev CK Hrvatske. Po besedah dr. Savke Dabčević-Kućar je izrazit negativen politični učinek teh člankov prav v tem. ker so si v drugih republikah lahko ustvarili vtis, kot da se^CK Hrvatske bodisi noče, bodisi ne more boriti z nacionalizmom. Dr. Savka Dabčević-Kućar je odločno zavrnila te Zan-kove članke in rekla, da Zankov nastop ne le ni prispeval h krepitvi bratstva in enotnosti, marveč je razpihoval nacionalno ne strpnost. Centralni komite ZK Hrvatske zato meni, da tovariš Zanko ne more več zastopati Zvezo komunistov Hrvatske v stalnem delu konference ZKJ. ■ ZASNOVA SREDNJEROČNEGA PLANA — Zvezni izvršni svet Po konferenci takoj na delo je na petkovi seji obravnaval nekatera vprašanja, ki se tičejo zasnove družbenega plana razvoja Jugoslavije od 1971 do 1975 leta. Svoja stališča bo dostavil v na-daljno proučitev zvezni skupščini. ■ KAKO BOMO PROSLAVILI 25-LETNICO OSVOBODITVE — Letos poteka 25 let od osvoboditve. V Sloveniji bo osrednja proslava »zbor aktivistov« 26- aprila v Dolenjskih Toplicah in na Rogu. Na zbor bodo povabljeni vsi aktivisti, ki so delovali v NOB. V začetku maja bo v Ajdovščini slovesnost ob 25-obletinci ustanovitve prve slovenske vlade, slavnostne akademije pa bodo tudi v Ljubljani. Dne 27. junija bo poteklo 20 let, odkar je bil sprejet zakon o delav- skem samoupravljanju. Ta jubilej bomo proslavili v delovnih kolektivih in pa na osrednji proslavi 20. junija v športni dvorani Tivoli v Ljubljani Prav tako so predvidene tudi spominske slovesnosti ob 100-letnici Leninovega rojstva, ■ ODSLEJ 100 DIN — Z odlokom Narodne banke bodo lahko naši in tuji državljani od 23. ja nuarja dalje vzeli s seboj čez mejo 100 dinarjev in ne več samo 50 din kot doslej. Denar pa smejo pre nesti le v desetdinarskih ali manjših bankovcih. ■ LANSKOLETNI GOSPODAR-SKI USPEHI — Jugoslovanska industrijska proizvodnja se je lani povečala za 11,2 odstotka (v Sloveniji za 14,1). Izvozili smo lani za 18 milijard 439 milijonov djn ali za 17 odstotkov več kot leta 1968, uvoeill pa za 26 milijard 685 milijonov dinarjev oziroma za 19 odstotkov več kot leto prej. ■ VEČJI ŽIVLJENJSKI STRO- SKI — V Sloveniji so se lani življenjski stroški povečali za 10.5 odstotka v primerjavi z letom 1968, v vsej državi pa za 8 odstotkov, kar znova potrjuje znano resnico, da je Slovenija »najdražja republika«. Osebni dohodki pa so se lani v Jugoslaviji povečali poprečno za 15,1 odstotka, od tega v gospodarstvu za 15, v negospodarstvu pa za 15,7 odstotka. ■ VEČ POROK IN MANJ LO CITEV — Lani je bilo v naši državi sklenjenih 175.269 zakonskih zvez, kar je več kot prejšnja leta. Hkrati je bilo lani razvezanih 20.017 zakonov oziroma kakih dva tisoč manj kot leto prej. tedenski zunanjepolitični pregled Poročila, ki prihajajo iz Nigerije po zlomu Biafre, so dokaj spodbudna, kar zadeva splošno varnost nesrečnega plemena oziroma noroda Ibo. Člani mednarodne komisije, med katerimi so bili Kanadčani, Irci, Britanci in Poljaki, so med zadnjimi operacijami zveznih nigerijskih čet hodili po »vročem« ozemlju in niso nikjer opazili »znamenj iztrebljanja prebivalstva« ali slišali o čem takem, kakor pravijo v poročilu. To ne pomeni, da morda ni prišlo do kakih manjših obračunov, o katerih svet ne bo nikoli zvedel. Toda zmagovalcem je treba vendarle priznati, da so v prvih dneh po zmagi — posebno z vrha — dajali izjave, ki kažejo, da sta zmagali razsodnost in strpnost. Spet je treba opo-zoriti, da nigerijski šef Jaku-bu Gowon, ki velja za »goloba«, le ne more držati v rokah vseh niti poveljstva in da se »na terenu« lahko zgodi marsikaj, o čemer vodstvo v glavnem mestu Lagosu nič ne ve. Značilen primer za takšno »samostojno« ukrepanje na fronti so bili letalski napadi z raketami in bombami na civilno prebivalstvo v Abi in drugih mestih. Po prihodu bivšega načelnika biafrsktga generalštaba polkovnika Philipa Efionga v Lagos in podpisu brezpogojne vdaje je general Gowon po radiu oznanil Nigeriji in svetu, da je državljanska vojna, ki je terjala dva milijona človeških življenj in je trajala dve leti in pol, tudi uradno končana. Zagotovil je vsem prebivalcem, ki »spo-štujejo zvezno oblast«, var-nost in poudaril, da so vsi državljani Nigerije enakopravni. Ko to pišemo, še vedno nimamo zanesljivih poročil o tem, kam se je zatekel bivši voditelj Biafre general Odu-megwu Ojukwu, ki je tik pred razsulom pobegnil iz Biafre. Po prvih poročilih se je bil zatekel v Zambijo, ki je skupaj s Tanzanijo in Gabonom že prej priznala Biafro. Toda zambijski minister za zunanje zadeve je izjavil novinarjem, da Oju-kwu ni prispel v Zambijo. Dejal je tudi, da ne ve, kje je zdaj Ojukvvu. Morda res ne ve, morda pa zambijska vlada meni, da še ni dozorel čas, da bi javnosti odkrila sedanje bivališče poraženega Ojukvvuja. Zadnje ure biafrskega vodstva so bile dramatične. Po nekaterih poročilih je Ojukvvu menda zahteval, da se je treba bojevati naprej. Usodna seja biafrske vlade je bila v petek 9. januarja v Ikiti. Biafrski voditelji pod vodstvom pravosodnega ministra Luisa Mbanefa so dali Ojukwuju ultimat. Moral je odstopiti. Medtem poročajo o številnih pošiljkah pomoči v hrani, oblačilih in zdravilih, ki I Upanje VARŠAVA — Po vsej Poli«« Jo zapadel velik sneg in pritlsn'1 hud mraz. Promet je zastal ali * o»*ka le s teiavo. Na stotine avto'vasov je obtičalo na cestah, vlaki pa v visokih zametih. PRAGA — V Pragi so baje odkrili protidržavno organizacijo. kJ Je imela za ciH zruSiti socializem ne samo v CSSR. ampak tudi v drugih socialističnih driav, tudi v ZSSR. prihajajo od zunaj. Ta bo morda zadostovala za prvo silo, toda dolgoročni problem ostane. Ta ni samo materialne narave, kako nahraniti ibovsko prebivalstvo in mu omogočiti normalno življenje, ampak tudi politične in duhovne. Kako dolgo bo trajalo, da se bodo v srcih ljudi zacelile rane in potihnilo sovraštvo, ki ga je rodila državljanska vojna? Na to bo lahko odgovoril samo čas. Popredsednik ZDA Spiro Agnew se je po večtedenski turneji po Aziji, na kateri je obiskal 11 držav, vrnil v VVashington. Nazadnje je obiskal Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer je doživel nekaj demonstracij proti vojni v Vietnamu. Sicer pa je bilo njegovo potovanje dokaj »mirno«, vsekakor dosti mirnejše od potovanja nekega drugega Nizonovega odposlanca, newyorškega guvernerja in multimilijonarja Nelsona Rockefellerja, ki je lani hodil po državah Latinske Amerike. Kaže pa da je bil Agnew prav tako slaba izbira za tako poslanstvo, kakor je bil Rockefeller. Agncw je človek »preprostih« načel, ki jih je mogoče strniti v enem reku: kdor ni z nami, je proti nam. To je človek, ki je pred volitvami jeseni 1967 na vprašanje, zakaj ne obiskuje velemestnih getov, odgovoril: »Cemu, saj so vsi enaki.« To je človek, za katerega so vsi nasprotniki ameriške vojne v Vietnamu »pomehkuženi snobi«. Azijskim voditeljem je razlagal novo Nixonovo politiko do Azije. In četudi je ta politika nekoliko boljša od prejšnje, je dvomljivo, ali je bil Agnew najbolj primeren človek, da bi jo pojasnjeval Aziji. DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIKvsak četrtek 60.000 izvodov! EDVARD KARDELJ O ZASEBNEM KMETIJSTVU Socializem ni proti kmetu Danes smo v docela drugačnem poiožaju kot smo bili pred 15 leti, ko gre za resnično pomoč kmetu Razveljavljeni odloki treh obč. skupščin Republiško ustavno sodišče je razveljavilo odloke občin Kočevje, Ribnica in Trebnje, s katerimi so lani povečali stopnjo prispevkov Na prvi seji republiške konference Zveze komunistov Slovenije je govoril, kot smo poročali prejšnji teden, tudi tovariš Edvard Kardelj, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V svoji razpravi je omenil tudi položaj zasebnega kmetijstva v naši družbi. Glede tega se nam z nekaterih strani zelo pogosto vsiljujejo lažne trditve. Nekateri nenehno ponavljajo, da je socializem proti kmetu, da je za uničenje kmeta ali pa, da je bil naš prejšnji, administrativni socializem proti kmetu in podobno. Resnica pa je drugačna: kmet je prav v naši socialistični družbi po svojem materialnem položaju dosegel več, kot mu je prej mogla dati kakršnakoli družba. Do take ugotovitve pridemo tudi, je nadaljeval tovariš Kardelj, če primerjamo položaj našega kmeta s položajem kmeta v Zahodni Evropi. Tu se posebno v zadnjih letih razvija kruto in brezobzirno uničevanje kmečkega posestva. Z obliko raznih »komasacij« in podobnih prisilnih oblik združevanja v korist velikih kapitalističnih obratov propadajo mala in srednja kmečka posestva. Nihče ne trdi, da je položaj zasebnega kmeta pri nas že kar 'idealen, dober oz. skratka tak, da bi bili lahko z njim zadovoljni. Treba je celo reči, da sedanji položaj kmeta ni zadovoljiv in da se moramo lotiti zelo odločnih ukrepov, da bi tudi zasebni kmečki proizvajalec hitreje dvigal proizvodnost svojega dela. Samo s tem si bo tudi -popravil položaj v družbi. To slednje pa je danes brez dvoma lažje narediti kot je bilo pred 10 leti, pa ne zavoljo administrativnega socializma, temveč zaradi tega, ker smo imeli takrat narodnega dohodka na prebivalca najbrž za polovico manj kot ga imamo danes! Zdaj smo docela v drugačnem položaju, če govorimo, o pomoči kmetu, kot smo bili pred 15 leti, ko smo bili siromašna dežela, šele na začetku svojega razvoja- Tudi vprašanje osebnega dela smo že davno razčistili in tudi zapisali v ustavi, tako da dvomov glede tega zdaj res ni več. Osnovno vprašanje pa je, kake''politike se bomo lotili glede k kmetijstva. Ali bomo zasebnemu kmetu pomagali k večji proizvodnosti dela tako, da ga bomo usmerjali po stari poti, da bo obtičal v okviru starega kmečkega posestva — ali pa tako, da se bo kot zasebni posestnik vključil v celotno socialistično gospodarstvo. Tu so res odprta vprašanja in glede teh moramo povedati zelo jasno besedo. Takih in podobnih vprašanj je še precej, je dejal tovariš Kardelj. Nanje je opozoril zato, ker bi morali na to hitreje in odločneje odgovarjati. Pri tem pa se je treba temeljito nasloniti na znanost. Brez znanstvenih in drugih strokovnih priprav ne bi smeli več dajati odgovorov na taka vprašanja. Občinske skupščine Kočev- stvar precej drugačna. Naj-je, Ribnica in Trebnje so la- prej si določi vire federacija, ni v določenem roku spreje- potem še republika, občina le nove odloke, s katerimi so je na koncu in si lahko pred-določile stopnjo prispevka iz piše le tisto, kar ji »ostane«, osebnega dohodka v skladu z Lani pa je bil položaj pri resolucijo republiške skupšči- teh občinah še poseben. Pred-ne na 3,95 odst. Marca pa so vsem je treba reči, da so to stopnjo z odloki spremeni- skraja predpisale take pri-le — Kočevje na 5,40 odst., spevne stopnje, kakršne je Ribnica in Trebnje pa na priporočila resolucija repub-4,63 odst. Republiški sekre- liške skupščine, se pravi na tariat za finance je menil, da 3,95 odst. Upale so, da bo te spremembe niso v skladu republika to upoštevala pri z zakonom, ker bi smele obč. delitvi dopolnilnih sredstev, skupščine odloke kasneje Na republiškem sekretariatu spreminjati samo v prid za- za finance so jim tako tudi vezancem, ne pa jih zviševati, rekli, ko so jih vprašali, kakš-Tako je vsa stvar prišla ne stopnje naj predpišejo. No, pred republiško ustavno so- republiški sekretariat jim sedišče. Le-to je odločilo, da veda ni mogel reči kaj druge-spremenjeni odloki res niso £a/ kot Je zapisano v resolu-v skladu z zakonom ter jih ciJi- Ko Pa 50 _ merila je razveljavilo, ne pa tudi od- za dopolnjevanje, se je izka-pravilo. Z drugimi besedami zalo« da so občine, ki so upo-to pomeni, da občinam vpla- števale resolucije, ostale na čanih prispevkov ne bo treba cedilu. Merila so izšla ob vračati. Sodišče je pri tej od- koncu marca, torej skoraj ločitvi upoštevalo razmere, v mesec po roku, v katerem so katerih so se občine znašle morale občine sprejeti svoje lani, ko so proračune in stop- odloke o prispevnih stopnjah, nje prispevkov že sprejele, kasneje pa so bila objavljena merila republiške izobraževalne skupnosti za dopolnjevanje temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki so prvotne račune občin postavile na glavo. Ce bi namreč ostale pri prvotno določenih stopnjah, bi zmanjkalo denarja in bi morali šole praktično zapreti, kakor je dejal predstavnik kočevske občine na javni razpravi ustavnega sodišča. Sodišče pa V občinah so zanje zvedeli 13. marca, ko so bili odloki že sprejeti in je rok že potekel. Tako so s temi merili spremenili položaj v proračunih občin in le-tem ni ostalo nič drugega, kot da so spremenile odloke v dobri veri, da jim tega ne bo nihče osporaval, če jim že denarja ni dal. Ob vsem tem pa Je treba zapisati še to, da gre za občine na manj razvitih območjih Slovenije, ki jih zaostalost že tako tare na vseh mogočih področjih in so tudi delovne organizacije, ker so pač na takem območju, prizadete z višjimi prispevnimi stopnjami. Odločitev ustavnega sodišča je bila torej edino realna, kajti po črki zakona bi moralo pravzaprav odloke odpraviti. V. J. Vedno večji maloobmejni promet Najnovejši podatki povedo, da je šlo čez mejne prehode v Sloveniji lani 20,390.816 potnikov, kar je 18 odst. več kot leto dni prej. Razen tega je bilo lani v maloobmejnem prometu kar 15 odst. več gostov kot predlanskim. Na slovenskih mejnih prehodih smo torej lani zabeležili nekaj nad 30 milijonov in 142 000 potnikov ali 17 odst. več kot v letu 1968. Pri tem pa je treba povedati še tole: lani je uradna statistika zabeležila v vsej Jugoslaviji le okoli 5 milijonov gostov. Potemtakem je šlo preko Slovenije (ali pa delno tu tudi ostalo) približno 25 milijonov tujih gostov. To potrjuje, kako pomembno je slovensko ozemlje kot prehodno (tranzitno) področje. Maloobmejni promet in tranzitni turizem postajata za našo republiko važnejša kot stacionarni turizem, žal pa tej obliki turizma posvečamo še vse premalo skrbi in denarja za nove investicije. Razmislimo: kmetije ali ohišnice? Cen kmetijskih pridelkov in živine ni možno določati po potrebah malih kmetov, torej bi naj bile kmetije tako velike, da bi lastniki lahko uspešno gospodarili Kmetje še vedno sprašuje jo, kakšna bo naša kmetij-je ob tej priložnosti posebej ska politika v prihodnjih le-sklenilo, da bo republiški tih in desetletjih. O tem se skupščini ‘ posredovalo proble- sicer veliko razpravlja, toda matiko, ki se je razkrila na navadno ostane pri predlogih javni obravnavi in ki otežuje ali se konča z resolucijami, uresničevanje ustavnosti in Podoba pa je, da takih reso-zakonitosti. lucij ne jemlje nihče dovolj Bistvo stvari pa je namreč resno, zato tudi kmetje ne. v n^plednjem. Občine naj bi Kmetijske šole v Sloveniji po ustavi in zakonu same ne m0rej0 dobiti dovolj učen-določale vire sredstev za fi- cev> da ^i napolnile vse šol-nanciranje dejavnosti, ki jih j^pj Kmečki otroci se morajo opravljati po zakonih raje ^posijjo — če ne more-in ustavi. V resnici ]^a je prj nas^ pa y sosednjih dr- šolah žavah, ko da bi se v usposabljali za kmetijski poklic. V murskosoboški občini niso niti hoteli sprejeti vseh štipendij za kmetijsko šolo. na radijska postaja deluje ne- Na zasebnih posestvih pa bo- Nove lokalne radij* ske postaje Najmlajša slovenska lokal- kaj tednov v gradu nad Sevnico ob Savi. — V Delnicah (Gorski Kotar) so odprli tako radijsko postajo 29. novembra lani, povezana pa je z ljudsko univerzo v Gorskem Kotaru, kjer živi pribl. 50.000 ljudi v občinah Delnice, Cabar in Vrbovsko. Ustanovitev nove postaje je podprl tudi radio Zagreb. V Sabcu sestavljajo novo do še desetletja gospodarili ljudje, ki ne bodo imeli ni14 osnovnega znanja o kmetijstvu. Kmečkih ljudi — mladine in odraslih — ni moči prisiliti, da bi bili drugačni kot so, in da bi delali drugače kot zdaj. Vsi imajo pravico si poiskati boljši kos kruha. Zanimanje za kmetijstvo je lokalno radijsko postajo te moči zvečati le z raznimi godni, pravtako pa jo bodo do- spodarskimd izboljšavami. Za bili tudi v Pirotu. Tu se je de- to pa je potrebna jasna in la lotilo 5 radio amaterjev, dolgoročna usmeritev — tudi Tudi v Sidu je te dni sprego- za več 10 let naprej, kako naj vorila nova lokalna radijska se razvija naše kmetijstvo. Le postaja. tako bodo kmetje vedeli, ali se splača vlagati denar v kme- delavce, kmetije pa v njihove ti j o ali jim bo prinašal več ohišnice? koristi, če ga vložijo drugam. Kmečkih in delavskokmeč-Z delitvijo posestev ob de- kih družin ne moremo enači-dovanju se naše kmetije dro- ti. Nekatere delavskokmečke bijo. Po zakonitostih trga ve- družine — delavske jih ime-mo, da malim kmetom ni nujemo zato, ker so nekateri moči pomagati z zviševanjem družinski člani' že delavci, cen njihovih pridelkov. Cene kmečke pa, ker še imajo po-kmetijskih pridelkov in živi- sestva — imajo preveč zemne so odvisne od konkurence, lje, mnoge kmečke družine predvsem domače, kajti tujo pa pregnalo, da bi se lahko lahko nekoliko brzdamo s ca- dostojno preživljale. Na za-rino in drugimi dajatvami ob kon, da sme imeti delavska uvozu blaga. Kmetije morajo družina največ 3 ha kmetij-, torej biti tako velike, da bo- skih zemljišč smo pozabili, do kmetje ustvarili potrebne pri kmetih pa še vedno vztra-dohodke z veliko količino pri- jamo pri 10-hektarskem ma-delkov. Male kmetije se spre- ksimumu. Zato ne moremo minjajo v »ohišnice« delavcev, zameriti kmetom in njihovim Nekatere bivše kmečke dru- otrokom, če nočejo biti kmet-žine, katerih člani so se že je. Toda kam bo pripeljal tak zaposlili v drugih dejavnostih, razvoj? ne posvečajo obdelovanju zemlje posebne skrbi. Daje jim le dodatne dohodke. Od okrog 195.000 družin v Sloveniji, ki imajo kmetijska zemljišča, jih je le približno polovica takih, ki nimajo stalno zaposlenih družinskih članov drugod. Druga polovica družin ima okrog eno tretjino vseh kmetijskih zemljišč. Zato bo treba čim-prej poiskati odgovor na vprašanje, kako naj gre ta razvoj naprej. Ali bomo še potrebovali kmete ali se lahko vsi kmetje spreminjajo v JOŽE PETEK Za turizem tudi tuji kapital Prejšnji teden je predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič v razgovoru z- urednikom RTV Zagreb med drugim poudaril, da imamo vse pogoje in možnosti, da bi naša država v celoti postala turistična de-želfi. Turizem in turistično gospodarstvo postajata pravi ekonomski in družbeno politični dejavnik v Jugoslaviji, saj se je turizem že tako razvil, da smo izrazito turistična dežela, v kateri je ta gospodarska veja sestavni del naše gospodarske politike. Zato zdaj tudi uvažamo tuji kapital za nadaljnji razvoj turističnega gospodarstva. Koper: okno v svet in vrata v Jugoslavijo Pretekli ’ teden je bilo zasidranih v koprski luki kar 14 ladij različnih velikosti, nosilnosti in narodnosti! To je bil dogodek, kakršnega ni bilo v Kopru že leto dni. Čeprav so z razkladalnimi deli hiteli na vso moč, so morale nekatere ladje počakati na morju pred luko več dni. Začela se je tudi že sezona razkladanja južnega sadja, slabo vreme pa je oviralo sicer zelo hitro delo luških delavcev. »ELAN« prodaja že v 32 držav S proizvodnjo smučarske opreme se znana tovarna ELAN v radovljiški občini že uvršča na drugo mesto na svetu. Doslej so v ELANU izdelali letno 21 688 parov smuči, po novih investicijah pa jih bodo nad 37.000. Kredite za povečanje proizvodnje so že dobili, investirali pa bodo 27 milijard dinarjev. V dveh letih bodo nove naprave v podjetju nared, tovarna pa bo največja svoje vrste na svetu. Poslej: s 100 dinarji čez mejo S 23. januarjem je začel veljati novi predpis, po katerem smejo naši državljani, ki potujejo v tujino, jemati s seboj v bankovcih 100 dinarjev. Doslej so jih smeli vzeti s seboj samo 50. Kmetijski nasveti i Kam se rineš, mar ne vidiš, da ni prostora? (Karikatura I. Rudića v beograjskem JEŽU) Zapletljaji pri telitvah Gibanje, paša, že od vsega začetka pravilna prehrana, snaga v hlevu, to so osnovne zahteve, če želimo imeti v hlevu nemotene telitve. Vendar se vseeno pripetijo težave, ki imajo zaradi neveščnosti ljudi lahko prav tragične posledice za žival, plod in posredno tudi za rejca. V nekaj stavkih skušajmo povedati vsaj najvažnejše stvari, kaj med porodom smemo in kaj ne. | Krava običajno teli okoli tri ure. Pogosti so primeri, ko postanejo ljudje prehitro nestrpni in začno posegati v porod. Ponekod takoj predro plodov mehur in s tem naredijo veliko napako, ki ima lahko hude posledice. Vedeti je namreč treba, da je mehur potrebno predreti samo v izjemnem primem, če se namesto prednjih (kar Je običajno) pokažejo najprej zadnje noge ali v primeru, da telitev ne napreduje, čeprav je že videti teletovo glavo do oči. V tem primeru tele že začne dihati, potrebuje zrak in mora čimprej iz krave. | Ob zapletljajili je nespametno kakršnokoli početje na slepo in nasilno vlečenje ploda. Zanesljivo lahko pomaga le živinozdravnik, ne pa vaški »izvedenec«, ki pogosto razen nekaj veščine nima osnovnih pojmov o porodu in higieni, žal je še vedno preveč primerov, ko kličejo veterinarja šele potem, ko so uporabili vse svoje »znanje« in pogosto že uničili tele, če ne celo kravo. Vedeti je treba, da lahko brez škode počakamo veterinarja tudi več ur. Naj pogostne j še zaplete pri porodih povzroča zavita maternica, ki preprečuje, da bi se plod pokazal, čeprav se žival že več ur hudo napenja. Zanesljivo lahko pomaga veterinar. Ce je plod prevelik, ga je treba razrezati v kravi, da rešimo vsaj kravo. Poznamo še druge nevšečnosti, ki pa vendarle niso tako pogostne. Vredno je tudi dodati, da je vsako zaostajanje trebila nad dva dni sumljivo. Pogosto se namreč zgodi, da trebež zgnije v živali in s tem uniči njeno plodnost. Jalova krava pa nima kaj početi v hlevu. Inž. M. L. je ustavil S&j.*' O -y- rnt ra y življenje teže DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• rca/f četrtek 60.000 izvodov! Čas na veliki uri sredi Banjaluke se je ustavil v ponedeljek, 27. oktobra lanskega leta ob 9. uri in 14 minut, tri minute po tem, ko je strahoten potres zamajal glavno mesto Bosanske krajine. Usodne naravne sile so svojo grozovito rušilno moč sicer napovedale že dan prej, načrte pa so uresničile naslednje dopoldne: Titanik, gimnazija in druge zgradbe so se podirale kot hiše iz kart, ura se je nemo nagnila s svojega vitkega podstavka ... čas se je ustavil, življenje teče naprej. Čas se mimo mesta, je razbrati, da jih je silvestrski potres prizadejal bolj kot vsi prejšnji. Skoda je bila sicer manjša, saj je potres samo dokončal silovito rušenje prejšnjih, a psihološko je globoko vplival na zavest ljudi, ki vse dotlej niso klonili: zdaj se je v duše ljudi zajedel dvom, ki gloda ln ne poneha — kdaj se bo spet treslo, zakaj ostati v mestu, kjer preži smrt? Mesto, ki je zraslo z ljudmi, mesto, ki potrebuje poštenih in pridnih rok več kot kdaj doslej v svoji skoraj poltisočletni zgodovini, lepotica ob Vrbasu, mesto drevoredov — navdaja v zimski megli s tesnobnimi-občutki. Življenje teče naprej, a za mnoge se je čas, kot kaže, ustavil: strokovnjaki bi radi odšli, mnogi nimajo več poguma ostati na potresnem področju. Mesto pa bi rado strokovnjake in poziva vse Banjalučane, ki žive ali delajo kje drugje, naj pridejo nazaj pomagat; več deset gradbenih inženirjev, strojnikov, zdravnikov in drugih strokovnjakov lahko takoj dobi zaposlitev. Več kot tisoč družin je zdaj še vedno brez primernega življenjskega prostora, njihove težave bo treba takoj urediti. Banjalučani so naročili med drugim še 305 novih kamping prikolic, od tega 180 v Novem mestu. Novomešča-ni, prijatelji iz tradicionalnih Zletov bratstva in enotnosti, so doslej v Banjaluko poleg denarne pomoči in pomoči v materialu poslali tudi več kot 1.000 prikolic. Cas se je ustavil, življenje pa teče naprej: po mestu se še vidijo lepaki, ki vabijo na Millerjevo predstavo Po padcu. 2al se je simbol uresničil v mestu, predstave doslej še ni bilo. Zato pa so te lepake marsikje že prelepili z drugimi: preteklo sredo je bil prvi koncertni nastop v Banjaluki, violinist Oleg Krisa in Tatjana Cekina na klavirju, moskovska umetnika, sta izvajala Banjalučanom skladbe Brahmsa, Hačaturjana, Paga-ninija, Ravela. Hotel Bosna ima ob vhodu zlovešč rumen križ: nič več se ne bo z njegovega vrta oglašala pesem. Podrli ga bodo v najkrajšem času. V Palaceu imajo od 200 sob, kolikor jih je bilo pred potresom, uporabnih komaj 19 s 43 ležišči. Vedno je vse zasedeno, najcenejša postelja velja 30 dinarjev. Depandansa na Šehitlukih ima na voljo 13 ležišč... In medtem ko nekatere stavbe rušijo, so se prav te dni vselili prvi prebivalci v nov blok, ki so ga začeli graditi še pred potresom. Življenje teče naprej — čeprav je dražje. Gospodinje trdijo, da so se cene na banja-luški tržnici v poprečju dvignile za 20 do 25 odstotkov. Nekatere trgovine prodajajo na stojnicah, na prostem. Zadnje dni so popustile vremenske nevšečnosti, ki so grozile Bosanski krajini: najprej so se pobesnele vode vrnile v svoja korita, pa tudi mraz je popustil, življenje spet postaja znosnejše. Mesto, ki šteje 75.000 prebivalcev, je zdaj precej bolj prazno: 8000 učencev osnovnih in srednjih šol so preselili v Sarajevo in druge bo- Pošastno kričavi rumeni znaki, otožne možnosti rdečih križev in upajoče zelene črte na najmanj porušenih hišah opozarjajo na preteklost; posebne komisije so medtem označile vse zgradbe s številkami od ena do sedem. Sedmica pomeni: Podreti brez odlašanja! In sedmič v Banjaluki ni malo. Koliko jih bo šele zdaj, po novem potresu zadnjega decembra, ko so se ljudje v prazničnem razpoloženju pripravljali na silvestrovanje! Iz pogovorov z ljudmi, ki hočejo delati in živeti v svoji krajiški lepotici na bregovih Vrbasa, ki zdaj nemo divja Trgovina na ulici — Potres ni prizanesel trgovskim lokalom. Banjaluška tržnica je zato še bolj polna kot pred meseci (zgoraj). Življenje gre naprej — Veliko je tistih, ki jim je potres podrl streho nad glavo. Kamping prikolice so dobrodošla zatočišča (spodaj). Mestni vrvež — Banjaluka kaže v teh dneh običajno podobo mesta s 75.000 prebivalci, samo ruševine pričajo o hudih dogodkih (zgoraj). Posledice — Zadnjega decembra je nov potres nadaljeval rušilno delo. Delavci te dni odstranjujejo ruševine (spodaj). / sanske kraje, v Slovenijo. Hrvatsko in Srbijo. V Banjaluki je ostalo še 30.000 dijakov in študentov. Za študente so uredili poseben center, ki ga sestavlja približno 200 kamping prikolic, zvečine novomeških adrij. Računajo pa že naprej: treba bo zgraditi več kot 30 novih šol, vsaka bo stala vsaj 5 milijonov dinarjev. Treba bo obnoviti industrijo, čeprav večina delovnih organidacij dela kljub naravnost nemogočim delovnim pogjem. Od 28.000 zaposlenih Banjalučanov jih je v industriji 12.000. Veljko Bulajič, Bosna film in Jadran film so predlagali, naj bi v mestu zgradili novo kino dvorano, ki bi se imenovala Bitka na Neretvi — čisti dobiček z naših premier naj bi bil namenjen kot pomoč pri gradnji. Doslej se je od premier tega jugoslovanskega spektakla nabralo 10 starih milijonov. Kulturno in športno življenje je v mestu precej za- mrlo: pet amaterskih kulturnih društev se zdaj pripravlja na nove nastope, ansambel »Bosanske krajine« pa tudi začenja s predstavami. Športniki pozimi nimajo možnosti za vadbo; mesto, ki v najkvalitetnejšem društvu Borac združuje celo vrsto ekip, ki tekmujejo v zveznih ligah, bo nedvomno doseglo slabše športne uspehe vsaj v začetku spomladanske sezone. Cas na veliki uri se je ustavil — življenje teče naprej: pravijo, da velika večina od 450.000 prebivalcev Bosanske krajine živi in diha z mestom; a ne mečejo si peska v oči. Domala vsi enako odgovarjajo na vprašanje, koliko časa bo potrebno, da bo Banjaluka odpravila posledice trenutkov groze. »Pet let,« pravijo. Torej se bo čas v Banjaluki premaknil čez pet let. Dbtlej jih bodo bodrile Titove besede: »Vsi bomo pomagali«. Tekst: J. SPLIHAL (Foto: M. VESEL Združitve v kratkem ne bo Na referendumu so glasovali člani kolektiva LIK za združitev, v Melaminu pa proti njej Referendum za združitev kočevskih podjetij Lesna industrija LIK in kemična tovarna MELAMIN, ki so ga v obeh kolektivih izvedli 15. januarja, ni uspel. V LIK in obratu tega podjetja v Podpreski je glasovala večina članov kolektiva za združitev, v Melaminu pa proti njej. 7.231 zaposlenih V novomeški občini se je lani število zaposlenih povečalo na 7.231. Ob koncu 1968 je bilo v delovnih organizacijah novomeške občine 6.320 delavcev. Na tako občutno povečanje so vplivale zlasti največje industrijske organizacije v občini: Industrija motornih vozil je zaposlila 354 novih delavcev, Krka 286, Novoteks 149 in Novoles 93. V petih delovnih organizacijah pa se je število zaposlenih zmanjšalo, toda le za nekaj delavcev. V skupnem seštevku se je v novomeški občini število zaposlenih dvignilo za 14 odstotkov. Tako je združitev obeh podjetij, ki sta se nato nameravali združiti s podjetjem SLOVENIJA LES Ljubljana, odložena najmanj za 6 mesecev. Samoupravni akti obeh podjetij namreč določajo, da se lahko razpiše ponovni referendum šele čez 6 mesecev, seveda le, če se bosta oba kolektiva ponovno odločila za tak korak. V LIK se je referenduma udeležilo 92,37 odst., članov kolektiva. Za združitev jih je glasovalo 71,18 odst., ostali so bili proti ali se niso udeležili referenduma ali pa so bile oddane glasovnice neveljavne. V MELAMINU je glasova- lo 96,3 odst. članov kolektiva, od tega jih je glasovalo za združitev le 21,01 odst. J. P. Povsod hitijo, mi pa.. J Stolpci časopisov, radijska poročila in televizijske oddaje so že lep čas polni vespi o združevanjih. Povstid po Jugoslaviji se podjetja, kot slišimo in' beremo, združujejo, da bi povečala kapital in si zagotovila bodočnost ter ost-varitev obsežnejših razvojnih načrtov. Majhen ponudnik se dandanes težko pririne do bančne mize, pri kateri delijo kredite. Prav gotovo je to spoznanje eden izmed pomembnih vzrokov, ki sili k združevanjem. Nejeverne Tomaže, ki. morda dvomijo o resničnosti te trditve, naj spomnimo na spopad, do katerega je pred nedavnim prišlo ob združevanju v Kopru; v Ljubljani se govori o pogajanjih med gostinskima podjetjema Slon in Lev in celo to je slišati, da se kočevski TRGOPRO-MET pogaja z MERCATORJEM. V naši pokrajini pa je sicer glede združevanj za- čuda veliko zatišje. Kot da smo popolnoma zadovoljni s tem, kar imamo in kar smo dosegli, in kot da se nas to, kar se dpgaja v jugoslovanskem in slovenskem gospodarskem prostoru, ne tiče. Ker se nam očitno ne mudi, moramo vprašati. V nekaterih podjetjih imamo starejše direktorje, ki bodo v nekaj letih upokojeni. Za slovo si nihče ne nalaga rad preveč bremen in dela. Združevanje žal prinaša prav to dvoje, vsaj v začetku. Kaj bo kolektiv potem ko se bo iznenada znašel pred zaprtim semaforom? V majhno spodbudo in da bomo bolj hiteli, naj bo vest, da je v izdelavi lokacijska dokumentacija za tri velike blagovnice, ki jih bodo v Novem mestu gradili METALKA, AGROTEHNIKA in SLOVENIJALES. Se bomo zdaj zdramili? M. JAKOPEC Sejem »MODA 1970« je bil nadvse uspešen. Razstavljalo je 180 podjetij, zanimanje domače proizvodnje pa je bilo tolikšno, da so morali zaradi pomanjkanja prostora zavrniti tuje razstavljavce. Na vsaki izmed 16 modnih revij je bilo prikazanih po 180 modelov. Na sliki: razstavni paviljon naše JUTRANJKE iz Sevnice (Foto: M.Vesel) INTERVJU O DOLGOROČNEM RAZVOJU POKRAJINE Za novo in boljše življenje Odgovarja direktor DOMINVESTA, dipl. ekon. Miha Hrovatič — Kdo je na naš^m območju z razumevanjem prvi sprejel razmišljanje o območnem načrtu dolgoročnega razvoja ter na katere težave ste predvsem nalet?!', ko ste začeli že sprejeto stališče političnih in drugih organov uresničevati v praksi? »Prva pobuda je prišla od medobčinskih svetov ZK za Dolenjsko in Spodnje Posavje. S to pobudo so nato nadaljevali republiški in zvezni poslanci naše pokrajine, ki so temu vprašanju posvetili več posvetov v okviru kluba. Predsedniki občinskih skupščin in predsedniki občinskih konferenc SZDL so sprejeli predloge kluba dolenjskih poslancev in obeh medobčinskih svetov ZK z vsem razumevanjem. Predvsem predsedniki občinskih skupščin so podprli akcijo za izdelavo območnega načrta dolgoročnega razvoja. Nato so se iznenada, tako kot je na Dolenjskem navada, začele težave. Pojavljati ...vahdroviek moj, kam bova vandrala midva nocoj? Doienjsko zimsko spanje Nič novega ne bomo odkrili, če zapišemo, da je naš zimski turizem, zlasti če odštejemo Gorenjsko, pretog in premalo spreten v primerjavi z inozemskim. Dolenjska je na tem področju še prav posebno zaostala in pravi čudež je, kako lahko v zimskih mesecih turistični objekti v naši pokrajini naštejejo toliko nočitev. Samo Cateške Toplice se lahko pohvalijo, da tudi pozimi vsaj deloma poskrbijo za svoje goste. Olimpijski bazen na prostem — za Moskvo in Budimpešto tretji v Evropi -~r v katerem se je moč kopati tudi pozimi, pa kajpak ne bo mogel dolgo vabiti turistov, ki si tudi pozimi želijo razgibanosti in prireditev. Crmošnjice, dolenjsko zimskošportno središče, kot jih nekateri danes še neupravičeno imenujejo, naj bi postale smučarsko središče. Snežne razmere so za dolenjske pojme na pobočjih Gač kar ugodne in to je bil pravzaprav edini adut v tekmi nekaterih dolenjskih smučišč za pre- stižno uveljavitev. Vse druge pogoje za resnični smučarski center pa bo treba še narediti: cesta je nujno potrebna večjih obnov, v Crmošnjicah bo potrebno urediti več ležišč, saj jih je danes v postojanki planinskega društva le 24, za smučarje bo potrebno na smučišču postaviti manjšo okrepčevalnico ... Dve vlečnici danes predstavljata dolenjsko središče smučarije — to pa je premalo, da bi pritegnilo še druge turiste poleg najbolj zagnanih dolenjskih smučarjev. Ob vsem tem pa je dokaj nerazumljivo, da doslej nikomur ni uspelo združiti skupnih želja Dolenjskih Toplic in Crmošnjic: z dobro izdelanim programom in prodajo paketa storitev, kot so to v tujini in celo ponekod pri nas že pred leti uredili, bi lahko gostom ponudili zanimivost, ki si je ne morejo privoščiti skoraj nikjer drugje. Smučanje in kopanje v enem dnevu bi moralo vzbuditi zanimanje turistov. Razen denarja pa bi kajpak potrebovali tudi voljo do sodelovanja. NOVO ZAD- NJIH DNEH Kot običajno je pozimi povsod na Dolenjskem dovolj prostora. Zaprte so samo planinske postojanke na Lisci, pri Gospodični in Miklavžu na Gorjancih, medtem ko so na Mimi gori, Bohorju in v Črmošnjicah planinski domo- vi odprti. Ob koncu tedna bi morebitnim izletnikom v Crmošnjice priporočali rezervacijo, ker imajo samo 24 ležišč, 250 metrov dolga krožna vlečnica pa dela vsak dan. Kadar je dovolj smučarjev, obratuje tudi večja vlečnica. Na Otočcu je novomeški Labod dvakrat pripravil za svoje poslovne prijatelje modno revijo, na kateri so pokazali letošnje modele. Med manekenkami je bila tudi Zdenka Mam, slovenska Jasminka 69. V Cateških Toplicah so v preteklem tednu pripravili gostinski ples. so se začele težnje zapiranja vase: po dve občini naj bi po želji nekaterih predstavljali že dovolj veliko območje za izdelavo območnega programa razvoja (območju, sestavljenemu iz dveh občin, so na »sodoben« način rekli regija). Predstavniki Biroja za regionalno planiranje SRS ter Inštituta za ekonomske raziskave SRS so stalno in 7 razumevanjem podpirali naše pobude za izdelavo območnega načrta dolgoročnega razvoja in so tudi sodelovali na več posvetih pri nas. Skoraj leto dni je bilo potrebno, preden so bile premagane nezdrave težnje po drobljenju sil in zapiranju v ozke plotove. Menim, da velja posebno poudariti, da mora območni plan dolgoročnega razvpja upoštevati posebnosti posameznih območij in te posebnosti tudi strokovno obdelati Krško polje po eni stra ni in kočevsko—ribniško območje po drugi imata, če Ju vzamemo za primer, vsako zase svoje posebnosti. To so poudarili s strokovnega gledišča tudi predstavniki republiških institucij. Kljub te mu pa ima območje desetih občin toliko skupnega, da Je boljše in učinkovitejše zajeti ga v enotnem programu razvoja. Končno je to spoznanje le prodrlo pri vseh prizadetih in zdaj območni program dolgoročnega razvoja že pripravljamo. Pri konkretnem delu se je kot osnovna težava pojavilo dejstvo, da niti večja podjetja nimajo svojih programov razvoja. Ugotavljamo, da je bilo zelo umestno, ker smo že prej izdelali programe razvoja nekaterih dejavnosti, zlasti tistih, ki imajo naravne pogoje in bodočnost (lesna industrija, kmetijstvo, oskrba širšega območja 5 pitno vodo itd.). 2al obstajajo za to le posamični manjši programi, ki segajo samo do občinskih meja. Skupni program je bil okvirno izdelan le za turizem, cestno podjetje pa je izdelalo najnovejši plan posodobljenja in razvoja cest. Območni načrt dolgoročnega razvoja bo moral obdelati razvoj posameznih dejavnosti, saj se že zdaj celo znotraj pokrajine pojavljajo konkurenčni in neusklajeni koncepti, napr-: dve občini v po-krajini vztrajata pri tovarni keramičnih ploščic. Gotovo se bomo morali s strokovnega in političnega gledišča v pokrajini sporazumeti, katere dejavnosti bomo razvijali in kje jih bomo razvijali. Le v tem primeru bo prigarani dinar dolenjskega delavca — denarja od drugod tako in tako ne dobimo — naložen v najdonosnejšo novo naložb in tja, kjer bo prinašal največ « Novost v metliški kleti Filter za odcejanje droži, uvožen iz Italije, je za vinsko klet velika pridobitev Kmetijska zadruga Metlika je pred kratkim uvozila iz Italije filter za droži. Ta stroj omogoča, da se odcedi iz droži 60 do 70 odst. tekočine — vina, ki je sicer nedostopno. Lani je klet začela prekuhavati droži v vinsko žganje droženko, kajti kupcev za droži ni bilo. Računi pa so pokazali, da prekuhavanje ni donosno, čeprav so noč in Če želite odgovor ali naslov iz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par. UPRAVA LISTA dan goreli trije stolitrski kotli, ki so jih ugasili le v soboto. Tako so šle droži v Kolpo. Da se to ne bi več ponavljalo, je klet nabavila filter. Zdaj bo pridobila iz 4 vagonov droži najmanj 2,5 vagona vina. To številko potrjujejo rezultati filtriranja, ki v kleti že poteka. Pomislimo tudi na droži v zasebni lasti na metliškem območju. Kmetje pridelajo približno 150 vagonov mošta. Prvi pretok da okoli 10 vagonov droži, 6 vagonov vina, ki je v njih skritih, pa je vrednih približno toliko, kolikor znaša letni kmečki davek na zemljo v vsej metliški občini. IN2. JULIJ NEMANIČ Uspel referendum V torek je kolektiv trgovskega podjetja TRGOPRO-MET Kočevje na referendumu izglasoval pripojitev nji. hovega podjetja k veletrgovini MERCATOR Ljubljana. Od 211 članov kolektiva jih je 197 (93,3 odst.) glasovalo za pripojitev, 4 (1,9 odst.) proti njej, 3 (1,4 odst.) glasovnic je bilo neveljavnih, 7 (3,4 odst.) članov kolektiva pa je bilo upravičeno odsotnih. S tem se je kolektiv tudi odločil, da bo odslej TRGOPROMET poslovna enota MERCATORJA s sa-mostojnim obračunom in da odslej ne bo več nastopal kot pravpa oseba- Rekorden izvoz Novomeška občina je lani izvozila za 12,900.096 dolarjev izdelkov, svoj izvoz pa so podjetja povečala na konvertibilnem področju za 94 odstotkov. V izvozu na zahodni trg je največji skok naredil Novoteks, ki je povečal izvoz za 198 odstotkov, Industrija motornih vozil je izvoz na konvertibilno področje po večala za 160 odstotkov in bila hkrati s 4,45 milijona dolarjev najmočnejši izvoznik na zahodni trg, v skupnem izvozu pa je tudi letos najuspešnejša tovarna zdravil Krka s 5,1 milijona dolarjev izvoza in dvema milijonoma izvoza na konvertibilno tržišče. O progi Novo me-sto-Straža Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana je z novim letom odpovedalo pogodbo o uporabi manipulacijskega tira Novo mesto— Straža. Predlagalo je, naj bi bile cene za uporabo tega tira nekoliko višje in naj bi v bodoče sklepalo pogodbo o uporabi z občino Novo mesto, ne pa z neposrednimi uporabniki kod doslej. Ker bi občina s tem prevzela denarne obveznosti, ki bi jih morala prenašati na neposredne uporabnike, so se predstavniki občine skupaj s prizadetimi delovnimi organizacijami dogovorili, da naj Z2TP Ljubljana tudi v bodoče sklepa pogodbe z neposrednimi uporabniki tira. KOVINOPLAST bo gradil Podjetje Kovinoplast z Jesenic na Dolenjskem sta svet za gospodarstvo in upravni odbor sklada skupnih rezerv v Brežicah zagotovila pomoč pri graditvi novih delovnih prostorov. Kolektiv tega malega obrtnega podjetja šteje 35 delavcev in dela v izredno slabih razmerah. Sanitarna inšpekcija bi morala delo v sedanjih delavnicah že dnav-naj prepovedati, če bi - bila dosledna. Lani so ustvarili 280.000 din skladov. Iz občinskih rezerv jim bodo dodelili 130.000 din kredita za najem posojila pri banki. Pri gradnji nove delovne hale bo kolektiv sam sodeloval. f* * • vv Sejmišča Na sejmu v Novem mestu V ponedeljek, 19. januarja, je bilo na novomeškem sejmu naprodaj 424 prašičkov, prodanih pa je bilo 404. Cene so se gibale med 170 do 580 dinarji. Izbira je bila tokrat majhna, kupnav t>-> ie blo precej tudi iz oddaljenih krajev. Malo večjih prašičkov Na brežiškem sejmu je bi- lo v soboto, 17. januarja, naprodaj 572 manjših in samo 17 večjih pujskov. V promet je šlo 329 mlajših pujskov in dva večja, in sicer po 10 din za kilogram žive teže. Se vedno o ključavnicah za avtomobile! (Nadaljevanje s 1. strani) lahko tudi trgovini, ki ni bila sposobna oskrbeti tržišče s takšnimi ključavnicami, ki so predpisane. Spet imamo na voljo lep dokaz plodnega in uspešnega »sodelovanja proizvodnje in trgovine«, ki delujeta 'v »blagor« potrošnika. .. i Lastniki avtomobilov (predvsem manjših) so zatp prepuščeni raznim kombinacijam. Trgovci jim Vsake toliko časa p onudijo drage uvožene ključavnice. Tuja proizvodnja v bližini naših'meja je reagirala precej drugače kot naša. Na tujem vam takoj ponudijo več vrst ključavnic, ki so, kot zatrjujejo, prirejena posebej za Jugoslavijo• Zal mnoge kljub temu ne zadoščajo določilom predpisa. Ker ne morejo dobiti potrdila o tehničnem pregledu vozila, je prizadetih mnogo ljudi, ki se vozijo v službo. Posebej velja to za lastnike nekaterih, zlasti starejših vrst avtomobilov, za katere zahtevanih ključavnic sploh ni dobiti. In še nekaj: med komisijami za tehnične preglede vozil ni sodelovanja. Do zdaj še ni bilo sestanka, na katerem bi se v okviru Slovenije dogovorili o enotnih merilih. Komisije večinoma zavračajo cenene domače rešitve (zlasti za zaklepanje menjalnika). Zakaj tako? Mar se mora pri nas res vsak predpis ustaviti ob neposredno prizadetem državljanu, vsi drugi pa ostajajo ob tem brez odgovornosti? Mar je za treskrbo neposredno odgovoren res samo potrošnik dobrin? V 60. členu pravilnika o napravah in opremi vozila je rečeno: »Osebni avtomobili morajo imeti napravo za zavarovanje vozila pred tatvino, s katero je preprečeno obračanje kolesa pri volanu ali premikanje ročice menjalnika. Ta naprava mora biti prirejena tako, da se ne da vklopiti med tem, ko se vozilo premika.« Konec lanskega leta je prišlo dodatno tolmačenje; to je nekaj dodalo, dodalo pa predvsem tisto, kar pr » rečuje ali otežuje cenene rešitve. Ta, ki je izdal predpis, ugotavlja nesposobnost trgovske mreže in proizvodnje, slednja dva previdno in pametno molčita, vozniki pa stojijo pred dejstvom, da ne smejo voziti. Toda avtomobile bodo zlikovci kradli kljub še takšnim ključavnicam, saj' jih ni mogoče popolnoma zavarovati z zaklepanjem. Morda pa je tudi tokrat šlo za »reševanje« kakšnega uvoznika, kot je bil to primer (po govoricah) v predpisu o obveznem zavojčku za prvo i-omoč?! M. JAKOPEC Generalni direktor »KRKE« mr. ph. Boris Andrijanič ter generalni direktor DELA Niko Belopavlovič med novinarkami in novinarji slovenskega tiska, ra^ia in TV v gozdičku ob Krkinem inštitutu za raziskave in razvoj v Locni. (Foto: Mirko Vesel) KRKINA presenečenja za tisk in RTV (Nadaljevanje s 1. strani) predstavniki podjetja, ki je doseglo zadnja leta izreden, naravnost skokovit razvoj < V gostilno vsak dan, za list pa ni denarja . . . V Dolenjskem listu z dne 15. 1. 1970 sem bral, da nekateri naročniki odpovedujejo Dolenjski list zaradi podražitve. čudim se, da so nekateri ljudje tako kratkovidni in odpovedujejo svoj pokrajinski list, ne da bi pomislili, koliko jim koristi, saj jih sproti obvešča o novicah. Ne pomislijo tudi, da cene povsod rastejo, da je bila t rava Dolenjskega lista primorana cene naročnine zvišati, da bi lahko poravnala vse stroške tiska. Cena 49 dinarjev tudi ni tako velika, da bi zaradi nje morali list odpovedati. Ce stopite v gostilno, plačate za liter boljšega vina skoraj povsod 10 dinarjev. Torej stane 5 litrov vina, ki ga spijete 'v dveh do treh dneh, toliko kot letna naročnina za list, ki vas sproti obvešča o novicah in prinaša tudi uradna obvestila. Ali ni bolj pametno, da se kakšen dan odpovemo vinu in naročimo list? V domačem tedniku najdemo vse leto stvari, ki jih radi prebiramo, in nasvete, po katerih se ravnamo. Poznam nekaj ljudi, ki hodijo vsak dan v gostilno, pa pravijo, da nimajo denarja za list. Ali je tako prav? Naročnikom priporočam, naj lista ne odpovedujejo, ker jim mnogo koristi. dražbe morajo interesenta položiti kavcijo v višini 10. odst. vrednosti'na kraju dražbe. Interesenti za zemljišča v Doblički gori, Maverlenu in Stražnjem vrhu naj se v primeri snega javijo na upravi Kmetijske zadruge v Črnomlju. RAZPISNA KOMISIJA OMP »INŠTALATER« NOVO MESTO razpisuj e prosta delovna mesta: 1. več kvalificiranih monterjev centralne kurjave, 2. več delavcev za priučitev centralne kurjave POGOJI: pod 1.: kvalifioiran delavec inštalacije centralne kurjave z najmanj dveletno prakso in prost vojaške obveznosti. Poskusno delo dva meseca. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje ni zagotovljeno. pod 2.: starost najmanj 15 let, nedokončana osemletka. O DOLENJSKI LIST ' Št. 5 (1035) < Mi i i f i » To stran ste sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Lubi muji brauci! De nab misnli de čem. samu jest met zmiram prou, sm zadnč suj plac lunmu prjatli s Podgurja šenkau. Senkau pravem de nab spet kedu mislu de sm kej zatu dubu ku-ker še danes marskej delajo. Jest sm biu zelu ve-seu de se me je kedu spomnu pa tud muja Tina je un dan kr cvetela samu prec je rekla de na tiste sestanke pa opčne zbore pa že na bo hodila če samu šimfajo sej ma tega že dama zadost. De smo pa enakopraven je pa muji Tini še preveč jasnu. Tud jest tu dobru vem samu učas se mi zdi de spet nesmo več keder muja Tina misel de ma samu ona prou pa de mora bit use po nenem. Jest b prou rad vidu deb me tud tadrug pisal sej je človek prec laži če lahku komu pove kuga mu na src leži pa tud marskej b usi zvedel kuga je pr nas u Podgurji dl pa kej drgje nouga. Prznam de mam mejhen plac za pisat ampek učas se tud na kratku lahku marskej povej. Lejte tud mene zadne cajte marskedej finančnu stisne de na vem kej čem dnar za dauke uzet pa use-enu tega na obešam na ta velek zvon pa na jamram u oštariji taku kuker sosedova Pepa. Ona zmiram jamra zarad dnarja pa se dva pr hiš u mestu vozta dnar služet, samu pokojnine še nema. Na rečem de nab tud jest rajš mn delau pa več mu, ampek lačen pa gol pa bos pa tud nesmo. Se-vede tud muja Tina na deule usak dan mesa u lonc ampek sej kuker je slišat ga tud u mest na dajejo zarad tega al pa unga. Mamo pa usaj usak dan frišen pa lepu pečen kreh kakršenga tud u mest nemajo zarad tega al pa unga. Pa še marskej druz-ga mamo pa denes nemam več plača deb o tem govuru. Pa kedaj drugeč. Vas lepu pozdraula vaš MARTINEK BREZŠUL Še o „povračilu za državni praznik" V rubriki »nedpiši v praksi« v 3. St. DL je turno pojasnilo, ua je delovna oigamzacija aolžna dei.iv-ou plačali ustrezni del oseune^u dohoo&a za oizavni praznik, ki je padel na prosto soboto. Ne veni, kdo je avior tega pojasnila, ven-rii*.r Sinatram, da pojasnilo ni točno in da se za prosto soboto, ki pade na dan državnega praznika, delavcu ne plača del ustreznega donoaKa. Naveoeno trditev utemeljujem s tolmačenjem, ki so ga aaie nekatere institucije, ki se uKvarjajo z aelovnimi razmerji. Na seminarju »Samoupravno urejanje delovnih razmerij s splošnimi a«c-ti«, ki ga je priredil institut za javno upravo in delovna razmerja pri pravni lalculteti v Ljubljani situpi vo z repuoli&cim sekretar m-tom za delo, gospodarsko zbornico ter CZ*1 Gospodarski vestnik ob sodelovanju sodnikov vrnovne-ga sooisca StttS, ki se ukvarja z oeuo/nuni spon, je bilo sogiastio sprejeto stališče, ki Je bilo kasneje oojavljeno v GV prilogi iz Prakse v prakso« At. 4o/6tt m se glasi: »Za elan državnega praznina ima deiavec pravico do nadomesti; la osebnega aohodka, kot da bi delal. Kravice do nadomestita pa nima, če je praznik na nedeljo al« prosto soooto, ker takrat tudi sicer ne bi delal« (podčrtal pisec). Na posebno vprašanje podjetja »Kumooprema« Trebnje o nadomestilu osebnega dohodKa _ na proste sobote, ki padejo na državni praznik, so strokovnjaki Gospodarske-ga vestnika 21 dopisom st. 100/0» z dne 8. 1. 1970 odgovorili: »Sodimo, da v primeru, da državni praznik pade na proste sobote, ne pripada delavcu za ta dan, ko ne dela, ustrezno nadomestilo oseb-netra dohođkft. Delavec ni namreć prav nič ofikodovan, če pade državni praznik na prosto soboto, ko delavec tako ne dela. Ker delavec na prosto soboto ne dela, tudi ne more dobiti nadomestila osebnega riofr/triica za Usti čas, za katerega tudi sicer ne bi delal. Delovna organizacija torej ni dolina izplačati nadomestila osebnega dohodka za dan državnega praznika 1. in 29. novembra (v «Kemoopremw ata bili soboti prosti, opomba pisca), to je za tisti prosti soboti, •ki sta padli na dan državnoga oraanika, delavci pa po razporeditvi ntisn bili dolini delati in tudi dejansko niso delali na omenjeni prosti soboti. Za podkrepitev trditev navajam pojasnilo zveznega sekretariata za delo z dno 8. 7. 1966, ki v zvezi z državnimi prazniki in prostimi sobotami navaja, »da gr® delavcem pravioa do osebnega dohodka na dan držvnega praznika, če ta dan niso delali, a po razporeditvi W bili dolžni delati«. Po analogiji pa lahko sklepamo, da pravico do osebnega dohodka na dan držav-nega praaznlka, ki pade na prosto soboto, ne pripada, ker delavec po razporeditvi na ta dan ni bil dolžan delati in s tem tudi ni bil v ničemer pri kraj San. V »Delu« St. 14 z dne 16- 1. l^70 v rubriki »Odgovori na vprašanja« je podano prav tako pojasnilo, da delavcu nadomestilo osebnega dohodka na državni praznik, ki pade na prosto soboto, ne pripada. Sodne prakse v tej zadevi ni, kot mi je poznano iz razgovora a ‘ eriml uglednimi strokovnja-področja delovnega prava. Predlagam, naj o tem povedo svoje stališče oziroma pojasnila pri- stojne institucije, ki zastopajo drugačna stališča, kot sem jih navedel in za katera smatram, da so vsaj sedaj pravilna. Alfonz Tratar vodja splošnega sektorja Kemoopreme, Trebnje Skromno živim ... V 3. številki Dolenjskega lista sem brala, da nekateri naročniki zaradi podražitve list odpovedujejo. čudno se mi zdi, kako se morajo naročniki odpovedati priljubljenemu domačemu tedniku, ko pa je v njem toliko lepega in zanimivega branja. Moranj vam zaupati, da tudi jaz živim zelo skromno, a vendar Dolenjskega lista, ki prinaša vsak teden mnogo 'novic iz vseh krajev Dolenjske, nikakor ne bi mogla odpovedati. Želim vam mnogo uspehov v letu 1970, predvsem pa mnogo novih naročnikov! MARIJA NOVŠAK, iz Gornjih Prepreč pri Velikem Gabru Zakaj je župnik tudi režiser Odgovor prosvetnih delavcev osnovne šole v Zabukovju pri Sevnici Na kratek zapis sodelavca A. 2. pod naslovom »župnik je tudi režiser« smo prejeli nekajkrat daljši odgovor prosvetnih delavcev iz Zabukovja pri Sevnici. Čeravno po zakonu o tisku nismo dolžni objavljati bistveno daljših odgovorov, kot je prvotni članek, smo naredili izjemo, ker gre za zadevo širšega pomena. Odgovor objavljamo v celoti, izpustili smo le nekatera namigovanja in celo žalitve na račun pisca prvega prispevka, ker k polemiki ničesar ne prispevajo. zadnjo igro jim je nudila šola ogrevan razred, ker pa so se resda morali preobuvati — tako kot drugi uporabniki prostora. Naenkrat so »izginili« in se preselili v veroučno sobo. Za to pa nismo mi krivi Razred ni v pbsesti »krčmarice Mirandoline«, kot si morda predstavlja pisec članka. Iz njegovega zapisa imamo vtisr da terja, naj bi dovolili popivanje in ples v šolskem razredu, saj bi na ta način lažje zadržali mladino. Dodajamo, da sta dve gostilni v neposredni bližini in da je tam dovolj prostora, da se ob litru vina in zvoku harmonike mladi zavrtijo, koikor jim je ljubo. Kaj takega pa v šoli vendarle ne bomo dopustii! Ob tej priožnosti naj pripomnimo, da smo prosvetni delavci odločno proti delitvi dohodka, ki se od predstav nabere z vstopninami. Prejšnje igralske skupine tega niso delale, denar smo venomer porabili za izboljšavo odra. V šoli so imeli doslej vse brezplačno, izkupiček pa so si potem razdelili med posameznike, edino učiteljice, ki so. režirale, so se temu honorarju vedno odpovedale. K članku izpod peresa pisca A. Z., objavljenem v Dolenjskem listu z naslovom »Župnik je tudi režiser«, dajemo prosvetni delavci osnovne šole v Zabukovju nad Sevnico naslednje pojasnilo: V Zabukovju so že dolga leta obstajale dramske družine. V okviru nekdanjega prosvetnega društva so postavile na oder tudi po štiri premiere na leto. Pri tem delu so vedno odločilno pomagali tukajšnji učitelji, iz objektivnih razlogov pa je začela zadnja leta to opravljati mladinska organizacija. Učiteljice so še vedno sodelovale z mladinci kot režiserke, pa tudi same so igrale na odru. V začetku novembra lani so se začeli mladinci pripravljati na novoletno prireditev. Prepise vlog za Linhartovo igro »Ta veseli dan . . .« je mladincem baje preskrbel sam pisec članka A. Z. Čudno se nam zdi, da se ni bolje prepričal o »sposobnem režiserju«, kar bi bilo glede na funkcijo, ki jo opravlja, tudi njegova dolžnost. ‘ * Mladinci so zaprosili slavistko na šoli, ki jim pa pomoči ni v celoti odrekla, temveč je dejala, da se vaj ne more stalno udeleže-vati, da bo le občasno pomagala in da je za Sivlestrovo ne bo v Zabukovju. Po sili razmer je bila namreč iz centralne šole dodeljena le za eno leto v naš kraj in ima v Sevnici tudi stanovanje. Drugih članov kolektiva vodstvo Piscu smo dolžni povedati še to, da ni vsak učitelj obdarjen z igralskimi sposobnostmi in da za to delo tudi ni usposobljen. Delovanje sloni na svobodni odločitvi in volji posameznega prosvetnega delavca in nas k temu ne bo prisilil ne dopisnik A. 2. ne kdo drug. Mnenja smo, da je pisec s svojim člankom razvoju kulture in sodelovanju učiteljstva z mladinsko organizacijo v Zabukovju bolj škodil kot koristil. K nadaljnji polemiki se ne bomo oglasili. Za kolektiv osnovne šole .Zabukovie LEO KOČEVAR NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Odgovornost in nasilni potniki Odgovor prizadetega na pismo Albine Luzar Ne glede na to, da bom proti Albini Luzar zaradi hudih žalitev in neresničnih obtožb vložil tožbo, mislim, da sem » avičen tudi v Dolenjskem listu pojasniti zadevo z dne 15. decembra 1969: Ta dan je bilo 10 do 12 naših uslužbencev v bolniškem staležu. Ves dan je snežilo, promet se je odvijal z zamudami in velikimi težavami. Nekateri avtobusi pa sploh niso pravočasno prispe- Huliganstvo na pohodu Drueih članov kolektiva vodstvo . . . , mladinskega aktiva ni zaprosilo za To, kar se dogaja v Sevnici, je žalostno, toda * «„ rtfthm vedeli m- resnično - Mladina ni vsega sama kriva smo, kaj mladinci pripravljajo. Da bi bil režiser župnik, bi se lahko zgodilo Že prejšnja leta, če bi staro mladinsko vodstvo mislilo, da bi morali učiteji hoditi okrog svojih nekdanjih učencev in z njimi iskati stike. Resnici na ljubo moramo reči, da so se tudi ie prej pojavile težave, toda prejšnji predsednik Tonče Demač je vendarle drugače postopal, tako da smo zadevo zadovoljivo uredili. Težave so se začele, ko smo postajali učitelji vedno bolj zaposleni s šolskim delom, svobodnimi dejavnostmi učencev in z izrednim študijem. Na šoli je res pet prosvetnih delavcev, morala pa bi biti še dva, da bi bili normalno zaposleni. Razen vsega tega nas čas sili tudi k nenehnemu izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju, dve učiteljici pa sta materi z otroki. Za delo in samotarsko življenje v Zabukovju prav gotovo nismo tako nagrajeni kot A. Z. Aktivno sodelujemo pri javnih delih in vseh organizacijah v Zabukovju, zato svetujemo piscu, naj nam v prihodnje ne bere več levitov, zakaj zrnje njegovih besed pada na skalo. Ne vemo, s kakšno pravioo si to dovoljuje, imamo svoje predstojnike in smo le njim odgovorni za svoje delo. • Vsa leta so imeli mladinci prostor ca vaje v šoli in tudi za odvrgli 200 m daleč na železniški nasip. Gasilsko društvo je kupilo 14 barvnih žarnic za novoletno jelko. Po prireditvi so ostale samo še tri, druge, pa so bile pobite ali pokradene. Pred krajo niso bile žarnice varne niti v članski sobi, kjer jih je z lestenca zmanjkalo kar 6. O razbiti steklenini naj niti ne govorim. Predsednik gasilskega društva je prejel za svoje delo in sodelovanje z mladino kar preveč krepko novoletno voščilo: močno in dolgotrajno razbijanje po vratih ter grožnje — in vse to od mladinke! Vprašam se samo, kam to vodi. ' Vprašanje je tudi, kje so vsi tisti, ki so dolžni sodelo-vati z mladino. Znova ronav- ki je obešen na »am: ni kriva mladim sama, vse večji iz radi se dogajajo zato, ker puščamo mlade ljudi vnemar. Starejši se pehajo samo za velikimi plačami, za denarjem, mladina pa ostaja sama, se po svoje zabava in opozarja nase z dejanji dvomljive vrednosti. Iz Sevnice najbrž ne bi bilo treba pisati takih pisem če bi izrabili možnosti, ki jih imamo. Na voljo so prostori, telovadnica, glasbeni instrumenti. Samo gasilsko društvo potrebuje za izvenšolsko vzgojo različne vaditelje in vodje mladinskih skupin, godbenikov, kegljačev, amaterskih igralcev, šahistov itd., toda ni starejših, ki bi bili pripravljeni to delo opravljati. Kaj poreče k temu na primer domača inteligenca, katere je vse več? JOŽE SMODEJ Novoletni dogodki so me prisilili, da sem vzel pero v roke. Prvi »nastop« je bil na gradu. Pobalini so l osekali okoli 20 mladih smrekic v nasadu, ki naj bi lepšal turistično postojanko- Zadeva je prijavljena sevniški milici. P, i vsem pa je žalostno posebno to, da so nekateri starši sami poslali otroke v to deja je. »Junaško« sta se obnašala tudi neznanca, ki sta mimogrede, ko sta odhajala s kegljišča, ukradla vse ključe gasilskega doma in jih po nekaj sto metrih odvrgla v sneg. Gasilsko društvo je s preureditvijo vseh klju'ev imelo 300 novih dinarjev stroškov. Ključe smo našli kasneje, ko niso bili več potrebni. Huligani niti vencu, spominski plošči gasilcem padlim v NOB. Sneli so ga in li. Tako je bilo tudi z avtobusom s proge Novo mesto — Semič — črmošnjice — Novo mesto, ki tisto popoldne ni prispel v Novo mesto, čeprav bi moral peljati v Gabrje. Zaradi tega je odpeljal tja drug avtobus, ki je prispel iz Straže. Naval potnikov je bil velik in morali smo povečati število avtobusov, toda vozili so z zamudami. Ta avtobus je o %'sljal pol ure pozneje in je bil nabito poln, zato sem ga zaprl in ukazal odhod. Tisti trenutek je pridrvel iz kavarne mlajši vinjen potnik in hotel za vsako ceno v avtobus, češ da ima že plačano karto. Res sem ga spustil in še potisnil v avtobus, ker je bil poln. Ta moški nas je ozmerjal z besedami, ki jih ne morem ponoviti, in mi je še pljunil v obraz. Po predpisu vinjenega potnika ne bi smel spustiti v vozilo, vendar sem raje popustil, da se ne bi z njim pre-» iral, saj je znano, da pri pijanem človeku nobena beseda ne zaleže. Ne spomnim se noben« potnice, ki bi zatrjevala, da je bila pri zobozdravniku in da mora na vsak način domov s tem avtobusom, če me je kdo vprašal, kdaj odpelje naslednji avtobus, sem povedal, da odpelje ob 16.30. Ni točno, da so vstopili v ta avtobus tudi potniki v Kandi-ji, kar lahko » otrdita sprevodnik m šofer, pa tudi nekaj potnikov. Ta trditev je izmišljena. Kljub slabemu vremenu in težavam zaradi bolezni v kolektivu bi bilo promet laže urejati, če ne bi imeli opravka z nasilnimi in pijanimi potniki. Nihče izmed teh noče razumeti, da smo odgovorni za varen promet. Včasih dovolimo vstopiti v avtobus večjemu številu potnikov, kot bi smeli glede na predpise in varnost vožnje. Kljub vsem težavam in naporom se trudimo, da bi omogočili prevoz vsem potnikom in se včasih na lastno pest izogibamo prepirom s takimi potniki tako, da jim dovolimo vst » iti, čeprav bi jim po pravilih morali odreči uslugo. Za nagrado pa nas žalijo in obtožujejo, kot je bilo v tem primeru. ANGELO GATTA šef avtobusne postaje podjetja GORJANCI v NOVEM MESTU Marija Ljubi in njen mož Antoii z Jagodnika pri Podturnu sta praznovala 50-let-~—T. z nico skupnega življenja v krogu svoje družine in bližnjih sorodnikov. Za dobro nekaterimi uglednimi strokovnja- razpoloženje je skrbel sin Lojze s harmoniko. Tudi slavljenca sta zaplesala — mi ki s področja delovnega prava. pa jjma želimo še mnogo srečnih in zdravih let. (Foto: Leopold Pavlin Trebelno) FOTOGRAFIJA TEDNA Med fotografijami, ki ste jih poslali ta teden, se j9 našim pogojem še najbolj približal posnetek Petra Sobarja ml. iz Kočevja. Objavljamo ga na J. strani, zanj pa je dobil nagrado 100 din, kot smo obljubili. Nasletl nji rok za FOTOGRAFIJO TEDNA je ponedeljek, januarja. Izprašite sprožilce in na svidenje! J UREDNIŠTVO St. 5. (1035) DOLENJSKI LIST *1 flMBBsaasaffi O DELU TREH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Turjačani hočejo boljšo elektriko Otežena uporaba električnih aparatov in strojev - Rob: ves denar za ceste do hribovskih vasi - Velike Lašče: nova razsvetljava Vodjo krajevnega urada Velike Lašče Jožeta Kovačiča smo zaprosili, naj nam pove, katera komunalna dela so bila lani opravljena na območju tega krajevnega urada in kakšni so načrti za letos. Zaradi slabega vremena in snega namreč nismo mogli obiskati vseh predsednikov krajevnih skupnosti na tem območju. Odgovori verjetno niso bili povsem popolni, kar pa bomo v kasnejših razgovorih s predsedniki krajevnih skupnosti dopolnili. Pa tudi zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o načrtih krajevnih skupnosti, so pred vrati. Krajevna skupnost Velike Lašče: Lani je bila dograjena cesta do Podsmreke. Stara, navadna javna razsvetljava v Velikih Laščah je bila zamenjana z novo, živosrebr-no, ki se avtomatično prižiga in ugaša. Vas Podžaga je dobila vodovod, za kar so največ prispevali vaščani sami, krajevna skupnost pa je dala denar za material (cevi, cement). . Krajevna skupnost Turjak: Lani so dogradili cesto (prej je bila to pot) od Pirmanove-ga mlina do vasi Prazniki, ki je dolga približno kilometer. Zanjo so prispevali vaščani, Huda nevarnost V Velikih Laščah smo se pozanimali, kakšna je razlika med pluženjem glavne kočevske ceste do mostu nad Ortnekom, do koder pluži ljubljansko cestno podjetje, in od tam proti Ribnici, kjer pluži novomeško cestno podjetje. Miličniki iz Lašč so odgovorili, da m bistvene razlike in da je cesta pozimi dobro vzdrževana. Nekateri njihovi tovariši z območja Kočevja in Ribnice pa niso istega mnenja. V šali (alt morda zaresJ pravijo, da bi moral na meji postaviti cestni znak »Splošna nevarnost« in pripisati »pluži cestno podjetje Nćvo mesto«. krajevna skupnost in Gozdna uprava. V gradnji je vodovod za vas Mali Ločnik. Zemeljska dela (izkopi, polaganje cevi, zasutje) so končana in zgrajeno je zajetje. Zmanjkalo je denarja za črpalke m razne električne napeljave ter naprave. Na Turjaku bo nov transformator. Kopljejo tudi jame za električne drogove. Prebivalci Turjaka in okolice so se namreč na dosedanjih zborih volivcev in drugih sestankih pritoževali, da je električna napetost preslaba. Pred javno razpravo 15. januarja 1970 je bila v Ljubljani delovna seja občin, ske konference Socialistične veze Ljubljana—Vič—Rudnik. Obravnavali so teze »Socialistična zveza danes«, sprejeli pravilnik o delu in dejavnosti Socialistične zveze v občini Ljubljana—Vič— Rudnik in se dogovorili o pripravah na javno razpravo o predlogih statutov občine in mesta. Oba osnutka statuta sta že obravnavala obč'nska skupščina Ljubljana—Vič—Rudnik in klub odbornikov te skupščine. Sklicani so tudi zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali oba osnutka. Več o konferenci prihodnjič. V. S. Zvečer niso mogli poslušati radia in uporabljati električnih gospodinjskih strojev. Gradnja transformatorske postaje se je zavlekla predvsem zato, ker želi Zavod za spomeniško varstvo ohraniti starinski Turjak in ne dopušča gradenj, ki bi kazile njegovo starinsko podobo. Krajevna skupnost Rob: V preteklih letih je porabila denar predvsem za urejanje cest in prometno povezavo vasi. Tako so zgradili cesto preko Kureščka in dobili novo avtobusno zvezo z Ljubljano. V zadnjih letih pa načrtno grade cesto proti Notranjski. Predlanskim so jo dogradili do vasi Mohorji, lani do Lužarjev. Z gradnjo bodo nadaljevali, dokler ne bo dobilo dobre ceste vseh 13 hribovskih vasi v Rutah. Turistično sodelovanje Turistična društva- in delovne ter ostale organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom od Škofljice prek Turjaka in Velikih Lašč do meje z ribniško občino, naj v bodoče tesneje sodelujejo in se vključijo izdelavo programa razvoja turizma za vso zahodno Dolenjsko, je nedavno predlagal predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, ko je obiskal Kočevje. Poudaril je, da * se s takim predlogom strinjata tudi občinska skupščina Ljubljana—Vič—Rudnik in Turistična zveza Slovenije. V kratkem bo sklical sestanek predstavnikov vseh turističnih društev zahodne Dolenjske, da bi ustanovila svojo turistično zvezo. Pogum m čakalnica bo! Dovolj čakanja na avtobuse pod milim nebom llfafelta: : Na naši avtobusni postaji Prilesje—Dvorska vas pogrešamo čakalnico! Delavci, uslužbenci, šolarji, gospodinje, ob nedeljah pa še domači izletniki, se vozijo v obe smeri. Potniki so za skoraj vse avtobuse. Negodovanja zaradi čakanja pod milim nebom je jz dneva v dan več. Mnogi so že ogorčeni. Kritizirajo podjetje SAP, ki ničesar ne ukrene za udobnejše čakanje na prevoz. Mnogi postavljajo za vzgled železnico, ki je upoštevala svoje potnike, zgradila postaje-ča-kalnice, čeprav je imela takrat prevozni monopol! Tudi mlekarice se bodo rade posluževale čakalnice in turisti ter lovci, ki ob nedeljah in praznikih obiskujejo Grmado ter lovske koče. Zato se snujoči se pripravljalni odbor za gradnjo čakalnice obrača na vse potnike in podjetja SAP, Ljubljanske mlekarne, lovsko družino Volike Lašče, turistično društvo Grmada in krajevno skupnost Velike Lašče, naj prispevajo denar in material ali pa sodelujejo pri gradnji čakalnice s prostovoljnim delom. Prostor za parkirišče in postavitev čakalnice je na razpo-lago, treba je samo poguma in-dobre volje in v jeseni bomo že pod svojo streho! Posnemajmo naše sosede! Pripravljalni odbor za gradnjo avtobusne čakalnice Prilesje Poslovodkinja Štefka Počervina med strežbo za točilno mizo v lepo urejeni novi restavraciji »Ob črpalki« v Ivančni gorici- (Foto: M. Jakopec) Poceni se boste najedli Popotniku, ki brzi z avtomobilom po avto cesti, svetujemo naj v Ivančna gorici zavije s ceste in se ustavi v restavraciji »Ob črpalki«. Na parkirišču bo našel dovolj prostora za svoj avto, v restavraciji, ki je bila zgrajena pred dobrim letom, pa se bo poceni najedel. Poslovodkinja* Štefka Počervina, ki vodi restavracijo, je delala 11 let kot gostinska delavka, na Pivki. Kot Dolenjki se ji je ves čas tožilo po domu, zato se je takoj, ko se ji je ponudila pri ožnost, odločila za restavracijo »Ob črpalki«. Restavraoija spada pod gostinsko podjetje Polževo. Zgradili so jo 1968 in oktobra meseca tisto leto je bila odprta. Celotna naložba je veljala 450.000 din. V re- Zajci uspeli, fazani pa ne Lovska družina v Zagradcu ima 52 članov ki so dobro opremjeni in organizirani. 'Lani so bili pri odstrelu zelo uspešni, saj sx> ustrelili 7 jelenov, 15 divjih prašičev in blizu 50 zajcev. Skrbijo tudi za svoje lovišče. Vanj so spustili 12 zajcev, ki so jih dobili iz Češkoslovaške, in več kot 100 fazanov iz domačih fazanerij. Pri zajcih je bil uspeh velik, fazani pa se niso obnesli. S kmeti so v dobrih odnosih. Poravnali so jim vso škodo, ki jo je povzročila divjad. stavraciji je v gostinskem prostoru 20 sedežev za goste, na vrtu pred restavracijo pa je poleti 100 sedežev. Kuhinja je sodobno urejena in v njej lahko pripravijo vsa topla in hladna jedila po naročilu. Seveda vam postrežejo tudi z dobro ekspres kavico in pijačami vseh vrst. Delovni čas je prilagojen gostom: pozimi delajo od 6. do 24. ure, poleti pa brez prekinitve. Da ne bo ugibanj, če se tam lahko najesta poceni ali ne, naj povemo samo to: enolončnica, ki zadošča ješčemu moškemu, sestavljena iz zelene solate, slanega krompirja, zabeljenega z ocvirki, in zajetnega polpeta, stane samo 2,40 din. Gostinsko podjetje Polževo ima v načrtu dograditev novih prostorov, v katerih bi bilo 50 ležišč, in v povečani restavraciji 50 pokritih sedežev za goste. Ce bo šlo vse po sreči, bodo začeli s tem že le‘os spomladi. Povečati nameravajo tudi parkirišče. V restavraciji so lani, čeprav se je obrat komaj vpeljeval, ustvarili 350.000 din prometa. / M. J. »Karlovački tjednik«: na meji rentabilnosti Od lani skrbi regionalni »KARLOVAČKI TJEDNIK« za redno obveščanje prebivalcev občin Karlovac, Vojnič, Vr-ginmost, Ozalj, Slunj in Duga Resa. Odkar se je kolektiv preimenoval v informativno ustanovo in se združil z lokalno radijsko postajo v Karlovcu, je 31 12. 1959 zaključil prvo leto samostojnega financiranja svoje dejavnosti. Tednik pokriva celotno karlovško-kordunsko ob močje, prevzel pa Je tudi skrb za redno obveščanje v večjih kolektivih Karlovca, tako da tiska posebne strani (priloge) za podjetja. Razen naročnine prejema kolektiv dohodek predvsem od ekonomske propagande ter prodajanja časrpisov *in galanterijskega blaga. V 11 mesecih 1969 je dosegel 2,768.930 din dohodka, izdatkov pa je imel 2.768.803 d"'n. S tem je dosegel skrajno mejo rentabilnosti. Treba pa je vedeti, da je kolektiv v zftčetku leta raču-osnovno dejavnost: za informiranje občanov. Med letom V Velikih Laščah čakajo potniki na avtobus običajno kar v gostiščih ali okoli njih. Na sliki: »avtobusna postaja« — gostilna Koprivc (Foto: Primc) je moral iz lastnih sredstev kupiti tehnično opremo in povečati domet radijske postaje. Družbeno-politični činitelji bodo zato morali rešiti vprašanje dopolnilne dejavnosti tednika in lokalne radijske postaje tako, dabodo to širše družbeno delo tudi sofinancirali. Samoborski proračun: 42,617.900 dinarjev Nad 8000 ljudi je v krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah več kot 2 meseca razpravljajo o osnovnih smernicah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti občine Samobor za 1970, je med drugim dejal na seji občinske skupščine 29 12. 1969 predsednik ObS Samobor Peter Keserič. Samoborsko gospodarstvo in družbene službe so sklenile preteklo leto z zelo dobrimi uspehi: — skupne dohodke so presegli za 26 odstotkov amortizacijo za 42 odstotkov, družbeni proizvod za 29 odstotkov, dohodek za 28 odstotkov, bruto osebne dohodke za 27 odstotkov in sklade za 29 odstotkov. Občinski proračun za 1970 predvideva 42,617.900 din dohodkov (lanski plan: 30,147.700 din) Dohodki skladov bodo letos večji za 50 odstotkov, proračuna za 24 odstotkov in izobraževalne skupnosti za 11 odstotkov Hočejo sodobnejšo trgovino Zagradčani si že vrsto let želijo sodobno in lepo urejeno trgovino. S sedanjim starim lokalom se res ne morejo postaviti. Zvedeli smo, da bo trgovsko podjetje TABOR iz Grosupljega morda že letos, najkasneje pa 1971 končno le ustreglo željam tamkajšnjih brebivalcev in uredilo sodobno trgovino. Vsak dan do 10 prošenj Livarski obrat Industrijsko montažnega podjetja v Ivančni gorici dobiva vsak dan 5 do 10 prošenj okoličanov za zaposlitev. Tudi zaradi tega nameravajo konec januarja ali v začetku februarja letos uvesti drugo izmeno in dodatno zaposliti novih 25 'delavcev- S tem se bo mnogim, ki bi se radi zaposlili, ponudila lepa priložnost. Samo 35 odst. za IMP Livarski obrat Industrijsko montažnega podjetja v Ivančni gorici namenja 35% tega, kar, naredi po svojem proizvodnem programu, predelavi v raznih obratih IMP. Preostanek so izdelki kanalskega liva, drugo pa naredijo za potrebe industrije na ljubljanskem območju. KUPUJTE »DOLENJCA«! Na pošti v Ivančni Gorici nam je upravnica Ivanka Gorenc povedala, da je okolišu pošte samo 15 naročnikov Dolenjskega lista. Za območje, na katerem je • okoli -600’ gospodinjstev, je to zelo malo. Naročajte se torej na Dolenjski list, da boste zvedeli,, kaj je v vsršem; kraju novega, saj redno v vsaki številki poročamo o tem. Vozniki plačajo sami! Pri podjetju AVTOPREVOZ v Ivančni gorici je znesel lani povprečni osebni dohodek zaposlenega 1.660 din na mesec! To je na območju občine Grosuplje sorazmerno velik osebni dohodek, zato bo prav, da povemo, kakšne obveznosti imajo vozn ki, zaposleni pri AVTOPREVO-ZU. Voznik plača sam v primeru nesreče, ki jo je zakrivil, odbitno franšizo za tovor, plačati mora vse primanjkljaje na tovoru, razen tega pa plača v primeru nesreče 25 odst. škode, ki je nastala na vozilu. Pri odgovornem in napornem delu torej voznikom ni postlano z rožicami. Krompir, živinoreja in mleko Kmetijska zadruga Stična se ukvarja v kooperaciji predvsem s pridelovanjem krompirja, z živinorejo in mlekarstvom. Lani so imeli sklenjenih za 60 ha^ pogodb s kmečkimi proizvajalci za pridelovanje semenskega krompirja. V živinoreji so sklepali »ogodbe predvsem za pitanje živine in so lani prodali okoli 300 pogodbeno spitanih glav goveje živine D )bro so se obnesle tud,j pogodbe za pitanje, ki So jih začeli v poznojesenskem času sklepiiti za republiške rezerve. Živinorejci na območju zadruge so podpisali takšne pogodbe za rejo blizu 300 glav govedi. Za mlek*> imajo z rejci podpisanih okoli 450 pogodb, ki vključujejo okoli 780 krav - mlekaric. Na območju zadruge odkupijo' na mesec 90.000 do 100.000 litrov mleka. Ofjfj »Zvedel sem nekaj novega .. .«< se iz starega grajskega stolpa nad Sevnico ob sredah in nedeljah oglaša sevniška lokalna radijska postaja. Najmlajšo med 10 vrstnicami v Sloveniji smo na njenem valu 213,8 metra prvič zaslišali na zadnji dan starega leta. Radio Sevnica dela poizkusno v okviru sekcije za informiranje občanov. Ustanovitelji so občinske družbene organizacije, denar za ureditev prostorov in nakup opreme pa so prispevala tudi vsa sevniška podjetja. Postajo je spravila na noge ena izmed 26 komisij odbora za lansko proslavo ob 100-letnici sevniškega tabora: Viktor Auer, Jelko Štojs in inž. Albin Ješelnik. Na našem širšem območju že enajsto leto dela lokalna postaja v Brežicah, medtem ko lokalni radio v Črnomlju, ki je bil ustanovljen med prvimi v Sloveniji, že skoraj dve desetletji nima svojega programa. V Sloveniji so predvidene še nove postaje v Novem mestu, Kočevju, Novi Gorici in oživitev črnomaljske. 3- Tehnik v studiu je Milan Zupanc, ki skrbi, da je program v redu posnet in posredovan poslušalcem. 4. Jelko štojs, Milan Zupanc in Drago Lupšina ob 50-watnem oddajniku, ki so ga izdelali v Radioindu-striji Zagreb. 5. in 6. Radia Sevnice ni težko najti, posebno kadar kdo govori — po domače! Program oddaj obsega vse 'od poročil, nasvetov, zabavne in narodne glasbe do resne operne glasbe. Za vsakogar nekaj novega... uu 4 ku >1^1 > SE H ■ ■ GC o & —j fiL e* UJ Ul C/) L5J e £9 H Z2ZL LiJ u. GO POJASNILO K SLIKAM: 1. Skozi vse oddaje Radia Sevnica vodita poslušalce napovedovalca Anica Perme in Toni Gabrič. 2. Pri pripravi programa sodeluje širši krog sevni-ških strokovnjakov. Dipl. inženir gozdarstva Vinko Šeško in kmetijski inženir Srečko 2veglič sta pripravila kmetijsko oddajo. St. 5. (1035) DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje Jarm predsednik člani nedavno izvoljene sekcije za kulturna vprašanja pri občinski konferenci Socialistične zveze so se 15. januarja prvič sestali. Za predsednika sekcije so izvolili akademskega kiparja Staneta Jarma. Sklenili so, da bodo izdelali dolgoročni program razvoja kulture v občini. Ta program bo tudi osnova za ustanavljanje kulturne skupnosti. Iz dosedanjih razprav se da ugotoviti, da ima največ privržencev zamisel, naj bi v kočevski občini ne imeli samostojne kulturne skupnosti. Naš rojak 70-letnik Prof. Bogo Teply je minule dni praznoval 70-letnico življenja. častitljivi jubilej ga je zatekel v Mariboru, kjer je preživel večino let svojega življenja in ustvarjalnega dela. Luč sveta je zagledal v Veliki Loki na Dolenjskem, maturiral je v Novem mestu, po vojni pa je študiral slavistiko in zgodovino ter diplomiral v Ljubljani. Od leta 1949 do upokojitve pred sedmimi leti je ravnateljeval pokrajinskemu muzeju v Mariboru. Z njegovim imenom je povezana umetnostna galerija v Mariboru. Uveljavil se je tudi kot napredni publicist. Prof. Teplyju, ki je naše gore list, za jubilej iskreno čestitamo! Zadolžena knjižnica Ljudska knjižnica v Ribnici deluje v okviru delavske univerze. Ima že dolgoletno tradicijo. Z leposlovnimi in drugimi knjigami je še kar dobro založena, zato ima tudi veliko obiskovalcev. V letu 1969 jih je bilo okoli 2500, največ mladih. Knjižnica je v stalnih težavah zaradi pomanjkanja denarja. Vzdržuje se z dotacijo občinske skupščine in malenkostno izposojevalnino. V letu 1969 je znašala dotacija 20.000 din, kljub temu pa manjka knjižnici za poravnavo računov okoli 5600 dinarjev. Proračun .knjižnice za leto 1970 znaša 56.780 din, za knjižnici v Sodražici in Loškem potoku pa po 9920 din, kar znese skupaj 76.620 din. Delo knjižnic v prihodnjem obdobju je odvisno od tega, koliko denarja bodo dobile. _ r ŠE NEKAJ MNENJ O KULTURNIH SKUPNOSTIH Za zdaj še vsi (žal) samo upajo! Komelj: »Pred sedanjimi potrebami bi tudi zakon klonil!« Kastelic: »Potreben je še dokončni dogovor med občinami!« Bobnarjeva: »Bomo pred delavcem in kmetom praznih rok?« Kulturno dejavnost na Dolenjskem izvajajo poklicne ustanove, kulturno-prosvetna društva, šole s svojimi kulturnimi skupinami in občasna razna druga dinštva ter množične organizacije. Vso to dejavnost je težko omejiti na eno samo občino, ker — po znanem pravilu — kultura ne pozna meja, pravta&o pa je ne moremo deliti niti na občinsko ali republdško, niti ne na poklicno in amatersko. Te misli so v minulih jav- račun, poleg 'tega pa mora še ndh razpravah o zakonskem osnutku o kulturindh skupnostih in financiranju kulturne dejavnosti na Dolenjskem često poudarili, meneč, da je potrebno že zaradi financiranja kulturne dejavnosti združiti več občin v eno kulturno skupnost. Zakaj tako? Navedimo le, kakšen vsebinski in ozemeljski obseg zavzemajo nekatere poklicne kulturne ustanove v Novem mestu! Dejavnost študijske knjižnice Mirana Jarca pokriva celotno Dolenjsko, upoštevaje njene zgodovinske meje, to je sedem občin v celoti, petih občin pa tisti del, ki leži na Dolenjskem. Dolenjski muzej obsega prav tolikšno obomočje in nič manjšega tudi arhiv. Zavod za kulturno dejavnost si je z organizacijo kulturnih prireditev v sosednjih občinah tudi že pridobil pravico imenovati se (vsaj na področju nekaterih dejavnosti) medobčinski. Kako pa so z omenjenim zakonskim osnutkom nakazano rešitev vprašanj na področju kulture sprejeli v teh ustanovah? ■ Bogo Komelj, upravnik Studijske knjižnice Mirana Jarca, je na to vprašanje pripravil tiakle odgovor: »Preveč je že zamujenega, da bi lahko že skoraj kaj več pričakovali od zakona. Glejte, kaj je samo z ljudskimi knjižnicami! Životarijo, nimajo pravih ustanoviteljev in se jim do zdaj kljub večletnim naporom in pomoči republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti ni posrečilo, da bi dosegle republiško povprečje. Če bi hoteli v novomeški občini v ljudskih knjižnicah doseči, da bi prišla vsaj ena knjiga na prebivalca, b; morali takoj dobiti denar za nabavo 15.000 knjig. Knjižničarji še vedno delajo brezplačno m se bojim, da bo z mjimi prenehalo tudi ljudsko knjižničarstvo, če jim ne bomo pomagala zdaj, ko se kljub vsemu še da, Manj knjig kot druge študijske knjižnice v Sloveniji kupuje tudi Studijska knjižnica Mirana Jarca, to pa zato, ker ima znatno manjši pro- Mali kulturni barometer ■ »NERETVA« V IDRIJI — Film »Bitka na Neretvi«, ki doživlja velike uspehe doma in v tujini — samo na Japonskem si ga Je ogledalo že 270.000 ljudi — bodo z vsemi slovesnostmi prikazali 7. februarja v slovenskem rudarskem mestu Idriji. Gledalcem se bodo predstavili režiser Veljko Bulajić in drugi ustvarjalci filma. Celoten dohodek od te prireditve bodo namenili za novo iolo v partizanskem Cerknem. ■ FILM O SUTJESKI — Pisatelj Sčepanović in režiser Delić pripravljata scenarij za nov jugoslovanski film, ki bo prikazal herojske dni iz partizanskih bojev na Sutjeski. Film o Sutjeski bodo začeli snemati že letos poleti. V njem bodo nastopili med drugim tudi igralci, ki so sodelovali v »Bitki na Neretvi«. Premiera novega filma, ki naj bi po pomenu ne zaostajal za Bulajićevo »Neretva«, bo — kot napovedujejo — že ob koncu prihodnjega leta. ■ TISNIKAR V GRADCU — Dela slovenskega slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca so od minule sobote razstavljena za več tednov v francoskem kulturnem centru v Gradcu. Razstnya je že ob otvoritvi vzbudila veliko zanimanje med avstrijskimi ljubitelji likovne umetnosti. ■ »KASTKLKA« V KRANJU — Kranjsko Prešernovo gledališče je v minulih dneh uprizorilo domače delo »Kastelka«, ki ga je po povesti »Gadje gnezdo« Vladimira Levstika priredil za oder nadarjeni slovenski publicist, kritik, pisatelj in dramatik Herbert Griin, ki je umrl pred leti za posledicami hude prometne nesreče. Igro je z uspehom režiral Janez Povše. ■ NAGRAJENI OSNUTKI — Kiparji Janez Boljka, Peter Ceme in Drago Tršar so bili nagrajeni za osnutke spomenika pisatelju Ivanu Cankarju, ki ga nameravajo postaviti v Ljubljani. Denar za to kulturno delo že dalj časa uspešno zbirajo pri delovnih organizacijah. ■ SKLADBE 2E IZBRANE — Strokovni svet mednarodnega festivala zabavne glasbe »Split 70« je že izbral 18 skladb, ki jih bodo izvajali na letošnjem festivalu avgusta ,v Splitu. Nekateri skladatelji, ki so na prejšnjih festivalih pobrali nekatere največje nagrade, letos ne bodo sodelovali. ■ »BRATJE KARAMAZOVI« — DržavnA založba Slovenije je poslala na knjižni trg roman »Bratje Karamaaovi« F. M. Dostojevskega. Delo. ki sodi v sam vrh ruske književnosti, je v slovenščino prevedel Vladimir Levstik. — »Brate Karamazove« bodo z veseljem vzeli v roke" tudi televizijski gledalci, saj- lahko na ljubljanski televiziji že nekaj časa gledajo televizijsko nadaljevanko, posneto po tem romanu. nenehno obnavljati svoje prostore. Enake potrebe imajo društva, kulturni domovi in drugi nosilci kulturne dejavnosti. če zdaj vse potrebe seštejemo, bomo videli, da jih tudi zakon ne bi zmogel. Možno Pa bi bilo stvari postopno urediitii. Če bi npr. zakon za občinske ali medobčinske kulturne skupnosti določil stalen vir dohodkov, bi kulturne ustanove, društva in drugi lahko napravili dolgoročnejši načrt za saniranje kulture. Rekel bi, da potrebujemo zakon, ki bo omogočal redno in neovirano delo, da se bodo ljudje lahko posvečali res samo kulturnemu delu, ne pa tudi iskanju denarja. Vendar pa daje precej upanja že dejstvo, da se je začela širša in temeljitejša razprava o dobrem in slabem za kulturo.« ■ Lojze Kastelic, direktor Zavoda za kulti mio dejavnost, je dejal, da se ta ustanova nikakor noče zapirati pred sosedi in da je že zdaj organizirala prireditve v krajih zunaj novomeške občine, če so se tako dogovorili. »Vse Na zdravje, Janez! Prelistali smo nekaj koledarjev za leto 1970, pa v nobenem niti besedice o Prešernovem dnevu! Je mar to mogoče, odpustlji-vo? Mogoče je, odpustljivo pa ni, ker so izdajatelji koledarjev s tem hudo ponižali našo kulturo. Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik pride letos na nedeljo. No, in kaj najdemo v kole-darju na ta dan (8. februar)? Simbolično ime — Janez, če se bodo kulturniki kje slučajno zmotili in ta dan proslavili s kulturno prireditvijo, naj nikar ne pozabijo z odra nazdraviti: NA ZDRAVJE, JANEZ! Tako vsaj kranjski Janezi ne bodo prikrajšani, -če že mora biti kranjska kultura! KNJIŽNE ZANIMIVOSTI ■ ANTHROPOS — Na knjižnem trgu se je pojavila nova slovenska revija »Anthropos«, ki jo izdajajo društvo psihologov, tl. lozofsko društvo in skupina družboslovnih delavcev, izhaja pa pod pokroviteljstvom ljubljanske unL verze. Revija Je namenjena humanističnim vedam, psihologiji in filozofiji, z ustrezno vsebino pa je napolnjena že njena prva, dvojna številka. Med drugim prinaša prispevke na teme: človekovo bistvo in sedanji trenutek, sodelovanje in vloga humanističnih ved, slovenski narod danes, družboslovne in filoeofske razprave, Češkoslovaška in sodobni svet. ■ SESTRE MATERASI — To je najboljše delo sodobnega italijanskega pesnika in pisatelja Alda Palazzeschija. Roman Je pripoved o dveh sestrah, starih devicah, ki je šlo vse mimo njiju razen dela, kar na lepem pa se je pojavil nečak in z nebrzdano razsipnostjo zapravil njune prihranke in ju spravil na beraško palico. Delo, polno rahlega humorja, je v slovenščino prelil Albert Širok, izdala pa ga je Prešernova družba v zbirki Ljudska knjiga. ■ LAMJA STEZA — Povest s tem naslovom je delo južnoameriškega pisatelja Huga Wasta. Zgodba se zapleta in razpleta okrog skrivnostne .lamje steze, tihotapski poti, ki je ne morejo odkriti. V slovenščino je knjigo prevedel Anton Kovačič, izšla pa je v zbirki Ljudska knjiga pri Prešernovi družbi. dosedanje razprave o zakonskem osnutku bodo obtičale v slepi ulici, če ne bo še zadnjega dokončnega dogovora mod občinami Kar zadeva financiranje kulturnih prireditev, naj bi veljalo, da bi ga narekovale skupne akcije. Vsaj pri nas bomo to upoštevali budi v prihodnje.« In kaj si lahko obetajo amaterske organizacije? ■ Prof. Milka Bobar, ki se je udeležila zadnje seje predsedstva Zveze kulturno* prosvetnih organizaoij Slovenije, je povedala: »Iz obsežne in izčrpne razprave na tej seji sem znova spoznala, kako malo lahko pričakujejo kulturne organizacije od predvidenega zakona, saj, žal, v njem nista postavljena niti poglavitna temelja za izboljšanje kulture, to, sta: obseg in organizacija kulturnih skupnosti ter materialna osnova kulturnih dejavnosti. Zaradi tega mislim, da bomo kljub zakonu ostali pral podgorskim kmetom in delavcem praznih rok, kultura pa bo še nadalje »bogastvo bogatega«.« I. Z. Prizadevnost Dolincev Dramska skupina in pevski zbor na Veliki dolini vsako leto poskrbita za koncert in gledališko uprizoritev. Lani so z velikim uspehom zaigrali igro »Begunko« in z njo gostovali še v Dobovi in Mrzlavi vasi. Letos študirajo delo »Revček Andrej-ček«. Pevski zbor je tudi že začel vaditi. Kulturno društvo v tem kraiu se močno trudi, da bi Dolini ohranil njeno kulturno podobo, saj se nikoli ne zgodi, da bi ta ali ona skupina prišla tja gostovat. Domovi srednjih šol V občini Novo mesto je precej razvito srednje šolstvo, zmogljivosti edinega dijaškega doma Majda Sile v Šmihelu pa so premajhne. V merilu republike še vedno ni rešeno vprašanje denarja, s katerim bi zagotovili gradnjo dijaških domov. Občinska skupščina je na zadnji seji ugotovila, da bi denar za to morate prispevati občine in republika, vendar bi republika to vprašanje morala načeti in ustrezno rešiti. Knjiga na motorni pogon Prebivalci Južne Amerike še danes gojijo velike iluzije o absolutni enakosti Juga — poražene strani v ameriški državljanski vojni. Verjetno so feudi zato najnovejšo »Zgodovino »Juga« (History of the South) naredili res enkratno: knjiga je težka 225 kg in vsak izvod je opremljen z majhnim motorjem, ki olajšuje »listanje«. Miško Kranjec v Brežicah Dramska sekcija Kultur-no-prosvetnfega društva bratov Milavec je 17. januarja obiskal slovenski pisatelj Miško Kranjec. Na srečanju z njim so se pogovorili o uprizoritvi njegove drame »Pot do zločina«, ki jo pripravlja društvo. Avtor je igralcem nakazal, kako si zamišlja like v tem odrskem delu. Srečanje s priljubljenim umetnikom slovenske besede je bilo nadvse prisrčno. Anton Plemelj: UJETNIK MUZE (olje, 1969) Anton Plemelj spet v Trebnjem Bil je med naj z ves tej Šimi in prvimi delavci — slikarji samorastniki, ki so v poletju 1968 in 1969 prihiteli v Trebnje in ustanovili »Tabor slovenskih likovnih samorastnikov«, Lani konec avgusta niso bili redki drevi, ko sta z Ivanom Lackovićem iz Za- Al'prav se piše... »Sprovedli bomo zaključke« Besede, ki so st neupravičeno lastile prostor pod soncem v našem knjižnem besedišču, je Slovenski pravopis iz leta 1962 obsodil na smrt, toda trdovratna raba jih noče izročiti pozabi. Koga naj posadimo na zatožno klop in obsodimo: ali strokovnjake, ki so u-gotovili, da neslovenske besede ob dovolj bogati izbiri domačih izrazov nimajo domovinske p/avice v slovenskem knjižnem jeziku, ali vse tiste, ki jim taka opozorila niso mar?! Odgovor na zastavljeno vprašanje naj da kratek pretres dveh obsojenk, ki še nista obglavljeni, čeprav sta bili tehtno obtoženi in obsojeni. Prvi tak primer, ki »blesti« že v naslovu, je glagol »sprovesti« (SP, str. 825). V Pravopisu ima pred seboj ničlo, da besede ne smemo uporabljati. Kljub temu pa se dokaj nemoteno vriva med besedišče naših govornikov in raz-pravljalcev, ki bi prav gotovo morali bolj skrbeti za čistost govorjene besede, zakaj pot od govorjene do mpisane besede je zelo kratka. Za »sprovesti« imamo na voljo dva izraza: uresničiti in izpeljati. V sporočilu »sprovedli bomo zaključke seje« je tudi »zaključek« nezaželen (SP, str. 976) in obsojen z istim znakom kot glagol »sprovestik. Tudi v tem primeru ne ostanemo praznih rok, saj nam konec, sklep pa tudi povzetek prav lahko nadomestijo omenjeno izposojenko iz srbohrvaščine. V slovenščini bi se torej glasil: »Uresničili bomo sklepe seje«. Ali Še bolje: »Uresničili bomo sklepe, sprejete na seji«. Dandanes marsikaj »spro-vajamo«, kar bi lahko mirno uresničevali. Pro]. JOŽE ŠKUFCA greba slikala tudi po 12 in celo 14 ur na dan — od jutranje zarje do pozne noči. »Zdajle imam idejo, tole moram še nocoj končati.. mi je včasih dejal le na videz trdi Gorenjec, ki ne more skriti, da je dolga leta nosil vojaško suknjo. Upokojeni major JLA, sin iz štirinajst-članske družine s Sel .pri Bledu, izučen čevljar in zdaj še vedno čvrst ter načrtov prepoln 45-letnik — tak je Anton Plemelj, pravi samorastnik izpod gorenjskih gora. 2e kot otrok je rad risal, čeprav takrat ni bilo včasih niti za kruh, kaj šele za barvice in papir. Kasneje, ko je kot oficir obiskoval v Beogradu razne šole, pa je prijel tudi za čopič in platno. Začel je uresničevati davne sanje: slikati življenje, kot se je kazalo otroku, najti v njem odmev na prehojeno trdo vojakovo pot, govoriti o življenju in smrti, večni spremljevalki človeka- borca. Zdaj nam bo z likovno govorico, ki je tako njegova, da lahko govorimo o »Plemljevem načinu slikanja« med slovenskimi samorastniki, pokazal žetev zadnjih dveh, treh let. Spet se bomo srečali z njegovimi tihožitji in razgibano fantastiko, ki ji ne reže peruti. Zato z veseljem pozdravljamo slikarja Antona Plemlja kot dragega znanca Dolenjske in enega izmed najresnejših pobudnikov za ustanovitev delovnega Tabora slovenskih likovnih samorastnikov. Po zadnji razstavi v Kranju, kjer se je predstavil z deli rodni Gorenjski hkrati z obema Peterneljema iz 2i-rov, nam prinaša Plemelj na sobotno razstavo v Trebije bogato bero svojega prizadevnega ustvarjanja. TONE GOSNIK NOVOSTI IZ GALERIJE Vodstvo Dolenjskega muzeja v Novem mestu snuje posvetovalno telo pri muzeju, ki bo vodilo razstavno politiko v Dolenjski galeriji. To telo, nekakšen umetniški svet, bodo sestavljali strokovnjaka. Računajo, da bodo tako zagotovili sistematično, smotrno in kvalitetno delo prj organizaciji prireditev v galeriji. V galeriji tudi že snujejo načrt letošnjih razstav. Med prvimi pomembnimi prireditvami te -vrste bo razstava, posvečena 50-letnici prve u-melniške razstave v Novem mestu. Ta je bila leta 1920 v VVindischerjevem salonu v Kandiji. Oddelek NOB pa bo letos dobil svojega kustosa in so deiovno mesto zanj že razpisali. Razmišljajo, da bi tudi politiko tega oddelka vodilo podobno posvetovalno telo, kot ga nameravajo ustanoviti za galerijo. Menijo, da bodo lahko- tako oddelek še smotrneje urejali kot sicer. ■LE* LO LA >IH Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: 0 Ime in priimek Rok: 26. januar 1970 V notranjih predpisih tudi o mladini Zdaj, ko vse delovne organizacije prilagajajo notranje predpise, so se vodstva mladinskih aktivov odločila, da bodo poizkušala priboriti v njih tudi mladini njeno mesto. Predsedstvo občinske konference ZMS pa se je odločilo, da bo organiziralo za mladince člane samoupravnih organov, sindikalnih podružnic in predsedstva seminar v Dolenjskih Toplicah, na katerem se bodo seznanili, kakšno vlogo bi moralo imeti v samoupravnih organih delo mladinske organizacije. Klub mladih dolenjskih novinarjev Na predlog republiške konference ZMS bo v Novem mestu v začetku februarja ustanovni sestanek kluba mladih novinarjev, dopisnikov iz širše Dolenjske in Spodnjega Posavja. Klub mladih novinarjev, ki so ga v Ljubljani že ustanovili, naj bi združeval dopisnike iz srednjih in osnovnih šol, študente ter dopisnike iz delovnih organizacij, ki bi skrbeli za redno obveščanje v mladinskih časopisih in revijah. Njihova skrb bo delovna disciplina Zadnji petek so v »Beltu« sklicali mladinski sestanek, na katerem so obravnavali več težjih vprašanj: samoupravljanje, delovno disciplino in povezanost mladine s člani drugih organizacij. Na sestanku so se pogovarjali tudi o izpopolnjevanju stališč in delovne obveznosti 3. seje RK ZMS o nalogah in problemih mladine v delovnih organizacijah. Sklenili so, da bo mladinski aktiv skrbel za delovno disciplino, pridobivanje novih članov in za organizacijo izleta. Na sestanku so izvolili dve komisiji. Novi predsednik aktiva je Franc Štefane , ič- Miadinski klub: da ali ne? Člani predsedstva občinske konference ZMS Novo mesto so na zadnji seji razpravljali tudi o mladinskem klubu, ki ga v Novem mestu ni, mladi Novomeščani pa si ga zelo želijo in očitke o nedelavnosti opravičujejo samo s tem, da nimajo primernega prostora, kjer bi se zbirali. Da ne bi načrti spet padli v vodo in da bi delo mladinskega kluba vendarle zaživelo, so se člani predsedstva odločili, da bodo izbrali predstavnika, ki bo obiskal mladinski klub v Idriji in se s tamkajšnjimi mladinci pogovoril o njihovih izkušnjah. Idrijski mladinski klub sodi med najboljše tovrstne klube pri nas. Ko bo izdelan natančen delovni program, bodo poizkušali uresničiti načrt o ustanovitvi mladinskega kluba. Uspešen pristanek v Novem mestu Vsi, ki so poslušali Braca Korena in Edvina Fliserja ob ritmu Caravell, so bili navdušeni - Mladi Novomeščani si želijo še več gostovanj znanih slovenskih pevcev - Eva Sršen ni prišla v Novo mesto Medtem ko so caravelle uglaševale svoje glasbene motorje, smo med pripravami izvedeli, da so začeli letati po glasbenih lestvicah že 1966 in Tik pred iztekom starega leta so v dvorani zagrebškega velesejma izvolili drugo najlepše dekle Jugoslavije, »Jasminko 70«: izbrana je bila Anita Baturina, 16-letna dijakinja iz Splita (na sliki: druga z leve proti desni). Njena prva spremljevalka je postala Zlata Petkovič (prva na levi) iz Smedereva, tretja je Zdenka Marn iz Ljubljane in četrta Mira Ličina iz Zagreba. (Foto: Miodrag Bogdanovič) Mladina pa odhaja... Mladi ljudje bežijo iz vasi v mesta, čeprav se na drugi strani premalo trudijo, da bi izboljšali razmere v domačih vaseh Vsak dan vedno znova ugotavljamo, da mladi ljudje zapuščajo vasi in odhajajo v mesto. Na kmetijah ostajajo starejši, kajti razmere na vasi in v kmetijstvu so neurejene in prav zato mladina odhaja drugam. In vendar ne bi smelo biti tako brezupno, če bi se mladi kmečki ljudje sami borili za svoje dobro. Vaški mladinski aktivi so nedelavni, zato ni čudno, da mladih ljudi ni čutiti v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Veliko bi lahko dosegli prek krajevnih skupnosti. Najprej bi bilo treba organizirati uspešno hranilno-kredit-no službo tudi na vasi, zavzemati bi se morali za sodobnejše kmetovanje, pomagati pri reševanju socialnih problemov na vasi. Strokovno znanje paših kmetovalcev je zelo pomanjkljivo, kljub temu pa so zimske kmetijske šole slabo obiskane. Težave se začenjajo že v rani mladosti. Otroci prihajajo v šolo od daleč, utrujeni in prezebli in neuspeh je tu. Ne zanimajo se za delo v pionirskih organizacijah, pozneje jim pa prav tako ni mar za povezanost in delo mladine. Životarijo in sanjarijo o lepšem življenju. In potem odhajajo, še vedno odhajajo iz vasi. 2. G. Poraslo je število prekrškov V brežiški občini je v lanskem letu naraslo število prekrškov, ki so jih povzročili mladoletniki. Poraslo je tudi število mladoletnikov, ki so storili težja kazniva dejanja. V letu 1963 so poslali v VPV Radeče 4 mladoletnike, nekaterim pa je izreklo sedišče ukrep strožjega nadzora staršev ali skrbstvenega organa. Tudi msd Dolenjci Eva! Za začetek kar' dobro! — smo rekli v uredništvu, saj ste nam poslali 112 kuponov št. 1! Zmagala je popevka Mojmira Sepeta, ki- jo poje Eva Sršen, slede ji Slaki, De-lial, Bele vrane in drugi.' Vse/ ki sodelujete v našem nagradnem razpisu NAJPO-PLOT, prosimo, da na kupon napi. * i vsaj naslov melodije — olajšajte pa nam delo, če veste tudi ime izvajalca. Kuponov, na katerih ne bo naslova melodije, ne bomo mogli upoštevati pri žrebanju nagrade. Za tiste, ki zadnjič niso prebrali, ponavljamo pogoje razpisa: Izrežite okvirček NAJPOPLOT in napišite, katero ploščo (melodijo) ste ta teden najraje poslušali. Izpolnjen kupon št. 2 v kuverti ali prilepljen na dopisnico najkasneje do ponedeljka, 26. januarja pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto — za NAJPOPLOT! Ta teden so bile na Dolenjskem najbolj poslušane: 1. Ljubi, ljubi (Eva Sršen) 23 glasov 2. Triglav (Lojze Slak) 13 glasov ... 3. Mamici (Lojze Slak) 10 glasov Med poslanimi kuponi smo ta teden izžrebali tri in poslali tele plošče: 1. Mileni Zupančič z Vrha pri.Ljubnu št. 7, p. Novo mesto — »Jaz sem pa en Franc Košir« (z ansamblom bratov Avsenikov) 2. Ivanu Bohtetu, Vinja vas št. 38, p. Stopiče — »Ljubi, ljubi« (Eva Sršen) 3. Rezki Prijatelj, Dol. Laze 31, p. Ribnica na Dolenjskem — »Moja mazurka« (ansambel Jožeta Kelbla) DOSEGLI SO VELIKO USPEHOV, / čeprav jim ni vedno lahko Na najrazličnejših občinskih in področnih športnih tekmovanjih so pionirji iz Vavte vasi posegli po prvih mestih - Tako je bilo na tekmovanju v smučarskih skokih, v plavanju, šahu, atletiki in še kje V našem uredništvu so se oglasili Janez ženica, Ivica Jakše in Jelka Štok, zastopniki pionirskega odreda »Jožica Venturini« iz Vavte vasi, ki so prišJi v Novo mesto po nagrado za najboljšo organizacijo lanske kurirčkove pošte. Prizrdevni učenci osnovne šole so bili že nekajkrat pohvaljeni, zato je prav, da jih predstavimo tudi tistim, ki jih ne poznajo. Jelka Stok je predsednica pionirskega odreda: »Za nami je komaj I. šolsko polletje. Lahko trdim, da smo letos na naši šoli že veliko naredili. Zbirali smo papir za Banjaluko, banjalu-škim otrokom, ki obiskujejo šolo pri nas, pa smo darovali obleko in obutev. Imeli smo tudi več športnih tekmovanj, na vseh naših sestankih pa smo se močno zavzemali za boljše učne uspehe. Redno iz- dajamo ciklostilirano glasilo Veseli dnevi, ki obširno govori o našem delu.« Ivica Jakše, ki je osvojila naslov najhitrejše pionirke Slovenije: »Vsako leto imamo več športnih tekmovanj. Tudi na občinskih in področnih ter republiških tekmovanjih so člani našega športnega društva dosegli lepe uspehe. Povedati pa moram, da nimamo dobrih pogojev za vadbo. Pridno obiskujemo treninge: pozimi v telovadnici »Partizana«, poleti pa na igrišču na gmajni. Zelo si želimo, da bi imeli športno igrišče poleg šole, ker bi lažje vadili.« Janez Senica, predsednik šolskega športnega društva: »Tudi letos bomo organizirali več tekmovanj. V mislih imam namiznoteniški turnir, atletsko tekmovanje, sodelovanje na plavalnem pr- venstvu v Krškem in kurirčkovo pošto. Med zimskimi počitnicami bomo imeli na Košenicah tudi smučarski tečaj. Zadnja leta smo na tekmovanjih dosegli zavidljive uspehe, predvsem v atletiki, za katero je med našimi učenci tudi največ zanimanja.« Neizčrpne možnosti 16. januarja je sklical predsednik občinske konference ZMS v Novem mestu Janez Slapnik posvet o nadaljnjem sodelovanju z JLA. Udeleženci so poudarili, da je bilo sodelovanje do zdaj razvito na športnem in manj na kulturnem področju. V prihodnje bo treba izraziti vse možnosti, ki se ponujajo pri tem sodelovanju. Med drugim so predlagali, da bodo v delavske športne igre novomeške občine pritegniti tudi vojake. Na majhni pisti Doma kulture v Novem mestu so v petek zvečer prvikrat in uspešno pristale CARAVELLE ž Jesenic s posadko: prvi pilot Franci Brum — orgle, drugi pilot Jani Kavalar — solo kitara, radiotelegrafist Srečo Langus — bas kitara in navigator Jože Brane — bobni. Posadka s kilometri preigranih not je pripeljala s seboj tudi dragocen tovor: pojoča in ne več neznana gosta Edvina Fliserja in Braca Korena. si z vztrajnimi poleti priborile ZLATI M na prvi slovenski kitariadi in II. mesto za popularnost tednika Antena. Igrajo lastne skladbe, radi brenkajo v ritmu bluesa in »vse, kar gre rado v ušesa«. Ker je publika v dvorani že nestrpno čakala na vratolomne vragolije vedrih not, smo zastavili še nekaj ekspresnih vprašanj Bracu in Edvinu. Braco je povedal, da dobiva dosti pisem od dolenjskih deklet, ki ga občudujejo in bi rade njegovo sliko; da si je kot fantič želel postati kapitan na ladji, pa ni postal; (a priznajmo, da torpedni čoln njegovega uspeha kar dobro plove); da je bil njegov najljubši nastop na trdnjavi Revelin v Dubrovniku, kjer so poslušalci skandirali: »Hočemo Slovenca!« in da bo letos zastopal jugoslovanske barve za Zlatega jelena v romunskem Brasovu. Tudi Edvinu nosi poštar obilne zaloge pisem iz Ribnice, Kočevja in Novega mesta. O tem, da so očarljiva, ni nobenega dvoma. Njegov največji uspeh je bila Delilah, Makedonska pevka zabavne glasbe Ljupka Dimitrov-ska (levo) in Zdenka Mam — slovenska Jasminka 69 sta se takole postavili pred fotoreporterje na nedavni Labodovi modni reviji na Otočcu. (Foto: M. Vesel) ki jo je pred 15.000 poslušalci pel na Tašmajdanu. Vzornik? Da, nekoč je bil Tom Jones, zdaj pa bi rad pel predvsem kot Edvin Fliser in v novih skladbah slovenskih komponistov našel nov stil. Gostovanja v tujini? Ni mu preveč do njih, je pač eden tistih, »ki se dar doma drži«. Načrti? Se letos končati glasbeni oddelek pedagoške akademije v Mariboru in ekskluzivna pogodba z Jugotonom (ki jo je že podpisal). Zahvalili smo se in zaželeli, da bi še kdaj pristali med nami, oni pa so nam odgovorili: Prisrčen pozdrav bralcem mladinske strani Dolenjskega lista! ABV POTA IN STO/ DEŽURNI POROČAJO IZGREDI DOLENJCEV V NEZAVIDLJIVI LETNI BILANCI 0 „junakih z dolenjskega polja“ Hudi prekrški zoper javni red in mir na območju novomeške UJV so se lani znatno povečali - Vsak peti Cigan kršitelj - Kdaj bodo gostilničarji nehali točiti vinjenim in mladoletnikom? ■ UBEŽNIKI IZ TUROPOLJA — Poročali smo že, da so prijeli zlikovce z ukradenim avtomobilom. Medtem so ugotovili, da so Dušan Vitas iz Brguda, Zlatko Tanderič iz Bartonigle in Hilmo Kulovac iz Rogatice 11. januarja pobegnili s prestajanja kazni v Turopolju. — Ukradli so avto zagrebške registracije in se z njim naslednjo noč pripeljali v Novo mesto. Vozilo so pustili pri ELEKTRU na Ljubljanski cesti, na Zagrebški cesti pa ukradli fička Rafku Bračiki ter se prek Mačkovca odpeljali proti Ljubljani. Na karteljevskem klancu so zagledali ob cesti tovornjak in delavce cestnega podjetja, ki so postavkah prometne znake. Zaradi ovire je moral voznik Tanderič fička ustaviti. Posadka se je delavcev ustrašila in zapustila vozilo. Delavci so takoj opozorili milico na ta dogodek in nedolgo zatem so miličniki ubežnike prijeli. Vitas, Tanderič in Kulovac se bodo morali pred sodiščem zagovarjati zaradi kraje avtomobilov in pobega iz Turopolja. ■ VINSKI TATOVI — Neznanci so v dneh od 12. do 14. januarja vlomili na Gradenski gori v zidanico Verone Vidmar iz Malega Lipja. Ukradli so 250 litrov vina. Storilcem so na sledi. ■ OKRADLI KOKOŠNJAK — 15. ali 16. januarja je nekdo vlomil v kokošnjak Marije Bartelj iz Dolnje Lakovnice. Odnesel je nekaj kokoši. ■ IZGINILI TRIJE PLAŠČI — 17. januarja so tatovi odnesli iz novomeškega hotela KANDIJA tri ženske plašče. Kdo si jih je prilastil, še ne vedo. ■ RAZBILI LUČI — Prejšnji teden so objestneži razbili luči, ki so osvetljevale most v šmarjeških Toplioah. ■ POBALIN V PADERŠIČEVI — Neznani pobalin je 13. januarja ponoči prebodel vse štiri gume na zasebnem avtomobilu, ki je bil parkiran v Paderšičevi ulici v Novem mestu. Lastnica Sonja Gre-in je utrpela za 680 din škode. ■ SLAB PLEN — V noči od 18. na 19. januar je neznanec vlomil v železniško restavracijo v Br-šlinu. Preiskal je točilno mizo in pobral za 120 din drobiža, ker več denarja ni našel. ■ PRIDRŽANA RAZGRAJAČA — V Kočevju sta bila 17. januarja ob 23.30 pripeljana na postajo milice Rudi Draškovič in Franjo Kiresič iz Kočevja, ker sta kričala po mestu. Pridržali so ju do jutra. ■ BLOK BREZ TELEVIZIJE — 19. januarja so v bloku Št. 12 v naselju Majde Šilc v Novem mestu ugotovili, da je nekdo prerezal kable skupne televizijske antene. Precej časa niso odkrili, zakaj so brez televizije. ■ SLABO OČIŠČEN DIMNIK — 15. januarja dopoldne se je vnel dimnik v pisarniških prostorih GG y Podturnu. yečje škode ni, ker so ogenj pogasili. Kaže, da so pozabili očistiti dimnik, pa se je vnel. ■ ČEZ NOČ POD KLJUČEM — 19. januarja dopoldne so novomeški miličniki odpeljali v pripor Alojza Krevsa iz Malenške vasi, ker je vinjen delal nered v DOLENJKINI delikatesi na Glavnem trgu. Veja ga je ubila 15. januarja popoldne je 42-letni Vinko Gorenc iz Vinice pri Šmarje ti pomagal sovaščanu Jožetu Zalokarju v gozdu sekati drevje. Vse je šlo v redu, dokle nista posekala debelejšega hrasta, ki se je med padanjem obesil na sosednje drevo. Ko sta sekača hotela spraviti hrast na tla, se je odlomila debela veja in padla na Gorenca. Poškodbe so bile tako hude, da je Gorenc na kraju umrl. Zapustil je 6 mladoletnih otrok. Nihče noče mopeda Na uradu za najdene predmete pri občinski skupščini Kočevje je že nad pol leta moped, ki so ga našli miličniki. Doslej še niso ugotovili, kdo je njihov lastnik, pa tudi nihče se ni oglasil, da bi mu izginil tak moped. Vozilo nima registrske tablice. Dogovorili so se, da bo plačal vsak eno »rundo«. Zadnji je bil na vrsti Francelj. Ko so zadnjikrat pogledali kozarcem do dna, je Francelj vstal in segel — namesto v žep po denar — v spomin na neki z/-pozabljeni dogodek, o katerem pa Tine ni rad slišal. Pa se je začelo.... Potem so priče govorile, da je bila to »gala« predstava, da so pesti res udarjale tja, kamor so bile namenjene, in ne samo navidezno kot v kavbojkah. Skratka: bil je dogodek, kakršnih na Dolenjskem, čeprav »aufbiksarji« vedno za kaj poskrbijo, ni veliko. Za »veliki« dogodek je bil sodnik za prekrške prikrajšan, vendar se ni nič manj zabaval, ko je — namesto »junakoma« — odmerjal kazen krotkima in tako »nedolžnima ovčicama...« Sodnik za prekrške kajpada pred seboj ni videl prvič šibkih kolen in »nedolžnih« obrazov, saj je imel lani z njimi celo preveč opraviti. »Nedolžne otročiče« so mu miličniki pripeljali malone vsak dan in iz raznih krajev. Videti take in drugačne »junake« z dolenjskega polja, kako ubogljivo in mimo sedijo pred zakonom, res ne more biti dolgočasno ... Iz podatkov, ki nam jih je dala uprava javne varnosti v Novem mestu, je razvidno, da se število najrazličnejših prekrškov zoper javni red in mir lani v primerjavi z letom dni prej ni bistveno spremenilo. Možno je, da je celo nekoliko manjše, vendar tega do pičice natančno ni mogoče ugotoviti. Nas bodo zanimali predvsem prekrški, ki so popisani v številnih zapiskih in prijavah sodniku za prekrške. Tako je lani UJV na vsem svojem območju — občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje — obravnavala 956 prekrškov, v katerih je sodelovalo 1.199 ljudi. Med Uidi m cesti smo ljudje... Cesta herojev v Novem mestu je v teh dneh, ko odjuga tako naglo požira sneg, zelo malo podobna cesti, še manj pa sodobni asfaltirani in gladki prometni žili, ki je poleg tega še ena glavnih vpadnic. Od križišča pri Petrolu in mimo gimnazije pa še naprej proti pokopališču se je težko peljati, ker dejansko ni — če mislimo na skrajnost — na vsem cestišču niti kvadratnega metra asfalta, ki bi ne bil načet, razpokan. Tu in tam so se pokazale jame, ki so za avtomobilska kolesa hudo nevarne, če hoče avtomobilist voziti po asfaltu, mora zavijugati zdaj na levo, zdaj na desno stran. Toda na cesti niso samo avtomobilisti, so tudi motoristi, mopedisti, kolesarji, pešci, vprežni vozovi ... in sc tudi otroci. Prav tam, kjer hodijo čez cesto učenci osnovne šole »Katja Rupe-na« in gimnazijci, je cestišče najslabše. Zdaj si pa zamislimo, da privijuga manj izkušeni avtomobilist prav tedaj, ko hočejo otroci čez... Prav o prehodih pred osnovno šolo so že neštetokrat govorili, na primer tudi novomeški strokovnjaki, ostalo pa je le pri sklepu, da je treba.. . Toda prav tu je že prišlo do nesreč, ker so otroci zaradi slabo urejenih prehodov »švigali« sem in tja ter tu in tam prečkali cesti. V prometno bolje urejenih mestih so znali z neprevelikimi stroški napraviti tudi sodobne, predvsem pa varne prehode za Šolarje. 1.110 kršitelji je bilo 59 mladoletnikov (fantje do 18 let), 139 prekrškov zoper javni red in mir so storili Cigani. Podatki celo povedo, da je imel z organi javne varnosti zaradi prekrškov opraviti vsak peti dolenjski Cigan. Če smo prej rekli, da se število prekrškov ni bistveno spremenilo, ne velja to za hujše prekrške. Takih je bilo lani 608 ali kar za 63 odstotkov več kot leta 1968. Hujši prekrški zoper javni red in mir so, kadar se ljudje: drzno (objestno) vedejo, prepirajo, kričijo, pretepajo, zmerjajo na javnih prostorih itd. Pri Ciganih se je 30 prekrškov sprevrglo v kazniva dejanja (medsebojno streljanje, grožnje z ubojem, izsiljevanje s pretepi itd.). Med nekaj manj kot 1.000 dolenjskimi Cigani jih je kar 57 zašlo na kaznivo pot. Mimogrede bodi povedano, da so organi javne varnosti lani zaplenili Ciganom 10 trofejnih pušk, 4 pištole in 7 nožev. 2e večkrat smo se vprašali, zakaj je pravzaprav toliko prekrškov, zakaj smo pri zatiranju tako brez moči. Porazno je, da ima 727 lanskih prekrškov (ali 76 odstotkov vseh v letu 1969) izvor v čezmernem uživanju alkoholnih pijač. Alkohol torej ni samo smrtni sovražnik tistemu, ki ga uživa, ampak je lahko tak tudi ljudem, ki so v vsakdanjem življenju povsem mirni. Dekle utonilo v Krki 7. januarja popoldne je utonila v Krki 18-letna Jožica Sega iz Soteske. Popoldne je šla z vedrom h Krki, da bi zajela vodo, na zaledenelem obrežju pa ji je verjetno spodrsnilo, da je padla v reko, ki jo je takoj odnesla s seboj. Nesreča se je pripetila nedaleč od betonskega mostu čez Krko v Soteski. Miličniki iz Dolenjskih Toplic so do zdaj preiskali več deset metrov obrežja, vendar dekleta še niso našli. Uspelo jim je najti le vedro,' s katerim naj bi bila Jožica prišla po vodo. To zlo pa je pri nas že tako zakoreninjeno, da ga samo ali predvsem s policijskimi ukrepi ne bo možno iztrebiti. Sicer pa mirne duše lahko zapišemo, da bi bilo izgredov precej manj, če bi npr. tudi v gostilnah malo bolj pazili, komu smejo še prinesti »dva deci«. Sodeč po tem, da v malokaterem lokalu na Dolenjskem lahko prebereš, da »vinjenim in madoletnim osebam alkohola ne prodajamo«, pa na to ne pazijo dovolj, kajti zanje je pomembnejša stvar, da je zvečer kasa polna... V socialistični družbi nam navsezadnje ne sme biti vseeno, kako je s temi zadevami, če izvzamemo, da nam že odnos do sočloveka veleva preprečiti vsakomur, da ne bo pregloboko zabredel... IVAN ZORAN Eksplozija v Grčevju 18. januarja opoldne je pretresla Srednje Grčevje močna eksplozija, do katere je prišlo v zidanici Marije Bregant iz Tacna pri Ljubljani. Lastnica Bregantova je prišla v nedeljo dopoldne v družbi štirih gostov iz Ljubljane v zidanico po vino. Nedolgo zatem, ko je zakurila v štedilniku, je močna ek. splozija prekinila prijetno razpoloženje v sobi zidanice. Eksplozija je raznesla štedilnik, poškodovala stene in strop, ranila pa tudi ljudi. Hujše poškodbe sta dobila Marija Bregant in Ljubljančan Ibrahim Coker, ki so ju v novomeški bolnišnici pridržali na zdravljenju. Kaj je bilo v štedilniku, da ga je razneslo, še niso ugotovili. Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja ! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Kudi Zupan in Franc Primc, člana Novoteksa, Novo mesto; Marjan Vučko, Stane Zupančič, Vinko Križnik, Stefan špoljar, Franc Mavsar, Primož Legan, Franc Vire, Jože Gros, Janko Vovk in Jože Malnar, člani Kovinarja Novo mesto; Valerija Petan, Stanko Špolar, Jože Murn, člani Novolesa, Straža; Ivan Kotar, taksist z Broda; Jože Mihalič, Franc Avguštin, Matija Pirc, Jože Fink, Dominik Avguštin, Anton Senica Stane Kumar, Jože Hočevar in Anton Ferlin, člani gozdnega obrata Straža; Alojz Avbar, uslužbenec iz Brš-lina; Janez Krme, Mirko Berkopec, Slavko Novak, Boris Grguras, Janko Brabika in Tomaž Plazar, učenci poklicne Sole Novo mesto; Janez Vodopivec, član Mercatorja, Novo mesto; Franc Zorc in Janez Pavlin, člana osnovne šole Dolž; Janez Udovč, Franc Gredenc, Janez Kralj, Jože Ovniček, Janez Kobe in Janez Hrovatič, kmetje z Dolža; Marija Sašek in Francka Juršič, gospodinji z Dolža; Alojz Juršič, delavec z Velike Cikave; Marija Juriič, gospodinja z Velike Cikave; Ivan Šporar, kmet iz Podhoste; Alojz Kebelj, kmet iz Dolnjega Kamenja; Jo^jca Turk, Nežka Plaveč, Marija Mace. doni, Rudi Hrovatin in Alojz Spec, člani Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, Novo mesto. ■ MARTINJA VAS: DO SMRTI POVOZIL KOLESARKO — 13. januarja se je na cesti v Martinji vasi pri Mokronogu smrtno ponesrečila '63-letna Olga Trogar, upokojenka iz Prelesja pri Šentrupertu. Med vožnjo s kolesom je izgubila ravnotežje in padla. Ko je vstala, se je s fičkom pripeljal Jože Kos iz Ljubljane ter jo povozil. Umrla je na kraju nereče. To se je zgodilo okoli 19. ure. 0 SKOPICE: VERIŽNE NESREČE — 14. januarja dopoldne se je voznik tovornjaka Slobodan Džor-dževič z Rakeka ustavil pri Skopicah, da bi pobral gume, ki jih je izgubil tovornjak postojnskega podjetja TRANSAVTO. V Džor-dževicevo vozilo je treščil z osebnim avtomobilom Miroljub Petrič iz Ljubljane, ker ga je zaradi goste megle zagledal prepozno. Do stoječih vozil se je z osebnim avtomobilom pripeljal Stane Škrinjar. Komaj pa je ustavil, je vanj že treščil avto Francoza Marcela 'Darbreja, ki je Škrinjarjev avto porinil s ceste. Na kraju nesreče se je znašel tudi Novosadčan Džu-ro Sekulič s tovornjakom in se ustavil. Za njim se je z osebnim avtom pripeljal Stane Podgoršek iz Semiča in treščil v tovornjak. Komaj je Podgoršek zlezel iz pokvarjenega vozila, je v njegov avto že treščila Zagrebčanka Radmila Kosi ter ga porinila na levo stran ceste. Na srečo ni bil nihče mjen, gmotno škodo pa so ocenili na 25.000 din. ■ MAČKOVEC: IIUDO TRČENJE — Novomeščan Franc Kovačič se je 14. januarja popoldne pripeljal s taunusom na križišče v Mačkovcu, ko se je naproti pripeljal z avtom Jože Gregorčič iz Dolenje vasi ter zavijal na levo proti avtomobilski cesti. Pri tem sta vozili zadeli eno drugo, voznika pa sta se ranila, škodo so ocenili na 20.000 din. ■ PODGRAČENO: ZARADI POLEDICE TRIJE RANJENI — Vinko Ocepek iz Velenja je 15. januarja dopoldne pri Podgračenem zapeljal avto na poledeneli de! ceste. Vozilo je s ceste zaneslo v sneg, kjer se je nekajkrat prevrnilo in obstalo na strehi. Jožica Sirk je bila huje ranjena, voznik in Ana Gregorin pa laže. Škodo so ocenili na 20.000 din. ■ VIHRE: PREHITEVANJE, NI USPELO — Tomo Kralj iz Zagreba je 16. januarja zjutraj pri Vihrah s tovornjakom in prikolico prehiteval neko stoječe vozilo. Naproti se je z avtom pripeljal Ivan Džurman iz Varaždina. Prišlo je do trčenja, pri katerem sta se potnika v osebnem avtu Slavko Gradinšek in Ivan Kovačič tako hudo poškodovala, da so ju morali odpeljati v brežiško bolnišnico. škodo so ocenili na 12.500 din. ■ MAČKOVEC: 23 TON KORU-ZE NA TLEH — Borut Marc je 16. januarja dopoldne v gosti megli med Mačkovcem in Otočcem s tovornjakom in prikolico zapeljal na bankino. Pod prikolico se je bankina udrla in se prevrnila, na njivo pa se je usulo 23 ton koruze, ki jo je vozil Marc. Skupno gmotno škodo so ocenili na 30.000 din. ■ ČATEŽ: 4 METRE PO ZRAKU — Mladen Pavlinič iz Zagre- HUMOR IZ SPISOV Ni bil zraven Sodnik: Obdolženi ste, da ste sodelovali v pretepu' pred Fajježevo gostilno. Obdolženec: Ni res. Nič nisem kriv, saj ms sploh m bilo zraven. Bil sem daleč stran in sem le gledal... Sodnik: Ste videli Mihola, ki je mahnil Kajfeža? Obdolženec: Videl, videl... Hudo je bilo! Se od daleč sem videl. Sodnik: Odkod pa imate podplutbe pod očesom? Obdolženec: Veste ... ve- ste... Mihol me je čisto po krivici udaril... Čista resnica Sodnik: Ste prepričani, da je bilo tako, kot ste povedali? Obdolženec: Popolnoma. Sodnik: Po čem sklepate to? Obdolženec: Tudi moja žena trdi isto. Ni mogoče Toženec: Jaz da bi bil oče njenega otroka? Ni mogoče! Saj so tudi drugi moški kar v vrsti stali pred njenimi vrati... Sodnik: Ne morem vam pomagati. Pa bi bili iz vrste stopili! ba se je peljal 18. januarja z osebnim avtomobilom od Čateža proti Zagrebu. Nekaj sto metrov od Čateža je na cesti opazil avtomobilsko zračnico, zavil na levo, pri tem pa izgubil oblast nad krmilom. Zadel je smernik, zletel po zraku čez 4 metre visok nasip in padel na njivo. Sopotnici Neda Tonšetič in Biserka Starjački sta se poškodovali. Gmotno škodo so ocenili na 12.000 din. H DRAŠKOVEC: PRIKOLICA NA BOKU — Jože Erjavec iz Gornje Straže je 17. ianuarja vozil tovornjak s prikolico po ozki in poledeneli cesti na posestvo v Draškovec. Na ovinku se je prikolica prevrnila, škodo so ocenili na 3.000 din. ■ RATEŽ: NEZNANEC KARAM-BOLIRAL — Janez Skedelj iz Do-bravice pri Šentjerneju je pustil 18. januarja okoli polnoči svoj avto pred Mrakovo gostilno na Ra-težu. Ko se je vrnil iz gostilne, je ugotovil, da je neznanec poškodoval njegovo vozilo v vzvratno vožnjo. H ŠMARČNA: NESREČA PRI SREČAVANJU — 6. januarja popoldne se je pripetila prometna nesreča v Šmarčni pri Sevnici. Voznik tovornega avtomobila Darko Zižič iz Štore je vozil iz Sevnice proti Radečam. Pri srečanju z neznanim tovornim avtomobilom je zavozil preveč na desno in pri tem zdrsnil s ceste. Škode je za okrog 500 dinarjev. ■ STARA VAS: NA POLEDENELI CESTI GA JE ZANESLO — 8. januarja dopoldne je Josip Kontura iz Gredice vozil z osebnim avtomobilom z Bizeljskega proti Brežicam. Ko je pripeljal v Staro vas po levi strani cesto z večjo hitrostjo, je naproti pripeljal kombi Zvonko šepetave z Bizeljskega. Kontura je pred srečanjem zaviral, pri tem pa ga je na poledeneli cesti zaneslo v kombi, nakar se je prevrnil po nasipu. Na vozilih je škode za okrog 4.500 dinarjev. ■ SEVNICA: PRI ZAVIRANJU GA JE ZANESLO — Voznik osebnega avtomobila Leopold 2bogar iz Sevnice se je 8. januarja dopoldne peljal po Kolodvorski ulici v Sevnici proti Šmarju. V desnem nepreglednem ovinku se je srečal z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Leopold Dolinšek iz Trbovelj. Ko je Žbogar zagledal naproti vozeči avtomobil, je pritisnil na zavore, ker je pred njim vozil trk cikel. Pri tem ga je zaneslo v rob pločnika, od tam pa v Dolinškov avtomobil. Na vozilih je za okrog 1.500 dinarjev škode. H MOPEDISTU JE ZAPRL POT — 16. Januarja zjutraj je mopedist Marjan Godler vozil iz Krškega proti mestu oz. bencinski črpalki, iz nasprotne smeri pa je privozil z osebnim avtom Ivan Romih, ki je, ne da bi se prepričal, ali je cesta prosta, zavil proti bencinski črpalki in zaprl pot mopedistu. Pri trčenju se je mopedist težje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, na vozilih pa je za okrog 800 dinarjev ikode. ■ TRČENJE V TRNJU — 14. januarja popoldne se Je pripetila prometna nesreča v Trnju pri Brežicah. Iz smeri Brežic je proti Dobovi vozil po levi strani tovorni avtomobil Rudolf Kuščevič iz La-duča in zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Vjek06lavu Bokorju iz Dobove. Pri trčenju je nastalo na vozilih za okrog 700 dinarjev škode. ■ NEPRIMERNA HITROST — 13. januarja popoldne se je Anton Strgar iz Bojsnega vozil z avtom proti Sp. Pohanci. Ko je pripeljal v Artiče po klancu navzdol, ga je na valovitem in hrapavem cestišču zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, da se je vozilo prevrnilo na streho, škode je za okrog 3.000 dinarjev. ■ V JAREK OB CESTI — 13. januarja dopoldne je voznik tovornega avtomobila Ivan Cvetko iz Globokega vozil proti Čatežu. Pri srečanju z drugim tovornjakom se je umaknil na skrajni desni rob, toda cestišče se je pod kolesi ugreznilo, da je vozilo zapeljalo v obcestni jarek. Škode j« za okrog 1.000 dinarjev. , ■ HUDA NESREČA V KOM. POLJAH — 13. januarja popoldne se je pripetila huda prometna nesreča v Kompoljah pri Sevnici. Jože Peklar iz Obrežja pri Zidar nem mo6tu je vozil brez izpita z avtom iz Šmarja proti Sevnici. Ko je z neprimerno hitrostjo pripeljal v Kompolje, je zavozil na levo stran ceste, peljal po bankini in nasipu 45 m, nato pa se je prevrnil v Savo. V avtomobilu sta bila še sopotnika Stanislav in Slavica Peklar. Vsi trije so se iz avtomobila rešili, preden je strmoglavil v Savo. Hudo poškodovane-ga voznika so odpeljali v celjsko bolnišnico. ■ KOČEVJE: IIUDA NESREČA NA RAVNI CESTI — 16. januar. Ja okoli 14.10 sta na Roški cesti pri gostilni Štimec trčila avto, ki ga je vozil Marcelo Marušič lz Rudnika, in mopedist Jože Markovič lz željn. Marušič je vozil mimo parkiranega tovornjaka in trčil z nasproti vozečim mopedistom. Markovič je bil težko poškodovan (zlom obeh nog) in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Marušič pa lažjo. Na vozilih je za okoli 8000 din škode. Marušiču so odvzeli kri za preiskavo. :• Le nekaj dni nas loči še od največjega letošnjega šahovskega dogodka na Dolenjskem, ko se bodo najboljši dolenjski šahisti na turnirju v Kočevju spoprijeli z nekaterimi najboljšimi slovenskimi šahisti. (Na sliki: z lanskega šahovskega turnirja v Novem mestu). Skoki tudi v Dolgi vasi 8. januarja so se smučarji, ki že 4 leta skačejo na 35-metrski skakalnici, registrirali pri TVD Partizan Kočevje. 4. januarja so imeli skakalci tekmovanje (3 skoki, od tega 2 za oceno). Izid: 1. Golevšček (32 in 28 m), 2. Novak (30 in 29 m) — oba iz Dolge vasi, 3. Poje iz Livolda (29 in 27 m). Vsi trije so dobili za nagrado praktična darila v skupni vrednosti 200 din. Denar za nagrade so prispevali gasilsko društvo, krajevna skupnost in mladina. Najdaljši skok na tekmovanju je imel Mule (Dolga vas), ki je skočil 36 m, a‘je pri ostalih dveh skokih padel. Šporar zmagovalec Končan je drugokategomiški šahovski turnir v Novem mestu. Zmagal je brez poraza Tone Špo-rar; Jože Udir, ki je bil drugi, pa je dosegel prvo kategorijo. Končni vrstni red: 1. Šporar 10, 2. Udir 9, 3. dr. Petkovič 8,5, 4. do 5. Mladinec in Ščap 6,5, 6. Milič 5,5, 7. do 8. Vene in Istenič 4,5, 9. do 10. Ilc in Jenko 3, 11. do 12.Klevišar in Bjelanovič 2,5. Mirna: skoki in veleslalom Pokroviteljstvo nad tekmovanjem v smučarskih skokih bo tudi letos prevzela tovarna DANA Upravni odbor in sekcija za zimski šport pri TVD Partizan Mirna sta na zadnji seji razpravljala o organizaciji državnega prvenstva v smučarskih skokih za mlajše mladince, ki je zaupano TVD Partizan Mirna. Tekmovanje bo 8. februarja ob 9.30. Da pa bo prireditev pritegnila še več ljudi, ki se lahko pripeljejo tudi z vlaki, bo isti dan popoldne meddruštveno tekmovanje v skokih. Kot vsako leto doslej, ko je bilo treba pomagati športni organizaciji v domačem kraju, bo tudi letos prevzela pokroviteljstvo nad tekmovanjem v smučarskih skokih tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA z Mirne. Za ljubitelje zimskega športa še ena vesela novica: v nedeljo, 25. januarja, bo ob 13. uri na pobočju Debenca veleslalom za tekmovalce iz smučarskih klubov NAMIZNI TENIS KRKA zmagala na Otočcu Namiznoteniški igralci novomeške KRKE so brez težav osvojili prvo mesto na turnirju v Otočcu V soboto je bil v dolenjskem turističnem središču v gradu Otočec namiznoteniški turnir, ki ga je priredila tovarna zdravil KRKA iz Novega mesta. Udeležilo se ga Obisk ribičev presegel pričakovanje V Zagradcu so lani imeli precejšen obisk ribičev, zato so samo od ribiških kart iztržili nekaj več kot 10.000 din. Med obiskovalci je bilo veliko tujcev (40%), vendar ti niso imeli zaželi enega uspeha. Domači ribiči so bili veliko bolj uspešni. Ker je zanimanje za zgornji del Krke v tujini veliko, je treba še bolj upoštevati želje in zahteve tujih ribičev. je 6 ekip. Največ uspeha so imeli igralci KRKE I, ki so zasluženo osvojili prvo mesto brez izgubljenega niza. V predtekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: ObS Brežice — KRKA II 3:1, KRKA I — JLA Cerklje II 3:0 in JLA Cerklje I — KRKA III 3:0. V finalnem delu tekmovanja' pa so bili naslednji izidi: KRKA I — JLA Cerklje I 3:0, KRKA I — ObS Brežice 3:0, m vm vi Jože Uhan tretji v Sloveniji Na prvi letošnji seji izvršnega odbora Zveze letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani so proglasili najboljše letalce v naši republiki: V jadralnem letenju je prvo mesto osvojil Ljubljančan Venčeslav Žakelj, drugi je Boris Praprotnik iz alpskega letalskega centra Lesce, tretji pa je znani novomeški letalec Jože Uhan. Visoko uvrstitev si je prislužil z odlično uvrstitvijo na lanskem državnem prvenstvu, ko so mu prireditelji u-kradli naslov prvaka Jugoslavije. Jožetu Uhanu čestitamo in želimo tudi v prihodnje podobne uspehe! Kdo bo zmagovalec? V Kočevju se bo 24. januarja pričel šahovski turnir, na katerem bodo igrala znana imena slovenskega šaha. Pred turnirjem smo se pogovarjali z novomeškima mojstrskima kandidatoma prof. Igorjem Tudi Novomcščan, mojstrski kandidat Tone Škerlj bo igral na šahov* skem turnirju v Kočevju. Pričakujemo, da se bo ravno tako dobro odrezal kot pred letom dni v Novem mestu. Penkom in Tonetom Škerljem in zvedeli za njuno mnenje o kandidatih za prvo me. sto. ■ IGOR PENKO: — Kdo, mislite, ima največ možnosti za zmagovalca? »Čeprav igrajo znani slovenski šahisti na čelu z mojstrom Lešnikom, menim, da ima domačin Rudi Osterman lepe možnosti potrditi svojo odlično uvrstitev na lanskem republiškem prvenstvu. Vendar .pa tudi dobro vem, da vloga favorita ni preveč hvaležna! Razen Rudija so kandidati še mojster Lešnik, Domžalčan Ivačič, lanski zmagovalec, in Ljubljančan Bratko.« — Kj pa vaia uvrstitev? »Ce se bom uvrstil med prve tri. bo uspeh, drugače pa neuspeh.« ■ TONE ŠKERLJ: — Komu prvo meato? »Na turnirju bo igralo precej kočevskih šahistov, katerih forme ne poznam, zato je zelo težko kaj napovedovati. Vendar so kandidati za prvaka turnirja Ivačič, Osterman in Penko. Ne poznam dovolj mojstra Lešnika, da bi lahko objektivno ocenil.« , — Kaj pa vi? »Ce ponovim lansko uvrstitev, bi bil zelo zadovoljen. Razumljivo, da bo letos težje, ker šah jemljem bolj za zabavo in razvedrilo. Vendar bom skušal pokazati lansko dobro igro kot v Novem mestu.« Obema smo zaželeli dobro igro in visoko uvrstitev, prav tako želimo vsem ostalim do. lenjskim šahistom. Dolenjske. Tekmovanje bo za pokal predsednika občinske skupščine Trebnje in pokal Debenec«. PETER ŠEMROV JLA Cerklje I — ObS Brežice 3:2, JLA Cerklje II — KRKA II 3:0, JLA Cerklje II — KRKA III 3:1 in KRKA II — KRKA III 2:3. Končni vrstni red: 1. KRKA I (Žabkar, Simčič), 2. JLA Cerklje I (Komarica, Vujičič), 3. ObS Brežice (Šetinc, Kramšček), 4. JLA Cerklje II (Trgovčevič, Gajič), 5. KRKA III. (Bukša, Klemenčič), 6. KRKA II (Sonc. Berger). Organizacija tekmovanja je bila dobra. Udeleženci tekmovanja so se dogovorili, da bo tekmovanje postalo tradicionalno. Igralci KRKE so to tekmovanje izkoristili kot pripravo za bližnje igre delavcev, zaposlenih v farmacevtski industriji, ki bodo v Ljubljani. M. GREGORČIČ ■ OTOCEC — Na šahovskem prvenstvu osnovne šole je sodelovalo 16 šahistov. Brez poraza je zmagal Silvo Kink, ' ki je zbral vseh 15 točk. Končni vrstni red: Siivo Kink 15 točk, 2. Marjan Piberšnik 13, 3. Franc Pušavec 12, 4. Janez Jeralič 11, 5. Drago Gril 10, itd. (F. R.) ■ KRMELJ — Na turnirju za šahovsko prvenstvo Krmelja v leta 1970, na katerem igra 14 igralcev, je stanje po 8 nepopolnih kolih sledeče: šribar in Debelak 7, Žitnik 6, Perhaj 5, Markovič 3 itd. (B. D.) ■ KRŠKO — V dijaškem domu TSŠ so se v prijateljskem dvoboju srečali namiznoteniški igralci dijaškega doma in člani TVD Partizan iz Leskovca. Po zanimivem srečanju so dijaki bili boljši in so zmagali s 6:3. Rezultati: Novi. nec — Arh 2:0, Dobnik — Bhta* 2:1, Novinec — Bizjak 2:0, Gazvoda — Bizjak 2:0, Dobnik — Arh 2:0, Gazvoda — Kadi 0:2, Gazvoda — Arh 1:2, Dobnik — Radi 0:2 in Novinec — Radi 2:0. Prvoime-novani so dijaki TSS Krško. (L. H.) ■ LJUBLJANA — Kegljaški klub , KRKA iz Novega mesta je odigral prijateljski kegljaški dvoboj s KK Ljubljana-Center. Domačini so bili boljši, saj so zmagali s 6599:6409 kegljev. Pri Novomeščanih je bil najboljši Jože Mrzlak, ki je podrl 870 kegljev. (J. M.) ■ BISTRICA PRI ŠENTRU. PERTU — V nedeljo, 18. januarja, so tamkajnši mladinci kljub pomanjkanju snega organizirali slučarske skoke. Sodelovalo je 10 pionirjev in 12 mladincev. Med pionirji je bil najboljši Poldek Jurglič (10,5), za njim pa se je uvrstil Jože Rebolj (9,5). Skcki mladincev so bili precej boljši, konkurenca pa močnejša. Zmagal je Franc Majcen iz Sentpetra (14.5), za njim pa se je zvrstilo 7 domačinov. Najboljša sta bila Janez Dule (13) in Zvone Kralj (12.5). (N. N.) ■ LJUBLJANA — To nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje v A skupini moške in ženske republiške rokometne lige ter v C skupini — moški. Dolenjske ekipe so dosegle naslednje rezultate — moški A skupina: Medvode — Brežice 14:10, Rovinj — Ribnica 16:15, Rudar — Brežice 17:10 in Ribnica — Slovenj Gradec 5:0 b. b. Zenske — A skupina: Slovan — Brežice 10:4 in Brežice — Zamet (Reka) 8:3. Moški — C skupina: Olimpija — Novo mesto 17:10 in Prule — Novo mesto 12:10. (V. P.) ■ KRŠKO — BUDOKAY center bo organiziral karate miting v Zagrebu od 26. do 31. januarja. Nastopili bodo člani naslednjih slovenskih karate klubov: Krško, Brežice, Celje in Žalec. (L. H.) ■ SEVNICA — Pretekli torek so se sestali telesnovzgojni delavci, ki bodo organizirali smučarsko tekmovanje za »ALBERTOV MEMORIAL — 70« na smučiščih Lisce. (A. 2.) ■ ŽALEC — Kegljaški klub KRKA je imel v soboto in nedeljo trening na tamkajšnjem kegljišču. Prvi dan so kegljači dosegli povprečje 809 podrtih kegljev, drugi dan pa 802. (J- M.) ■ KRŠKO — Karate klub Krško je pripravil skupni trening in izpite za svoje tečajnike. Razen domačih karateistov so bili prisotni tudi tovariši iz Brežic. Izpite je vodil tehnični direktor BUDOKAY — centra za karate šport dr. Emin Topič. Pri izpitih je največ znanja pokazala Alenka Škofič iz Krškega. Ravno tako je bil odličen najmlajši član kluba karate Krško Stane Gvido. Izpite za nosilce sedmega šolskega I pasu (kyu) so uspešno opravili ' naslednji tečajniki: Vojko Kupec, Jože Matekovič, Zdenko Dular, Ljubo Božovič, Andrej šepec, Drago Potrebuješ, Milan Rifelj, Matjaž Kraševec, Janez Divjak, Jože Podpečan, Dušan Škerlj, Franc Klemenčič, Stane Gvido (vsi KK Krško). Za nosilce osmega šolskega pasu pa so izpit uspešno opravili: Jože Hervol, Bogdan llu. pak, Darko Cerjak (vsi KK Brežice) in Silvo Potočnik (KK Krško). (L. H.) ■ OTOCEC — Učenci na osnovni šoli so imeli zimski športni dan. Tekmovali so v smučarskih tekih, skokih in smuku. V tekih so bili najboljši Janez Jeralič, Martin Turk in Drago Ivančič, v skokih Martin Turk, Zdenko Er. javec in Drago Gril, v smuku pa Janez Jeralič, Drago Gril in Franc Šinkovec. (J.R.) NAŠ RAZGOVOR Karate je plemenit šport V Krškem se mladi navdušujejo za karate -Nekaj več o tem športu nam je povedal vodja krških karateistov Stane Iskra Dolenjsko zimsko košarkarsko prvenstvo Mladinski klub: Občinska zveeia za telesno kulturo Novo mesto, TVD Partizan — Trebnje in uredništvo Dolenjskega lista razpisujejo Dolenjsko zimsko košarkarsko prvenstvo, ki bo v Trebnjem v nedeljo, 15. februarja; pričetek ob 8.30. Zmagovalna ekipa bo od uredništva Dolenjskega lista prejela pokal v trajno last. Prijave sprejemajo na naslov: Dolenjski list. Novo mesto, p. p. 33, vključno do 10. februarja. Prireditelji pričakujejo, da bodo na tem enodnevnem turnirju igrale nnslednje ekipe: Novo mesto, BETI — Metlika, Partizan — Trebnje, Partizan — Semič, Partizan — Kočevje, Partizan — Straža, Partizan — Črnomelj, Partizan — Sevnica in Brežice. Smučarji Kočevja -odlično Tudi letos so se smučarji, člani TVD Partizan Kočevje, udeležili tradicionalnega smučarskega teka po stezah partizanske Jelovice v Dražgošah. 2e prvi dan se je odlično uvrstil Maks Konečnik, ki Je v biatlonu v konkurenci 32 tekmovalcev zasedel odlično 8. mesto s časom 1:52,40. Dobro se je odrezala tudi patrulja v postavi M. Konečnik, B. Konečnik in inž. Prelesnik, ki je v skupini brez razredov zasedla prvo mesto s časom 51,35. Trojka Je prejela od prireditelja lep prehodni pokal. Tekmovalcem iz Kočevja za udeležbo in lep uspeh iskrene če. stltke! Vid Budna predsednik Ta teden se je v Krškem sestal izvršni odbor občinske Zveze za telesno kulturo in izvolil novo vodstvo. Predsednik je Vid Budna, tajnik Rajko DerstveušeK, Rozika Cerovšek pa je blagajničarka. O tej seji bomo več pisali prihod, njlč! L H. Od tu in tam Brata karateista Stanc in Rudi Iskra pri demonstraciji karate udarca. (Foto: C. Čargo) ■ NOVO MESTO — V tretjem kolu občinske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Partizan — Gozdar 452:355, Iskra —Pionir 453:450, KRKA — Luknja 452:453. V vodstvu je ekipa Luknje s 6 točkami, sledijo: Iskra, Železničar 4, Krka, Partizan 2 točki itd. (R. S.) ne sme pa se »pritisniti«, tako kot pri boksu. Ce. karateist samo enkrat namenoma »potiplje« soborca, je takoj diskvalificiran. Karate je manj nevaren, gledano s športnega stališča, kot judo. Pri karateju se borilca ne smeta dotikati, sploh pa ne namerno. Poškodb je zelo malo, gotovo pa jih ni toliko kot pri nogometu, rokometu, hokeju itd.« — Kaj pa karate pomeni izven športnih borišč? »Pravi mojstri v tem športu so nepremagljivi. Vsak napad brez težav odbijejo. Karateist, ki z enim samim udarcem razbije več opek, debelo desko, lahko prizadene napadalcu hude poškodbe. Niso pa mi znani primeri, da bi najboljši mojstri kdaj izkoristili svoje »hladno orožje«. Prijetno je, če človek v sebi čuti nekako posebno moč, ki mu daje večjo samozavest. V samoobrambnem pomenu je karate zelo pripraven, saj bi ga morali obvladati miličniki, vojaki in ljudje, ki so večkrat predmet napadov.« — Kaj, če bi kdo vzel karate za orožje izsiljevanja? »Kar čez noč ne postaneš dober karateist, treba je trdo delati. Tisti, ki bi se okoristili s tem, pa niso nikoli toliko vztrajni, da bi garali. Ce bi pa že vadili več let, bi se navzeli plemenitosti, ki bi jih odvrnila od zlih namenov.« — ^Ali je karate klub v Krškem samotar? »Naš klub je včlanjen v posebno strokovno združenje za karate klube BUDOKAI, ki ima sedež v Zagrebu. Zanimanje je veliko, saj imamo zdaj že 53 članov, starejših kot 15 let. Največ je dijakov, ne manjka pa tudi delavske mladine.« _■— So vaši člani poželi kakšen večji ubspeh? 19-letni Bojan Vukčevič je lani osvojil naslov republiškega prvaka v karateju. V naših vrstah imamo tudi nekaj nosilcev prvega in tretjega KYU pasu.« SLAVKO DOKL Zadnje čaše nam je jugoslovanska televizija v športnih oddajah posredovala tudi dve karate srečanji. Ker o tem pri nas novem športu vemo malo, smo obiskali karateiste v Krškem in od njihovega vodje Staneta Iskre zvedeli precej o karateju, na oko grobem, vendar pa plemenitem športu. — OD kod je prišel karate? »Domovina karateja je Tibet, vendar so se zanj najbolj na- Stane Iskra, prizadevni krški karateist vdušili Japonci, ker je ta postal privilegij japonskih veli-kašev — samurajev. Ker je karate odlično sredstvo za napad in obrambo, so ga velikaši u-porabljali zato, ker jim je vera prepovedala nositi orožje. Tako pa so lahko imeli vedno pripravljene jeklene roke in noge.« — Gledalci na televizijskih zaslonih imajo občutek, da je ta šport zelo grob? »To ne drži. Karate je plemenit šport, saj pri človeku zelo poudarja samokontrolo. Udarec je treba samo nakazati, DRUGJE SE JE ZGODILO Najdaljši lasje: 126 cm! ■ CELE TRI MESECE je tekla akcija z geslom »Iščemo žene z dolgimi lasmi«, v kateri se je prijavilo več deset deklic, deklet in žena z dolgimi lasmi — toda le 11 kandidatk je imelo pogoje, da so se pojavile na straneh našega lista. Ob koncu akcije je bila Milica Zoric z lasmi, dolgimi 126 cm, proglašena za ženo z najdaljšimi lasmi. Toda kljub temu le ne moremo trditi, da ima prav ona najdaljše lase v Subotici. — Zmagala je torej Milica Zoric, medicinska sestra (20 let) z lasmi, dolgimi 126 cm. Jjiledijo ji: Ružica Stojiljković (14) — 117 cm, Stanka Kopunovič (23), uradnica — 115 cm, Mirjana Skenderović (12), dijakinja — 99 cm, živana Grbić (17), učenka — 98 cm itd. — Zanimivo je, da je bilo tudi precej drugih kandidatk, toda njihovi lasje so bili krajši od pogoja, ki smo ga razpisali: lasje so morali biti daljši kot 70 centimetrov. žene v Subotici so akcijo toplo pozdravile. Pokazalo se je, da imajo mnoge žene- rade dolge lase, da jih vestno negujejo in hkrati tudi ljubosumno pazijo, da se jim lasje ne skrajšujejo. Večina je izjavila, da si bodo tudi vnaprej pustile rasti dolge lase. (»SUBOTIČKE NOVINE«, Subotica — 9. I. 1970) Star je že 745 let... | NI ŠALA, temveč živa resnica: v Bjelovaru živi naj starejši človek na svetu! Ima natanko 745 let. To je Josip (Nikole) Doboš iz Ulice Branka Ka-ranovića 13 a. V njegovi zdravstveni knjižici namreč piše, da se je Josip Doboš rodil leta 1225, torej že v 13. stoletju! Knjižico mu je izdal Komunalni zavod za socialno- zavarovanje v Bjelovaru 6. januarja letos. (»BJELOVARSKI LIST«, Bjelovar — 15. I. 1970) V spomin očeta: zdravje sinu ■ V BOSANKEM BRODU so delovne organizacije pred kratkim nameravale postaviti spomenik dolgoletnemu načelniku za gospodarstvo v občini, ki je pred dvema letoma nenadoma umrl. Pokojni Stjepan Suda-revič je bil izredno priljubljen in cenjen gospodarstvenik v občini, ki je z nasveti in s praktičnim delom pomagal mnogim podjetjem in uslužbencem. Zdaj pa so nenadoma zvedeli, da je pokojnikov sin Brane bolan na srcu. Brane, ki je sicer pravnik v podjetju »Metal-emajl« v Brodu, bi moral na operacijo srca v London, ki bo stala 40.000 din. Podjetja so zbrala ta denar in ga namenila za operacijo sina priljubljenega pokojnika. Brane je medtem že odpotoval v Anglijo. (»BRODSKI LIST«, Slavonski Brod — 9. I. 1970) mmi ' - - * > Nad sto let staro uro v ribniškem cerkvenem stolpu je pred kratkim popravil mojster Jože Rušnjak. (Foto: Mohar) Stara ura spet kaže čas Ribniška cerkvena ura je stara 138 let - Tudi njo je prizadela zadnja svetovna vojna Ribnica ima svojo znamenitost — cerkveno uro, ki je bila izdelana 1832. Ura je pravi velikan: dolga je 130 cm, visoka 80 cm in široka 50 cm. Tehta okoli 200 kg, sestavlja pa jo nad 1000 delov. Ura je Ribničanom kazala točen čas do zavezniškega bombardiranja malo pred Koncem druge svetovne vojne. Po vojni je nekaj let merila čas bolj po svoje, potem pa se je ustavila. Sedaj ura spet gre. Mojster Jože Rušnjak je vstavil vanjo nekatere nove dele in ^Jo temeljito obnovil. Zdaj se ura sama navija in kaže točen čas. Mojster Rušnjak garantira, da bo Sla brez sastoja najmanj 50 let. S popravilom ure ie imel veliko dela, toda bil je vztrajen. Tako cerkvena ura snet kaže čas, koti ga je pred sto in več leti. K. ORAŽEM KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. Zmrznilo 13 otrok M (GROZNI MRAZ) — je letos mar-sikako žrtev zahteval; strašna pa je vest, da je v Milnichschlagu na poti iz šole zmrznilo 13 otrok. Našli so jih na kupu tesno se objemajoče. Sneg in nevihta jih je na poti dobila. ■ (VOJNI MINISTER) — Hoče število rekrutov podvojita: Dosedanje število bi se imelo potem zvišati za 51.550 mož. Zato pa potrebuje zopet 400 milijonov kron. Tedaj bomo še več delavnih moči iz doma dajali in povrh pa še plačevali. Le tako naprej! ■ (RUSUA) — porablja prav dobro sedanji ugodni čas, ko ji ne more Anglija nasprotovati. Ce traja vojska v južni Afriki še nekaj mesecev, se Rusija utrdi v Aziji, da ji ne bodo mogli Angleži nikdar več priti do živega. ■ (NOVO MINISTRSTVO) — Komaj smo dobili zadnje dni starega leta ministrstvo, že je odslužilo, in že se snuje drugo. Predsednik mu bo Korber, kteri ima nalogo, si tovariše izbrati. Kakor listi poročajo, izbral si je že trgovinskega ministra grofa Goesa, dosedanjega namestnika v Trstu in poljedelskega ministra baron Heyna, našega deželnega predsednika. | (V AMERIKO) — se je izselilo v pretečenem letu iz okraja Črnomelj, Kočevje in Novomesto 730 oseb. ■ (UTOPILA SE JE) — v Krupški vodi M. Boben z Vrtače št. 11 pri Semiču. Ko je prala čeva, se ji je najbrž zvrtelo.v glav^ da j* ,, ranila. Prišla je ob zavest in utonila, dasi je voda na tem mestu zelo plitva. Ob treh popoldne so jo dobili v vodi; zapustila je več nedoraslih otrok. Prejšnji dan je bila pri sv. spovedi in sv. obhajilu, zato upamo, da je bila pripravljena. ■ (PREMOG V ST. JANŽU) — Mino-la dva meseca se je izvozilo iz St. Janža 1150 meterskih centov po Dolenjski železnici na razne strane. Tudi na Sevnico ga prevažajo. Vozniki in delalci imajo za sedaj pač pičli zaslužek, ali kadar se nameravana železnična proga vresniči, utegne biti bolje. ■ (V ŽUPNIJI AJDOVEC) — je bilo rojenih v preteklem letu 1899 vseh vkup 37, med temi je 19 dečkov. Umrlo jih }e 17, med temi 10 moških; najstarejši 85,5 leta star. Oklicanih je bilo 11 parov, poročenih 7. ■ (G. JANKO LEBAN) — nadučitelj v Trebelnem nad Mokronogom je obhajal te dni 30 letnico svojega pisateljevanja. Začel se je bil vaditi v peresu že s 15 letom. Ta gospod se odlikuje, kakor znano, kot mladinski in vzgojeslovni pisatelj, a , tudi kot pesnik. ■ (KOLIKO JEZIKOV) — se govori na vsem svetu? Učenjaki trdijo, da 5 tisoč narečij in 860 mej seboj popolno različnih jezikov. Govore pa v Evropi 98 različnih jezikov, v Afriki 114, v Aziji 123, v Ameriki 417 in na različnih oceanskih otokih 117. čudno je, da na mnogih sosednih otokih popolno različno govore, in če taki prebivalci skup pridejo, se le s kazanjem sporazumejo. IZ DOLENJSKIH NOVIC — i««fjanuarja 1904.i POZIMI KAKTUSI CVETO — nekoliko nevsakdanje, vendar že več let pri Reckovih v Partizanski ulici v Novem mestu okoli novega leta cvetijo kaktusi. 3-letni semenjak Cooperjeve vzgoje je letos imel 65 cvetov, kar je precej nenavadno. Sredi poletja imajo kaktusi samo kakšen osamljen cvet, pozimi pa se pokažejo v vsej svoji lepoti. (Foto: S. Dokl) SZDL za boljši jezik Pred leti je glavni odbor SZDL napisal javnosti pismo, v katerem se je zavzel za čistost, lepoto, domačnost slovenskega jezika in obsodil vse tiste, ki se zavzemajo za pisarniško slovenščino o-ziroma za tujke. Od časa, ko je pismo prišlo v javnost, pa do danes, je težko ugotoviti odmev pisma, vendar Če sodimo samo ,po besedilu, ki je bilo objavljeno v tedenskem informativnem biltenu glavnega odbora SZDL št. &6 (od 28. npvembra lani), nismo prišli daleč. Tam piše takole: Socialistična zveza v težnji po nadaljnjem napredku neposredne socialistične demokracije omogoča uveljavljenje pluralizma avtentičnih interesnih grup v naši družbi. Tak interesni, socialni pluralizem ni identičen s političnim pluralizmom, kajti ta se spreminja v predstavniški pluralizem, v tem pa se politika že oddvaja od človeka in postaja monopol elite. Kaj. jim mar številka Občinski uslužbenci v Novem mestu so bili nemalo presenečeni, ko so pri vračanju komunalne takse za ceste ugotovili, da veliko lastnikov osebnih avtomobilov sploh ne ve za registrsko številko svojega vozila. Škoda, da jih niso vprašali še za hišne številke, verjetno jih tudi ne bi vedeli. Voda je kriva Polepšala si se, imaš ljubčka? — sem vprašal oni dan znanko iz Dolge vasi pri Kočevju. — Nisi uganil, če šem 'lepša, sem zato, ker je naša vas dobila vodovod in se pogosteje umivam. Tajni želodec Na nedavnem posvetu'o turizmu v Kočevju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki rib-(k niške občine, so med drugim predstavniki kočevske občine večkrat poudarili, da so pri turizmu nekatere zadeve popolna skrivnost. Ko so bili udeleženci posveta pri kosilu postreženi s kostelskim želodcem, je neki radovedni Ribničan vprašal, kako je ta okusna jed pripravljena■ — Veste, to je pa poslovna skrivnost! — se je znašel Kočevar, ki pa seveda tudi sam ni vedel, kako je želodec pripravljen. 44 let stari avto na paro, s katerim potujejo štirje Angleži okoli sveta, je v treh mesecih prisopihal iz Londona na Dolenjsko. Na avtocesti ga je miličnik »poklical« na parkirni prostor, da se je lahko razšla kolona, ki se je nabrala za hlaponom, ki potuje s hitrostjo 5 km na uro. (Foto:,M. Vesel) « . . >evno zaostali fant je v kratkem isu zagrešil deset drznih tatvin Domitrovič iz Šentjurja bo 3 leta prestajal zaporno kazen v zavodu :a duševno prizadete v Hrastovcu — Kradel je predvsem žganje ožni klopi novomeš-ožnega sodišča se je •letni Franc Domitro-ec brez zaposlitve iz ker je lani. poleti vrsto tatvin deloma oma pa v družbi z iim pajdašem. Spe-i sta se za krajo jač. novomeškim kinom Domitrovič prvič po-o je izmaknil kolo. /ba Jakuboviča, nato stem mesecu skupaj mladoletnežem v va-dvakrat okradel go-Antona Mavca. Iz nove hiše sta odne-10, drugič 16 litrov nedtem ko je tretjič :n kraju obtoženec adel 26 litrov žgane meseca je v šentjur-ednja Marije Lužar eljno odejo, julija pa kradla skupaj z že m fantom. V Cem- id na Anzlo-vi gori tibbentice v letu sletniki te dni lahko Anzlovi gori in dru-Semičem. Sneg je popolnoma skopnel, je bilo tako, da je popolnoma odveč, so prepričani, da oentice še ne pome-'u»di in da bo gora pet pokrita s sne- šah sta vnovič pri Mavcu vzela 30 litrov žganja, v isti vasi pa obiskala še dvakrat kmeta Hrastarja. Ko sta mu odnesla 60-litrsko steklenico žganja, sta vzela še 22 litrov tega alkohola. Julija sta na šentjurski gori prišla v zidanico Janeza Galiča ter ukradla 25 litrov vina, kmalu zatem pa sta v Šentjurju prišla do še obilnejšega plena. V zaprti hiši Antona Mikliča, sta iz omare vzela kovček, ga na skednju odprla in v njem našla 7.670 dinarjev. Plen sta si razdelila. Na razpravi je obtoženec vseh 10 kaznivih dejanj odkrito priznal, zaradi njegove Nemški tovarnarji na obisku pri nas Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan je bil med nedavnim obiskom v Kočevju zelo presenečen, ko je zaslišal za novo vrsto turizma- Na Kočevsko vedno pogosteje prihajajo tuji, predvsem nemški tovarnarji. Dopust prežive na kočevskih kmetijah pri kmetih, ki so sicer začasno zaposleni v njihovih podjetjih v Nemčiji■ Med dopustom kosijo travo, jo sušijo, nabirajo gobe in druge gozdne sadeže, skratka kmetujejo. Tako nastaja nova vrsta turizma, ki bi mu lahko rekli delovni. Sicer pa: naši ljudje delajo za tovarnarje v Nemčiji, oni pa naj pri nas za svoje delavce! umske zaostalosti, ki je po mnenju izvedenca psihiatra na stopnji 8-letnega otroka, pa so mu prisodili milejšo kazen. Obsojen je bil na 3 leta strogega zapora in varnostni ukrep, po katerem bo kazen prestajal v zavodu za duševno prizadete v Hrastovcu, kjer bo deležen posebne nege in prevzgoje. Fantova mati je menda že prej prosila, da bi sina vzeli v kak zavod, ker je čutila, da mu doma z vzgojo niso kos, vendar ni uspela. Ob aretaciji so našli pri obtožencu še vrsto predmetov in 234.75 din denarja, kar mu je bilo zaseženo. Sodba še ni pravnomočna. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Sto tet zabave ip čtiva za štiri dinarje nosi in skriva v sebi lepa knjižica — PAVLIHOVA STOLETNA PRATIKA! V PRODAJI FEBRUARJA! Naročila sprejema: »PAVLIHA« p. p. 208-IV LJUBLJANA BREŽICE LASTNIKI MOTORNIH VOZIL POZOR! Vse rezervne dele. avto gume letne In zimske, za vaša motorna vozila dobite po konkurenčnih cenah * naši trgovini AVTOMATERIAL V BREŽICAH. Pod obzidjem 32! $ Trgovsko podjetje CENTROMERKUR iz Ljubljane je pripravijo za letošnjo kopalno sezono kopalke iz najnovejše PIZ BUIN SUNTEX tkanine. Posebnost kopalk je ta, da prepuščajo ultravioletne žarke in tako omogočajo porjavitev po vsem telesu. (Foto: M. Vesel) znamenja vremenosti na živalih I. Na domačih živalih abo vreme, dež ali sneg, i.t.d. liža, če ovc<5 nenavadnje skače-i se terkajo: če se zgodej in past podajo, in domu grede ravi segajo, in se zvečer prav ie iz pašnika odgnati dajo. -»sli rigajo, ušesa višejo in ajo. Ce se krave, voli, konji muham, ki jih močno pikajo, jo in bezljajo. goveja živina glavo kvišku Uje, zrak v sć vleče in se i gobca liže, in mukaje k do-litl. Ce so svinje prav nemir-;rulijo in rijejo. Ce psi travo in jo spet izkozlajo. će mač-’oje glave s prednjimi tacami, )no nad ušesml praskajo in se ivotu ližejo. fto uro in gromenje goveja ži-začuti, če po zraku hlepi, z rjenimi nosnicami nad seboj ali voha, na paši z zavihanim n skače, z nogami ali pa z i zemljo koplje, si noge liže lukaje proti hlevu leti; telice nice pa bezljajo, kakor de bi zdivjale, in se med konje in P večjo živino pomešajo. Ovc6 ‘av nemirne in se terkajo. Svi-‘azmetavajo gnoj, seno in sla- St&Lttltt* PRATIKA » Trebč — Vilija, Marij* * Ledine — Antona, Alojzij* .nj(>0*£ iz Gameljne — Natašo- /pt* Ho/Je iz Zagreba — la Kocjan z Malega vrn* fCl* tnonco, Frančiška kega — Mojco. — Ce9*» BREŽIŠKA g KRONIKA NESBf^ Pretekle štirinajst ponesrečili in l»k** brežiški bolnišnici: . u Franc Bokor, in ** lovca. Je padel na I fet* ff. škodoval desno n_ vinJ0#?- ** Kuhar, gospodinja * wu m ha, Je padla nB ‘ J* zlomila levo nog<>. yb sot mili, dijak Iz V* Je pri smučanj« miaRr go; Stjepan FtrkelJ. m v s*,; kovega selu. * nJ»' vanju in »1 P°“,„r jz Rer. Martin Kozole, ruda jio«**1’ \* je padci na poti ta *o8p°^LliP nogo: Ana ™P°H£Uin na ^Lof.0' Z upeče vasi. J® P?‘ de*0® in si poškodovala. r Ivan Pastvovlč. * „osreči Pffi-sl je pri Prometni' S|rlt. 1rfa (loval glavo; je henka 11 '^'“^“sKodOval* metni nesreči P»s* ključnico. ---------- St. 5 < l035) * Podpora rudarjem in Celulozi Obrambne priprave v krajevne skupnosti Medobčinski svet ZK za Stališče Zveze komunistov naj oživljajo po samoupravni poti ^ Čeravno člani konference Zveze komunistov v Krškem za svojo prvo sejo 14. t. m. niso dobili v roke gradiva, ki bi usmerjalo in spodbudilo njihovo razpravo, so v sklepih na široko zajeli naloge, ki čakajo organizacije v novem obdobju. Y njih so poudarili, da mo-rajo biti komunisti pobudniki yseh naprednih idej in akcij J*8 morajo na vsakem koraku podpirati boj za reformo-V občini bodo nadaljevali akcijo za ustanovitev sklada 2a nova delovna mesta in spodbujali delovne organiza-da bodo upoštevale porabe po povečanem zaposlovanju. Komunisti so na konferen-Cl penili, da bodo vztrajali Prt iskanju dodatnih možnost1 za zaposlitev senovskib rudarjev v domačem kraju, ker je rešitev z obratom gradbenih žerjavov le polovična. Vso pomoč je konferenca obljubila tudi kolektivu Celuloze, da bi se ta čimprej izkopal iz krize. V sklepih so nadalje omenili, da bodo komunisti poskušali preprečevati pretirano medsebojno zadolževanje delovnih organizacij. V podjetjih so člani ZK dolžni po samoupravni poti prenašati v življenje stališča Zveze komunistov. Spremenili KAJ BI VI ZAPISALI TA TEDEN? Miličnik Drago Slapar, ^ je služboval na Senovem od 1958 do ukinitve Postaje pred dvema letoma. pravi, da ljudje opu-^jo pijančevanje. Veseli ga, da je pretepov po gostilnah vedno manj, saj ni prijetno ubadati s Pijanci. Gostje pa imajo tudi boljši občutek, če jih v javnem lokalu nihče ne nadleguje. »Dandanes je za 90 odst. bolje, kot je bilo Pred leti,« pripoveduje. *<}udje so začeli spreminjati svoje navade kmalu Potem, ko so prišli na trg mopedi. Začeli so varčeva-“» se zadolževati in tako nikomur ostajalo denarja za zapravljanje. C as mo-jorizacije je prinesel s se-druge prekrške. Največ k1 se dogaja na cestah, vozniki ne upoštevajo Pre^pisov, ko se vozijo videni ah pa celo brez iz-Vožnja brez izpita najbolj mika mladino. I-smo primere, ko so Westopniki plačali tudi , Petkrat več kazni za ta-v°žnjo, kot bi jih ve-izpit. Pozimi so zavihali rokave Vaščani iz Mladja, vasi na Gorjancih, bodo dobili vodovod. Zagrizli so se, da hočejo imeti zdravo pitno vodo, saj so jo doslej dobivali iz kapnic. Dež, mraz in sneg jih ovirajo pri kopanju jarkov in kanalov, po katerih bo iz zajetja tekla voda. Ko se je v decembru peljal po službenih opravkih predsednik krške občine se je začudil, ko je v Mladju videl, da so vsi moški iz vasi kljub sneženju kopali jarek. Ustavil je avto, izstopil ter dejal, da ne bi verjel, če ne bi sam videl, da se niti tako slabega vremena ne ustrašijo. Pohvalil jih je ter jim obljubil pomoč, seveda, če bo dovolj »cvenka«. J. S. Lani 267.000 ton! Rudarji na Senovem so v letu 1969 precej povečali storilnost. Nakopali so 267.000 ton premoga, čeprav je bilo zaposlenih 40 delavcev manj kot prejšnje leto. Ves premog so sproti prodali in decembra so morali celo ustaviti lokalno prodajo, da so lahko ustregli drugim naročnikom. Le*os dva jubileja v Kostanjevici la^^tanievica bo letos slavi-15.J , .etnic° Forme vive in neea tllco dolenjskega kulturno *estivala. Cez poletje bojev ^?Vabili v 8°ste 10 kipar-volir. J*211*11 dežel, če bo na &o&° .slik Antona Uvodnn y» Ljubljane. uhietn^ J5686110 bo imel ko w°st.ni kritik Mir- Poziam e,k- PlemlJa že hega kot Prizadev-VenskihTutabora slo-rastniw kovnih samor zZ n lGi 1968 in 2al boeatn bo poka’ dela iz ^H * svojega Ob 19 on časa-Svetnem o 0 v Pro' nje«i ^ml0n?U V Treb-p°smi ^anlm,lv koncert d°v jM Elasbe narobio ^ostovije. Gosto. UmetniKL kulturno in ga« MovV društvo »Dra-n*vca iz Obre- poPoldne tn°irV nedel1o "“»»o •> po v 7. razredu in bo trajal do maja, septembra pa se bo začel pouk za osmi razred in bo trajal do decembra. Po koncu šolanja bodo dobili učenci spričevala, ki bodo veljala enako, kot če bi obiskovali pouk v redni šoli. Skupni stroški šole bodo presegli 10.000 novih dinarjev. Ker bodo znašali na posameznika manj, če bo prijav več, delavska univerza še vedno zbira prijave in poziva vse tiste, ki osnovne šole nimajo dokončane (teh pa je v obči- Volitve in imenovanja Na zadnji seji je občinska skupščina Trebnje imenovala upravni odbor novoustanovljenega komunalnega sklada. Za predsednika je bil izvoljen Janez Mihevc, za podpredsednika Jože Govednik, za člane pa: Tone Pate, Tone Zidar, Ivan Janežič, Alojz Jarc, Ciril Pungartnik, Jože Kastelic in Jože Godnjavec. Skupščina je imenovala za veterinarskega inšpektorja tudi veterinarja Cvetka Bunca. Kot sodnika občinskega sodišča Je razrešila Miha Plota, ki Je bil izvoljen za sodnika občinskega sodišča v Ljubljani. ni še zelo veliko), naj se prijavijo. Dogovorjeno je, da bodo tudi delovne organizacije, kjer so obiskovalci večerne šole zaposleni, prispevale del denarja za plačilo stroškov. Prav bi bilo, da bi v podobnih primerih vodstva delovnih organizacij pokazala še več razumevanja za izobraževanja za izobraževanje ljudi, poudarjajo pri delavski univerzi. Nagrade za najboljše naloge Občinska gasilska zveza je podelila nagrade za najboljše naloge, ki so jih učenci osnovnih šol v trebanjski občini napisali o gasilstvu. Pisanju nalog so se najbolj odzvale osrednje osnovne šole, predvsem šola v Mokronogu, kamor je šlo tudi največ nagrad. Posebna komisija prve nagrade ni podelila, drugo nagrado v znesku 150 novih dinarjev je dobil Ivan Pavšič iz Mokronoga, učenec 7. razreda, tretjo nagrado — 100 dinarjev Slavica Kotnik iz Cii-poha, dve nagradi po 50 din pa sta prejela Martina Novak iz Trebnjega in Danijela Gačnik iz Mokronoga. Te dni potekajo sestanki krajevnih organizacij Zveze komunistov, posvečeni delu in nalogam komunistov po republiški konferenci ZK. Tako je prejšnji teden sklenil občinski komite ZK, ko je ocenjeval republiško konferenco in njeno resolucijo. Člani občinskega vodstva ZK so ugotavljali, da je sprejeta resolucija dobra predvsem zaradi tega, ker se v njej zrcalijo stališča in mišljenje komunistov na terenu, v krajevnih organizacijah. Resolucija zajema tudi predloge in pripombe, ki so jih posredovali komunisti Dolenjske in ki so izrednega pomena za razvoj tega območja 0**1 v l)«l. listu! vedno in no< Potentil« Srčna tt& FELIKS GRANDOVEC Slovenije. Ena izmed oblik delovanja po konferenci so tudi štirje seminarji, ki jih bodo priredili za vodstva krajevnih organizacij. Prvi tak seminar o nalogah komunistov v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah je bil že v četrtek, trije pa so še na vrsti. V okviru medobčinskega sveta ZK je organiziran tudi seminar za mlade komuniste, ki se je začel včeraj v Dolenjskih Toplicah. Seminarji imajo na sporedu pomembna vprašanja, ki zanimajo člane organizacije M. L. KS Mirna bi pomagala Ševnici če se bodo vaščani Sevnice letos vendarle odločili za gradnjo vaškega vodovoda, jim bo pri delu pomagala tudi krajevna skupnost Mirna. Tako je zapisano v njenem delovnem programu, podobne akcije v Zabrdju, Mi-golici in Selu pa so že dokazale, da svet krajevne skupnosti svoje obljube tudi izpolnjuje — pod enim samim pogojem: da pri njih sodelujejo prebivalci sami. Ob zvokih godbe na pihala in petju pevskega zbora so minuli teden prebivalci Do-brniške doline v velikem številu pospremili na zadnjo pot Feliksa Grandovca iz Preske pri Dobrniču, očeta 12 otrok, od katerih jih 11 še živi. Feliks se je rodil 31. avgusta 1895 v Preski. Izučil se je za čevljarja in s težavo preživljal veliko družino, posebno še ker je bil v prvi svetovni vojni težko ranjen in je bil invalid. V zadnji vojni sta dva izmed treh njegovih sinov so- delovala kot partizana v narodnoosvobodilnem boju. Od leta 1950 je bil Feliks član Zveze komunistov. Vseskozi je delal tudi v vodstvu krajevne organizacije invalidov. V imenu vaščanov Preske se je pri domu .poslovil od njega Feliks Pekolj, pri grobu pa sekretar krajevne organi-nizacije ZK Trebnje Janez Mihevc. TREBANJSKE IVERI ■ VEČJA POSOJ1I.A. Upravni /dbor Jožeta Slaka-Sllva Je minuli teden sklenil povečati posojila, ki jih daje dijakom in Študentom, katerih starši ne zmorejo plačevati Šolanja. Na novo so dodelili posojila Štirim prosilcem. ■ KLUB IN VLECNICA? V Trebnjem Je zdaj že čez 50 smučarjev, še več pa smučarskega na-raSčaja, ki se aktivno ukvarja s tem vse bolj priljubljenim Sportom. Pripravljajo ustanovitev smučarskega kluba, v načrtu pa je, da bi na pobočju Grmade pri motelu do prihodnje smučarske sezone zgradili tudi smučarsko vleč-nioo. ■ Z AVTOBUSOM V KINO. — Sindikalna podružnica občinske uprave je v petek priredila skupinski ogled filma »Bitka na Neretvi« v Ljubljani. Film 90 si ogledali tudi nekateri uslužbenci KPD Dob, od koder Je peljal avtobus. ■ SE EN TEČAJ. V trgovini Mercator zbirajo prijave za Šiviljski in krojni tečaj. Nazadnje je tak tečaj organizirala mirenska Tovarna Šivalnih strojev. ■ PRIPRAVE NA SKUPŠČINE. Občinski odbor ZB Je minuli teden sklical predstavnike krajevnih organizacij, s katerimi so se pogovorili o bližnjih letnih skupščinah, ki bodo opravljene do marca. V nedeljo so nekatere krajevne organizacije že imele pripravljalne sestanke. TREBANJSKEiOVICE Stran uredil. MARJAN LEGAN DOLENJSKI LIST 2!l Opravičeno odsotni Jamarska sekcija Kočevje je na zadnji sestanek, na katerem so razpravljali o finančnih potrebah za svoje delo v letu 1970, povabila tudi predstavnike občinske skupščine in dru-žbeno-političnih organizacij. Seveda so jih jamarji nameravali zaprositi za denarno pomoč. Vendar so pozabili na vabila napisati uro, kdaj bo sestanek. Ta spodrsljaj pa je prišel povabljenim kar prav, saj so imeli tako zanesljivo opravičilo za odsotnost, čeprav bi lahko po telefonu vprašali, katero uro bo sestanek! Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočcrjr: Ribnica: krompir sveže zelje kislo zelje kisla repa ohrovt cvetača fižol v zrnju čebula česen solata Špinača korenje peteršilj radič jabolka grozdje limone mandarine pomaranče banane ananas jajca (cena za kos) (cena v din za kg) 0.85 0,80 2,80 2,80 2,80 2,80 2,80 2,80 3,00 — 3,80 5,20 5,65 4,50 in 7,00 3.80 3,80 13,20 13,00 4,70 5,00 — 8,00 2,00 2,00 6,00 4,00 14,00 11,50 1,30 do 2,30 1,00 5,00 5,00 6,00 6,20 6,50 6,20 5,80 5,30 6,20 6.20 — 7,00 0,95 0,97 Jedrnato pojasnilo Na nedavnem občnem zboru Društva prijateljev mladine Kočevje je predsednik v poročilu predlagal, naj bi spremenili pravila društva tako, da občni zbor v bodoče ne bi bil vsako leto, ampak vsaki dve leti. Delovni predsednik je dal predlog v razpravo in zaprosil prisotne, naj povedo, če je podobna praksa tudi v drugih organizacijah in zakaj je ta novost potrebna. Kratko in jedrnato pojasnilo je dal Andrej Arko: — Taka praksa je tudi drugod, in sicer predvsem zato, ker je vsako leto težko uloviti predsednika! Društva brez zveze V ribniški občini delujejo turistična društva v Ribnici, Sodražici, Ortneku Loškem potoku in pri Sv. Gregorju. Gregorsko društvo je bilo ustanovljeno zadnje. Da bi ta društva skladno delovala (z ozirom na program razvoja turizma v občini), bi bilo prav, da bi ustanovili turistič-no zvezo, ki bi povezovala vsa društva v občini. Zelo verjetno bi kazalo tako zvezo ustanoviti za vso zahodno Dolenjsko. Zdaj namreč turistična društva na tem območju niso vključena v nobeno zvezo Sprememba naslova! Naročnik) k: spremenijo svoj ■ftari naslov nai sporočijo oba aaslova Dogaja % ČRNOMALJSKI GASILCI SO FINANČNO NA TLEH Namesto nagrade izguba pri zaslužku Gasilci prosijo denar, da bi lahko kupili opremo, brez katere v primeru večjega ognja v mestu ne bi mogli posredovati - Žalostno je, da nimajo niti za registracijo vozila, za nafto in za olje * Leta 1881 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Črnomelj. Gasilci so preživljali že suhe čase, a tako slabo kot zdaj jim še nikdar ni bilo. Društvo ima 75 aktivnih članov. Vsako leto najmanj desetkrat pomagajo gasiti požare, a za svoje delo ne dobe ne priznanj ne nagrade, pač pa so prikrajšani na zaslužku, če jih sirena podnevi med službo kliče na požanišče. Črnomaljski gasilci so letos finančno tako na tleh, da nimajo niti za registracijo vozila, ne za nafto in olje, manjka pa jim tudi cela vrsta rekvizitov, šele če bi v mestu pošteno gorelo, bi se pokazalo, da je nujno potrebna nova prenosna motorna brizgalna, da manjka dihalni aparat, da brez drsalnega prta iz blokov ni mogoče reševati ljudi, da je potrebnih veliko novih cevi itd. Ker nimajo rednih gasilskih vaj, tudi izvežbanost peša in ker nimajo dovolj šolanega in mlajšega strokovnega kadra, ni mogoče pričakovati sodobnih delovnih metod. Lani so dobili od gasilske zveze 2.269 din. Denar so, kot bi pihnil, porabili za nujno potrebne cevi in spojke ter za gorivo in mazivo. Deset delovnih oblek in nekaj kosov drobnega orodja so kupili sami od iztržka na veselici. To je pravzaprav edini vir lastnega dohodka. Menda pa je jasno, da osrednje gasilsko društvo v občini v današnjem času ne more biti odvisno le od veselic. Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj bi takoj potrebovalo okoli 70.000 din, da bi bilo sposobno ob vsakem času in na vsakem mestu pomagati pri gašenju požara ter pri reševanju ljudi in premoženja. Gasilci so nujno potrebne izdatke pismeno utemeljili, prošnjo za denarno pomoč pa so poslali občini, krajevni skupnosti in podjetjem. Opozorili so na pretečo nevarnost, več pa kljub dobri volji ne morejo narediti. Ce bo prošnja ostala brez odziva, gasilcev tudi ne bo mogoče dolžiti nesposobnosti. Ne moremo pričakovati, da bi se golih rok in zastonj izpostavljali ognju, kadar bo plamen terjal svoj davek. To sploh ni več cesta III. reda, ampak pot, prekopana s samimi jamami in gTebeni! Gre namreč za važno prometno pot od Jugorja proti Semiču, na katero je vezan ves semiški promet. V letošnji zimi se je cestišče tako poškodovalo, da je tod vožnja z vsemi motornimi vozili prav tvegana. (Foto: R. Bačer) Ponoven pregled seznamov za stanovanjska posojila Upravičenih prosilcev je veliko, denarja pa premalo, da bi lahko kmalu vsem ustregli Belokranjci od nekdaj ljubijo glasbo Ob petletnici delovanja je glasbena šola dobila boljše prostore, pouk pa obiskuje v Črnomlju in Metliki že 120 učencev Na glenumu občinskega odbora ZZB NOV v Črnomlju so po~uvodnih besedah predsednika Janeza Vitkoviča največ razpravljali o družbeni pomoči borcem, ki se je sicer močno povečala; sredstva pa vendar še daleč ne zadoščajo za rešitev vseh upravičenih prošenj. Priznavalnine prejema 196 borcev, 82 otrokom borcev nudijo stalno pomoč pri šolanju, medtem ko so lani razdelili tudi 216 enkratnih priznavalnin in podpor za šolanje. Prav tako je bilo v letu 1969 odobrenih 212 stanovanjskih posojil, porabljenih je Vsaka hiša 10 dni dela: Ker so v dragatuškem koncu vaška pota zelo slaba, doslej pa popravljanje na prostovoljni podlagi ni bilo posebno uspešno, so spreje- li krajevni samoprispevek v obliki dela. Sprejeli so odlok, po katerem mora vsaka hiša prispevati na leto 10 delovnih dni, kolikor pa se delu ne bi odzvala, mora za vsak zamujeni dan odšteti 50 din. Ta denar bodo lahko izterjali prek davčne uprave. bilo 3,031.000 din, 861 upravičenih prosilcev pa še čaka na posojilo za popravilo ali gradnjo stanovanjskih hiš ob dejstvu, da je na razpolago samo še 1,169.000 din. Prav tako, ker ne kaže, da bi lahko letos ali prihodnje leto vsi čakajoči dobili pomoč za ureditev svojih stanovanjskih težav, so predlagali ponoven pregled seznamov za stanovanjska posojila, zlasti v Črnomlju in okolici. Menili so, da je bolje nekaj imen črtati s seznama, kot pa prosilce zavajati s tolažbo, da so na seznamu, ko pa pomoči Še dolgo ne bi mogli dobiti. Na plenumu so tudi ugotovili, da borci na terenu zelo uspfešno sodelujejo v, vseh vaških organizacijah, medtem ko v mestu niso vsi aktivni.' Poudarili so, da Zveza borcev ni organizacija, ki bi reševala vse socialne probleme, strument posameznemu učen-temveč je njena naloga po- - cu najbolj ustreza. V tesnem kabinetu stare osnovne šole v Črnomlju je pred petimi leti začela delati prva glasbena šola v Beli krajini, šele dva meseca pa je od tega, kar je šola dobila boljše prostore v nekdanji podružnici komunalne banke. Prostori za pouk so urejeni, pogrešajo pa še manjšo dvorano za nastope učencev, ki bi jo lahko uporabljali tudi drugi ob proslavah, predavanjih, razstavah itd. Za glasbeno šolo je vsako leto več zanimanja tako v Črnomlju kot v Metliki, kjer ima šola svoj oddelek. V letošnjem letu je vpisanih 120 učencev, to pa je za 6 glas-bgnih pedagogov velika obremenitev. še vedno je največ zan manja za harmoniko, zadnje čase pa je nekaj več vpisanih tudi pri pouku klavirja. Zadnja novost glasbene šole je nedavno osnovana pripravnica, ki ima namen pri učencih vzbuditi ljubezen do g'asbe in jih vpeljati v glasbeno umetnost. V pripravnici tudi ugotovijo, kateri in- skladom za financiranje pihalnega orkestra. Za 'petletni jubilej namerava glasbena šola pripraviti javen koncert, na katerem bodo nastopili učenci iz Črnomlja in Metlike ter gostje iz bližnjih glasbenih šol. Prav tako je v načrtu prvi koncert mladinske godbe. Med starši učencev in šolo je dobro sodelovanje, saj prirejajo večkrat interne la-stope, kjer starši spoznajo magati samo borcem: V bodoče- nameravajo več pozornosti posvečati predvsem politični vlogi organizacije.* ČRNOMALJSKI DROBIR ■ KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA je preurejena, dobili pa so tudi nekaj najsodobnejših strojev. Zdaj se lahko pohvalijo, da strankam očistijo obleke in pere j o perilo zares kvalitetno, v najkrajšem času in na sodoben način. ■ MASKERSKI SEMINAR v Črnomlju je uspel. Udeleženci so ugotavljali, da bi se ga morali udeležiti vsi igralci amaterji. Vodja seminarja, igralec Maks Furijan, je lepo krikazal zgodovino maksi-ranja in tudi praktično pokazal, kako se naredi igralska maska. Na žalost je bilo prisotnih malo Crnomaljčanov in Metličanov. ■ MEDTEM KO JE DOLENJSKA že skoro brez sne;;a, so črnomaljske strehe še pokrite s snegom in tudi na tleh ga leži še precej. Menda ga je letos Bela kraji- na prejela že rekordno količino. ■ GIMNAZIJSKA IGRALSKA SKUPINA, ki pripravlja literarni večer »Spomenik brez podstavka« Janeza Menarta, se bo predstavila črnomaljskemu občinstvu še ta teden. Režijo vodi Jože Vozny, ki je s sodelujočimi kar zadovoljen. ■ ZARADI MAJHNEGA ŠTEVILA doslej prijavljenih v natečaj za 2upančičevo nagrado je občinski svet ZKPO podaljšal rok prijave do 25. Januarja. Na zadnji seji je tudi 'imenoval strokovno komisijo za dramske in glasbene prireditve. H TUDI STAREJŠI ČRNOMAI I-ČANI so se končno le zedinili, da b^^o v mteiaju sodelovali z »' •- nimi lovišji« Mire Stefanac. Režiral bo Marijan Be'ina, ki vodi tudi režiserski seminar v Črnomlju. Sosedu so pomagali Ko se je pred kratkim pod težo snesa podrla skoraj nova streha na kašči Ivana Bariča na Srnjem vrhu, so vsi vaščani priskočili na pomoč. Streha, ki je bila okoli 9- ure do poldne podrta, je biV š-o isti dain ob 12. uri z deskami pokrita, kašča pa očiščena enega- Tovariška pomoč, ki so jo pckr.~ vaščani Sinjega vrlv do soseda v nesreči, zr.:! iii vso pohvalo in je lr.h’:o mar.ikateri vasi v z-led. I. S. V okviru šole deluje še godbeni oddelek ali mladinski pihalni orkester. Tega v Črnomlju zelo pogrešajo. Oživela pa je tudi stara godba. Obe skupini vodi Silvo Mihelčič starejši. Peda°oški kolektiv glasbene šole je sklenil še več naporov vložiti v napredek godbe, občinski sindikalni svet pa bo godbo podpiral s posebnim V AcMeš*č;f* bi r?^ te^fon Javni telefon v Adlešičih vse bolj pogrešajo, zato so na nedavnem sestanku SZDL prosili, naj bi v gostilno na-peljali telefon. Poleg domačinov bi javen telefon lahko uporabljali turisti, zato menijo, da je gostišče sredi vari najbolj primeren prostor 1*« rekordni prodaji v mesecu deccmliru srtjo našo trgovino zopet založili z novim kvalitetnim tekstilnim blagom ter konfekcijo. V tem tednu vam posebno priporočamo nakup ženskih kamgarn pomladnih plaščev, ki smo jim znižali ceno od 595,(K) din na 250.00 din. napredek svojih otrok, obenem pa se gojenci privajajo nastopom pred občinstvom. Žal se že vse od ustanovitve glasbena šola bori s finančnimi težavami. Pogoji za delo pa so veliko boljši, kot so bili, ostale težave postopoma razrešujejo. Ob petletnici dela čestitamo kolektivu šole in njenim učencem ter jim želimo še veliko uspehov. KAMILO WEISS i —-------------- n! nMar aolgč&r Brez Poldeta Bečaja iz Pustega gradca ne gre ne v občinskih ne v krajevnih organizacijah'" Z upokojenim cestnim nadzornikom Poldetom Be-čajem se poznava še od takrat, ko v novomeškem in črnomaljskem okraju ni bilo nobene asfaltne ceste in smo se na službena potovanja po prašnih cestah vozili z odprtim poltcvomim avtomobilom. Vem, da je bil zmeraj vajen trdo delati in vedno je bil na potovanjih, zato sem ga vprašala, kako se počuti kot upokojenec. Prav šegavo se je namuznil kot nekoč in odvrnil: — Meni ni nikdar dol-čas. Po malem kmetujem. Imam tudi konja in kravo, sicer pa so poskkrbeli zame, da ne bi v Pustem gradcu splesnel. Imam več funkcij v občinskih in krajevnih organizacijah. — V dragatuškem koncu je zadnje čase neko zatišje v družbeno-političnem delu. Zakaj? — Dokler je bil šef krajevnega urada domačin, so se vse vaške organizacije srečevale pri njem. Zdaj tega ni več in dela vsak zase. Pozna se tudi, da se je učiteljica Mara Broda- • rič odselila, da je upraviteljica Tomanova bolehna in da je na šoli večina učiteljev vozačev. Ti vdhajajo po pouku na avtobus in v vasi ni ljudi, ki bi vodili družbeno življenje. — Katere stvari trenutno Dragatušce najbolj žulijo? v- Nihče ne skrbi za pluženje ceste skozi vas, imamo slaba vaška pota, pokopališče je potrebno večjih popravil, več vasi čaka na napeljavo trifaznega toka* in vodovoda, manjka pa tudi stanovanj za učitelje. — Kdo bi mora] te stvari urejati? — Krajevna skupnosrt s sodelovanjem vaščanov, žal pa odbor ni preveč delaven. Predlagal bom zamenjavo. — Pravijo, .da ste eden najbolj delavnih na vašem koncu. Kje so pa drugi? — Se je nekaj takih, a vedno manj. Tudi komunisti niso več dovolj aktivni. V organizaciji nas je 23, na nedavni sestanek Socialistične zveze pa nas je prišlo samo šest. Take stvari me vedno razjezijo. Ostal je nekdanji Polde Bečaj! Delaven in odkrit, saj na glas pove, kar mu ni všeč. RIA BACER RomarU elefeltsfil •• ČRNOMELJ u „Poznam že vsakega človeka... Metliški miličnik Mirko llenič ima opravka s tremi vrstami ljudi: dobrimi občani, slabimi vozniki, postopači in pretepači — Kako se je v vaši službi začelo leto 1970? — Oddahnil sem si, ko so šli nazaj domačini, ki so na delu v tujini in so za praznike obiskali domače. Večinoma so slabi in brezobzirni vozniki. Prehitro vozijo, ne upoštevajo promenih znakov in sploh se nekateri vedejo tako, ko bi bili prvič za volanom. — Imate veliko opravka tudi z ljudmi domače občine? — Ne veliko. 2e od 1953 sem miličnik v Metliki, zato ne poznam ljudi le na videz, smpak tudi njihove značaje. Veliko ljudi je dobrih, nekaj pa stalnih ka-lilcev reda in miru. Goljufi in postopači pridejo navadno od drugod. — V Metliki je večkrat slišati pritožbe zoper kaljenje nočnega miru — Kdo so običajni razgrajači? — Največkrat so ponoči Preglasni mladi ljudje z onstran Kolpe. V Metliki popivajo, včasih pa tudi razbijajo steklenino in kričijo po cesti, ko se vračajo domov Pred kratkim, ko sem bil dežurni, pa sem imel opravka s skupino mlajših iz Rosalnic. — Kako je s kvarta-njem za denar in preganjanjem tatov? — Slišimo, da nekateri kvartajo ali kegljajo za večje vsote denarja, a ko pridem jaz v lokal, igrajo za liter brizganca. Zgodilo pa se je, da se je zatekel k nam po pomoč tisti, ki je veliko izgubil. Tatov in goljufov med domačini ni veliko, pač pa prihajajo razni Brajdiči iz novomeškega konca in klateži od drugod. — Kai se je v 17 letih vašega službovanja v Metliki najbolj spremenilo? — Promet! Ko sem prišel, sem videl samo en tovornjak, en osebni avto in dva avtobusa. Danes gre skozi Metliko nepretrgan promet. RIA BACER Občani se bodo odločali za petletni samoprispevek če bodo metliški občani glasovali za novi •samoprispevek, bo na vsak darovani dinar družba prispevala 11 dinarjev - Izplača se! Poročali smo, da v Metliki pripravljajo 5-Jetni razvojni načrt občine, obenem pa tudi načrt za komunalni napredek v tem obdobju. Osnutek predvidenih javnih del, ki smo ga objavili v prejšnji številki našega lista, je že doživel nekatere spremembe. Kaže, da bo šlo še več sredstev na vas. Metlika, ki se letos že enajstič odloča za samoprispevek, se je lotila največje akcije v vsem povojnem obdobju. Do- Gasilci se bodo sestali Proti koncu meseca bodo imela vsa gasilska društva v metidški občini letne občne zbore, na katerih bodo ocenjevali delo, volili nove odbore in sestavljali delovne načrte za leto 1970. Gasilstvo v metliiki občini je bilo lani zelo delavno, saj so vsa društva sodelovala na proslavi 100-letnice gasilstva v Metliki, letos pa bodo marsikje vse sile usmerili v gradnjo gasilskih domov. slej so z enoletnim samoprispevkom gradili manjše stvari, zdaj bodo s petletnim vlaganjem asfaltirali podeželje, gradili gasilske domove, prav tako pa bo Metlika doživela še večji razmah. Vrednost predvidenih javnih del v petih letih bodo znašala okoli dve in pol stari milijardi dinarjev. Večino teh sredstev bo možno dobiti iz raznih skladov in posojil ter od podjetij, pogoj pa je samoprispevek občanov, ki bi v petih letih znašal okoli 200 milijonov starih din ali samo 8,15 odst. vseh investicij. Za petletni samoprispevek (enak, kakor je bil doslej vsako leto) se morajo občani odločiti na referendumu. Da bi bili o pomembnosti odločitve pravilno poučeni, bodo imeli še pred glasovanjem zbore volivcev, vsaka hiša pa bo dobila tudi letak, na katerem bo pisalo, kaj in koliko lahko posamezna področja občine pričakujejo v 5-let-nem obdobju, če bodo rekla svoj da. Priznanja zaslužnim , gasilcem V nedeljo je bil na Boža-kovem letni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva, ki se ga je udeležil tudi predsednik občinske gasilske zveze Anton Vraničar. Sestanek je vodil Jože Le-ščanec. Govorili so o delu društva v preteklem letu in sprejeli delovni načrt za leto 1970. Stari odbor je bil razrešen, v novem vodstvu gasilskega društva pa so: predsednik Anton Nemanič, tajnik Tone Kozjan, blagajnik Jože Nemanič, poveljnik Sme i Vsak dan po 12. uri stoji na odcepu gorjanske ceste proti Semiču 14 otrok iz Škcmljevca, Jugorja, Malin in Sel. Šolski kombi jih vozi v šolo na Suhor, po pouku pa spet domov. Letos čakajo otroci dobro oblečeni. Mraz jim ne more do živega; vsi so namreč dobili nove bundicc od podjetja Jugotekstil iz Ljubljane- (Foto: R. Bačer) Davek na zemljo bo vrnjen kmetijstvu Občinski sklad za pospeševanje kmetijstva bo podprl izobraževanje, živinorejo, vinogradništvo in poljedelstvo - Na voljo bo 160.000 din S&kcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Metliki je pod vodstvom inž. Janeza Gačnika pripravila naičrt, kako najkoristneje pc-rabiti denar v pravkar ustanovljenem skladu za pospeševanje zasebnega kmetijstva. Upravni odbor občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva računa, da bo imel letos na razpolago najmanj 160.000 in največ 200.000 dinarjev. Denar bodo na predlog sekcije za kmetijstvo usmerjali v izobraževanje kmetijskih proizvajalcev ter v napredek vinogradništva, živinoreje in poljedelstva- Ker se v občini zbere na leto okoli 180.000 din vseh kmečkih davkov od zemlje, bo kmetijstvo dobilo približno toliko nazaj prek sklada. V letu 1970 bo potekala velika akcija za obnoyo vinogradništva. Ko bo izdelan dolgoročni načrt za obnovo vinogradov v zasebni lasti, bodo organizirali tudi nekaj vzorčnih kmetij, ki se bodo ukvarjale s kmečkim turizmom. Kdor bo sodeloval v obnovi z večjimi parcelami, bo dobil iz sklada regres za trsne cepljenke in verjetno še za žico. Vinogradi bodo zavarovani proti toči in pozebi, zavarovalno premijo pa bo prav tako kril sklad. živinorejo nameravajo podpreti z regresiranjem prispevka za hladilne naprave po zbiralnicah mleka (15 par pri litru), kaže pa, da bodo živinorejci iz sklada dobili tudi delno nadomestilo za prevoz mleka iz oddaljenih krajev do zbiralnice v Metliki ter regres za osemenje vanje krav, ki spadajo v B kontrolo. Prav tako je predvidena podpora rejcem p'e-menskih svinj in merjascev. Poljedelstvu bo sklad pomagal z razpisom nagradnega tekmovanja za visoke pridelke pšenice. Tako nameravajo doseči, da bi kmetje lani posejano novo seme pšenice dobro dognojevali in ga zaščitili pred plevelom. Po leg tega je v načrtu krompirjeva akcija, v kateri naj bi letos zamenja’i, kot lani seme pšenice, semenski krompir. Gotovo bodo kmetovalci pozdravili tudi predlog, da bo sklad plačeval obresti od posojil, ki jih bodo oni najemali pri bankah za nakup kmetijskih strojev in urejanje gospodarskih poslopij. Za občinski praznik Metlike pa bodo z razstavo plemenske živine, kmetijske mehanizacije, razstavo vin :n razdelitvijo priznanj najboljšim poljedelcem, vinogradnikom in živinorejcem prikazani uspehi celoletnih prizadevanj za oživitev zasebnega kmetijstva. KAKO GRE KOMUNALCEM? Dali so prednost lastni izgradnji V letu 1969 je bil plan uresničen z okoli 5.600.000 din - Z enakim številom zaposlenih so naredili veliko več kot prejšnje leto Slavo Nemanič, vsi iz Boža-kovega. Člana odbora sta še Anton Nemanič iz Zelebeja in Jože Nemanič iz Božako-vega. Dosedanji dolgoletni predsednik društva je ob koncu občnega zbora razdelil priznanja zaslužnim gasilcem. Denarne nagrade so dobili Anton Nemanič iz 2e-lebeja, Miha Vrbanek iz Rakovca, Tone Kozjan, Anton Nemanič in Jože Matjašič iz Božakovega. Razdelili so tudi 23 knjižnih nagrad. JOŽICA NEMANIČ Komunalno podjetje Metlika, ki je leta 1959 začelo delati z voznikom vprege in 5 zidarji v dveh majhnih barakah, je danes gospodarska organizacija, na katero v občini vse bolj računajo. Podjetje ima 13 obratov in okoli 100 zaposlenih, ▼ letu 1939 pa so izpolnili letni plan v višini 5.600.000 dinarjev Zaključnih podatkov o lanskoletnem poslovanju sicer še nimajo, vedo pa, da lahko računajo z uspehom. Storilnost in organizacija dela sta se precej izboljšali, saj so z enakim številom zaposlenih ustvarili za okoli 1 milijon din večji promet kot leto dni prej. Med večjimi deli, ki so jih lani opravili komunalci, je bila gradnja vodovoda Gra-. dac, začeli so graditi stanovanjski blok, gradili so dom upokojencev v Metliki, opravili pa so tudi več preure-ditvenih del in zgradili vr- dograjenega zadružnega doma so nadzidali in preuredili, letos pa bo gradnja končana. Tako ne bodo imeli več delavnic raztresenih v zasebnih stavbah po vsej Metliki, kar bo nedvomno še izboljšalo organizacijo dela v kolektivu. V investicije je bilo lani vloženih 750.000 din, od tega so imeli 200.000 din lastnih sredstev, za preostali znesek pa so najeli posojilo. Kupili so tudi precej nove opreme, dvigalo, veliki kamion in kompresor. Za delo v letu 1970 imajo komunalci že 70 odst. zmog-liivosti oddanih. Dela se po-nuia celo toliko, da so morali nekatera naročila odkloniti. Zadnje čase tudi ni več Sneq ie oviral promet pritožb naročnikov zoper opravljeno delo, nasprotno: že ob več tehničnih prevzemih je bilo komunalno podjetje pohvaljeno za solidno in natančno gradnjo. Predlogi bodo upoštevani Osnutek petletnega programa javnih del v občini Metlika so te dni temeljito premlevali na vseh političnih ak. tivih v krajevnih organizacijah, kjer so predlagali nekatere spremembe. Utemeljene predloge in želje posameznih področij bodo upoštevali, videti pa je, da ponekod pozabljajo da za manjša krajevna dela in načrte še vedno skrbi krajevna skupnost in da gre v skupne * načrtu komunalne izgradnje samo za večja, pomembnejša dela ter za gradnjo objektov, koristnih za vso občino. Dopolnjen načrt 5-letnih javnih del bodo obravnavrli še občani na zborih volivcev, preden bo končno veljaven. Pasji tat z avtomobilom Pred kratkim je Smukovim s Ceste bratstva in enotnosti proti večeru izpred hiše izginil 8-mesečni volčjak. Ljudje so videli, da se je mimo pripeljal avtomobil, voznik ie izstopil, potlačil psa v avto in izginil. Sumijo, da je osa odpeljal precej imovit žužem-berčan, ki prekupčuje z žganjem in da je lepo psičko Diano za drag denar prodal čez Kolpo. Letos več denarja? Izvršni odbor občinske kon-ference SZDL v Metliki ie razpravljal o trošenju sredstev v letu 1969 in financiranju organizacije v letu 1970. Ugotovili so, da bi potrebovali vsaj 80 000 din, če bi hotela občinska organizacija delati tako, kot od nje zahtevajo teze in novo začrtana vloga SZDL- Lani je dobila občinska konferenca SZDL 65 000 din, vendar delo po sekcijah terja več sredstev. Izvršni odbor bo predlagal občinski skuipščini, naj sprejme odlok o zagotovitvi 0,2 odst- sredstev od narodnega dohodka, kar bi pomenilo za Socialistično zvezo velik napredek. v Tudi na Božakovo asfaltna cesta V soboto, 17. januarja zvečer, je bil v osnovni šoli sestanek krajevnega odbora SZDL, na katerem so bili tudi predstavniki drugih vaških organizacij ter sekretar občinske konference SZDL in predstavnik podjetja KOMET iz Metlike. Razpravljali so o načrtih krajevne skupnosti za letošnje leto ter o uvedbi samoprispevka za asfaltiranje ceste od Metlike do Božakovega. Kakor je slišati, so zaposleni pripravljeni prispevati enomesečni zaslužek za gradnjo ceste. J- N. SPREHOD PO METLIKI ■ DAVČNA UPRAVA V METU-KI opozarja vse lastnike hiš, ki oddajajo v najem lokale ali stanovanjske prostore, naj do konca tega meseca izpolnijo napoved za odmero davka n* dohodke od stavb. Posebno napoved morajo do 31. januarja izpolniti tudi vsi občani, katerih skupni letni dohodki znesejo več kot 20.000 din! ■ KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE obvešča zavarovance z območja občine Metlike, da bo Imel v prihodnjih mesecih uradne ure v Metliki v naslednjih dnevih: 23. januarja. 6. in 20. februarja, 6. in 20. marca ter 8. in 22. aprila. ■ V METLIKI JE PRECEJ zasebnih interesentov za telefonske naročnikov, nadaljnje štiri je uporabljala poSta sama, sedem prostih. kolikor jih Se ima sedaj avtomatska telefonska centrala v Metliki, pa je rezerviranih za gospodarske in druge organizacije. ■ NEZNANI VINJENI PONOČNJAKI so h T Metliki prejšnji teden spravili nad table s cestnoprometnimi znaki Na Dragah so izruvali več takih tabel in jih pometali v sneg. Pokazali so pač svojo majhno omiko in zelo pomanjkljiv čut za skupno lastn.no. ■ S PARCELAMI NA METLI. SKEM POKOP AUSCU je rr:;r‘e čase nastala zmeda, saj nihče ne ve natančno, katere parcele so še proste in katere zasedene se , ——;- ■---------------- setmin interesentov za leieionsno že smejo prekopati. Tu t}i morala Zadnji teden je velika ko- aparate, vendar jim pošta do na- Komunalno podjetje in Društvo lirMnn ki ip 7ni*i- daljnjega ne more ustreči, do- mojstrov, ki skrbi za pokope, č:m- sneg«, kl se je zrusj kler ^ ne mede razmere v ce- prej vse parcele oštevilčiti in pola S streh, zasipala cesto na lotnem slovenskem in jugos’ovan- pisati, da tudi grobar ne bi pr r?l skem telefonskem omrežju. Metli- v zadrego, ko išče prostor, k.,e uiLvtrmn uci m £gJouui vi- BOŽakOVem in ovirala pro- SKem leieionsnem omrežju, ivieiii- v «iuicgu, jivj K*' sto hiš za zasebne naročnike. met posebno nevarno je bi- ka j® lmela lanl 89 telefonskih naj izkoptje novo jamo. lo pri Vukšiničevi hiši. Voz-n ki osebnih avtomobilov, ki se vozijo v službo, so morali trdo prijeti za lopato, da so lahko prišli iz vasi. Sreča, da tu ni večjega prometa! J. N. Leto 1969 je bilo za komunalno podjetje pomembno zlasti zato, ker so začeli uresničevati dolgoletno željo po boljših obratnih prostorih in sodobnejših pisarnah. Stavbo' nekdanjega na pol meHiškitiittednik Letos 26 stanovanj za upokojence Upokojenci bodo imeli letos v Novem mestu na voljo 26 enoinpolsobnih stanovanj v novem upokojenskem domu v Kandiji- Društvo upokojencev je namenilo za to gradnjo stanovanjski prispevek od pokojnin, ki je t M nekaj let blokiran. 2.200 000 je v ta namen že vplačanih, stanovanja pa naj bi bila po pogodbi vseljiva 15. avgusta letos. Društvo upokojencev rešuje stanovanjske težave svojih členov tudi z individualnimi posojili. Posameznikom, ki so lani zidali ali preurejali stanovanja, so dodelili za skupaj 800.000 din kreditov. Milijarda v OPREMALESU 926 vrnjenih komunalnih taks Uprava za dohodke novomeške občinske skupščine je do 20. januarja vrnila 926 lastnikom avtomobilov iz novomeške občine komunalne takse za 1968. in 1969. leto. Kljub temu pa lahko zapišemo, da je večina lastnikov motornih vozil le upoštevala prošnjo novomeške občinske skupščine, naj ne zahtevajo denarja, ker so ga medtem že porabili za modernizacijo cest v občini. Uprava za dohodke je namreč aprila 1968 poslala za plačilo komunalnih taks več kot 1J900 položnic, še nekaj sto lastnikov motornih vozil pa je takse plačalo že prej. Zaenkrat mora uprava za dohodke rešiti še 30 prošenj lastnikov motornih vozil, ki so odrezke izgubili. Praktični pouk v Ljubljani Učenci oddelka tehnične šole za lesno stroko, ki obiskujejo pouk v Novem mestu, so med šolskimi počitnicami odpotovali v Ljubljano, kjer bodo opravljali praktični pouk v šolskih delavnicah na matični šoli- Podjetje Novo-les, ki je ustanovitelj lesnega oddelka, se je odločilo za tako obliko praktičnega pouka i^to, ker v svojih obratih ne i»'ore nuditi vsem dijakom enakega praktičnega dela in'jim zagotoviti varnosti, če teče normalna proizvodnja. Bo letos izvoz dosegel lansko proizvodnjo? Urednica Vida Trenz in tehnični urednik Slavko Homan, učenca osnovne šole »Martina Kotarja« iz Šentjerneja, pri tiskanju šolskega glasila NAŠA POT. V ozadju je mentorica Marija Novak, ki budno spremlja delo najmlajših. Glasilo je lepo opremljeno, bogati sestavki pa pričajo o razgibani dejavnosti na šoli. (Foto: S. Dokl) Po priključitvi tovarne pohištva Opremales k lesnemu kombinatu — delavci Opre-malesa so ob koncu lanskega leta z veliko večino glasovali za ta predlog, ki ga je potrdil tudi Novolesov delavski svet — pričakujejo v tej novi No-volesovi tovarni precej večje proizvodne uspehe od lanskih. Kot je znano, je lani Opremales naredil za 7 milijonov dinarjev izdekov, skoraj polovico narejenega ploskovnega pohištva pa je tovarna izvozila na zahodno tržišče. Prav s priključitvijo je Opremales pričakoval močnejšo specializacijo v ploskovnem pohištvu, upal pa je tudi na obnovo strojev, ki je sam ne bi zmogel. Računajo tudi, da bodo v letošnjem Novolesovem načrtu dobili potreben denar za rešitev najbolj ozkih grl v proizvodnji, pri brusilkah in mo-zničenju. Za to bi potrebovali 800.000 dinarjev, če bo proizvodnja tekla tako, kot Luknje bodo zakrpali, asfaltirali pa ne bodo Inž. Lojze Ušaj pravi, da letos ne bodo obnavljali cest vpadnic, ker nimajo denarja - Najslabša je cesta Novo mesto-Mačkovec - Zimska služba ima stalne UKV zveze, zato lahko hitro ukrepa vilo, bodo poleti ceste slabše vzdrževane. Obnovo cest vpadnic v Novo mesto so vključili tudi v Ko je pred kratkim nenadna otoplitev pobrala skoraj ves sneg, so se na cestah pokazale velike razpoke. Zima je tudi na vseh asfaltiranih Qsnutek tlet delovnega cestah, k. povezujejo Novo ma v ,etso5njem le?u mesto z drugimi kraji, nare- “. . „ dila nreceišnie razdeianie nimajo denarja, da bi obno- diia precejšnje razdejanje. m f lt y petletnem pro- Vse zimske poškodbe na ce- „ “ .f 7, p gramu so zajeta sredstva za stah pa še mso znane. Pri J Cestnem podjetju v Novem -------------------------------------------- mestu so se odločili, da bodo manjše površinske razpoke na asfaltu sproti posipali s peskom, kajti asfaltnih mešanic v takem vremenu še ne smejo uporabljati. redno vzdrževanje cest, za obnovo mostov, asfaltnih vozišč in preureditev cest I. II. in III. reda. O osnutku programa bodo še razpravljali. V zimskem času so bile ceste, za katere skrbi novomeško Cestno podjetje, hitro očiščene in tudi v naj hujšem slabem vremenu ni prihajalo do zastoja v prometu. Treba je pohvaliti zimsko službo, ki je pravočasno in hitro ukrepala tudi tedaj, ko je močno snežilo. Pri Cestnem podjetju trdijo, da jim je bila v veliko pomoč stalna UKV zveza s Trebnjim, Črnomljem, Kočevjem, Brežicami in Novim mestom ter radijskimi postajami v patrolnih avtomobilih. Za modernizacijo zimske službe so porabili 70.000 dinarjev. so si jo zamislili ob začetku leta, jo bodo letos povečali skoraj za tretjino in se obenem vpisali na listo vse številnejših dolenjskih milijarderjev. Ob 10-milijonski proizvodnji pa sodijo, da bo izvoz precej večji kot lani — morda celo tako velik, kot je bila lanska finančna realizacija. To pa se pravi, da bo Opremales morda izvozil za 7 milijonov dinarjev izdelkov. Krajevne skupnosti lani in letos Predsednik občinske skupščine v Novem mestu Franci Kuhar je sklical za te dni območna posvetovanja predsednikov in tajnikov krajevnih skupnosti, odbornikov občinskega zbora, predsednikov krajevnih konferenc Socialistične zveze, predstavnikov delovnih organizacij in drugih. Razpravljali bodo o lanski in letošnji dejavnositi krajevnih skupnosti. Posvetovanje za novomeško krajevno skupnost bo jutri dopoldne. Za sekretarja ZK V torek popoldne se je začel v Novem mestu seminar za sekretarje organizacij in aktivov ZK v občini. Na štirih predavanjih, vsako predavanje bo na poseben dan, se bodo sekretarji seznanili a perečimi družbeno-politič-nimi zadevami, z vlogo ZK v delovnih organizacijah in v krajevni skupnosti, z načini delovanja ZK in vodenjem sestankov ter z odnosom ZK do religije. škodo je zaenkrat težko oceniti. Zime še ni konec, in če bo trajala Še dva meseca, kot napovedujejo meteorologi, bo na cestah še veš poškodb, za njihovo popravilo pa bo potrebno veliko denarja. , Novomeško Cestno podjetje bo letos' iz sredstev, ki so namenjena za tekoče vzdrževanje in so bila stalno določena že pred tremi leti, ko so bile cene nižje, krilo stroške za popravilo cest. če bo šlo veliko denarja za popra- Sektorski posveti Ta teden se začno v novomeški občini sektorski posveti o delu, ki jih sklicuje predsednik občinske skupščine Franci Kuhar. Predsedni. ki in tajniki krajevnih skupnosti, odborniki občinskega zbora, predsedniki krajevnih konferenc SZDL in drugih družbeno-političnih organizacij v krajevni skupnosti ter predstavniki delovnih organizacij se bodo na teh posvetih pogovorili o tem, kako so bili uresničeni načrti in naloge v minulem letu ter kako s poudarkom na posamezne pereče krajevne zadeve zastaviti program za 1. 1970. VEČJA PROIZVODNJA IN VEČJI IZVOZ V IMV Še uspešnejše poslovno leto Četverna usmeritev novomeške tovarne: prikolice, kombiji, avtomobili in servisna oprema - Petino proizvodnje bodo izvozili NOVO MESTO V PODOBI NOVOMEŠKI BREG LETA 1885 Vse hiše na Bregu so še krite s skodlami, prav tako večja stavba, ki deloma zakriva kapiteljsko cerkev. Ta hiša je bila nekoč last geometra škole, očeta slikarja Otona škole in prijatelja izumitelja Josefa Ressla, ki mu je dokaj pogosto zahajal na obisk in bil z njim v pismemih stikih. Na skrajni levi malo pred nastankom fotografije iz nekdanjega obrambnega stolpa prezidana stanovanjska hiša prof. J. Fajdige. Novomeška Industrija motornih vozil je lansko poslovno leto zaključila s 4,5 milijona dolarjev izvoza in se v novomeški občini uvrstila na prvo mesto med tistimi izvozniki, ki prodajajo svoje izdelke izključno na zahodno tržišče. V skupnem izvoznem seštevku pa je za KRKO na drugem meshi. Letošnji pro Jzvodni načrt je sestavljen še drzneje: računajo na 700-mili-jonsko proizvodnjo, izvoz pa naj bi predstavljal petino nji-novega dela. Po tem, ko so lani uresničili še četrto proizvodno dejavnost, montažo osebnih avtomobilov, bodo letos v novomeški tovarni delali kamping prikolice, kombije, osebne avtomobile in servisno opremo. Računajo, da bodo naredili več kot 1.000 prikolic na mesec. Veliko večino teh izdelkov, ki jih danes delajo že v več kot 20 različnih izvedbah, bodo prodali na zahodno tržišče, predvsem na švedsko, kjer so podpisali petletno pogodbo. Letos bo drugo leto uresničevanja te pogodbe, po kateri bodo v petih letih v to skandinavsko državo izvozili 20.000 prikolic. Dostavnih avtomobilov Super 1600 B, ki so na naših cestah znani pod nazivom kombi, bodo letos naredili 3.600. Domače tržišče kaže za nakup kombijev tako povpraševanje, da delajo danes že 15 različnih dostavnih avtomobilov, Austinov 1300 bodo ‘letos sestavili več kot 6.000. Ker so predstavniki tovarne že na lanskem sejmu obljubljali, da bodo sčasoma proizvodnjo osebnih avtomobilov v sodelovanju s firmo BMC še razširili, bi morda letos lahko pričakovali iz novomeških tovarn celo kak nov izdelek, mi- ru ali maxi na primer, za katera vlada pri nas ogromno zanimanje. Hkrati z dokaj razvejano proizvodnjo avtomobilov in prikolic pa seveda IMV skrbi tudi za čim boljšo sei-visno opremo: da bi se izognila raznim nevšečnostim in obdržala sloves, ki ga s svojimi servisi uživa, je izdelava servisne opreme pomembna proizvodna postavka. ikoSi ne bom pozabila... Tudi Valčeka si zelo želi, da bi se kmalu vrnila v Banjaluko, kjer je imela topel dom Valčeka Nikolič, prikupna Banjalučanka, ki je po poklicu kemijski tehnik, dela v »Novotefesu« že od srede novembra. Ko je potres skoraj popolnoma uničil tovarno viskoze in celuloze, je ostala brez dela. Potem je prišla v »No-voteks«, kjer so jo toplo sprejeli v svojo sredo. — Kako vam je všeč v Novem mestu? »V Novoteksu sem bila na praksi pred nekaj leti, ko sem bila še dijak III. letnika tehnične šole. Novo mesto sem takrat že nekoliko spoznala. Všeč mi je, kaj bi mi ne bilo! Poleg vsega mi je Novo mesto pri srcu tudi zato, ker je moj oče, ki živi že 48 let v Mostarju, rojen na Trški gori, najjni sorodniki pa živijo v Novem mestu.« — Ste po potresu že obiskali Banjaluko? »Dvakrat sem se za dva dni vrnila v Banjaluko, kjer živi moj mož, ki je starešina JLA. Ne morem vam povedati, kako sem se počutila. Ko sem pod šotori ali v prikolicah zagledala svoje znance ter hodila mimo znanih porušenih hiš, me je nekaj stisnilo v grlu in nisem mogla zadržati solza. Nisem dolgo živela v Banjaluki, toda to Vnesto sem zelo zelo vzljubila.« — Ali vam je delo v »Novoteksu« všeč? »Zelo lepo so me sprejeli in tega ne bom nikoli pozabila. Tudi zdaj mi pri delu radi pomagajo. Spim v hotelu. Nihče ne ve, ka ko nepomembnega se lah ko počuti človek v hotel ski sobi, če je bil prej na vajen na topel dom. Pra va sreča je, da imam sorodnike, pri katerih prebijem ves prosti čas.« M. PADOVAN Še dve zlati poroki! Jože in Alojzija Grabnar iz Razdrtega pri Šentjerneju sta v nedeljo, 18. januarja, praznovala 50-letnico skupnega življenja. V krogu svojcev sta si 82-letni Jože in 75-letna Alojzija Grabnar vnovič obljubila zakonsko zvestobo. Kot starima naročnikoma DOLENJSKEGA LISTA jima čestitamo v imenu bralcev in jima želimo še mnogo srečnih skupnih let! (Foto: P. Miklič) Pred nedavnim sta v krogu svoje družine, prijateljev in znancev praznovala 50-letnico poroke Jože in Ljudmila Gliha iz Žužemberka. Slavljenca sta zaslužna žužemberčana in sta vso vojno aktivno sodelovala z NOV. Vojna jima je vzela sina Jožeta, ki je padel kot partizan v avgustu 1942. Slavljenec je aktiven družbeni delavec še danes. Dolgo je bil predsednik krajevnega ljudskega odbora Žužemberk, predsednik Z V VI Žužemberk, odbornik občine Žužemberk, še vedno pa je član odbora ZB Žužemberk. Obema slavljencema Zužemberčani iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v skup nem življenju! (Tekst in foto: M. Senica) J Med vozniki še vedno premaio krvodajalcev Organizacija poklicnih šoferjev v Novem mestu nagradila svojega tajnika Bartolja 17.. januarja je imela letno kot 10-letno tajniško delo na-konferenco novomeška po- gradila z ročno uro Viktorja družnica Združenja šoferjev Bartolja, in avtomehanikov. Od 193 Konferenca je bila sicer članov se je konference ude- sklicana v počastitev prazni- ležilo 60 članov, med njimi ka vseh šoferjev Jugoslavije, tudi Novomeščanka Jožica vendar ji je dala bogata raz-Potokar, ki je članica te or- prava večjega števila razprav-ganizacije od letošnjega 1. ja- ljavcev povsem delovni zna-nuarja. Organizacija je za več ^aJ- Govorili so zlasti o več-___________________________ jem strokovnem izobraževanju voznikov, o večji varno-KREMEN presegel plan sti na cesti, o vozniškem poklicu na splošno ter o po-Podjetje KREMEN v No- trebi, da bi za poklicne voz-vem mestu je imelo lani za- nike naposled le uveljavili poslenih povprečno 170 delav- skrajšano delovno dobo. Gra-cev, povprečni osebni doho- ja.li pa so voznike zato, ker dek , pa je bil 1 020 din n:* se premalo odzivajo v krvo-inesec. Po planu za 1969 bi dajalskih akcijah, čeprav za-anorali prodati kupcem 100.000 radi pogostnih prometnih ne-ton peskov raznih vrst, pro- sreč sami največkrat potre-dali pa so jih 101 000 ton S bujejo kri. O krvodajalstvu, prodajo peskov so ustvarili prvi pomoči na cesti in dru-lani 7,685 000 din vrednosti, gih vprašanjih je voznikom skupna vrednost KREMENO- govoril predsednik občinske-VE proizvodnje pa je lani ga odbora Rdečega križa v presegla 10 milijonov din. Novem mestu Boris Savnik. INDUSTRIJA OBUTVE V- ZADNJIH DVEH LETIH Obleka bo kmalu postala premajhna V Industriji obutve v Novem mestu bodo v novem poslovnem letu skušali izboljšati proizvodnjo predvsem z lastnimi sredstvi Nič čudnega ni, če kdo, ki ni Novomeščan, vpraša, Jcaj je to, ko zagleda dokaj veliko stavbo na križišču cest Komandanta Staneta in Ceste herojev. Stavba, ki že na zunaj kaže, da ni ravno najnovejša, samo s skromnim napisom nad vrati opozarja na svoj pomen. Vsak dan se odpro njena vrata 205 delavcem, ki si tu služijo vsakdanji kruh in ustvarjajo družbeni dohodek. Sicer skromnejši od drugih, toda iz leta v leto večji. Celotno proizvodnjo so lani v primerjavi s predlanskim letom povečali za 17 odstotkov, in to predvsem zaradi storilnosti, saj se je število zaposlenih povečalo od predlanskega leta samo za 2,5 odstotka, število parov obutve na enega delavca pa so povečali za 8. Letos so prešli na nov sistem obračunavanja dohodka, zato so povečali sklade za 35 odstotkov, osebni dohodek pa za 16 odstotkov. Leta 1968 so za Izboljšavo proizvodnih naprav porabili 185.000 dinarjev, 1963 pa 320.000 dinarjev. Od novega poslovnega leta pričakujejo še več, saj so za to leto že sedaj razprodali celotno proizvodnjo do maja. In kakšna je proizvodnja zadnjih dveh let v številkah? Predlansko Jpto so izdelali vsega skupaj (tudi za Kooperante) 254.500 parov, lani pa 281.400 parov, kar je za 10 odstotkov več. Proizvodnja, ki je bila usmerjena v prodajo na trgu, je leta 1968 znašala 197.700 parov, drugo pa so bili gornji deli obutve, ki so jo izdelali 217.000 parov in 64.000 gornjih delov obutve. 75 odstotkov teh izdelkov prodajo 14 stalnim kupcem, drugi občasni kupci pa pokupijo le 25 odstotkov izdelkov. Ker stoji stavba na takem prostoru, da je ne morejo širiti in so prostori zelo neprimerni, bodo kmalu morali misliti na novo. Zaenkrat pa lahko povečajo le produktivnost, zato jim je vsak kvadratni meter prostora, Ki ga pridobijo z modernizacijo strojev in organizacijo dela, nujno potreben. V načrtu i-majo nakup novih šivalnih strojev In polavtomatski tekoči trak, s čimer bi povečali storilnost in dosegli boljšo kakovost Izdelkov. Svoje izdelke (delavsko in zaščitno obutev ter lažje moške, ženske in otroške čevlje) dobro prodajajo na domačem tržišču, vendar jih zaradi ve- like konkurence še ne morejo izvažati. Industrija obutve že od 1948 sodeluje s tovarno obutve Peko, zadnja leta pa ima tudi že poslovne stike z Alpino in tovarno Lilet. Toda še vedno se mora boriti z mnogimi težavami, med drugim tudi z nabavo materiala, zato je razumljivo, da so delavci pri svojih načrtih in odločitvah zelo previdni. •ANA VITKOVIC Prazne knjižne police Premalo, da bi ujeli republiška poprečja Police ljudskih knjižnic v novomeški _ občini so precej bolj prazne kot sicer v Sloveniji: statistike kažejo, da je novomeško poprečje 0,7 knjige na prebivalca, medtem ko je slovensko že ena knjiga, na Gorenjskem pa so te številke še višje. To je žalostna ugotovitev ob spominih na predvojno obdobje, ko je imelo Novo mesto komaj 4.000 prebivalcev, takratna sokolska knjižnica pa je štela 12 tisoč knjig in železničarska 7.000. Res je sicer novomeška občina v skupnem seštevku knjig tudi v slovenskem merilu uvrščena visoko — po zaslugi študijske knjižnice Mirana Jarca in frančiškanske knjižnice v Novem mestu ter kartuzijanske v Pleterjah. Ljudje pa žal najpogosteje segajo po knjigah, ki jim jih lahko ponudijo knjižničarji ljudskih knjižnic. Ker pa se ti knjižni fondi le počasi dopolnjujejo z novimi knjigami, je razumljivo, da se število bralcev ne veča tako, kot bi pričakovali. Zdajšnji podatki kažejo, da bi Novo mesto potrebovalo več let, da bi ujelo republiško poprečje. Za nakupe pa kajpak manjka denarja in novomeška občina zato celo nazaduje. Ob iako Mladi komunisti v DoleniskFh Tonlicah Medobčinski svet ZK z občinskimi komiteji ZK Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto prirejajo v sredo in četrtek, 21. in 22. januarja, v Dolenjskih toplicah nerazveseljivem položaju v Novem mestu velja tudi opozoriti, da je stanje drugje na Dolenjskem še slabše. Prav zato bi bilo nujno, da bi težak položaj ljudskih knjižnic pri nas začeli reševati takoj. Prestavljeni smučarski tečaji Zaradi pomanjkanja snegm so na Dolenjskem smučarji v hudi zadregi. V Crmoš-njicah; dolenjskem smučarskem središču, ni snega niti toliko, da bi organizirali ža tradicionalni smučarski tečaj. Prav tako so začasno odpovedali smučarski tečaj v novomeški osnovni šoli- Za Č»> mošnjice je bilo iz te šole prijavljenih 41 mladih smučarjev, za novomeški tečaj, ki so ga letos nameravali razdeliti v dva dela — ena skupina naj bi vadila v Kan-diji, druga na Kosovih nji-vah — pa se je priglasilo 164 učencev novomeške osemletke. če bo zapadel sneg. bodo tečaje organizirali prihodnji teden. i Pridni kot mravlje Učenci osnovne šole v Vavti vasi nimajo najboljših pogo- Po starem bi rekli: čez pal milijarde! Delavoi, uslužbenci, kmetje, obrtniki, upokojenci, delovne organizacije in vsi drugi, ki plačujejo samoprispevek za izgradnjo dveh novomeških šol, so prispevali do konca minulega leta v sklad okoli 5,508.000 din ali — če bi rekli po starem — več kot pol milijarde! Tu so všteti tudi razni dodatni prispevki ter obresti na oročena sredstva pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu. Tolikšne vsote iz samoprispevka ni nihče pričakoval, čeprav bi bila lahko še večja, če bi vse delovne organizacije nakazovale prispevke na priporočilo občinske skupščine ali se za prispevke pogodbeno zavezovale. Računajo, da bo letošnji samoprispevek občanov dal novih 700 do 800 tisoč din. To pa zdaj glede na to, ker ne vedo, za koliko se bodo letos povečali osebni dohodki, samo predvidevajo. Dva zanimiva koncerta iz Obrenovca Člani kultumo.umetni-škega društva »Dragan Markovič« iz Obrenovca, ki bodo v soboto zvečer nastopili na odru v Trebnjem, v nedeljo popoldne pa v Mokronogu, se bodo predstavili Novomeš-čanom v ponedeljek, 26. januarja: popoldne ob 15. uri bo zaključen nastop na odru v Domu JLA, ob 19.30 pa na odru Doma kulture v Novem mestu za domače občinstvo. Peli in igrali bodo pesmi jugoslovanskih narodov. Na obisk zanimive skupine vljudno vabljeni! Rino Simoneti v NOVOTEKSU Tov. Rino Simoneti, član izvršnega sveta SRS in predsednik odbora IS za gospodarstvo, se je minuli četrtek mudil na obisku v NOVOTEKSU. Z zanimanjem si je ogledal NOVOTEKSOVE proizvodne obrate in se s predstavniki podjetja pogovarjal o nadaljnjem razvoju tekstilne industrije v Sloveniji ter o izvozu njenih izdelkov. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Likar iz Kostanjevice — Tomaža, Fanika Turk s Krke — Andrejo, Manda Franc s Trške gore — Goranko, Cvetka Saje iz Zaloga — Franca, Vida Ma okvčrVli žo, Anica Repar iz Globočic — Jelko, Stanka Zorc iz Volčje njive — Janjo, Majda Jalšovec iz Mokronoga — Ksenijo, Jožica Fabjan iz Žabje vasi — Renato, Marjeta Čolnar iz Lešnice — Andrejo, Nada Kopina z Broda — Andreja, Kristina Horvat iz Meniške vasi — Sama, Marija Grčar iz Kam-nja — Anico, Magda Dobrič iz Bršlina — Aleksandro, Marica Gorše iz Dobindola — Martina, Vida Povše iz Gornjega Globodola — deklico, Ivanka Kirm iz Sela — dečka, Anica Planinc s Senovega — dečka, Marija Rogina iz Za-pudja — dečka in Ana Mikec iz Birne vasi — deklico Novomeška kronika ■ POSLOVNI PROSTORI »Drogerije«, ki so jih preurejali de. lavci obrtno gradbenega podjetja,'bodo kmalu nared. Preurejen lokal bo bolj prostoren, ker so ga razširili še za vmesni hodnik. ■ ZNI2ANJE cen čevljem in blagu so napovedovale nekatere novomeške trgovine. V »Alpini« so skoraj z» polovico znižali cene nekaterim jesenskim in poletnim modelom čevljev, prav tako pa tudi pri »Peko«. Kupci se tudi v blagovnici in pri »Tekstilu« zanimajo za nakup blaga, ki je po znižanih cenah. Videti je, da so tudi naši trgovci spoznali, da je veliko bolje po nižjih cenah pro- ipv ta i7VF*nšnl«;kn dplo ni dati ve6je zaloge- kot da, jev za izvensoiSKO aeio, p \ najrazličnejši izdelki v skladiščih. __ 1-,X X—^ ŠOLSKE POCITNICE so se začele v osnovnih in srednjih šo- so zvabili v dvorano tudi nekatere mladoletnike, ki so pričakovali, da bodo na platnu lahko gledali drzne erotične scene. Ker je film predvsem poučen, so bili razočarani in so že med predva. janjem zapuščali dvorano. ■ NA TRGU so bile v ponedeljek cene take: solata 7, čebula 3,5, česen 14, pomaranče 5,4, banane 6,5, grozdje 5,5, jabolka 2, limone 6, kislo zelje 2 din za kilogram. Jajca so bila po 1 din. ■ RODILE SO: Ana Košmrlj iz Trdinove 30 — deklico, Marjeta Zakonjšek-Rupnik, Nad mlini 24 — deklico, Draga 2ura z Mestnih njiv 3 — dečka in Nada Kru-ljac iz Vrhovčeve 10 — Dejana. se kljuib temu trudijo po najboljših močeh. Doslej so na občinskih in področnih tekmovanjih dosegli zavidljive uspehe, letos pa so prejeli tudi prvo nagrado za najboljšo organizacijo kurirčkove pošte- Za 8. marec bodo pionirji presenetili svoje ma lah že v začetku tega tedna. Nenadna otoplitev je preprečila načrte tistim učencem, ki so se pri. javili za smučarski tečaj. Ce bo do prihodnjega ponedeljka padlo kaj snega, se bo tečaj pričel naslednji teden. ■ ŠIRŠO AKCIJO za zdravljenje upokojencev astmatikov je začelo organizirati društvo upoko- ------------------ . rnice z igrico, že zdaj pa se jencev: Pomoč so jim že nudila dvodnevni seminar za vod- pripravljajo tudi na kurirč- unoS^^^dnS'- ve bolnike upokojence kovo pošto ter nastop na ob- vo poslalo na zdravljenje v Piran, Činskem prvenstvu v atletiki, kjer ima du počitniški dom za r» . .. . , . , , , . upokojence. Vse upokojence, čla. Za zaključek šolskega leta d^tva. ki imaj0 astmo, pred- bodo pripravili likovno raiz- • vsem težje bolnike, vabijo, naj stavo, organizirali pa so tudi se zglasijo v uradnih urah vr pi-, , . .5" .... sami društva, kjer bodo dobili tekmovanje za najboljši raz- potrebna navodila. Vsak lntere- red na šoli- Razred, ki se bo sent naj vloži prošnjo. v tom Snklrom 1 Pital odlikoval ■ ZA »HELGO«, nemški film. ............. „ ______v tem soisicem letu oauKovai k{ ^ ga predvaJall .^je dni novih mladih članov v vrste P° učnem uspehu, vedenju prejšnjega tedna v dvorani Doma ZK ter o sistemu delovanja in higieni bo dobil plaketo, ^A. Je^bilo. med pNwomeščani aktivov mladih komunistov, na kateri bo vgravirano ime da go sJ tn fllm ogledali tudj di- M. G. razreda in njegovega Učitelja. julci srednjih Sol. Veliki plakati stva mladih komunistov. Po-tel teme o aktualni družbe-no-politični sutuaciji bodo mladi komunisti razpravljali o problemih ideologije ZK ter njihovem političnem usposabljanju. Seveda bo na tem seminarju treba spregovoriti tudi o sprejemanju Ena gospa je rekla, da IjOM-INVEST lepo skrbi za stanovanj, sko gradnjo. 2e lani so za lepe denarje prodali kupcem parcele pri Šmihel skem britofu, dovozne poti pa še niso naredili. Kupci upajo, da bodo lahko začeli graditi vsaj prihodnjo pomlad in da bodo do takrat izgubili zaradi podražitve gradbenega materiala vsak še po 1 milijon ... »Peter, pridi v pisarno, kapetan te kliče!« Desetarjev obraz je bil mrk. Sicer je bil pa vedno tak. Peter in Janko sta bila edina Slovenca v četi. Janko je dobil čin desetarja pred mesecem dni. Do takrat sta bila s Petrom neločljiva. Skupaj sta odhajala ob nedeljah v mesto in tudi Jasminko je Petru predstavil, Janko. Odkar pa je Janko dobil dese-tarske našivke, so se odnosi med njima spremenili. Janko je postal hladen, Peter pa ni mogel doumeti njegovega opravičila, češ da ne more delati razlike med njim in ostalimi vojaki. Sledil je Janku po zavitem hodniku čez kasarno do kapetanove pisarne. Pred vrati je Janko neodločno obstal in pomignil Petru, naj pride bliže: »Poslušaj, Peter! Bila sva prijatelja. Kar se mene tiče, sva to še sedaj. Se ti ne zdi, da ne delaš prav? Včeraj si že tretjič v tem mesecu zamudil, vem celo zakaj. Poslušaj in ubogaj me! Jasminka je lahka deklina, to vem jaz in mnogi drugi. Otresi se je! Dosegel si kar si želel, ti to ni dovolj?« »Brigaj se zase in zato, kako boš vojakom še bolj zagrenil življenje. Mene pa pusti pri miru! Enkrat za vselej!« Besno je potrkal na vrata, in ne da bi počakal na odgovor vstopil v pisarno: »Klicali ste me, tovariš kapetan?« Kapetan je počasi dvignil pogled od papirjev na mizi, si prižgal cigareto in po kratkem premoru spregovoril: »Da, Rutar, klical sem te. In menda veš zakaj sem te klical?« »Vem, tovariš kapetan. Včeraj sem se nekoliko kasneje vrnil iz mesta.« »Nekoliko kasneje? Ob treh zjutraj, Rutar, ob treh zjutraj! Dovoljenje pa si irfiel samo do desetih. To se ie ta mesec zgodilo že tretjič. Mi lahko to pojasniš, Rutar?« »Ne, tovariš kapetan. Tega ne morem in ne ž^lim pojasnjevati!« »Rutar, poslušaj! Želim ti pomagati. Bil si dober vojak in skupaj bova skušala najti izhod iz tvojih težav. Ne morem pa ti pomagati, če sam tega ne želiš.« Prižgal si je novo cigareto. »Mislim, da veš, kam te to lahko pripelje, Rutar. Tega menda ne želiš. V zaporu ni prijetno, posebno v vojaškem ne, tebi pa je navsezadnje ostalo do povratka domov le še slabe tri mesece. Premisli, se ti splača?« Peter je trmasto stisnil ustnice: »Tovariš kapetan, svoje probleme bom reševal sam. Pri tem mi ni potrebna vaša pomoč.« Kapetan je v hipu postal drugačen. Skoraj zavpil je: »Stoj mimo, kadar govoriš z menoj! Prav: Hotel sem ti pomagati. Zaradi včerajšnje zamude pa si kaznovan. Mesec dni ne smeš v mesto! Prost si, lahko greš... In dobro premisli, preden narediš spet kako neumnost! To je zadnje opozorilo.« Vračal se je po dolgem hodniku, v njem pa se je nabiral bes. Sunkovito je odprl vrata učilnice. V njej je ob črni šolski tabli sedel Janko, ki ga je očitno pričakoval. »Prasec,« mu je vrgel v obraz. »Ti si mi skuhal to godljo. Ti si bil včeraj dežurni v četi in če me ti ne bi prijavil, za to ne bi nihče vedel. Najbrž si tudi kazen predlagal prav ti. Misliš, da boš prišel do Jasminke, ko jaz ne smem v mesto, toda povem ti, ne bo šlo tako gladko, kot si si to zamislil!« »Peter, ne nori!« Jankov glas je bil začuda miren, kljub Petrovi žaljivki. »Ce pobegneš v mesto, te čaka najmanj mesec dni zapora. To pa pomeni tudi, da boš moral služiti mesec dni več ... Ne izplača se. Jasminka je vojaško dekle. Hodila je z mnogimi! Samo igra se s teboj, ko pa ji bo dovolj, te bo zapustila ...« Ni morel dokončati, kajti Peter se je pognal vanj in že sta se valjala po učilnici. Njun pretep je prav tako hitro kot se je začel, tudi pretrgal odločen glas: »Mirno!« Kot eden sta vstala in strmela v kapetana, ki je stal pri vratih. »že spet ti, Rutar? Prav, o tem bova še govorila.« Obrnil se je k Janku in mu velel: »Pridi z menoj v pisarno!« Petru so se mrzlično podile misli po glavi. Iskal je rešitev, a je ni našel. Kapetan je bil strog. Pretepi med vojaki so bili vedno strogo kaznovani. Moram videti Jasmin- ko, si je dopovedoval, moram jo videti prej, preden bom moral v zapor. Skoraj stekel je v sobo. V hipu je pometal stvari iz omarice in si začel oblačiti novo uniformo, ki je bila, odkar je spoznal Jasminko, vedno zlikana in lepo zložena na dnu. Ostale stvari je zbasal nazaj v omarico. Iz predalčka je vzel zadnjega tisočaka, ki ga je hranil za nedeljski izhod v mesto. Mislil je razveseliti Jasminko in ji kupiti kako darilo: nekaj rož ali bonboniero. A ga je stisnilo pri srcu prav tisti trenutek, ko se je dotaknil denarja. Tega tisočaka mu je v zadnjem pismu poslala Darinka, dekle, ki ga je vseh dolgih petnajst mesecev čakalo doma. Poparjeno je položil denar nazaj v omarico in jo zaklenil. Zdivjal je po hodniku in se prihuljeno splazil tik ob zidu mimo okenca pisarne dežurnega oficirja, ki je dremal za pisalno mizo. »Bolnikom nesem pošto v bolnišnico,« je vrgel čez ramo stražarju, ki se je leno naslanjal na zid stražarnice pred vhodom. Ta mu je samo pokimal. Hitro je bil v središču mesta. Mrzlično je pregledoval tablice z imeni ulic. Vedel je za Jasminkin naslov, ni pa še nikoli bil tam, saj sta se vedno sestajala v parku za kinom. Zdajle mora biti doma. si je dopovedoval, popoldne ima predavanja .., Upal je. da ne bo doma gospodinje, pri kateri je stanovala. Vedno ga je zavračala, ko je hotel k njej, češ da gospodinja ne vidi rada njenih obiskov. Stal je pred vrati stanovanja in se ni mogel odločiti. Mogoče je doma, je premišljeval, mogoče je v mestu. Obrnil se je in se vrnil nekaj korakov proti vežnim vratom. Ne, moram jo videti! Odločno se je vrnil do vrat stanovanja in pozvonil. Nič? Torej je najbrž res ni doma. Pozvonil je še enkrat in prisluhnil. Za vrati se je čulo premikanje. Nestrpno je pozvonil še enkrat. Vrata so se najprej odprla le za kak centimeter. Ni mogel videti, kdo stoji za njimi. Potem so se naenkrat odprla do konca, Petru pa so se kolena zaši-bfla. Pred njim je stal vojak, štabni kurir Djordje. Peter ga je dobro poznal. On in Jasminka sta ga nekajkrat srečala v mestu. Djorjde si je zmedeno zapenjal srajco, pograbil je kapo in opasač, ki sta ležala na polici v predsobi in ko se je pomikal mimo Petra proti vežnim vratom, je potihoma zamrmral: »Oprosti, prijatelj.« Tiho je zaprl vežna vrata za seboj in izginil Petru izpred oči. Ta je stal še vedno na pragu, ko se je iz sobe prikazala Jasminka, ogrnjena samo v odpeto holio. Pod njo ni imela ničesar. Peter je vi- n del čez njeno ramo razmetano posteljo v sobi. »Vstopi,« mu je rekla in se zasmejala. »Stojiš na vratih kot kup nesreče!« Začudeno jo je gledal, v grlu pa se mu je nabirala kepa. Zaprla je vrata za njim, se vsedla na stol m si prižgala cigareto. »No, kaj je? Zakaj me tako gledaš?« Izzivalno je prekrižala nogi, tako da ji je na pasu stisnjena halja zdrsnila nazaj in jo razgalila. »Ti in Djordje ...« Peter ni mogel misli izgovoriti do kraja. »Da,« je kratko pritrdila. »In tudi drugi!« Petru se je zameglilo pred očmi. Spomnil se je na večere v parku, na to, kako mu je vračala ljubkovanja in mu zatrjevala, da ga ljubi. »Da, rada imam vojake, ti pa si le eden izmed njih,« se mu je posmehovala. »Cipa, cipa, vojaška cipa!« je zakričal in njegova roka, kot da je ne bi vodila volja, je pričela udarjati. Pobegnila je v drugo sobo in se zaklenila. Peter se je počasi obrnil in1 odšel skozi vrata. Imela te je za norca, ves čas, mu je kljuvalo v možganih. Taval je po ulici, mimo ljudi, ki so se začudeno ozirali za njim. »Ti je slabo, vojak?« Ob njem se je ustavil jeep vojaške policije. Vodnik, vodja patrulje je izstopil in se mu približal: »Pokaži dovoljenje, vojak!« Vodnikov glas je povrnil Petra v stvarnost. »Nimam.« »Ime, vojna pošta?« Vodnik si je zapisoval podatke, nato pa velel: »Vstopi!« Odpeljali so ga v vojaški zapor na drugem koncu mesta. V hladni celici, v kateri je bil samo lesen pograd, je Peter začel premišljevati. Cipa. Ljubdl sem cipo. Sem jo mar res ljubil? Toda tepel sem jo. Tepel žensko, prvič v življenju. Razum se mu je počasi bistril. Kaj, ko bi to vedela Darinka? Iz razmišljanja ga je zdramilo obračanje ključa v ključavnici. Bil je desetar Janko, z njim pa še dva vojaka s puškama. »2al mi je Peter, takole moramo čez mesto do kasarne.« Samo pokimal je, vojaka pa sta ga vzela v sredo. Kapetan jih je pričakal v pisarni, stoje ob oknu. Pomignil je Janku in vojakoma, naj se odstranita. Ko so za njimi zaprla vrata, je spregovoril: »Ne bom te kaznoval, Rutar! Janko mi je povedal kako je s teboj. Upam, da si to stvar razčistil in da boš odslej tak kot si bil prej. Nočem več neumnosti! Lahko greš.« Peter je bil kapetanu za njegov stvarni glas brez pomilovanja hvaležen. Uspel je zajecljati: »Hvala« in hotel oditi, ko ga je zadržal kapetanov glas: »Peter... pozabi nanjo, kmalu boš doma.« Da, še nekaj več kot osemdeset dni in doma bom, jil premišljeval Peter. Globoko je zavzdihnil in se vsedel za mizo v učilnici. Vzel je pismo in začel pisati: »Draga Darinka ...« B. DEBELAK Hvala „VEČERU"! . Mariborski VEČER, informativni dnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, izdaja že 19. leto tudi svoj MAGAZIN 7 DNI. V njem objavlja zanimive sestavke z raznih področij, zlasti pa sega tudi v vzgojo, zdravstvo, dom, tehniko, izumiteljstvo in zabavo. Da je mladim odmerjen v magazinu poseben stalni kotiček, ni treba posebej poudarjati. Od tod tudi velika priljubljenost in razširjenost magazina. — Z dovoljenjem uredništva VEČERA bomo od časa do časa na naši novi vzgojni strani ponatisnili to in ono, kar bo koristilo našim bralcem, za tovariško »kooperacijo« pa se kolegom iz VEČERA lepo zahvaljujemo! Uredništvo Dolenjskega lista OTROCI V PROMETU: NAŠA VELIKA ODGOVORNOST Ko bo mrtev, bo prepozno... Lani je bilo na slovenskih cestah 606 nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci in mladina - 26 otrok in mladincev je v teh nesrečah izgubilo življenje, kar 613 pa jih je dobilo težje in lažje telesne poškodbe - Predšolskih otrok je v teh nesrečah umrlo 16, telesno poškodovanih pa je bilo 314 - Največ nesreč je bilo spet zavoljo neprevidnega prečkanja cest! Da bi obvarovali otroka pred prometnimi nesrečami, bi bilo potrebno sodelovanje vseh ustanov, ki skrbijo za prometno varnost. Tako nekako smo govorili pred leti in tako govorimo še danes. Pri prometni vzgoji naših najmlajših udeležencev v prometu namreč še vedno sodeluje premalo prizadetih ustanov in starši mnogokrat otroku niso vzoren in prvi vzgojitelj tudi v tem pogledu. Lahko trdimo, da je prav to vzrok tako velikemu številu prometnih nesreč, ki terjajo iz leta v leto vse več smrtnih žrtev in povzročajo hude telesne poškodbe tudi med otroki, predvsem predšolskimi. Otrok uživa v drobni zgodbi » .. Cicibanovi literarni teksti prinašajo učencem sprostitev misli, čustva in domišljije ter razvijajo njihov smisel za lepo obliko in toplo, človeško vsebino. Učenci uživajo ob proznih sestavkih in pesmih zaradi njihovih estetskih kvalitet, ker jih pritegne neposreden in svež izraz. Uživajo v zgodbi ki je lahko drobna in preprosta. Pritegne jih vsebina, ob kateri doživljajo čutne predstave. Posebno pa jih razveselijo humoristični sestavki. To uživanje v lepem je obenem že moralno oblikovanje, saj učenci vzljubijo ljudi, živali in rastline, ki iih tako „jpppoSredno s-poroavajo •. ..« ZRNA pncMirF KDOR SE v nrisotnosti otrok norčuje ali laže, je zločinec. 'ŽENSKO VPRAŠANJE se je pojavilo takrat, ko se je ženska naučila brati. PRAVICA močnejšega je najmočnejša pravica. IMETI in ne dati je v mnogih primerih slabše kot krasti. ZA ZNANJE je samo en dokaz: narediti. KDOR SE jasno ne spominja svoje mladosti, je slab vzgojitelj. nanciranju predavateljev. Komisija za varnost prometa, ki usklajuje prometno vzgojo in preventivo, si na vse načine prizadeva, da bi bilo še več in pravočasno storjeno v prid varnosti človeka na cesti. Pri tem pa pogosto naleti na premajhno podporo družbenih organizacij in drugih ustanov. Zato ni čudno, da ostane marsikatera zamisel programa le na papirju, medtem ko ljudje še naprej umirajo na cesti zaradi prometnih nezgod. V letu 1969 je bilo na V vzgojno varstvenih zavodih posvečajo prometni vzgoji svojih varovancev vse več pozornosti, vendar je varstva v teh zavodih deležno le nekaj tisoč naših otrok, medtem ko so drugi pogosto prepuščeni sami sebi in ulici. V osnovni šoli je prometna vzgoja obvezna, žal pa skoraj tretjina osnovnih šol nima sistematično organizirane prometne vzgoje. Tudi za šole II. stopnje je že skoraj leto dni pripravljen program prometne vzgoje. Toda še vedno niso rešili vprašanja o fi- Otrok naj širi peruti domišljije četrt stoletja že izhaja CICIBAN, naša dragocena revija za najmlajše. Ob jubileju je založba Mladinska knjiga pripravila , srečanje vseh .tistih, ki skrbe za . notranjo in zunanjo podobo CICIBANA; obdarili so jih s spominskimi plaketami. Ob tej priložnosti je pisateljica Branka Jurca, ki je z uredniškim odborom uredila 9 letnikov CICIBANA, med drugim povedala tudi tole: ».. želimo da bi otrok, ki prebira Cicibana, širil peruti svoje domišljije. Domišljija je tisti žlahtni vzgib, ki pomaga otroku premagovati težave, želje se mu uresničujejo, samozavest se mu krepi, vidi zarjo prihodnjega Ilustriral Ive Šubic — v dne, ko bo sam odrasel, mo- knjigi V. \Vinklerja »Tisti 6an, odločen pravičen in do- iz zelene ulice« (Prešer-ber ...« nova družba, 1968) naših cestah 606 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci in mladina, četudi je bilo 21 nesreč manj kot leto prej, je ta številka šev vedno zaskrbljujoča, zlasti če pomislimo, da je bilo pri teh nesrečah 26 otrok in mladincev mrtvih in kar 613 huje ali laže telesno poškodovanih. Pri tem je bilo mrtvih 16, telesno poškodovanih pa 314 predšolskih otrok. Osnovnošolskih otrok je bilo mrtvih 8 in telesno poškodovanih 244, pri mladincih do 18. leta starosti pa sta, bila mrtva 2 in telesno poškodovanih 55. Še vedno je med otroki in mladinci največ prometnih nesreč zaradi neprevidnega prečkanja ceste (kar 357 primerov), zaradi neprevidne vožnje s kolesi (56 primerov) in podobnega. Otroci in mladinci so lani povzročili 465 prometnih hesreč in so bili v 141 primerih drugače udeleženi v prometu. Med krivci, če jih lahko tako imenujemo, je bilo kar 265 predšolskih, 156 osnovnošolskih otrok in 44 mladincev do 18. leta starosti. V prvi polovici leta je bilo lani na naših cestah 213 prometnih nesreč, v drugi polovici pa kar 393. Da je bilo v prvi polovici sorazmerno manj nesreč, je razumljivo, ker so v tem času posvečali v šolah več pozornosti prometni vzgoji otrok, v jeseni pa niso vse šole takoj organizirale prometne vzgoje. Sorazmerno veliko nesreč je bilo v šolskih počitnicah — 221; pri tem je bilo 11 smrtnih primerov in 209 telesnih poškodb otrok. V novem letu si želimo, da bi bili naši naj mlajši bolj vami na cesti. Zato se ponovno obračamo na vse prizadete ustanove, da bi bolj sodelovale s šolami in komisijami za varnost prometa. Varnost otroka naj bo torej skrb nas vseh! DRAGO SUHI Fantje, ne berite tega! » ... Zadnjič pa smo vas celo zalotili, kako ste gospodu sinu snažili čevlje. Hčeri ste naročili, naj bratu prišije gumb, ki se mu je začel majati, in opere nogavice. To boš pa menda že znala narediti, ste rekli. Pa ste pomislili, da bi moral kaj takega znati narediti tudi gospod sin sam? Ko je šel sin študirat, ste se o tem dolgo pogovarjali s svojim možem. Pri hčerki ni bilo problema, šivilja naj bo ali pa frizerka, ženska tako nima drugih možnosti, ste rekli. Kadar mož pride domov, mu mora hčerka takoj prinesti copate;, kadar po kosilu bere časopis in zaspi na divanu, mora biti v sobi mrtva tišina. Utrujen je od dela v službi, pravite. Vašega dela, vaše utrujenosti in službe pa nihče ne upošteva. Kako naj torej vaša hči pride do zaključka, da je žensko delo enakovredno moškemu — in kako naj vaš sin pride do sklepa, da je ženska moškemu enakovredna? ...« Ali zdaj veste fantje, ki ste prebrali to poglavje, zakaj smo mu dali naslov »Fantje, ne berite tega!«? Da, prav imate:... ■ No*, naši bralci, fantje in odrasli, tega še ne bodo mogli vedeti: vsi pa lahko izvemo, če vzamemo v roke zanimivo knjigo. »Kako naj se dekle uveljavi v življenju«, ki jo je napisal Jan Makarovič, izdala pa Cankarjeva založba v Ljubljani 1967. Sezimo po njej, ne bo nam žal! Ilustriral jo je Andrej Habič. Ob Cicibanovem jubileju »Lahko ugotovimo, da stojimo s Cicibanom vštric z najboljšimi otroškimi meseč* niki, kar jih izhaja na svetu tako na Vzhodu kot na Zahodu. Z veseljem lahko ugotovimo, da je iz leta v leto zrasla raven umetniške vrednosti lepe besede in ilu-stracije v Cicibanu. Lahko smo ponosni, da v Cicibanu ilustrirajo ilustratorji, ki so vsak po svoje dosegli visoko umetniško raven pri ilustrl-ranju. Otroku želimo približati resnico iz sveta, v katerem živi: dom, na poti do šole, domovine, svet. svetovje ...« BRANKA JURCA, pisateljica, ob jubilejnem srečanju sodelavcev Cicibana Rojen je nov državljan. Toda on še ničesar ne ve. Mora šele narediti prve korake v oblikovanju tistega, kar sodi pod pojem — človek. Predvsem mora preskočiti mejo od dobe, ki se ji reče novorojen-stvo. V zdravstvu štejejo otroka za novorojenčka, vse dokler mu ne odpade popkovina; to traja sedem do deset dni in tvori obdobje vživlja-nja v novo okolico. To je čas, ko se odloča otrok za start v zunanji svet. Označujeta ga dve značilnosti: razvoj pljuč in osamosvajanje krvnega obtoka. Več svetlobe! PRVI MESEC Tisto, kar novorojenček najprej zazna, je svetloba. Dotlej je zanj vse sivo. Predmete in ljudi vidi v obrnjenem stanju. Te' »napake« čez kakšen teden dni ne bo več. Otrok mežika skozi trepalnice, ker še ni izpostavljena muskulatura njegovih očesnih vek. Pomagajte svojemu dojenčku! Dajte ga v prostor, ki se kopa v svetlobi. Lahno mu migajte z roko pred očmi. Tako se bo otrok naučil z obema očesoma opažati predmete in bo vadil očesne mišice. PRVIH DESET MESECEV Spoznavanje materinega obraza DRUGI MESEC Na očeh otrok nima več »mrežice« in njegov svet dobiva obrise. Materin obraz je vedno bolj jasen. Otrok pričenja opažati oči, nos in usta človeka, ki je ob njem. Otrok opaža še nekaj: .vse, kar je dobro zanj — hrana, toplina, nežnost — prihaja od matere. Otrok podzavestno veže svoje življenje nanjo. / Pustite otroka, da se igra z vašo roko, nad posteljico pa mu obesite kroglice ali balončke v svežih, živih barvah — rumeni, rdeči. Prva igrača TRETJI MESEC Prišel je čas za prvo materino radost — otrok se prične smehljati. Zdravniki imenujejo to »radost uspešne funkcije«. Otrok spoznava svojo mater. Steklenička z mlekom, igrače, duda izstopajo iz megle in postajajo predmeti njegovega opažanja. Otrok se veseli igrače, predvsem svoje ropotuljice. Najboljše so igrače v različnih barvah, na katerih bo otrok izostril svoje čute: vid, sluh in tip. Govorite svojemu otroku in mu pogosto pojte. Očka - kdo je to? ČETRTI MESEC Ob materi se je pojavil še nekdo. Kdo je to? Očka — pravijo. Toda to ni materin obraz in otrok se brez navdušenja navaja na nov obraz. Pričenja se obdobje obvladanja razdalje. Otrok bo segel po igračo ali pa jo bo odrinil. Tudi jezil se bo, če mu bo mati dajala veliko reči v roke. Predmeti iz ozadja PETI MESEC Otrokov vid postaja vedno boljši. Sicer še ne more spremljati predmetov v njihovem gipanju, opazi pa tisto, kar je za materino glavo. Odkriva prostor in ga raziskuje. Poleg materinega in očetovega obraza opaža že tudi druge ljudi. V tej dobi otrok reagira tudi s-sluhom. Govoriti mu je treba počasi in razločno. Ropotuljica ni več zanimiva, pač pa se mu hoče novih igrač. Vse je brezbarvno ŠESTI MESEC Vid je že dober, žal pa je še vse eno- H barvno, šele v začetku tretjega leta bo l otrok opazil razliko med barvami. Zdaj J se koncentrira nad spoznavanjem perspek- ■ tive. Predmeti, ki so blizu, so veliki, tisti ■ oddaljeni so majhni. Otrok naj si ogleda sobo, predmete, J naravo. Tako se bo navadil na okolico, ■ v kateri živi. . J . ■ Spremenjeni odnosi DESETI MESEC Otrok se je navadil na različne obraze j in predmete. Našel bo mater med stotina- B mi drugih žena. Vezan je na svoje igrače. I Ni pa navajen sprememb in presenečenj, j Naj navedemo enega izmed poskusov švi- ■ carskega psihologa Piagieja: — Na razdaljo enega metra damo dve j enako veliki kocki. Pred otrokovimi očmi u naj bo igrača za eno kocko. To je treba ■ trikrat ponoviti. Potem rečemo otroku, g naj prinese igračo. Takoj jo bo našel za | kocko. Potem skrijemo igrače za drugo ■ kocko. Otrok bo to videl, igračo pa bo | iskal še vedno za prvo kocko. To dokazuje, da se otrok težko navaja | na spremenjene odnose. St. 5. (1035)”“ . DOLENJSKI LIST 27 M^^ILKA VAŠTETOVA^l^fj (Zgodovinski roman) OKROGLE *0 PARTIZANIH Tatkova družina Sredi septembra 1911 so topliški partizani imeli zborovanje v Gornjoj Draguši. Čeprav je bila noč, vas pa obkoljena od čei.n.kov, se je v ljudski šo.i zbralo ve.iko ljudi. Na čelu dvajset partizanov, ki so prišli z Jastreb-ca v dolino, je bil t.di A i-kodije Stojadinooič-Tatko. Po njegovem ognjevitem govoru o boju za svobodo so ga ljudje toplo p:zura:ili in vzklikali NOB in partizanom. Drenjali so se okrog borcev, zlasti pa okrog Tat-tka, da bi ga videli od blizu. Cika Vasa Miletič, invalid iz prve vojne, se je preridnil do Tatka in ga vprašal z drhtečim starčevskim glasom: »Od kod si sinko? Ali imaš d'užino, ko tako lepo govoriš?« Tatko je objel Vaso in mu ves :lo rekel: »Imam, čika Vaso, imam družino — od Triglava pa vse do Djevdelije!« Starca je ganil ta široki partizanski patriotizem pa je vzkliknil: »E, naj živi vsa tvoji družina hrabri moj sinko/n Ljubezen do Bosne Ko je jeseni 1944 bilo uka-1 zauo, da je treba prebresti! reko Bosno, je neki borec i 2X. udarne brigade sedel na j breg in si začel sezuvati škornje. Ko je komandir to | opazil, je stopil k njemu in ga vprašal' »Tovariš, zakaj pa sezuvaš škornje? Saj boš tako do vratu v vodi« »Eh,« je odgovoril borec, »dovolj • so Bosno teptali tuji škornji, je pa vsaj moji ne bodo ...« Če bi bilo, kakor ni V boju proti ustašem v šekovičih je neki borec I. bataljona 18. majeviške brigade rekel komisarju čoriču: »Tovariš komisar, drobec šrapnela ti je prebil uhelj in kri ti teče.« »He, če bi bil prebil še drugi uhelj, pa ga ni, in če bi jaz bil dekle, pa nisem, bi si obesil uhane!« je nasmejano rekel ćorić in z avtomatom usekal po ustaših. KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN Brž ko je zapadel prvi sneg, so se otroci že razkropili po ulicah, livadah in parkih. Kepali so se, sankali in smučali. Nekaj skupinic je delalo snežake. Otroci so jih oblikovali po lastni zamisli, kakor je kdo vedel in znal. Eden od snežakov je bil podoben sosedu, drugi spet prijatelju. Skupinica očitno zelo ambicioznih fantičev pa se ni zadovoljila s snežakom. Hoteli so nekaj čisto drugega. Nekaj, česar drugi fantje še niso naredili. Nekaj, s čimer bi lahko zaslužili denar. Začeli so razmišljati. Mislili in mislili so tako dolgo, dokler se naj starejšemu med njimi, dečku Rumenčku, ni posvetila sijajna misel. — Fantje! — je vzkliknil presrečno, — domislil sem se, domislil... Fantje so se zdrznili. V zboru so zakričali. — Kaj je Rumenček, česa si se domislil? In on, Rumenček, sin direktorja podjetja, ki ga je osnovala skupina občanov, se je domišljavo izprsil in jim začel govoriti: — Fantje, moja ideja je takale: ustanovili bomo podjetje, pravzaprav sku- pina občanov bo osnovala podjetje. Boste videli, kako si bomo polnili žepe! A v besedo mu je segel Bučko, ki je bil sin enega od ustanoviteljev podjetja skupine občanov: — Premalo nas je. Za kaj takega potrebujemo najmanj deset ljudi. — Ne skrbi, — mu je odgovoril Rumenček, — to je kaj lahko urediti. Vem, kako je podobno situacijo rešil moj stari. Menda si se tudi ti kaj naučil od svojega? Prosili bomo nekaj fantov, naj se samo. podpišejo; pravzaprav pa še tega ne bo treba. Le kdo je dandanes še tako nor, da bi napravil elaborat za registracijo podjetja pe še druge neumnosti. Vse bo v redu, samo mene poslušajte. — Nimamo , prostorov, — se je oglasil Mico. Rumenček je odgovoril tudi na to vprašanje. Potem se je obrnil k četrtemu fantu: — Pero, ti imaš na dvorišču prazno lopico. Spremenili jo bomo v pisarno. Imaš kaj pripomniti? — Ne, nimam. Samo ni mi jasno, s kakšno dejavnostjo se bo ukvarjalo naše podietie. Rumenček mu je z resnim obrazom odgovoril: — Tudi na to sem mislil. Delali bomo snežene kepe in jih prodajali fantom za vojske s kepanjem. Razen tega bomo čistili sneg izpred tujih hiš. To bo poglavitni vir naših dohodkov. V mrzlih zimskih dneh našim občanom ni nič kaj prav, če morajo iz toplih sob, da bi počistili sneg na ulici. Namesto njih bomo to opravili mi oziroma naši delovni fantje, ki jih bomo za to priliko najeli. Smetano pa bomo pobrali mi. Tako delajo naši stari, zakaj ne bi še mi? Dovolj o tem. Da ne bomo zastonj izgubljam časa, se kar lotimo dela. Ima še kdo kaj pripomniti? — Jaz, — se je oglasil Bučko. — Nismo razdelili vodilnih mest. To pa ’e neobhodno potrebno * i razvoj in složnost v našem podjetju. Rumenček je bil videti presenečen: — Popolnoma razumljivo je, kdo bo dobil kakšno mesto. Ideja je moja, direktor bom jaz, to je popolnoma normalno. Ti, Bučko, boš komercialni direktor, Pero tehnični, Mico, — z roko je pokazal na četrtega v druščini, — pa moj svetovalec. Fantje (DRUGI) so marljivo delali, pobirali so denar za opravljeno de- lo, ga šteli in se veselili. Ponudb so imeli toliko, da vsega niso utegnili postoriti o pravem času. Denar so dobivali že vnaprej, cele kupe! Sneg pa je padal dan za dnem, in ker ga meščani ob pravem času niso pospravili izpred hiš, saj so čakali na naše prijatelje, so morali plačati kazen. Prihajali so k dečkom, protestirali, a ponavadi zaman! Ti so se izgovarjali na višje sile, obljubljali so prav v nedogled. Po navodilih lastnih staršev se še malo niso vznemirjali zavoljo nekakšnih občanov. Naenkrat pa je nepredvideno posijalo sonce in sneg je skopnel. Občani so zahtevali denar nazaj. Iskali so naše prijatelje, njih pa ni bilo nikjer. Fantje so pobrali denar in odšli smučat v planine. B. T. V muzejih Sovjetske zveze V tejle hiši v Krškem je 19. sepetmbra 1693 umrl baron Janez Vajkard Valvasor, o katerem piše spodnja povest like Vaštetove. Leta 1689 je izšlo njegovo znamenito življenjsko delo: »Slava vojvodine Kranjske«, ki mu je prineslo veliko slavo, pa tudi ogromne izdatke, zavoljo katerih se je s prodanega gradu Bogenšperk in iz Ljubljane preselil v Krško. V centralnem muzeju oboroženih sil Sovjetske zveze v Moskvi hranijo odlikovanje domovinske vojne II. stopnje, s katerim je bil posmrtno odlikovan vezist Matvej Putilov. To se je zgodilo v času sta-lingrajske bitke. Matvej Putilov je prišel »na linijo«. Med strahotnim sovražnikovim ognjem je bilo treba popraviti prekinjen telefonski kabel in vzpostaviti zvezo med štabom divizije in skupino borcev, ki so že dva dni branili zgradbo, obkoljeno s hitlerjanci. Granatni drobec je Putilo-vu zdrobil roko. Nekajkrat je pogumni vezist zgubil zavest. Toda ko se je zavedel, je spet nadaljeval delo in popravljal poškodovani kabel, čeprav je bilo to izredno težko delati z eno roko. Ko je čutil, da ga moči zapuščajo, Je z zobmi stiskal pretrgane dele kabla. Zveza je bila še naprej vzpostavljena. Ves prestrašen jo je poizkušal dvigniti, a bila je pretežka za starega moža. Zdajci je opazil na tleh pismo z Valvasorjevo pisavo. Spustil je Marijo, pobral pismo, ga poravnal na kolenu in ga prebral... Poslednje sporočilo pokojnega gospodarja! V toplih, prisrčnih besedah se je Valvasor poslovil od svojega »dragega famulusa« ter Mariji razodel svojo zadnjo željo: izroči naj se čimprej v varstvo pristavu Koprivi, kateremu jo je že oče obljubil za ženo. XXX Drugega dne proti poldnevu je Marija sedela v svoji sobici. Suho in vroče so strmele njene velike oči skoz odprto okno. Lahko šumljanje savskih valov je prihajalo do nje. Spomnila se je pravljice o grofovski hčeri, ki je skočila z velike skale v Savo, ker ni marala ženina, ki ji ga je oče silil; po njej se je skala imenovala »Jungfernsprung«. In ona? Cemu bi še živela? Grajžar je ne ljubi. Pristav se ji gnusi. Kar je njenemu življenju nudilo vsebino, pa je utonilo z Valvasorjevo smrtjo Le oče-rednik ji je še ostal, njena dolžnost in hvaležnost do njega... Ali naj ga pusti samega? /daj, ko bi mu na starost morala biti v oporo? A za kakšno ceno? Sebe samo naj žrtvuje? Sebe? Kaj je ona? Plod velike krivice nad blagim človekom — sad materinega greha... In zdaj kriči greh po zadoščenju. Krivica — pravica... in v sredi med njima je — žrtev. Tiho je potrkalo na vrata. Tiho je vstopil — pristav Kopriva in se po vseh pravilih slovesno priklonil. Marija je sklonila glavo. Njegova trenutna plahost se je brž umaknila zmagoslavni zavesti, še enkrat je podrsal z nogo in smehljaje se pričel: »Čestita devica! Z dovoljenjem njihovega gospoda očeta in po naročilu pokojnega gospoda barona sem potrkal na to svetišče —« Njen pogled mu je za trenutek zaprl sapo — a takoj se je ojunačil in nadaljeval: »— da položim usodo v roke častivredne device. Naj mi dovolijo vprašanje: Ali jim je blagopokojni gospod baron izročil pismo?« Marija je burno vstala in se okrenila k oknu. »Oh, čestita gospodična! Jaz jaz — — oh, ali jim ni blagopokojni gospod —« Zdajci se je zasukala. Nemogoče! Nemogoče! Temu smešnemu gizdalinu naj se vsa izroči? Kako se je klanjal pred njo v praznični živo modri suknji, pošiti z zlatimi našivki, ob boku paradni meč, na glavi velikansko baroko, na rokah rumene rokavice z rumenimi manšetami, na črnih čevljih veliko zlato sponko... in njegov žensko lepi obraz z živo modrimi očmi... ne, ne! Ni si obrisala solz, ki so ji visele na trepalnicah. On pa si je njene solze tolmačil po svoje. Pokleknil je na eno koleno in si položil roko na srce. Gospodična Marija, svoje srce in življenje jim polagam k nogam. Saj jim je blagopokojni gospod baron sporočil —« Prestrašen je planil kvišku — Marija je besno udarila z nogo ob tla in oči so se ji bliskale skozi solze. »Da, da, da! Prisegla sem, da mu željo izpolnim. A ne morem! Ne morem!« Iznova je živčno zaihtela in si zakrila obraz. Pristopil je in jo prijel za roko. »Gospodična Marija! Prisegli so, da postanejo moja žena — ker to ni bila baronova želja. Ali — jim je tako težko izpolniti prisego?« »Ne morem, nočem! Ne ljubim vas!« Iztrgala mu je roko in hotela zbežati mimo njega. A zastavil ji je pot. »Naj me poslušajo! Pravijo, da me ne ljubijo? Saj se nisem zdrznil tega zahtevati od njih. Le to naj mi dovolijo, da jih smem kot svojo spoštovano soprogo sprejeti pod svojo streho. Edina moja želja je, da bi jim smel žrtvovati svoje življenje in vse, kar imam, da bi smel skrbeti zanje, čestita devica.« Nestrpno se je okrenila in stopila zopet k oknu. Njegovo zveriženo govoričenje ji je bilo neznosno. In vendar... njemu bi bila »sreča« skrbeti zanjo, vse žrtvovati zanjo — in Grajžarju? Ha! Njemu se zdi takšna žrtev pretežka! Umaknil se je pred njo v samostan. Bridko se je posmehnila. V njej se je dvignila bolečina, jedka in žgoča. »Takšne žrtve pač nisem vredna,« je odgovorila. »Siromašna sem. Ničesar nimam.« »Ah, gospodična Marija, to naj jih ne skrbi. Dovolj imam za oba. In Če bi ničesar ne imel, če bi vse izgubil, kar imam — s tema svojima rokama bi rad delal zanje in nobeno delo bi mi ne bilo pretežko. ' % * • \ » t * »'\ ' * t • f . * f T * AJt fc + tl ' Art Buchvvald, na vsem svetu znan po svojih humorističnih in satiričnih stolpcih v časopisih, gleda s svoje washingtonske opazovalnice naokoli in razmišlja. Naše žene bi se lahko od Japonk veliko naučile. Vrla japonska zakonska žena leže, slišim, v mrzlih dneh zjutraj pred moževo posteljo ploska na tla, da mož, ko vstane, ne dobi mrzlih nog. Take majhne ljubezenske usluge nenavadno pospešujejo zakonsko harmonijo in domačo srečo. Druga stvar, v kateri so Japonke pred našimi ženami, je običaj, da svoje može kopajo. Mila se bliža s pokloni možu, mu pomaga pri slačenju in ga od glave do pete namili, skrbno pazeč, da mu ne pride milo v oči. Nato ga splakne, in šele zdaj. sme mož stopiti v kopalno kad. Medtem ko se, do tilnika v vodi, pusti lagodno mehčati, ga krepča z mrzlim pivom ali vročim riževim vinom. In naše žene? Da niti ne omenimo, kako sploh ne mislijo na to, da bi se možu, ko pride domov, priklonile, obstajajo baje celo take, ki moža nočejo kopati. Verjetno se bojijo, da bi jih zaradi takega početja zaničevali. To je seveda smešno. Noben mož ne bo gledal svoje žene zviška, ker ga kopa. Nasprotno, le še več spoštovanja bo dobil pred njo in si štel v posebno čast, da jo bo zjutraj pri vstajanju uporabljal za predpostelj-nik. Večina Američanov gre velikopotezno prek tega, da kdo pije, uživa mamila ali pretepa ženo, da, celo to prenese, da je novinar. Toda če ne vozi avtomobila, vsi osupnejo. Pred kratkim sem si hotel v nakupovalnem centru na robu mesta kupiti pisalni stroj za potovanje. Izbral sem si enega in vprašal prodajalca, ali lahko plačam s čekom. »Seveda,« je rekel prijazno. Imate pri sebi kakšno izkaznico? »O da,« sem odvrnil, segel v žep in pomolil predenj štiri kreditne karte in svojo novinarsko izkaznico za Belo hišo. Mož si je ogledal papirje, potem je vprašal: »In vozniško dovoljenje, kje imate to?« »Nimam ga,« sem odgovoril. »Ste ga izgubili?« »Ne, sploh ne vozim avtomobila.« Pritisnil je na gumb pod registrsko blagajno. Cez nekaj trenutkov se je pojavil vodja odelka. »Ta moški tukaj,« je rekel prodajalec s kratkim gibom v moji smeri, »hoče plača- Brez setve ni žetve. časa moč vse premore. Brez tožnika ni sodnika. čas je denar. Brod ne stoji samo za enega. Čas je zlato. ti s čekom in nima vozniškega dovoljenja. Naj pokličem hišnega detektiva?« »Počakajte trenutek, naj govorim z njim,« je odgovoril vodja oddelka. Potem se je obrnil k meni in vprašal: »So vam vozniško dovoljenje morda vzeli zaradi prometnega prekrška?« • »Ne, nikoli nisem vozil. Vožnja me ne veseli.« Vodja oddelka me je ne-zaupno motril. »Kako ste prišli sem, če ne vozite avtomobila?« »Vzel sem si taksi.« Medtem se je okoli nas nabrala gruča ljudi. »Kaj se dogaja...?« »Nekdo, ki nima vozniškega dovoljenja . . Pravi, da ne vozi avtomobila ... Čuden patron.« Potem se je pojavil direktor trgovske % hiše. Na srečo je poznal moje ime in odobril ček. Zadeva mu je bila mučna in rekel je: »Pridite, povabim vas na požirek.« »Preveč ste prijazni,« sem rekel, »toda tudi pijem ne.« 8. Tako sta se naša prijatelja seznanila z mestom, ki ima ceste tlakovane z vodo. Sonce je popilo vlago iz njunih oblek in golobčki so na prijaznem trgu pred cerkvijo pregnali slabo voljo z njunih obrazov. Posedela sta pred kavarnico, se okrepčala s coca-colo in se slednjič napotila k muzeju. Tu je vratar pravkar spuščal v poslopje živahno šolsko ekskurzijo. Paradižnikova sta vstopila in obstala pred veliko podobo iz 14. stoletja. Spoštovani bralec, ki ju bo opazoval odza-daj, bo tu opazil, kako neverjetno se jima je po kopeli skrčila obleka! Saj sta bila kot dva šolarja! Nič čudnega torej, če je učitelj, ki mu je razposajena ekskurzija načela živce, zarobantil: »Kaj pa vidva tukaj? Ves razred je že v naslednji dvorani! Ali vaju bo treba posebej prositi?« In je iztegnil nogo, kot centerfor, kadar strelja enajstmetrovko. Paradižnik je razločno občutil njegov čevelj na svoji zadnji plati. Obrnil se je ročno in še preden se je učitelj utegnil pokesati za svojo zmoto, je zgrabil znamenito sliko iz 14. stoletja in zamahnil z njo. Šolnikova učena glava je pogledala skozi platno. Duh je poskočil in divje zatulil, se pognal mimo njih kot megleni car, ugasil mimogrede svečo Washingtona Otisa, da so vsi ostali v popolni temi. Ko je pritekel na vrh stopnišča, je spet prišel do sape in sklenil, da jim pokaže svoj razvpiti izbruh demonskega krohota. Ne samo enkrat se je bil že prepričal, kako nepopisno lahko prestraši z njim. Lordu Rakerju je zaradi tega krohota v eni sami noči osivela lasulja, in le ta krohot je bil vzrok, da so ladi Cantervillovi tri francoske guvernante odpovedale službo že pred koncem meseca. Zatorej se je zdaj zakrohotal s svojim nagroz-nejšim smehom, da se je zatresel celo stari oblokani strop, to- da še preden je utihnil ta po- jj| šastni odmev, že so se odprla § neka vrata, na hodnik pa je sto- H pila gospa Otisova v bledo mo- S dri spalni srajci. »Bojim se,« je rekla duhu, »da 3 se ne počutite \ preveč dobro. Za- ■ to sem vam prinesla stekleničko tinkture doktorja Dobella. če S vam nagaja želodec, boste videli, kako čudovito je tole zdra- ■ vilo.« Duh se je togotno zastrmel B vanjo in v hipu sklenil, da se spremeni v orjaškega črnega psa. g S tem svojim pojavom se je bil ■ upravičeno proslavil in prav njemu je družinski zdravnik pripisoval neozdravljivo slaboumnost strica lorda Cantervillskega, spoštovanega Thomasa Hortona, h naklepu zmotil odmev bližajočih Vendar ga je v tem nečloveškem 3 se korakov, zato se je zadovoljil le s tem, da je medlo zafosfore- H sciral in z globokim pokopališkim § stokom izginil ravno v trenutku, ko sta k njemu pridivjala dvojčka. Ko se je srečno znašel v svoji čumnati, se je dobesedno zgrudil J od samega razburjenja. Neolika- h nost, ki sta jo pokazala dvojčka, ■ in grobi materializem gospe Oti- J sove, oboje ga je seveda napo- ■ pisno raztogotilo, toda najhujšo muko mu je povzročila zavest, da se ne bo mogel pokazati v vi- ■ teški opremi. Upal je, da bodo ■ vstali lasje ob pogledu na »Pri- g kazen v oklepu«, če že ne iz dru- g gih pametnih vzrokov, vsaj za- H radi spoštovanja do njihovega narodnega pesnika Longfelowa, čigar očarljivo in zanimivo poezijo je tudi sam rad prebiral in si z njo krajšal čas, kadar so ■ Cantervillovi odpotovali v mesto. ZAKONSKA SREČA PO JAPONSKO Drugič se je strah oglasil v nedeljo ponoči. Kmalu potem, ko so šli spat, je Otisove prebudil grozoten trušč v dvorani. Planili so v pritličje in videli, da se je premaknil s podstavka velik star oklep in zgrmel na kamnita tla, na naslanjaču z visokim vzglavjem pa je sedel cantervillski duh in si božal kolena s trpkim izrazom hude bolečine. Dvojčka sta imela pri sebi vsak svojo fračo na fižol in sta brž sprožila vanj dve kroglici in ga zadela tako natančno, kakor sta mogla le po dolgi vaji in natančnem merjenju na njunega učitelja lepopisa. ■ Poslanik Združenih držav pa je naperil v duha revolver in ga opozoril v duhu kalifornijske etikete, naj dvigne roke nad glavo. sfeoJt v zameystvo: , ^ ^■1 Priznana tovarna pletenin RAŠICA iz Ljubljane je tudi letos na sejmu »Moda 70« prsenetila z modeli in izbiro barv (Foto: M. Vesel) VELETRGOVINA »MERCATOR«, Ljubljana POSLOVNA ENOTA »STANDARD«, Novo mesto GLAVNI TRG 3 vabi ’ ( zaradi povečanega obsega poslovanja k sodelovanju: - visoko kvalificirane trgovske delavce za operativno vodstvena delovna mesta - kvalificirane trgovske delavce raznih strok - kvalificirane gostinske delavce - kvalificirane delavce kuharske in mesarske stroke (sekač) Pismene ponudbe sprejema splošna služba gornjega naslova, ki daje tudi ustrezne informacije. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo, ki traja 30 dni. Vsa delovna mesta so v Novem mestu, nastop dela po dogovoru. Mizarska delavnica TREBNJE proda stiskalnico za furnir na tri vretena Cena ugodna. Prednost ima družbeni sektor. OBRTNIK NOVO MESTO potrebuje honorarnega administratorja za štiri ure dnevno, ostalo po dogovoru. Potentila RAZPIS Občinsko sodišče v Novem mestu razpisuje prosto delovno mesto STROJEPISKE Prosilka mora biti jugoslovanska državljanka, zdrava. polnoletna in imeti dokončano srednješolsko izobrazba. • Zahteva se poskusna doba 1 (enega) meseca. Dohodek po pravilniku. Priglasitvam rok traja 15 dni po objavi tega razpisa. Stanovanja ni. Razpisna komisija ZRNO DO ZRNA POGAČA, KAMEN DO KAMNA PALAČA! S Ta pregovor lahko tudi za vas postane resnica, če boste začeli namensko varčevati pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! TUDI HRANILNO KNJIŽICO lahko dobite vsak čas pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! NAJNOVEJŠE: Odslej lahko dobite hranilno knjižico tudi v' ' KMETIJSKIH ZADRUGAH V N_0_VEM MESTU, ŽUŽEMBERKU, METLIKI, TREBNJEMIN V AGRcT KOMBINATU V KRŠKEM. DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po 6 odstotkov, vezane pa do 7,5 odstotka. Oglašujte v DL! VOZNI RED NOVE LOKALNE PROGE: RATEŽ-NO VO MESTO-ŠMIHEL-LOĆNA-BRŠLIN KM Postaja 1 2 3 4 5 6 7 8 » 0 Ratež »K« 14.4» 3 Smolenja vas 14.47 4 Slatnik 5.05 6.15 ' 7.35 "V 14.50 5 Cikaya 5.07 6.17 7.37 14.52 7: Žabja vas II 5.08 6.18 7.38 14.53 8 2abja vas I 5.10 6.20 7.40 • r 14.55 8r. Kandija — hotel 5.12 6.22 7.42 14.57 10 Šmihel 5.35 7.05 13.15 11 Kandija — bolnica 5.40 7.10 .13.20 12 Šmihel - ■ 14 Novo mesto 5.15 5.45 6.25 7.15 7.45- 13.25 13.50 15.00 17 Ločna 5.50 - 6.40 13.30 20 Novo mesto — Petrol 5.55 6.45 13.35 23 O Bršlin 5.20 6.00 6.30 6.50 7.20 7.50 13.40 13.55 15.05 KM Postaja 10 11 12 13 14 15 16 17 0 /\ Ratež »K« 14.35 3 Smolenja vas 14.28 4 Slatnik 6.15 7.35 14.25 5 Cikava 6.13 7.33 . 14.23 7 2abja vas II 6.12 7.32 14.22 8 2abja vas I 6.10 , 7.30 14.20 8 Kandija — hotel 6.08 7.28 14.18 10 J Šmihel 5 35 7.05 13.15 1L Kandija — bolnica 5.30 7.00 13.10 12 Šmihel 14 Novo mesto 5.25 6.05 6.55 7.25 13.05 13.45 14.15 17 Ločna 6.40 20 Novo mesto — Petrol 6.35 23 Bršlin 5.20 6.00 6.30 6.50 7.20 13.00 13.40 14.10 Vozi samo ob delavnikih od 1. februarja do 30. aprila AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA GORJANCI NOVO MESTO - STRAŽA sporoča naslednje spremembe na rednih avtobusnih linijah: Od 1. februarja se bo avtobus, ki vozi iz Vinice v Novo mesto, vračal iz Novega mesta ob 14.30, in ne več* ob 14.15 kot doslej, Iz Metlike« bo odhajal ob 15.30, iz Črnomlja ob 15.45, v Vinico pa bo prihajal ob 16.15. Sprememba smeri na avtobusni progi NOVO MESTO - KRŠKO - KOSTANJEVICA odhod: povratek: Kostanjevica 6.15 Novo mesto 14.30 — Prej 14.15 Krško 6.45 Smarjeta 14.58 Leskovec 6.51 Škocjan 15.13 Drnovo (križišče) 6.56 Dobruška vas 15.18 Smednik Smednik 15.24 (pri Luki) 7.02 Drnovo 15.30 Dobruška vas 7.08 Leskovec 15.35 Škocjan 7.18 Krško (prihod) 15.41 Smarjeta 7.28 Krško (odhod) 17.20 Novo mesto Kostanjevica (prihod) 7.56 (prihod) 17.45 Poklicna svetovna prvakinja REGINE HEITZER in mnogo mednarodnih zvezd na ledu v veličastni drsalni reviji \ 11. gostovanje Dunajske drsalne revije OD 5. DO 15. FEBRUARJA 1970 v mestni velesejemski hali V CELOVCU. Glasba: ROBERT STOLZ - Režija: VVILL PETTER - Smeh, smeh, smeh ob hokejski tekmi moštva šimpanzov! Pravočasno si priskrbite vstopnice v vašem potovalnem biroju! Med vsako predstavo bodo izžrebali dragoceno blagovno nagrado. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 25. JAN. 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 8.30 Glasba ne pozna teme — Ul. oddaja (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Propagandna oddaja (Ljub-ljana) 10.50 Otroška matineja: Trapo;lo HH 33, Nove dogodivščine Huckleberryja Finna, Stan in Olio (Ljubljana) 12.20 TV kažpot a) Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon Sara evo) 17.45 Propagandna oddaja t Zagreb) 17.50 Lutke (Skopje) 18.15 Družinski album (Zagreb) 18.30 Znanost in ml (Zagreb) 19.00 propagandna oddaja (Zagreb) 19.05 Glnsba sa mlade Beograd) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 21.00 Spored italijanske V TOREK, 27. JAN. 17.20 Veselje v glasbi (Ljubljana) 18.15 Obzornik (Ljubljana) 18.30 Rokomet: Jugoslavija : ZRN — prenos (Zagreb) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Nori Plerrot — francoski film (Ljubljana) 22.25 Veselje v glasbi (Ljubljana) 23.20 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 17.50 Risanka (Zagreb) 18.05 Mali svet (Zagreb) 18.30 Telesport (Zagreb) 19.00 Propagandna oddaja (Zagreb) 19.05 Glasbena oddaja TV Ljubljana (Sarajevo) 19.20 TV pošta (Beograd) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV SREDA, 28. JAN. 17.15 Madžarski TV pregled (Beo grad) 17.50 Oddaja za otroke Zagreb) 18.30 Obzornik (Ljubljana) 18.35 Na sedmi stezi (Ljubljana) 19.00 Propagandna oddaja (Zagreb) 19.05 Prvi koraki: ansambel Delial (Ljubljana) 19.20 Kultura v delovnih organi/a cijah (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Jože Javoršek: Manevri — predstava Drame SNG Ljubljana 22.10 Mednarodni jazz festival — (Ljubljana) 22.30 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Propagandna oddaja (ZagreD) 17.50 Veliki in majhni (Zagreb) 18.30 Sorodniki (Sarajevo) 19.00 Propagandna oddaja (Zagreb) 19.05 Glasbeni- dnevnik (Beograd I 19.20 Velika pustolovščna — (Beo grad) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK, 29. JAN. 16.45 Madžarski TV pregled (Beo grad) 17.45 Zaoojte z nami: ^m'.l Adamič (Ljubljana) 18.00 Risanka (Ljubljana) 18.15 Obzornik (Ljubljana) 18.30 Človek — serijski film Ljubljana) 19.00 Mozaik (Ljubljana) 19.05 Enkrat v tednu (Ljublj*>a) 19.20 Zabava vas Jerry Lewis — (Beograd) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 P. P. Dostojevski čraije Ka ramazovi — nadalj-jvanje — (Ljubljana) 21.25 Kulturne diagonale Ljubljana) 22.15 Zgodbe za vas — irancoski serijski film (Ljubljana) 22.40 Poročila (Ljubljana) 22.45 Košarka: Jugoslavija : Italija — II. polčas (Zagreb) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 17.50 Otroški quiz (Sarajevo) 18.30 Narodna glasba (Sarajevo) 19.00 Propagandna oddaja (Zagreb) 19.05 Zakonska posvetovalnica — (Beograd) 19.20 Zabavna oddaja (Beograd) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV PETEK, 30. JAN. 16.45 18.00 18.15 18.30 19.00 19.05 19.45 20.00 20.30 30.35 22.25 23.40 Madžarski TV pregled (Beograd) Peter Klepec (Ljubljana) Obzornik (Ljubljana) Kai ie balet — baletna lepljenka (.TRT—Ljubljana) Mozaik (Ljubljana) Svet na zr.slonu (Ljubljana) Cikcak (Ljubljana) TV dnevnik (Ljubljana) 3—2—1 < Ljubi lana) Dvanaista noč — angl. film (Liubliana) Malo iaz, malo ti — posnetek ouiza TV Beograd - < Ljubljana) Poročila (Ljubljana) RADIO LJUBLJANA Drnci spored: 17.25 Poročila (Zagreb) ✓ 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Propagandna oddaja Zatrf-b) 17.50 Oddaja za otroke (Skopje) 18.30 Baletna leoljenka (Ljubljana) 19.00 Propagandna oddaia Za<;reb) 19.05 Kultura danes »Beograd) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV SOBOTA, 31. JAN. 17.40 Obzornik (Ljubljana) 17.45 Košarka:' Jugoslavija • Argentina — prenos (Saraievo) 19.20 S kamero tx> «vetu — Kamerun II (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Liubliana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 TV Magazin (Zagr#o) 21.35 Re7«rvirano za smeh (1 (ubijana) 21.50 Destrv — serijski ’ilm (Ljubljana) 22.40 TV kn*ipot (Liubliana) 23.00 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 17.50 Narodna glasba (Beograd) 18.20 Serijski film (Beograd) 19.20 Serijski film (Beograd) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV ■ PETEK, 23. JANUARJA — 8.04 Operna matineja. 9.35 Z ansamblom Boruta Lesjaka. — 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tu-gomir Cajnko: Poslovanje poslovnega združenja gozdno gospodarskih organizacij v preteklem letu. 12.40 Vokalni ansambli: Sekstet in kvintet Pleško. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Rad imam glasbo — studio Maribor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Poje Akademski zbor in zbori iz Gdanska. 20.30 Ton non«; 13. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA, 24. JANUARJA — 8.04 Glasbena matineja. 9.35 Cez bele poljane. 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — France Vardjan: Kakteje v stanovanju. 12.40 Z ansambli domačih viž. — 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Lahka glasba za razvedrilo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino 17.45 Jezikovni pogovori. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje. 20.00 Nove melodije. 21.15 Melodije meseca. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 25. JANUARJA — 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.04 Veseli tobogan. 9.05 Koncert iz naših krajev 10.05 Se pomnite, tovariši .. . Franc Konobelj — Slovenko: Od dravskih bajt do »Titove vasi«. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.05 »Po domače« 14.35 Humoreska tega tedna — M. Twain: Zgodba o šojah. 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Albert Papler: »Alarm v Bol jaku*. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.15 Plesna glasba. ■ PONEDELJEK, 26. JANUARJA — 8.04 Glasbena matineja. 9.20 »Cicibanov svet In Pesmica za najmlajše«. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Sredinek: Zmogljivost lisaste živine za prirejo mleka. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo. — 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan aa vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. — 20.00 Koncert Slovenske filharmonije z Beethovnovimi deli 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 27. JANUARJA — 8.04 Operna matineja. 9.35 Z ansamblom Mojmira Sepeta. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr; Janez Brglez: Kako zatiramo ehino-kokozo ali mehurjavost pri živalih 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Pri- Izdelujemo električne črpalke, ki vam omogočajo avtomatično oskrbo * vodo z vašega vodnjaka. Gospodinje, olajšajte sl vsakodnevno delo s prenašanjem vode! Tudi sodobne gospodinjske naprave (bojler, pralni stroj m stroj za pranje posode) zahtevajo stalno vodo in pritisk. Enkratni nabavni stroški so neznatni v primerjavi z velikimi koristmi, ki vam jih nudijo priprave za avtomatično oskrbo z vodo. Vse potrebne informacije in prospekte dobite v našem predstavništvu v Ljubljani. Titova 3« telefon (061) 320-7H0 ali v naši tovarni Vodna črpalka tip EVC 31 poročajo vam... 14.05 Glasbe- no udejstvovanje mladih. — 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca. 20.00 Prodajalna melodij -21.25 Iz slovenske lahke glasbe. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 28. JANUARJA — 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Janežič: Lani na novo registrirana sredstva za varstvo rastlin v Jugoslaviji. 12.40 Slovenske narodne v priredbi za zbor in orkester Karla Pahorja. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. — 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 29. JANUARJA — 8.04 Glasoena matineja. 9.05 Za šolarje: Martin Krpan. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Pavel Kumer: Varnost pri delu z motorno žago. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Pesem iz mladih grl«. 14.40 Enajsta šola. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč. -otroci! 19.15 Minute z ansamblom Weekend. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Četrtkov glasbeni večer. ELEKTROkOVINA MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 109, TELEFON (062) 32-250 1 Hi □ Spomini na prihodnost knjiga, ki je razburila svet in postala najbolj brano delo leta 1969! Delo posreduje slovenskim bralcem založba Mladinska knjiga! Ali so bili bogovi astronavti? Utopija naše preteklosti ali problem, ki mu znanost še ni kos. Erich von Daniken je prepričan, da so naše prednike obiskala bitja z drugih planetov, iz drugih sončnih sistemov — in sicer ne enkrat! Gradivo o tem je objavil v knjigi SPOMINI NA PRIHODNOST. Cena: 40 din. Knjigo lahko kupite ▼ vseh knjigarnah, naročite pa jo pri poverjenikih in zastopnikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno tirodajo založbe Mladinska knjiga s spodnjo naročilnico. NAROČILNICA DL-1 Ime in priimek: —,-- Natančen niaslov: Nepreklicno r.«aročam knjigo SPOMINI NA PRIHODNOST. Ceno 40 din bom plačal(a) — naenkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 20 dinarjev — takoj po prejemu računa in položnic na tekoči ra čun Mladinske knjige v Ljubljani 501 1-30/1. Datum: Podpis V TEM TEDNU VAS ZANIMA tedensK6ledap Petek, 23. januarja — Rajko Sobota, 24. januarja — Felicijan Nedelja, 25. januarja — Trpimir Ponedeljek, 26. januarja — Pavla Torek, 27. januarja — Janez Sreda, 28. januarja — Drago Četrtek, 29. januarj — Frančišek Brežice: 23. in 24. 1. angleški barvni film »Burne noči Lady Hamilton«. 25. in 26. 1. ameriški barvni film »Pancho Villa jezdi«. 27. in 28. 1. ameriški bairvni film — »Gola ostrina«. Kočevje — »Jadran«: 23. 1. ameriški barvni film Nevama linija 7000«. 24. in 25. 1. italijanski barvni film »Se za nekaj dolarjev«. 28. 1. ameriški barvni film »Burja nad Washingtonom«. 27. 1. francoski barvni film »Mladi volkovi«. 28. 1. francoski barvni film »Tetoviran«. 29. in 30. 1. francoski barvni film »Prva izkušnja«. Kostanjevica: 25. 1. špansko-ame-riški barvni film »Spremljevalec zlate pošiljke«. Krško: 24. in 25. 1. ameriški barvni film »Nepomirljivi«. 28. in 29. 1. ameriški film »In pride dan maščevanja«. Metlika: Od 23. do 25. 1. ameriški barvni film »Rosemarijin otrok«. Od 23. do 25. 1. ameriški barvni film »Vodič za oženjene moške«. 28. in 29. 1. ameriško-španski barvni film »Spremljevalec zlate pošiljke«. Mirna: 24. in 25. 1. ameriški vojni film »Steze slave«. Mokronog: 24. in 25. 1. jugoslo-vansko-nemški barvni film »Komisar X«. Novo mesto; Od 23. do 26. 1. francoski barvni film »Šeherezada«. Od 27. do 29. 1. ameriški barvni film »Ubijalec brez odgovornosti« POTUJOČI KINO NOVO ME. STO: Od 23. do 27. 1. jugoslo-vansko-nemški barvni film »Win-netou«. Sevnica: 24. in 25. 1. ameriški film »Zakon zločistva«. 28. 1. nemški film »Čakalnica smrti«. Sodražica: 24. in 25. 1. francoski film »Cma Lala«. Trebnje: 24. in 25. 1. ameriški barvni kavbojski film »Jesen Ce-jenov«. iMOTamsii Veroniki Bezek iz Straže pri Novem mestu za dvojno praznovanje vse lepo, predvsem pa zdravja in sreče želita: mama in Maj. da z Romanco. SLUŽBO DOBI IŠČEM UPOKOJENKO ali mlajše dekle za varstvo dveh otrok na domu. Interesentke naj se zglasijo 24. januarja 1970. Pezdirc, Majde Sile, n. h., Novo mesto. SPREJMEM ZIDARJA, starega od 20 do 35 let, in fanta za uk ali priučitev. Plača zelo dobra. Stanovanje zagotovljeno. Naslov * upravi lista (133/70). ZA POMOČ v bifeju zaposlim pridno in pošteno dekle z znanjem kuhe in strežbe. Oskrba v hiši. Bife Ramovž, Titova 225, Ljubljana. MLAJŠEMU MOŠKEMU, ki je po službi, ki jo lahko dobi, pripravljen pomagati na kmetiji, nudim hrano in stanovnje. Franc Šifrer, pošta 2abnica 55 pri Kranju. SLOVENSKA DRU2INA v Italiji (Trevito), z odraslimi otroki, sprejme mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Vprašajte pri inž. Kuharju, Kettejev drevored 33, Novo mesto, tel. 21-292 TAKOJ SPREJMEM vajenca. TV. radio servis, Vinko Plankar, KrSko. BRIVSKO-FRIZERSKO vajenko, ki ima veselje do poklica, sprejme brivsko-frizerski salon Stane Lavrinšek, Krško. GOSPODINJSKO pomočnico iSče družina. Ugodni pogoji. Inž. Lukač, Dolomitska 15, Ljubljana. FRIZERSKO POMOCNICO sprejmem takoj. Naslov v upravi lista (139/70). SLUŽBO IŠČE ŠOFER A, B, C in E kategorije išče zaposlitev v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi 11. sta (118/70). SPREJMEM otroka v varstvo. Mestne njive, blok 8/4, Novo ineeto. MOTORNA VOZILA PRODAM moped T-12, trobrai-nec, Jože Kralj, Paderšlčeva 13, Novo mesto. PRODAM AVTO fiat 600, kompletno spalnico (malo rabljeno) in električni štedilnik TOBI. Pavla Gričar, Dol. Nemška vas 42, Trebnje. UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1968, ter moped na tri prestave. Naslpv v upravi lista (143/70), PRODAM ami 6, letnik 1964. Naslov v upravi lista (144/70). PRODAM dieslov motor na nafto s cirkularjem in mlatilnico s čistilcem. Franc Turk, Gor. Težka voda 13, Stopiče. POCENI PRODAM stroj za izdelovanje strešne opeke. Vinko Mozelj, Sp. Loka 10, Krašnja pri Domžalah. PRODAM ŠTEDILNIK na drva — desni. Smolič, Dol. Straža 12, PRODAM nov plinski štedilnik VESNA z garancijo 24 mesecev. Stanislav Novak, Kamna gora 6, Trebnje. PRODAM PEC na olje KONTAKT 7500. Tinca Povše, Slakova 7, Novo mesto. UGODNO PRODAM malo rabljen novejši kombiniran italijanski otroški voziček. Naslov na upravi Dol. lista. DNEVNO SOBO. dobro x>hranjeno, skupaj s preprogo prodam za 2.500 din. Ponudbe na upravo lista ali popoldne na tel. št. 21-517. ODDAM sobo dvema solidnima dekletoma. Plačilo vnaprej. Eno sobo pa oddam mlajši upokojenki za 8-umo varstvo otroka. Silvo Zagorc, Zagrebška cesta, n. h., (na 2ibertovem hribu). PRODAM PRODAM spalnico, 2 omari, mize, stole. Kristanova 1, Novo mesto. PRODAM GOSPODARSKO poslop. je pri Šentjerneju. Anton Kosmač, Gor. Stara vas 14, Šentjernej. PRODAM VINOGRAD na Vinjem vrhu, četrt ure od Bele cerkve. Martin Udvanc, Gorenja vas 16, Smarjeta. PRODAM KOZOLEC s 4 štanti v Češnicah. Poizvedbe v Zagradu 7, Otočec ob Krki. PRODAM IIIšO v Črnomlju. Naslov v upravi lista (126/70). PRODAM VINOGRAD in zidanico (vikend) v Beli krajini ob asfaltni cesti. Naslov v upravi lista (128/70). PRODAM VINOGRAD v Gradišču pri Trebnjem (eca 12 arov); parcela primerna za gradnjo vikenda — dostop z avtomobilom. Poizve se: Alojzija Kolenc, Dol. Podboršt, Trebnje. PRODAM VINOGRAD (ali dom naspol) v Stra&ki gori (21 arov) in zidanico. Informacije dobite pri Jožetu Zaletelju (pri Luk-čevih), Dol. Toplice 35. Intere. senti naj se čimprej javijo. RAZNO KMEČKI FANT želi spoznati kmečko dekle od 20 do 25 let. Imam precej gotovine. Ponudbe pod »Lepa bodočnost«. PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (zlate žile) Je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to Je rogaški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri HMELJNI-KU, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJKI. NAJBOLJŠE D ARI IX) za vašo nevesto vam pripravi zlatar, Gosposka 5 — Ljubljana (poleg univerze). FOTOATEIJE Erjavec, Ivančna gorica, Stična, se priporoča za fotografiranje porok, portretov in za vsa fotografska dela. Po. naročilu pridem fotografirat tu. di na dom. Fotoamaterjem izdelam v nekaj dnevih. Pošljite filme po pošti. Prvovrstna Izde-lnva, nizke cene, tudi v colorju. PREVAJAM vse dokumente iz francoščine in italiianščine v slovenščino in obratno. Sem uradno za orise# eni sodni tolmač. Bogomil Lilija, Valantičevo 9, Novo mesto Dokumente ipbVo oddate pri DruStvu upokojencev. Januarsko vreme v pregovorih Kakršno bo vreme januarja prvi dan, tak bo potlej ves mali serpan. Kakor drug’ prosene vre-mi: taki sploh so kimovca dni. Ak na svet'ga Pavla sonce sije, tistikrat žito dobro dozori, gornik dosti vina v sode vlije in po volji kmetu se godi. Svetega Pavla če jasno nebć, dobra bo let’na! — že stari pojd. LUNINE MENE 22. 1. ® ob 13.55 30. 1. € ob 15.39 6. 2 © ob 08.13 Dragemu atu in staremu atu Vinku Virantu iz Polja 17 in ljubemu možu Vinku Virantu in sinu Vinkcu iz Krškega za današnji god iskreno čestitajo in želijo še mnogo zdravih let žena Mici, mama, Marija in Jožko z družino. Bratu Pavletu Hrastarju iz Sel, Mirna peč, za 85. rojstni dan in god želita vse najboljše brat Anton in sestra Micka z možem. (^OBVESTILA I KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška. VABIMO na predpustno zabavo v nedeljo, 25. januarja, ki bo v gostilni Bela- cerkev. Za ples in razvedrilo preskrbljeno. Vabljeni! OBVEŠČAM stranke, da zaradi bolezni začasno ne delam redno. Dimnikar Hodnik. MLATILNICE z dvojnim čiščenjem, prevozne — kapaciteta 300 kilogramov na uro, zelo majhne izvedbe — mlatilnice navadne izdelujem. — Sprejemam tudi naročila za žitne mline s samodejno presejalno napravo. Avgust Oset, izdelava poljedelskih strojev, Šentjur pri Celju. EKSPRESNO OČISTI oblačila, vsakovrstno perilo opere Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5. TOPLE KOPELI nudi parno kopališče, Novo mesto, Prešernov trg 5. PREKLIC RAZPISA Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica preklicuje razpis prostega delovnega >«6513 GOSPODARJA STANOVANJSKEGA FONDA, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 30. 10. 1969. Štefan Blažič, Žabja vas 104, Novo mesto, preklicujem, da sem osumil Antona Tramteta, da mi je vzel 100 dinarjev. ZGP MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana Titova 3 poslovna enota Novo mesto a a p o s 1 i za nedoločen ali določen čas TRGOVSKEGA POMOČN!KA za delo v papirnici Novo mesto. Pogoj: pomočnik trgovske stroke. Nastop takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Prošnje pošljite na naslov: Mladinska knjiga, Novo mesto, Glavni trg 9. ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi dragega moža in ljubečega očka, sina, brata in svaka JOŽETA PEČJAKA komercialnega referenta NOVOLESA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, zlasti delovnim skupnostim kolektiva NOVOLES, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, in vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sožalje, pokojnemu Jožetu pa izkazali ljubezen in spoštovanje ter njegov sveži in prerani grob zasuli z vencu in cvetjem. Zahvala govornikom za poslovilne besede in duhovščini za pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Martina, sinko Jožko, ate, mama, bratje, sestra, družini Senica in Pirc ter drugo sorodstvo Z A II V A L A Ob nenadni izgubi našega dragega moda, očeta, starega očeta, brata in strica Feliksa Grandovca člana ZK, SZDL, ZB in ZVVI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo ISKRI Ljubljana in Kranj, TOTRA Ljubljana, govornikom Feliksu Pekolu (ZB Dobrnič), Janezu Mihevcu (ZKJ Trebnje) in Stanku Pleskoviču (lovska družina Dobrnič). Zahvaljujem« se tudi vodstvu osnovne šole Dobrnič, mladini in pionirjeJm za spremstvo' na zadnji poti, godbi Trebnje, pevcem »Svobode« Mirna ter vsem dobrini sosedom za pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvtola! Žalujoči: žena Pepca, sinovi Marjan, Feliks, Ivan, hčerko Pepca, Cvetka, Angelca, Anica, Francka, Štefka, Silya in Majda z družinami in brat Lojze z družino •" fer drugo sorodstvo Preska, Maribor, Kranj Trbovlje, Mirna, Zalog, Slovenska vas, Kukenberk, Vevče, 19. I. 1970 Sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je po težki in mučni bolezni zapustila na^a zlata mama TEREZIJA NOVAK Žalujoči: hčerke Mici, Rezka, Tončka, Angelca z družinami, sinovi Frenk, Lojze, Ivan z družiifeml Piran, šmarjeta, Radohova vas, Ljubljana, Maribor roimnra Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša najdražja in nadvse ljubljena mama in babica JULIJANA MARINŠEK doma na Gorenjem Najtopleje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so na šo mamo spremili v velikem številu in sorodnikom za izrečena sožalja. Posebej se želimo zahvaliti prebivalcem Gorenjega in Stare cerkve za krasne vence in toplo sočutje in pomoč. Hvala rudarski godbi za žalostinke ob sprevodu, gospodu župniku za zadnje spremstvo, posebno zahvalo pa izražamo družini Gorovi, ki je v najtežjih zadnjih dneh povsod požrtvovalno pomagala in noč in dan stregla naši mami. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: hčerka Marija in sin Jože z družinama Logatec, Gorenje, Essen, 11. januarja 1970 Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, ko mi je 20. oktobra 1939 zgorel skedenj, poln dobre krme, kmetijsko orod-jeTn vse, kar Je bilo pod streho. Se posebej se zahv&ljujem sosedom, domačim gasilcem in gasil, cem iz Črnomlja, ki so pravočasno preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Toplo se zahvaljujem tudi KZ Črnomelj, vaščanom Podloga in Draga tuša za podarjeno krmo, vsem tistim, ki so mi pomagali pri sečnji, vožnji lesa. in drugih delih ter So mi priskočili na pomoč pri gradnji novega poslopja. Janez Ilenič, Zorenci 2, Črnomelj Ob težki izgubi drage mame in stare mame MARIJE ERBEŽNIK z Gradišča pri Dol. Toplicah se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali in spre-mill_ pokojnico na zadnji poti. Na j lepšo zahvalo pa smo dolžni sosedom, ki so nam v teh težkih dneh priskočili na pomoč, podjetju Elektro in sorodnikom za podarjene vence ter gospodu župniku za spremstvo. Žalujoči: sin Lojze z tiru. žino Ob nenadni izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in tete BARBARE ŠKOF, roj. ZEPUHAR iz Dragomlje vasi se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom za veliko in nesebično pomoč, tovarišici Mariji Kočevar za poslovilne besede v imenu sosedov, tovarišu Francu Jakljeviču iz Metlike za tople in prisrčne besede ob odprtem grobu ter vodstvom občinskih in krajevnih or. ganizacij za vso pomoč. Prav tako se zahvaljujemo godbenikom in pevcem iz Metlike, še enkrat prisrčna hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči: mož Martin, otro-ci z družinami in dmgo sorodstvo. Ob težki in boleči izgubi naše drage mame TEREZIJA IVANČIČ iz Radovlje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo NO-VOTEKSU — oddelku tkalnica. Žalujoči: sin z družino in hčerka s sinom Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA KRALJA iz Stare vasi pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Škocjana ter sindikalni podružnici VARNOST, Novo mesto Družina Kralj Ob bridki izgubi naše MARIJE OŽBOLT iz Sinuke se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in darovali vence. dr. Janezu Klunu iz Kočevja, ki jo je več let zdravil in ji podaljšal življenje, in župniku iz Hinj. Žalujoči: mož Miha in vsi sinovi ter hči z družinami, posebno sin Lojze, ter drugo sorodstvo Namesto venca, nft grob pokojnega Janeza Jakofčiča iz Gribelj I poklanjajo uslužbenci pljučnega oddelka bolnice Novo mesto Zvezi slepih Novo mesto 164 din. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. Zveza slepih Novo mesto 'fr v LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go&nik (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Doki, Miloš Jakopec, Marian I-oj-an, Marljj* Padovan, Jože Primc. Jožica Tuppcy in Ivnn Zoran. Tehnični urednik: Mar|an Moškon 9 IZHAJA VSAK ČETRTEK - Posamezna številka 1 dinar — Letna naročn‘na- 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev; plačl’iva vnaprej — Za Inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStni prodal: 33 — Telefon: (068)'21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk* CGP »Delo« v Ljubljani.