Naročnina mesečno račun: Ljub- 25 za ^^^ ^^^^^^^^ ^^^ ^F ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijaua ■tvo 40 — ne- ^ ШтШ ШгШ Ш ^^^^ Ш ™ 10.34" za ce- ШВШ Ш| ^^Л Ш ^^Штш^^ Ш Stv шш ш inozemstvo 120 Din _ Ш Uredništvo v ^Тк Uprava: Kopitar- Kopitarjevi nI.6/Ш ^^^^ ^^^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^ jeva 6. telefon .'992 S-srs ^^^S Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Crnomorshi sporazum Turčija in Rusija sklenili važno pomorsko pogodbo - Ali je to sredozemski pomorski sporazum? - Vznemirjenje v Angliji in Pismo iz Pariza Prizadevanje katolikov za spravo med Francozi in Nemci Pariz, 10. marca. Na Vaše vprašanje, koliko je resnice na krat-kobeeednih poročilih mednarodnega časopisja o nekih sestankih, ki da se vršijo med franooakimi in nemškimi katoliki in ki naj bi imeli namen ustvariti moralne predpogoje za končno spravo med obema narodoma, Vam ne morem odgovoriti drugače, kakor to, da se pogovori res vršijo, toda ne šele zadnje čase, ampak, da so se katoliki na obeh straneh Rena že zdavnaj zavedali, da jim pripada naloga in težka odgovornost, da iniciativno posežejo v ureditev francceko-nemških odnosov. Opozoriti Vas pa moram na to, da izraz francoski katoliki in nemški katoliki vsebinsko ne po- i meni isto. Ako namreč govorimo o nemških kato- | likih, potem vedno mislimo na velike, močno or- i ganizirane nepolitične ali politične organizacije z i natančno določenim programom in s strogo defi- ; niranimi smernicami. Posamezniki, ki govorijo v j imenu nemških katolikov, se ue predstavljajo kot ( kakšne izrazite osebnosti, ampak samo kot pred- j stjivniki ideje, katero organizacija izvaja in katero ; oni samo zvesto tolmačijo. Nasprotno je pri fran- | ooskih katolikih. Velikih organizacij, ki bi vršile j neke vrete idejni despotizem nad svojimi pripadniki, Francozi nimajo in bi jih tudi ne sprejeli. V kolikor pa obstojajo organizirani politični pokreti, eo ti le več ali manj izražen odsev, ožja ali širša vibracija izvanrednih katoliških individualnosti, neke vrste šole, ki živijo od duševne rodovitnosti rvojega ideologa. Da preidem zopet na Vaše vprašanje, namreč na stike med francoskimi in nemškimi katoliki, je potrebno, da se takoj spočetka zavedamo, da govorijo v imenu nemškega katolicizma predstavniki, ki čutijo za seboj strnjeno vrsto discipliniranih pristašev, med tem ko vsak Francoz govori prav za prav le v svojem imenu, v imenu ideje, za katero bo šele šel iskat pristašev. Ideja, da bi ee v prvi vrsti verni katoliki, bratje po krstu in po veri, nositelji istih krščanskih dolžnosti vere, upanja in ljubezni, potrudili, da se oba naroda končnoveljavno spravita, je izšla od francoske strani. Ze leta 1920 je stari lev krščan-■ko-demokratičnega pokreta Marc Sagnier — ki je po nesreči v svoji prošlosti zlezel na modernistična tla, a se skesano vrnil — zbiral v osrčju Pariza Nemce in Francoze in s parlamentarne tribune v Imenu katolicizma zahteval sporazum med obema narodoma. Njegov pokret se je sicer nadaljeval v letnih kongresih v Freiburgu, na Dunaju, v Berlinu in v Parizu, toda že imenovani modernistični pečat na spominih Marc Sagnierja je gibanju odmeril zelo ozke kroge. Mnogo močnejši je bil pokret, ki je izšel iz vrst Katoliške umije za študij mednarodnih vprašanj, toda dejstvo, da si je ta unija prepovedala obravnavati vprašanja, ki ne spadajo direktno v območje Društva narodov, je razmah gibanja v širino skoroda onemogočil. Koncem 1930 šele so se začeli v Berlinu na iniciativo francoskih katolikov razgovori na širši podlagi, ko je Nemce že zastopal katoliški centrom, Francoze pa večkratni minister François-Maršal in ko sta se posvetovanj udeležila že »Volke-Verein« in »Action Populaire« v imenu obojestranskih socialno-kulturnih organizacij. Meeeca februarja so nemški katoliki vrnili obisk v Parizu in ob tej priliki so se res vršili dalekosežni razgovori. Menda je sploh prvič v razdobju od 1870 do danes, da eta se skupnega sestanka udeležila oficielno predstavnik centruma in zastopnik francoskih krščanskih demokratov, ki so prva politična formacija francoskih katolikov na parlamemtarnih tleh. V javnost od sestankov ni prišlo mnogo, ker katoliki ne vidijo nikake potrebe, da bi delali reklamo za nekaj, kar je samoobsebi razumljivo, svobodomiselno časopisje pa bi najraje zamolčalo vse o prizadevanjih katoličanov za izpostavitev zdravih razmer v Evropi, naloga, katero hoče framasonstvo zaenkrat monopolizirati. Prvi zunanji uspeh februarskih sestankov je serija javnih predavanj, ki se je začela ravno nocoj ln katera organizira francoski narodni študijski odbor. Namen teh predavanj je, poklicati avtor.izirane tolmače nemških katolikov, da pred francoskim publikom javno in brez prikrivanja obrnzlože fran-cosko-nemški problem iz izključno verskega stališča. Tako sta na sinočnjem predavanju nastopila kar dva poslanca nemškega centruma, Joos in gdčna Helena Weber, ki sta s priznanjavredno odkritosrčnostjo potegnila meje nacionalizmu, kjerkoli je v nasprotju z večnimi moralnimi načeli ljubezni in pravice. Od francoske strani je govoril ravnatelj »Action Populaire«, R. P. Desbuquois, eden med najbolj agilnimi francoskimi katoliki (Desbuquois je duhovnik Jezusove družbe), ki je z neizprosno ostrostjo in strogostjo kritiziral dosedanjo čisto politično-nacionalno razumevanje nemško-frnncoskega vprašanja in zahteval, da mora katolicizem, kakor ,>o-vsod drugod, tako tudi v mednarodni politiki okušati pobijati poganska naziranja o omnipotenci na-cije nad zahtevami božjega in naravnega prava. François-Marsal ln Bolssart tudi sodelujeta. Ti sestanki se mi zdijo vredni, da Vas nanje opozorim. Tu ne nastopajo več vizijonarji in preroki, tudi ne politični ali verski sentimentalisti, sedaj so prvič prišli skupaj možje, katerim je javno delovanje dalo zmisel za realnost in čut za to, kar je mogoče brez pretiravanja in kar ni mogoče brez škode in ki imajo pred seboj cilj, katerega ne epusle izpred oči. Kakor je človeška dušn po svoji naravi krščanska, tako je tudi res, da snmo rešitve, ki so izrazito krščanske v evoji zamisli in v obliki, odgovarjajo Istambul, 12. marca. or. (Lzv. Slov.) Iz An-gore poročajo, da sta te dni sovjetski veleposlanik Surič in turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej podpisal zelo važno jx»godbo glede na bodočo moč obojih vojnih b rodovi j v Črnem morju. Važnost tega dogodka pade v oči, če pomislimo, da pade samo par dni za sporazumom med Francijo, Italijo in Anglijo z ozirom ua Sredozemsko morje. Za enkrat imamo vtis, da tukajšnji politični krogi namenoma podcenjujejo pomen črnomorskegn sporazuma ter da so tudi časopisju dali tozadevna navodila. Do sedaj niti en važnejši časopis ni prinesel meri-torične ocene o novi pogodbi, ki naj bi bila, f>o trditvah anatolske agencije, samo neka izjx>-polnitev sovjetsko-1 urške |>ogodbe iz 1. 1925 in dopolnilnega protokola od decembra 1929. Niti sovjetska niti turška vlada do sedaj še nista dali oficijelnega obvestila o vsebini nomorske pogodbe, vendar f>a je Vaš dopisnik v stanju poročati točno in iz zanesljivega vira, da velja ta pogodba »za vse Črno morje in zn vse k njemu pripodnjoče votle.« Naravno vzbuja ta nenavadna in po|>olnomn nejasna stilizacijn največjo pozornost v inozemskih diplomntičnih krogih, ki so bili po večini presenečeni, ko se je objavil v časopisju goli fakt podpisane ceremonije. Katere so »k črnemu morju pripadajoče vode«. Ali smemo vračunati snmo Azovsko morje, ali pn bo treba nasprotno prištevati v območje črnega morja tudi Bospor, Marmaro, Dardanele in celo Egejsko morje? Vsebinsko ima jx>podba zanimive točke. Obe državi, ki si uvodoma zatrjujeta neomah-Ijivo prijateljstvo in enakomočno voljo do miru, se zavežeta, da ne bosta niti zgradili, niti v inozemstvu kupile nobene nove enote, ki bi dosedanjo moč njihovih brodovij v Črnem morju in v tja pripadajočih vodah pomnožile, brez pred- hodnega medsebojnega sporazuma. Vsaka sprememba moči vojnih brodovij se mora drugi dr-žavi-podpisnici javiti 6 mesecev vnaprej. Na zunaj napravlja črnomorska pogodba vtis, da je podobna grško-turškemu sporazumu, ki sta ga podpisala Ruždi bej in Venizeloe 28. novembra lanskega leta. V kakšni medsebojni zvezi sta ti dve pogodbi in v kakšni zvezi sta z ureditvijo razmerja vojnih brodovij Anglije, Italije hi Francije v Sredozemskem morju? V diploma-tičnih krogih se odkrito namigava, da Italijanski pristanek na rimski pakt v- -darle ni bil popolnoma odkritosrčen in da je Italija obdržala eno karto i »od mizo. Veriga pomorskih pogodb, ki se stekajo iz Rima v Atene, iz Aten v Angoro in od tam v črno morje, zelo glasno govori v prilog onih, ki pravijo, da si je Italija s temi pogodbami zavarovala hrbet in si zasigurala kontrolo nad vzhodnim delom Sredozemlja in dn bo sedaj imela proste roke Izrabiti količino, na katero je ▼ Rimu vsled angleškega pritiska pristala, izključno le v organizaciji pomorske fronte proti Nemčiji. Nadalje je Vaš dopisnik zvedel od angleškega pomorskega atašeja v Stambulu-Angori, da si angleška admiraliteta ne more razlagati, kaj pravzaprav ta pogodba stvarno doseči hoče, ko je vendar ugotovljen . da Turčija nima niti enega vojnega pristanišča v Črnem morju niti se tam nahaja kaka enota njenega vojnega brodovja, med tem, ko je znano, da jih ima Rnsija celo vrsto in da razpolaga tudi z močnim bro-dovjem, med katerim se nahaja tudi drednavt »Pariškajn Komuna«, prepeljan pred malo več kakor enim letom iz baltiškega zaliva. Iz privatnih virov se razširjajo vesti, da je tudi italijanski veleposlanik v Aogori prisostvoval pogajanjem in da so se na njegov pritisk pospešila in da pomeni črnomorski spora- odgovor na v Romuniji zum nekako revanšo za koncesije, ki jih je Italija morala dati v Sredozemskem morju. To bodo več ali manj fantazije, ki so pa odpust-Ijive za onega, ki ve, v kakem razgretem položaju se nahaja bližnji orijent, ki se politično šele organizira in orijentira. London, 12. marca. os. Reuter poroča iz Carigrada, da sta Turčija in Rusija (»odpisali važen protokol glede na brodovno moč v črnem morju. Vsebina pogodl»e še ni mana. »Times« se izražajo zelo previdno o novi pogodbi, vendar se jim zdi čudno, da se sklej>a (»osebna jx»godba »o moči brodovij v Črnem morju, kjer Turčija priznano nima niti ene ladje.« Turčija, da bo morala [»azljivo zasledovati sovjetsko pomorsko politiko. Bukarešta, 12. marca. or. V vladnih krogih je zbudila velikansko presenečenje vest o pomorskem sporazumu sklenjenem v Angori med Turčijo in Sovjeti. Os je očividno naperjena proti Romuniji, tnko sc glasijo komentarji, ker Rusija bo odslej neomejena vladarica nn črnem morju in romunskn obal je izpostavljena največji nevarnosti. Moskva, 12. marca. AA. Sovjetsko časopisje ostro komentira prisotnost angleškega admirala Hendcrsona v Bukarešti ter pravi, da bo angleški admiral organiziral pomorsko oporišče v Konstanci. Listi omenjajo, da romunsko časopisje ne piše niti besedice o tem, ter poudarjajo miroljubnost Rusije, ki jc sklenila s Turčijo pomorsko razorožitveno pogodbo. Atene, t2. marca. AA. Listi posvečajo svoje uvodnike jxymorski pogodbi, ki je biln sklenjena med Sovjetsko Rusijo in Turčijo. V tej zveoii predlagajo, naj bi tudi Grčija okrepilu svoje stike z Rusijo, ker bi trgovske zveae med obema državama v veliki meri koristile predvsem Grčiji. Papeževa velikonočna poslanica po radiju Rim, 12. marca. a. — Is dnbro informiranega vira zvemo, da bo papei Pij XI. naslovil velikonočno poslanico na ves svel polom valiknnske radio-postaje in sicer na veliko soboto v trenutku, ka pri gloriji zopet zapojo zvonovi. Osebne vesti Vatikansko mesto, 12. mnrea. ž. Opolnomočeni minister Jevrem Simič je bil v nedeljo sprejet od sv. očeta. K zakonu o zdravnikih Belgrad, 12. marca. AA. Na osnovi § 26. za» kona o zdravnikih specialistih za ustne in zobne bolezni in zobotehnikih je podpisal minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za notranje zadeve in ministrom za trgovino in industrijo pravilnik za uporabo §§ 10., 17., 18. in 19. zakona o zdravnikih specialistih za ustne in zobne bolezni in zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930. Ahmed Zogu I. na varnem Milan, 12. marca. kk. Kralj Zogu bo ostal dva dni v Benetkah, kjer so bile odrejene obsežne varnostne odredbe. Na kolodvoru ga je sprejel poveljnik brodovja, admiral Fiorese. Kralj bo nadaljeval potovanje v Drač na italijanski vojni ladji »Quarto«. Dunaj, 12. marca. kk. Dasi je kralj Zog* že odpotoval z Dunaja, se bodo nllianski emigranti vendarle izgnali z Dunaja, med njimi baje tudi bivši albanski ministrski predsednik Priština bej. 30 inžen. mest razpisanih Belgrad, 12. marca. AA, Ministrstvo za gradnje potrebuje 20 do 30 inženjerjev in arhitektov, Prošnje z vsemi prilogami in listinami po čl. 12. zakona o uradnikih in ostalih nameščencih civilnega reda je treba predložiti personalnemu odseku do 25. marca t. 1. Jugoslov. zdravniki na Poljskem Varšava, 12. marca. AA. Jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič je včeraj popoldne svečano sprejel jugoslovanske zdravnike, ki so na po-setu na Poljskem. Obenem z njimi je sprejel tudi več zastopnikov poljskih zdravniških krogov. Tržačani zopet ponižani Trst, 12. marca. Veliko pozornost je zbudila v mestu vest, da je bil odstavljen prvi občinski tajnik Cuverlizza in na njegovo mesto imenovan neki priseljenec iz južne Italije. Vest se je naglo razširila po mestu. Tržačani se smatrajo zopet globoke ponižane. V državnih uradih so že davne vsa vodilna mesta zasedli »pristni« Italijani, edino občina je ostala še nekakšna postojanka tržaških Italijanov. Občni zbor delničarjev PAB Belgrad, 12. marca. AA. Skupščina delničarjev Privilegirane agrarne banke bo 28. marca ob 9 dopoldne v Belgradu v bančnih prostorih. Rad: udeležbe na skupščini je potrebno deponirati akcije do 18. t. m. pri Narodni banki ali Poštni hranilnici v Belgradu in filijalkah v državi ali pri Državni hipotekami banki ali Privilegirani agrarni banki v Belgradu. Kolonizacija slovenske Katolištvo je tudi ogroženo Dunaj, 12. marca. »Reichsjiost« je priobčila zanimivo pismo s Koroškega, v katerem popisuje priseljevanje nemških kolonistov v »dvojezične« (slovenske!) kraje na Koroškem. Dopisnik sicer hvali akcijo lleimatbunda, ki stremi za tem, da se s kolonizacijo vzame Slovencem zadnji košček rodovitne zemlje, mora pa na drugi strani ugotoviti, da so Nemci iz Rajha prinesli s seboj tudi protestantstvo, in da nekateri izmed njih prnv živahno agitirajo zn Lutra tudi med katoličani. »Reichspost« obžaluje, dn je med priseljenimi Nemci prav malo katoličanov in poziva Heimntbund, da pri izberi nemških kolonistov da prednost katoličanom. List poudarja, da je Heimatbund pričel s sistematičnim naseljevanjem Nemcev iz Rajha šele tedaj, ko je videl, da je koroška zemlja ogrožena po neki tajni organizaciji, ki jo vzdržujejo baje slovenski krogi v Jugoslaviji in ki bi bila v zadnjem času pričela nakupovati [Posestva, ki so na prodaj (!) Doslej je prispelo na Koroško 109 nemških družin, skupno s 300 člani. Od teh se je 55 družin naselilo v slovenskih krajih. Samo v letu 1930 so Nemci po posredovanju koroškega lleimatbunda nakupili 950 oralov zemlje. V splošnem so Nemci pokupili doslej 4811 oralov zemlje v vrednosti 4,592.000 šilingov. Priseljeni Nemci so si osnovali v Celovcu lastno organizacijo, ki je nedavno imela letni občni zbor. Poročevalec je ugotovil, da je bilo preteklo leto kljub kriza zelo ugodno za koloniste. Nemški kolonisti ostanejo najraje v dolini in iščejo rodovitna jx>Ija okoli Celovca in Velikovca. Zadruga - vir ljubezni Nastopno predavanje dr. Korošca Belgrad, 12. marca. 1. Danes dopoldne je imel novoimenovani honorarni profesor za zadružništvo na kmetijski fakulteti belgrajskega vseučilišča dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik in dolgoletni predsednik Glavne Zadružne zveze nastopno predavanje. Kljub temu, da je bilo predavanje najmanj reklamirano, se je zbralo k predavanju toliko poslušalcev, da so napolnili celo dvorano. Mnogo jih je celo moralo oditi radi pomanjkanja prostora. Kmalu po 8 zjutraj je prišel dr. Korošec. Fakulteta se nahaja nasproti poslopja tehniške fakultete. Brez vsakršnih akademskih ceremonij je pričel s svojim nastopnim predavanjem, burno pozdravljen od poslušalcev. V kratkih besedah je orisal celotno zgodovino našega zadružništva med Slovenci, Hrvati in Srbi. Ob koncu pa je izrekel te-le jedrnate besede in misli: »Po vojni je zadružrištvo zelo mnogo trpelo radi oscilacije valute, radi osiromašenfa ljudstva ter nastalih gospodarskih razmer in radi pojavov, ki so se pojavili med zadružniki samimi. Ni bilo več discipline, ali pa se je ta zelo poslabšala. Egoizem je bil silnejši od altruizma. Poštenje je postalo redkejše in redkejše med zadružniki Kljub temu pa je zadružništvo preživelo to krizo in dobilo novega razmaha in novega povzdiga. V Jugoslaviji so se pokazale tudi težave, ki so izvirale iz sestava države same. Heterogenost v gospodarskih, socialnih in kulturnih prilikah, so skozi stoletja odtujevale posamezne dele naše države v zasebno političnem in upravno pravnem okviru. Vse to je dalo povoda, da se je jugoslovansko zadružništvo razvijalo bolj heterogeno kot pa enotno. Zadružna misel je ostala čista, jasna in nekompro-mltirana. Najboljši zdrevalk za tako heterogenost in razdvojenost ro čas, svoboda in dobra volja za pravilno grupacijo in najboljše funkcioniranje zadružništva. Lahko se reče, da so se tendence v tem smislu vedno bolj fačale. nujnostim, katere ustvarja sožitje narodov drug jm>-leg drugega. Slednjič bo le krščanstvo, iziražvio brezkompromisno, ustvarilo v Evropi predpogoje za konstruktivno dobrohotno sodelovanje narodov tudi na političnem polju. Samo žal, da to spoznanje tako počaei prodira. Čeprav je zadruga gospodarska organizacija, da zadovolji realne zahteve, vendar zahteva mnogo žrtev in mnogo idealizma. Zadrugo fe povsod rodila ljubezen do naroda pa tudi do vseh ljudskih slojev. Povsod so zadruge ustanavljali najide-alnejši ljudje. Idealisti, oziroma nosilci zadružne misli so bili ljudje utopističnih idealov, velikih idealov. Brez žrtev, brez ljubezni do drugih se ni rodilo ni£ velikega na svetu. Če pa se je rodilo, fe hitro minulo in izginilo. Zadružna misej je stara polnih sto let. Korak za korakom si je osvajala narode po celem svetu. Gotovo je, da bo imela končno popoln uspeh pri novi ureditvi socialnega in gospodarskega stanja na svetu. Po vojni so vsi socialni problemi postali nesigurni in nejasni. Le zadružna misel je edina ostala čista in nekompro-mitiran a.« Dr. Korošec bo odslej imel svoja predavanja vsak četrtek. Za svoje slušatelje bo priredil skripta. O Panevropi London, 12. marca. kk. Glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drumond je dospel danes v London na razgovore o bodoči razor-jžitvoni konferenci. Smatra se, da se bo prihodnji teden z zunanjim ministrom Hendersonom iieljal v Pariz, kjer se bo Henderson udeležil posvetovanj o evropski uniji. London, 12. marca. AA. Zunanji minister Henderson bo odpotoval v Pariz 24. marca, da prisostvuje sestanku organizatoričnega odbora anketne komisije za evropsko zvezo. To je preliminarni sestanek o Briandovem načrtu glede zveze evropskih držav. Berlin, 12. marca. 1. V uradnih krogih se démentira vest, da bo Curtius prišel na konferenco komisije za proučevanje evropskih vprašanj v Pariz. Javlja se, da bo na to konferenco prišel državni tajnik Simson. Da Curtius ne gre v Pariz, se razlaga tako, da je položaj tako napet, da ne more zapustiti države. Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno .Ponekod zjutraj velik mraz. Župnik Kejec koniinîran Iz Gorice nam je prispela kratka veet, da je bil svetokrižki župnik Kejec koufiuiran. V slabotnem in popolnoma osivelem župniku si je torej izbral prvo žrtev med slovensko duhovščino na Goriškem. Ta novica bo gotovo hudo zadela vse primorske izseljence, našo duhovščino in naše znanstvenike, ki jim je znana nežna osebnost evetokrlžkega župnika po njegovem kulturnem in znanstvenem udejstvovanju ter njegovem res svetniškem življenju. S konfinacijo župnika Rejca je hotela zadeti in preplašiti vso slovensko duhovščino, saj je znano, da je bil pregnani župnik pri oblastvlh na glasu kot steber nezlomljivega moralnega odpora katoliške duhovščine. Župnik Kejec je bil prvi izmed slovenskih duhovnikov na Goriškem, ki so bili »policijsko po-svarjeni«. Policijski ravnatelj Modeetl ga je preteklo poletje pozval k sebi. ga grdo ozmerjal in mu dal podpisati zapisnik, iz katerega je bilo razvidno, da je bil policijsko »j>osvarjen<. Dejanj, kl jih je obtoženec zagrešil, zapisnik ni omenjal, ker slone takšna policijska postopanja na samih ne-oenovanih ovadbah, ki bi jih obtoženec z lahkoto ovrgel, ako bi mu bila dana možnost obrambe. Kmalu potem se je goriški kvestor na isti način znesel nad župnikom Fonom iz Ajdovščine, dekanom Pavlinom iz Kobarida, župnikom Pahorjem iz Mirna in prof. Terčeljem iz Gorice. Morda bi bilo ostalo le pri »svarilu*, ako bi ne bil župnik Rejec postal žrtev nove ovadbe. Dne 4. novembra, to je na dan fašistične proslave zmage, se je po naročilu občinskega načelnika vršila v Sv. Križu javna služba božja. Župnik Rejec je občinskega načelnika Grazianija izreČno vprašal, ali naj bi bila to javna služba božja za vse občane ali samo za šolske otroke. Občinski načelnik mu je odvrnil, da gre za javno službo božjo. Župnik je o tem obvestil organisa Crnigoja. ki je pripeljal na kor redni dekliški zbor. ki je meti sv. mašo pel v slovenskem jeziku. Že ko se je sv. maša pričela, je pater Zefferino iz svetokriikega samostana (ka- mor eo se po izgonu slovenskih kapucinov priselili Italijani), pripeljal v cerkev šolske otroke, ki jih je bil naučil nekaj italijanskih nabožnih pesmi. Med darovanjem je pater odšel k organistu ua kor in mu prigovarjal, naj neha igrati, da bodo otroci lahko peli v italijanskem jeziku. Organist se je seveda obotavljal, češ, da nima v tem pogledu ni-kakih navodil od g. župnika. (Cemigoj je bil kmalu nato radi tega konfiuiran za eno lelo.) Do povzdigovanja je pel še redni cerkveni zbor v slovenskem jeziku. Po povzdigovanju je pater intoniral z otroci italijansko peeem, ki je pa otroci niso mogli poprijeti, Čeprav jo je pater trikrat začel, in so pras-nili v smeh Ostali verniki so se seveda zgražali Priprave za pomorsko razorožitev Nove gradbe bojnih ladij liondon, 12. marca. AA. V državnem zboru je prvi lord admlralitete Alexander izjavil, da bo Anglija zgradila dve križarki tipa Leander po 5000 ton, enega vodilelja rušilcev, osem rušilcev, Sliri korvete in tri podmornice. Berlin, 12. marca. A A. Državni minister ta obrambo je v razpravi o proračunu vojnega ministrstva energično zagovarjal potrebo nove kri-žarke. Gradnja te vojne ladje je posebno važna za obrambo Nemčije v Vzhodnem morju, ki je po svetovni vojni postalo važna strateška postojanka. Pomen te postojanke je postal še večji po nesrečni ureditvi mein nn vzhodu. Minister je zaključil svoja izvajanju s tem, da bo vztrajal pri svoji politiki in da z njo stoji in pade. farlz, 12. marra. A A. Briand Je Izjavil v zunanjih odborih parlamenta, da priznava pomorski sporazum z Italijo Franciji približno tolikšno tonažo, da po mnenju tehnikov zadošča za varnost francoskega imperija Hkratu pa Je ta pogodba važen sporazum na mednarodnem torišču, ki bo olajšal delo bodoče razorožitvene konference. Mornariški minister Dummond je nato najprvo pojasnil kolikšne so potrebe francoske mornarice. Tokio. 12. niarm. A A. List »feugaj« ugotavlja, da je bila z novo pomorsko jiogodbo med Italijo, Francijo in Anglijo Franciji priznana ogromna to-naža podmornic, čeprav so Japonsko na Londonski konferenci prepričevali, naj odstopi od svojih zahtev glede tonaže podmornic. Navzlic temu pa je po mnenju tega lista nova pogodba važen korak k mednarodnemu miru. V tej oceni se zrcali obče stališče japonske politike k svetovnim vprašanjem. Pariz, 12. marca. kk. Italijansko brodovje osmih torpednvk je priplulo danes v alžirsko pristanišče. »Temps« imenuje ta prvi oficielni obisk kratko po podpisu mornariškega dogovora manifestacijo složnosti Francije in Italije v Sredozemskem morju. Predvidene so velike svečanosti zn sprejem. Berlin, 12. marca. ž. V proračunskem odboru je bil snoči z meščanskimi glasovi proti komunističnim sprejet vojni proračun. S tem ie votiran denar za gradnjo križarke »B«. Kako Danci po im ujejo razorožitev Kopenhagen. 12. marca. AA. Sinoči je danska skupščina po dolgotrajni debati s 77 proti 64 odobrila zakonski nnčrt o razpustu danske armade in vojne mornarice. Bojne sile bodo nadomestili z oddelki obmejnega orožništva ter z malimi Indjami ribiške policije. Danska je prva država na svetu, ki se je popolnoma razorožila. Pred demisijo francoske vlade? Paril, 12. marca. kk. Tekom noči bo najbrže prišel v parlamentu na razgovor tudi škandal družbe Aéropostale, v kateri je težko kompromitiran finančni mlitiider Flandin. Vlada «lccr natierava odgoditi razpravo o čl. 18 finančnega zakona, ki se nanaša in konvencije z zrakoplovnimi družbami, vendar ni verjetno, da bi g tem prodrla. Več ministrov je interveniralo pri Flandinu, da bi prostovoljno od-t".pil, toda poskusi so ostali brezuspešni. Flandin še ni zgubil upanja, da bi se izrezal Iz afere. Že sedaj je gotovo, da Laval ne bo pustil, če bi prišlo do te razprave, da bi se vlada kousoli-dirala s Flandinom. Ce bi bila Flandinu izglasovana nezaupnica, bi moral ves kabinet izvajati posledice, vendar ima Laval vse jxigoje, da mu bo ^overjena se?' va nove vlade. Sence pomorskega sporazuma Parii, 12. marca. kk. V glavnih mestih treh slgnatarnih držav londonske jiogodbe francosko-italijanskl kompromis ni ostal brez odjxira. Da ne bi bil ogrožen tako težko doseženi sporazum, so se angleška, ameriška in japonska vlada sicer odrekle formalnim ugovorom, ne dopuščajo f« nobenega dvoma, da smatrajo ta kompromis samo za začasen. Prh'ržale so si pravico, spraviti ta kompromis ponovno na razgovor prihodnje leto na mednarodni razorožitveni konferenci. Posebno je Anglija že čislo formalno prijavila, da bo v Ženevi protestirala proti višini tonaže francoskih podmornic in da bo v primeru, če se ta tonaža ne bo znatno znižala, prisiljena, sklicujoč se na varnostno klavzulo londonske jiogodbe, zvišati tonažo lastnih rušilcev. Pri lem nc bo imela na svoji strani samo Japonske in Amerike, temveč najbrž v»e male pomoreke države, in rcsignlrani komentarji pariških listov že danes pripravljajo javnost na to, da se bo moraln Francija že v enem letu pripraviti na novo redukcijo svojega brodovja. Angleški kapital želi k nam Split, 12. marca. ž. Neko angleško podjetje namerava kupiti ladjedelnico Jug in jo moderno preurediti. Poleg tega nameravajo Angleži zgraditi tovarno za vagone. Vsi delavci razen strokovnjakov bi bili domačini nad patrom. Da bi pohujšanje čim bolj omilil, je župnik pozval k sebi cerkovnika in mu naročil, naj patru s|>oroči, da ga prosi, naj poskrbi, da bodo otroci lepše peli; iz previdnosti je cerkovniku zabičal. naj patru pove, da on italijanskega petja ne prepoveduje, pač pa samo želi, da bi otroci lepše peli. Cerkovnik je to patru sporočil vpričo šolskega voditelja. Pater je o dogodku brž poročal goriški policiji ln sicer čisto napačno, češ, da je župnik Rejec prepovedal italijansko petje. Na podlagi le r»lrove izjave, ki jo je policijski uradnik vzel na zapisnik in jo je pater tudi podpisal, in na podlagi neke druge ovadbe patra gvardijana, Češ. da jo župnik Kejec pridigal o sv. Cirilu in Metodu v protidržavnem duhu, je kvestor Modcsti predlagal župnika v konfinacijo. Ker je bil takratni j>refekt Dompierl s kvestorjem v stalnem s]H>ru in ker se mu je slabotni duhovnik vendar zasmilil, se nI mogel odločiti za konfinacijo in je vse zadevne lisline predložil osrednji vlndi e predlogom, naj v zmislu konkordata stopi v stik z Vatikanom. Zadevo je res obravnaval Vatikan in zanjo se je posebej zanimal papežev vizitator; splošno mnenje je bilo, da je prav prihod papeževega odposlanca preprečil Rejčevo konfinacijo. Zdi se, da je goriški kvestor Modesti zadnji demonstrativni »napade (eksplozija s smodnikom napolnjen" steklenice) na svetokrižki samostan porabil za to, da je zopet predlagal konfinacijo župnika Rejca. V konfinacijo je gotovo privolila ludi osrednja vlada, ker bi se goriški prefekt Tiengo sicer ne upal poseči •/ zadevo, ki je tvorila predmet pogajanj ined Vatikanom in vlado, in to še v času napetosti, ki jo je izzvala okrožnica jugoslovanskih škofov. (Celo v času povsem normalnih odnošajev med Vatikanom in Italijo je puljski prefekt vprašal osrednjo vlado za odobritev konfina-cije župnika Essicha iz Kort.) Ves potek stvari kaže, da je hotel s tem aktom odgovoriti na odločno zadržanje Vatikana v zadevi omenjene okrožnice, in da se napovedujejo slovenski duhovščini v Italiji hudi dnevi. Gandhi îz'ctl'a London, 12. marca. kk. Gandhi je izjavil v Ahmedabadu zastopnikom listov glede Baldwino^e izjave: Konservativci se sedaj ne morejo več udeležiti indske konference pri okrogli mizi. Kongres je v svojem stremljenju, čimprej doseči neodvisnost Indije, pojwlnoma nezaupen nasproti vsem jo-skusom zavlačevanja in ne bo dovolil nobenih zavarovanj. ki niso v interesu Indije. Zavarovanja, o katerih se razpravlja v Londonu, pa gotovo niso v interesu Indije. Nova indska konferenca London, 12. marca. kk. Minister za Indijo VVed-gewood je sporočil v poslanski zbornici, da je vlada opustila prvotno misel, poslati v Indijo parlamentarno delegacijo, wer se je nabralo mnogo dela -v parlamentu in so razmere v Indiji še premalo razčiščene. Namesto tega namerava sklicati jeseni novo indsko konferenco v London, katere se hodu topol udeležili ludi Gandhijevi pristaši in člani indskega narodnega kongivsa. Iiaîomadjarske spletharije Budimpešta, 12. marca. A A. MTI poroča, da je izključni cilj sedanjih pogajanj v Rimu v tem, da se poiščejo olajšave, ki bi mogle pospešiti trgovino med Italijo in Madžarsko. Te olajšave so mišljene .lasti za tranzitno blago, za železniške tarife in za plačilo in kreditiranje trgovskih predmetov. Pogajanja slone na načelih svojcčnsnih konferenc v ženevi in Pari/u. Zalo jih ni mogoče spraviti v zvezo s kakšnimi p referenčnimi stremljenji, kakor trde nekateri listi. Tajinstven umor na Madlarskem Budimpešta, 12. marca. ž. Vse madjarsko časopisje poroča o velikem umoru v Solnoku. V vlaku so našli kovček, v katerem je bilo truplo 18—20 letne mladenke. Ugotovilo se je, da je bil kovček prinesen v vlak v llntvanyu. Domnevu se, da je bil umor izvršen v Budimpešti. Nato je bilo truplo pripeljano v Ilatvany, kjer je bilo prinešeno ali vrženo v vlak, ki vozi proti Solnoku. Vee madjarski tisk sc obširno bavi s tem dogodkom in zahteva energično preiskavo. Zvedelo sc je, da je jiolicija zločinccm že na sledi, komplot v Španiji odkrit Pariz, 12. marca. kk. I la vas j»oroča, da je bil odkrit nov revolucionarni komplot v Španiji, ki je nameraval osvoboditi politične jetnike iz trdnjave v Jaci. Nameravali so tudi zažgati sodno poslo|»je v Jaci. kjer se nahajajo sodni spisi o udeležencih dcceiubersko révolté. Hoteli so napasti tudi špansko obmejno stražo pri železniškem tunelu Confranc, da bi na ia način zarotnikom odprli prost umik v Francijo. Veliko prebivalcev mesta Jaci je zapletenih v komplot. Aretiranih je bilo 20 tujcev, ki so kot trgovski potniki prišli v razne kroje tamkajšnje okolice. Z oddelki iz Madrida in Saragose je bila okrepljena policija v Jaci, ker se 13. marca začne sodna razprava proti udeležencem vstaje kapitana Galana. Velik požar v Zagrebu Zagreb, 12. marca. i. Nocoj ob 1 ponoči je izbruhnil požar na Zavratnici v tovarni za nogavic« in zamaike. Alarmirani gasilci «o se takoj podali na kraj nesreče. Ogenj se je bil že znatno razmahnil in zajel vso zgradbo. Goreča streha se je podirala. Gasilci so ob življenjski nevarnosti I gasili. Pri tem sta dva gasilca zadela ob električni tok. Vendar se je njunim tovariiem pravočasno posrečilo ju rešiti. Tudi je neki zid grozil pod seboj pokopati gasilce. Končno se je posrečilo požar lo-kalizirati, ker so bile vse okoliške hiše pokrite z debelim snegom. Okrog ognja se je zbrala velika množica ljudstva, tako da je policija z največjim naporom vzdrževala red. Ob 2 zjutraj se je gasilska straža ojafala, vendar je požar uničil celo poslopje. Radi tega je nad 200 delavcev brez dela. Skoda znaša nad 6 milijonov dinarjev. Tovarna je bila zavarovana pri zavarovalnicah Sava in Var-dar. Policija ie danes pričela s preiskavo, da ugotovi vzrok požara. Koncert v proslavo Sattnerjeve 80 letnice Ljubljana, 12. marca Nocoj Je bil v Unionu slavnostni koncert v proslavo 80letnice skladatelja p. liugoliiia Satine r j a. Koncert je priredila ljubljanska Glasbena Matica, sodeloval je oj>erni orkester, orkestralno društvo in pevski zbor Glasbene Matice, dalje oj>er-na solistka Vera Majdičeva, operni pevec Josip Križaj iz Zagreba in Ljudmila Vedralova. Prva točka sjjoreda je bila Beethovnova uvertura -Leo-nora«, nato pa je imel slavnostni govor p. dr. Gvido Rant, ki je slavil jubilantove zasluge za slovensko glasbo in kulturo. Potem pa se je Izvajala p. Sattnerjeva kantata »Oljki«. Občinstvo je slav-ljenea navdušeno pozdravljalo in njegova skladba je bila sprejeta z živahnim aplavzom. Koncert je bil nabilo jx>lno obiskan, kar j>omeni ogromno priljubljenost sivolasega Jubilanta in njegove umetnosti pri slovenskem glasbenem občinstvu. Več jutri. Strahoviti snežni viharji v Nemčiji Augsburg, 12. marca. kk. Radi izrednih snežnih žametov na Bavarskem je Augsburg takorekoč odrezan od vsega prometa. Skoraj na vseh progah so ostali vlaki v snegu. Brzovlak Dortniund—Mdnchen je imel šest urno zamudo. Na progi Mertingen— VVertingen je pomožna lokomotiva zapeljala v osebni vlak. ki je obtičal na progi. Tri osebe so bile težko ranjene. Tudi mnogo avtobusov v Augn-burgu in okolici je na poti obtičalo v snegu. Berlin, 12. marca. AA. V vsej Nemčiji in v drugih krajih Evrope divjajo strahovit- -»nežni viharji. Na mnogih cestah so ukinili poMni avt-jpm-met. .Mednarodni brzovlaki iz Pariza ao prispe'1 v Berlin z velikimi zamudami. Poštni in v>tn:šk' zračni promet je po večini ustavljen. Iz Revala poročajo, da pogrešajo 48 lovcev na tjulne, ki so lovili na estonskem otoku Kyno». Foje se, da so našli smrt v snežnem viharju. Na otoku Kumoe jé izginilo 18 lovcev. Dve trupli ponesrečencev »o našli na obali. Poplave v Posavju Zagreb, 12. marca. ž. Velike množine pada-vin v Sloveniji so povzročile, da je Sava v gor-njem teku narastla. Snoči ob 6 je bila 160 cm nad normalo. Ponoči je narastla za 100 cm. tako, da je danes bila 260 cm nad normalo. Sava ie vedno narašča. Po vesteh iz Slovenije, so glavne vodne mase odtekle in je pričakovati, da Sava naraste le ie za kakih 20 do 30 cm. Kljub temu ie nastala velika škoda pri regulacijskih delih. Zanimiv ribji lov Split, 12. mraca. ž. V korfulskem kanalu »o ulovili morskega psa, ki ga domačini imenujejo psa modrulja. Dolg je tri metre. Te vrste psi so pogosti na Jadranu. Zobovje ima krepko. Napadi tudi Človeka. Čeprav je njegovo meso neviit in, vendar so ga domačini pojedli. Splitski prirudopis-ni muzej je brzojavno ponudil odkup psa. Toda br-zojav je prispel prepozno, ker so domačini psa ie prej pojedli. Drobne vesti Linbl|ana, 12. marca. AA. Kr. banska upravi razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju okrajnega ççstnega odborov Ca'bib službeno mesto banovinskega cestarja in'iicer: na banovinski cesti Babinopolje—Prezid—Čabar—Ple-šče—Gašparci in sicer cestna proga Babinopolje— Kozji vrh. Belgrad. 12. marca. A A. Poslanik nnfe kraljevine v llaagli g. Roško llristič in holnnd-ski minister /a zunanje zadeve sta podpisala II. muren arbitražno pogodbo med našo kraljevino in Nizozemsko. Belgrad. 12. marca. AA. Naš znani slikar g. Petra Dobrović je priredil razstavo svojih umetnin v Haagu in Amsterdamu. Sedaj jc ta razstava v Rotterdainil. Kasneje lx> priredil podobno razstavo v Kopenhnirnu in v IxinHonu Cariprad. 12. marca. kk. Preteklo noč je bil v Smirni hud potres. Do sedaj še ni nobenih tla taučnejših vesti. Kranjska sora. 12. marca. Nn zmrzln zemljo J» padlo tričetrt metra pršiča. Smuka idealna, vreme krasno jasno. Smučarji vabljeni! JVa meji dveh svetov Pol ski sejm sprejel defenzivno pogodbo z Romunijo Varšava, 12. mnrea. AA. Na včerajšnji seji sejnin je poročal narodni poslanec Rubelj od vladne večine o načrtu poljsko-romunske garancijske pogodbe z dne 15. januarja 1931 v Ženevi. Govornik Je poudarjal, da je bil poljski parlament vedno soglasen, kadar je šlo za velika In nesekundarnn vprašanja. Takega velepomembnegn značaja je tudi vprašanje poljsko-romunske pogodbe, ki jo je Poljska sklenila s svojo staro in zvesto zaveznico. Brez dvoma bo sejm «oglasno sprejel to pogodbo, Poljska politika je salbilna in eden izmed plovnih s te-brov le stabilnosti je njena zveza z Ilomunijo in Francijo, ki sla obenem tudi stebrn evropskega miru. Zveča služi prav lako poljski kakor romunski narodni utvari. Poljska in Romunija leiita nn meji dveh gvelov: zapadnega, ki je privedel do lako sijajnega napredka in vzhodnega, ki se je pri rušenju socialnega reda pokazal kot velika negotovost v mednarodnem iivljenjn. Z a Poljsko in Romunijo nastaja sa I o posebna naloga. Ta pogodba ui naperjena proti nikomur, nego je samo izraz solidarnosti obeh driav pri pojmovanju njunih nalog, let naj omogoči ohranitev miru. Pogodba obenem popolnoma ustreza tudi življenjskim interesom poljskega in romunskega naroda. Miroljubnost obeh narodov se vidi iz tega, da sta oba podpisala pakt Kellogga zoper vojno. Poljsfro nemška trg. pogodba sprejeta Varšava. 12 marca. AA. Po 14 urni seji, ki je trajala vso noč do 6 zjutraj, je poljski parlament s 180 glasovi proti 75 odobril poljsko-neniško trgovinsko pogodbo. Nemško-poljski likvidacijski dogovor je bil sprejet s 188 glasovi proti 1)0. Inozemsko sožalje žrtvam potresa Belgrad, 12. marca. AA. O priliki potresa v Južni Srbiji ie stranka narodnih socialistov češkoslovaške republike poslala predsedniku ministrskega sveta generalu Živkoviču tole brzojavko. Predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču, Belgrad. — Prosimo Vas, da sprejmete najgloblje sožalje in izraze sočutja in solidarnosti češkoslovaške narodnosocialistične stranke. — Predsednik senator Hlapek, tajnik Šeba. Predsednik vlade general Peter Živković se je zahvalil s tole brzojavko: Senator Hlapek, predsednik narodno-sociali-stične stranke, Praga. — Globoko ganjen nad izrazi sožalja o priliki potresa v južni Srbiji vas prosim, da v imenu kraljevske vlade sprejmete Izraze moje zahvale. — Predsednik ministrskega sveta Živkovič. Pariz, 12. marca. AA. Povodom potresa v južni Srbiji prinaša »Journal« članek izpod peresa Louisa Combalidiera, v katerem so pretresljivo opisane posledice potresa. Pisec obuja vojne spomine in opisuje vojne dogodke v po nesreči pri- zadetih krajih. Naglaša, da prebivalstvo teh kra-iev, ki se je za časa vojne rešilo pred granatami, zdaj prizadeto od potresa in da so mnogi našli smrt o priliki le elementarne katastrofe, ki je prizadela več sto kvadratnih kilometrov Skoplje, 12. marca. ž. Po najnovejših vesteh ie v novi naselbini Slovencev in Hrvatov in istrskih optantov Bistrenici v Negotinskem okrožju na Vardarju potres porušil pet hiš. Oblasti so o tem obveščene in bodo prizadetim nudile nujno pomoč. Belgrad, 12. marca. AA. Tekom današnjega dne so poselili poslanik Velike Uril amie Henderson, italijanski poslanik Galli. češkoslovaški poslanik Flider, belgijski poslanik Delcoigne, poljski poslanik Babinski, madjarski poslanik Alt, ipan-ski poslanik De Torios in odpravnik švicarskega poslanika Sleiner g. ministra za gradnie in namest. nika ministra za zunanje za leve dr Kosto Klima-nudija in mu pri tej priliki v ime svojih vlad izjavili sožalje zaradi potresa v Južni Srbiji Po Vincencijevih stopinjah Pran. Pari. Ogrizek pri St. Kriin pri Rog. Slatini. 1861 — 12. marec — 1931. m, • • f Na Slovenskem in drugod po svetu bo kmalu boljše, kadar bomo videli toliko ljubezni v dejanju, kakor jo slišimo v besedah. M noie se obletnice in obletne čestitke, a ne pomnoži se vselej naše veselje. Ne zavoljo njega samega, ki te zahvale In hvale bričes, kakor svoj čas Slomšek, niti bral ne bo in bo celo nevoljen na pisca. Toliko lepše zanj in toliko boljše za nas! Vsaj vemo, da še žive ljudje Vincencijevega kova, ki ne vprizarjajo velike vnanje delavnosti za druge, da bi s tem iskali aebe. Opozarjamo na posestnika in gostilničarja Frančiška Ogrizka, ne zato, da bi ga počastili: njegova največja čast je v tem, da si ne ield in ee ne veseli nobenih častnih odlik. Brani se jih, a se jih vselej ubraniti ne more. Veliko jih je, ld ne delajo več, ali vsaj ne več s tisto vnemo kakor prej, ker jih ni ob priličnem jubileju doletela bolj pričakovana ko zaslužena čast in odlika. Drugi, ki na to še čakajo, ie naprej napovedujejo, kaj vse dobrodelnega imajo še v svojih načrtih. Vsaka dobrodelna prireditev, ki ae je po njih izvršila, mora biti točno zabeleiena v jutrišnjem dnevniku. Če le mogoče, z vsemi imeni. V takih povojih se marsikje nahaja naša dobrodelnost, s sebičnostjo povečana na rokah in nogah, kakor Lazar, da shoditi ne more. Kdaj in kje bo shodila? Ponekod ie hodi. Včasih prej pri cestninarjih ko pri farizejih, včasih bolj pri greAnikih ko pri poboinih,« je zapisal in izkušal Kobert Menini O. M. Cap. (+ 12. oktobra 1916), ko je bil nadškof in apostolski vikar v Sofiji na Dolga rskem. Tam dobrodelnost najprej in najraje shodi, kjer se krščanska ljubezen do bližnjega vnema ie * mladosti, kakor je deček Frnn Ogrizek gledal mater, ki je s prijazno besedo delila miloščino. Tam krščanski moi krepko koraka po karitativ-netn potu, kjer ga pri tem delu vnema m podpira krščanska žena, kakor Ogrizka njegova Terezija na Oolskem. V svetokriiki nnd župniji, kakor zlasti v vsem rogaškem in Amarskem okraju je, ial, le preveč prilik zn udejstvovanje krščanske ljubem i. Rebeko je «poznal Biner zn bogo namenjeno leno svojemu gospodarju po njeni gostoljubnosti: »Kadar se bodo tvoji hlapci napili, bom napojila tudi njih živino!« In Rebeka je pogostila hlapce in nakrmila tudi Sivino. Morebiti so naše gostilne in krčme v davni dobi lepše nego danes vršile to delo postreiljive ljubezni? Zakaj to omenjamo? Ker je Fran Ogrizek gostilničar v najlepšem pomenu te besede. Oostilničnrski posel je prav za prav karitativen posel, ki tuintam škoduje gostom ln gostilničarju, če ni v njem dovolj notranjih vrednot Colski Ogrizek ne vabi k sebi v gostilno a svojo zgovornostjo, ki je zelo skromna, marveč s svojo osebnostjo, ki je vsak čas blagodejna. Gotovo •o gostilne potrebne, dn bi le bile vsak čas in vse tako poštene, da bi poMen človek pri njih obisku nič ne izgubil na poštenosti. Pri Ogrizku nič ne izgubiš. Niste Se slišali, da bi kdo o poštenosti Ogrizkov i in priznanem slovesu njegove gostilne Ie malo podvomil. Ogrizek je pravičen in pošten: Trgovec, gostilničar in kristjan. Fran Ogrizek je oziroma je bil po svojem talentu pred vsem trgovec. Talent, faobraien po realki ln trgovski šoli m premnogih izkušnjah. Kot trgovca ga diči spretnost in razsodnost, zanesljivost in odkritosrčnost. »Ce je Colski Ogrizek tako dejal, mora ie biti tako,« pravi o nJem ljudsko priznanje. Kot gostilničarja nnm ga prikupuje neusiljiva gostoljubnost, ki ne vabi z besedo, ampak s svojo resničnostjo: »Klet in kuhinja aama vabi.« Kot kristjana ga odlikuje njegov Vin-oencljev duh. Zanj ae človek začne šele tam, kjer se za mnoge konča: ko je v sili in potrebi. Naš Čas se imenuje krščanski ln vendar je tako daleč od Kristusa. Ljubezen, ki jo postava za vse, se zdi, je le poklic poklic nekaterih. Ta poklic je Fran Ogrizek vestno vršil, zlasti ob vojnem času, ko je bil občinski oskrbnik za prehrano. Marsikje je videl kakšen prestopek, a ga je odstranil tako, da je pri tem očuval dolžnost ljubezni. Pri tem odgovornem in napornem delu socialnega oskrbništva je bila nje- gova čast v njegovih prsih, ne v mnenju ljudi Vendar ljudski glas je bil poln hvale o njem. Ni sicer glas ljudstva vselej božji glas, vendar, kadar gre za krščansko ljubezen, je gotovo boiji glas. Ali ne samo občina, tudi cerkev in šola in Dijaška kuhinja štejejo Ogrizka: Colskega Franceljna, med svoje prve dobrotnike. Kdor si se kdaj v stiski ali krivici, ki te je zadela, zatekel k Ogrizku, si našel v nJem zaščitnika in zagovornika. Čeprav so šli drugi naglo mimo tebe, kakor potok po dolini. — Ogrizek je v mnogih slučajih sam sebi kakor tujec ln tujec mu je kakor domač. To zmore le resnična ljubezen. Kdor Hvi za blagor drugih, naj dolgo iivi, pravimo vsi. Bog nam ohrani Frana P. Ogrizka še mnogo let, ker je še mnogo karitativnega dela v naši svetokriiki nndžupniji in ker jih je še mnogo, ki žele da jim ostane: oče, dobrotnik, prijatelj. Vode upadajo Poročita o velikih viharjih in neurjih Ljubljana, 12. marca. Ko smo včeraj zaključili naše poročilo o naraščanju voela pri nus, je bil dosežen najbrže višek nevarnosti in ponekod tudi že prekoračena. Iz Vevč smo na primer poročali, de je tam nevarnost minila in da je Ljubljanica pre-nehula naraščati. Čez noč se ie položaj še mnogo bolj izboljšal in je elanes skoraj povsem normalen. Ljubljanica in Gruberjev kanal sta sicer še vedno nad normalo in tudi barjanski potoki so še vedno polni, vendar pa ni nevarnosti, da bi katerakoli teh vod še stopila čez bregove. Tnko Ljubljanica, kakor tudi Grubnrjev prekop. sta čez noč padla za dober meter. Danes je sijalo solnce in se sneg tali, vendar pa ne s tako naglico, da bi moglo še enkrat priti do povodnji. Tudi Sava je paella za polovico tega, kar je včeraj zrastla nad normalo. Pri Ježici se je Sava zopet enkrat »premislila« in se vrnila v staro strugo. Zaradi povodnji je obrežje Save sicer znatno spremenjeno, vendar pa bo Savo tekla še dalje tam. kakor je zadnja leta. Naraščanje vode ni v ljubljanski okolici povzročilo nobene večje škode, če izvzamemo cesto proti Polhovemu Gradca, ki je precej razdrta, in pa most čez Soro pri Medvodah, ki ga je zopet enkrat od neslo. Snežni viharna Jesenicah Jesenice, 11. marca. Silen naliv s snežnim viharjem je divjal v sredo ponoči in vse dopoldne. Ogromne množine vode so prigrniele z Mirce ter zalile glavno cesto. Kanali niso mogli poiirati tolike množine vode, ki si je poiskala pot po kleteh in nižje ležečih stanovanjih. Hiše od Tancarja do Sitarja so več ali manj vse dobile v kleti vodo, kjer je seveda napravila obilo škode. Čez cesto so morali napraviti nekak jez, ki je vodo odvajal v stranske odtoke, tako da niso bile kleti še bolj ogrožene. Veliko škode ima posebno g Štrucl in pa g. Tancar. Vsekakor bo treba kanale, ki požirajo vodo z Mirce, povečati, ali napraviti velik požiralnik, sicer se bo stično ponavljalo ob vsakem večjem nalivu Ker se je v Soteski usul na progo plaz, je imel popoldanski vlak, ki prihaja ob dveh na Jesenice, dve uri zamude. Istotako so imeli vlaki iz sosednje Avstrije velike zamude. Kako silen vihar je divjal v jeseniški okolici je razvidno tudi iz tega, da je lomil smreke ter jih valil v dolino. Tako je ravno na Miroi velika smreka padla na daljnovod deželne elektrarne in •o bili Jeseničani tri ure brez toka. Naliv in toča v Prekmurju M. Sobota, 11. marca. Današnja noč je bila tako grozna, ko da se nam bliia sodnji dan. Tudi zjutraj ni bilo boljše. Nad okolico je divjal strašen vihar. Kaj tulil je okrog oglov. Lomil je veje, razbijal šipe in povzročal drugo škodo. Po sedmih je dosegel njegov sni višek. Takoj nato se je vlila silna ploha. Deževalo pa je le nekaj minut, potem pa je začela padati toča. Nato je začelo snežiti tako močno, da je bilo v kakih desetih minutah vse belo. Ves dan sneii, ko da smo sredi najhujše rime Vihar so dopoldne ni umiril. Povzročil je velike sneine žamete. Ponekod je sneg visok 1 meter in še čez. Ves promet stoji. Pota so zasuta. Vremena, kakor ga imamo ravno te dni, tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Zdmeti pri Slovenjgradcu Slovenjgradec, 11. marca. Po včerajšnjem razmeroma zelo lepem in toplem dnevu, po katerem smo mislili, da bo vendar enkrat ostaio lepo in toplo ter nastopila pomlad, jo vso preteklo noč močno deževalo. Potoki so do danes zjutraj močno narastli posebno Suhodolnica, ki je v območju občine Stari trg zopet na več mestih prestopila bregove. Davi okrog 8 je ponehal dež. Mesto dežja pa je začelo močno snežiti in pihati burja, ki ie divjala dopoldne. Ljudje se niso upali na prosto, promet na cesti je zastal, saj so nekateri avtomobili na več krajih radi žametov obtičali v snegu. Tako sla se okrajni višji pristav Eiletz in kmet. referent Wernig, ki sta bila namenjena v Podgorje k zaključku šesttedenskega kmetijskega tečaja, kamor sta se peljala z avtom, morala na sredi potu vrniti, ker je bila cesta Če« pol metra visoko preplavljena z vodo. Nekateri uradniki, ki stanujejo dalje ven iz mesta, niso opoldne mogli domov ter so ostale čez opoldne v pisarni. Po mestu je na več krajih nanosilo velike kupe snega posebno od severne strani. V parku je podrlo veliko smreko. Snega je zapadlo zopet precej visoko, radi katerega veliko trpijo avtomobili. Popoldne je šele burja potihnila in ponehalo snežiti. Take burje v tem času tukaj ne pomnijo zlepa, saj so nekateri bili v strahu, dn jim burja ne odnese hiše. Kakšno škodo je burja napravila, se bo videlo šele čez par dni. Povodenj pri Turopolju Na vlaku, 11. marca. Vaš dopisnik je imel na potu proti domu v Slovenijo priliko opazovati Savo, ki je radi večdnevnih vremenskih neprilik zadnjih dni tako narastla, da je prestopila bregove in zalila neizmerne predele rodovitne zemlje v Turopolju in Posavju. Po vsem tem je nnstnla tudi zelo ogromna škoda. Cestne zveze so pe d sploh nemogoče. Nasipi ob Savi so pretrgal, .u treba bo mnogo sile, da se vse to popravi in tako prepreči nadaljnje prodiranje vode. Iz dežele ledu Sfrašna poledica v hribih ob Kolpi - Drevje se lomilo fealtor sleklo Zdihovo ob Kolpi. 10. marcs. Sneg je kopnel, sem in tja že ni mogel pokriti Kraške zemlje, po rebrih nagnjenih h kulpi so že rasle najlepše pomladanske cve- tice. Žo smo z neko ironijo gledali v daljavi hribe nad Delnicami, ki so bili še polni snega. Tamkajšnji kmet je doma napregel suni. a k nam je prišel po blntu. Divje gosi so že letele čez naše hribe in bili smo prepričani, da ne» more priti drugo, ko lepa, topla pomlad in ž njo za nas najlepši čas v letu. V petek popoldne pa je začelo snežiti. Snežilo je tudi Se ponoči, a v solioto je začelo deževati. To nam jc pripravilo polno, skoro nepopisnih grozot in nam, lahko trdimo, obesilo na vrat še eno beraško malho. Dež je padal, sproti zmrzoval, led sc ie začel kopičiti. Sneg po tleh je bil prav kmalu pokrit z okroglo 2 cm deibelo ledeno skorjo, na drevju pa je bilo ledu več in več, tako, da ie danes plast ledu na vejah in vejicah debela od 2 «o 5 cm, kar pomeni za vsako drevo ogromno težo. V soboto ponoči se je elrevje začelo lomiti, lomilo se ie celo nedeljo, ponde-ljck in se šc danes nadaljuje. V gozdovih okoli nas poka in se lomi, o priča ledenemu razdejanju. Na rebri ob Kolpi se je v nedeljo prelomila bukev, ki ima vsaj 1 m v premeru. Sudno drevje, ki nam je vsako jesen dalo več ali manj sadja, katerega smo sušili ali iz njega napravili inošt za zimo. je uničeno. Pri mnogih drevesih stoji le še eleblo z nekaj vejami. katere pa v iloglednom času čaka ista usoda in ostali nam bodo le še panji za v peč. Res, ko beraču obesijo eno malho za vrat, pride druga za njo prav kmalu sama od sebe. Pota so za vvc neprehodna. Veje vise do tal, ali leže čez pota debla dreves. Tudi pešec se mora na mnogih krujih plaziti j» trebuhu, čc hoče skozi veje in led. Tudi, če je to mogoče, jc 1к»1је sedeti doma in počakati takega ali takega konca, saj jc v vidni nevarnosti, dn se zruši drevo ali vsaj z ledom obložena veja nnnj. Poiskusilo jih je nekaj, da bi prišli do glavne ceste. So napore sicer zma- bre gali, a niti eden se ni vrnil brez večjih ali poškodb. najstarejši ljudje kaj takega ne po- inaniših poškodb. Naši najstarejši mnijo. 7.0 jc padlo mnogo snega, a sneg se je «Ini z drevja otresti. Led otresti ni mogoče. Za dostuje Ie majhen potres veje, p« jc »ej® na tleh. Ponoči se čuje iz šum hmšč, kakor da je na delu sto in sto drvarjev, ki samo podirajo, podirnjo brez cilja in brez reda. Vse, kar je na rebri, mora v dolino. Pade eno drevo, sc ol>esi nu «lrug«>, to dalje in leži jih na tleli cela vrsta. Škoda sc trenutno nc da preceniti, posebno ne v gozdovih, kamor je bolje, ela nihče nc vtika glave, moremo pa reči, da !>o šla v prav težke tisočake. Za oko je pogled no to ledeno maso. na tc ledene kristale, nekaj posebnega. Stal bi in gledal, gledal, saj se prilika mogoče več ne ponudi v našem življenju, če bi človek ne imel srca in nc bi bilo za to lopo sliko narave tnko temnih senc življenja. Tako danes, ko sila, proti kateri ni moči, dela brez ovire, sebi v ponos, nam v nesrečo. Kakšno pa bo stanje po razdejanju, bomo videli. Ista elementarna nezgoda je zaelela turli ostale kraje južno od Kočevja. Seveda ni bilo povsod enako. Čim višje, tem huje. Na razvalinah Valandova Velik požar v Grčaricah Orčarice, 10. marca. Danes zjutraj ob dveih je sklical plat zvona vso vas pokoncu. Gorelo je pri Karlu Schafferju v Grčaricah štev. 13. Do tal je pogorela hiša in gospodarska poslopja, prt sosedu Mihiču pa gospodarsko poslopje z vozovi in stroji vred. V veliki nevarnosti je bila vsa vas, zlasti farna oerkev, ker je omenjena hiša stala sredi vasi poleg cerkve. Gasilcem se je posrečilo rešiti sosednje hiše; na pomoč so prišli tudi vrli gasilci iz Dolenje vasi s svojo motorno brizgalno. Belgrad, 12ч marca. Poleg Pirave, o kateri smo včeraj poročali, je najbolj razdejan a vas Valandovo. Dopisnik »Politike« poroča: »Med hudim nalivom smo prišli v Valandovo ter se ustavili pri velikem taborišču iz šotorov, v katerih so prebivali možje, žene in otroci. Valandovo je kraj, ki jc popolnoma raz-elcjan. Hiše so se rušile, kakor da bi jih bil kdo nenadno od zgoraj zdrobil z ogromno težo. Pokale so kakor steklo. Ruševine niso padale ne no levo ne na desno in ne na ulice ne na dvorišče, amonk so se sesedle kar na mestu. Dolgo smo hodili po ulicah, pa nikjer nismo videli ničesar kakor same ruševine. »To je bila moja hiša«, nam je dejal eden od prebivalcev, ki je hodil z nami. To, kar je pred dvemi dnevi bilo njegova hiša, je sedaj le obupe'n kup zlomljenega lesa, zdrobljene opeke in pohištva. To-le zgnečeno železo je morda bila peč in one razcefrane deske so morda bile postelja. Ničesar od vsega ni več. »To-le je občinska hiša«, nam je upravitelj šole poiknza.1 na kupček razvalin. »Glejte, poskušajo rešiti arhiv!« Toda dež je onemogočil delo! Vsi premočeni, ker jc neprestano deževalo, bi se bili radi tudi mi kam umaknili na suho. Nikjer nobene strehe, kjer bi se človek mogel na suhem od-počiti. Končno smo našli zunaj neko šupo. Koliko jc žrtev v Valandovem? Kakor je čudno, da je v Piravi bilo toliko žrtev, tako je na drugi strani čudno, da sta v Valandovo. ki je popolnoma na tleh, bila samo dva mrtva: pastir in mlinar. Pastir jc pasel koze v hribu nad seliščem in sedel pod veliko skulo. Mirno je sedel, brez skrbi za svoje koze in brez skrbi zase. Tedaj se je naenkrat stresla zemlja ш ogromna skala nad pastirjem se je dvignila iz svojega morju tisočletnega ležišča ter padla nanj in pokopala tudi del njegovih koza. Mlinar pn je po dovršenem delu zaspal spanje pravičnega v svojem mlinu. Potres jc razruši! njegov mlin, mlinar pa je iz kratkega sna prešel v večno spanje. Ranjeni so samo štirje. Nobeden ni nevarno ranje*n. Ljudje so namreč po prvem potresnem sunku, ki je bil zelo hud, zbežali iz hiš ter sc niso več upali vrniti nazaj. Med tem, ko je prebivalstvo stalo zunaj, je prišel strašni sunek in njihove hiša so se porušile pred njihovimi očmi. Med tem je padal močan dež. Na polju se je odpirala zemljn. Iz zemlje je brizgala voela in potem pesek. Kmet, ki je prišel i i. Uzmnčaja, jc pripovedoval, da je videl na poti odprtino več sto metrov dolgo in dva metra široko. Na hribu Solište je izbruhnil majhen gej-zir (gorok vrelcc). Voda je brizgala kaka dva metra visoko. To je bilo še v nedeljo, potem pa je prenehajo, izginili so tudi drugi vrelci lepo rodi in zdravlju godi Konec „čudežne ure" v Višnji gori Višnja gora, M. mnrra. NaAa Višnja gora bi bila skoro [»ostala slavna, če hi praznoverci o tem odločali. Pra/.ue»-verci. ki so verjeli, da ura sama skače |>o sobi. V bližini mesta namreč stoji mala hišica. V njej živi stara vdova z malo punčko. Nikdar ni bilo slišati posebnih novic iz tc hiše. Pred tednom dni se je pu z bliskovito naglico razširila vest o čudežni uri. ki sama skoči s strne n« tla. skače po sobi. cvili in lnje. Nekateri so bili trdno prepisani v ta čudež. Tudi višnjegorske meščane z Lojzetom na čelu je privedla radovednost, da si ogledujo to nenavadno stvnr. Ko so v soboto popoldne prišli v hKico, jim ie vdova izjavila, da ura nc skače elrugae'-e, knkor Ic v prisotnosti nje same ali pa male punčke. Množica se je pač udala ter mirno čakala v veži pred zaprtimi vrati. Čakali so elol-go, evei vsako točko z znncsom, tako da je vedno jačje ploskanje ljudstva pričalo o njih izredni zadovoljnosli. Slovenski častnik Je o pesmi »Z glasnim šumom« izjavil sledeče: »Ko« Slovenec imsm redko priliko slišati tu kak slovenski zbor. Dasi je bilo vse tako neizrečeno lepo, vendar sem prd tej tako dovršeno odpeti skladbi, moral skoro-da iokati. Solze so polile moje oč.i, a premagal sem se le kot vojak. Hvaležen sem slovenskim učiteljem, da eo prišli ln nam, ki srno izven domaČe zemlje, nudili našo domačo pesem.« Marsikatero točko, hrvatske kot slovenske pesmi so morali ponavljati. V dvorani sami so Slovencem stalno vzklikali: Živeli Slovenci! Živela Ljubljana! Drugo jutro ob pol 6 pa so se odpeljali v Sieek. V Sisku Slsek, 12. marca. Po uspelem koncertu v Osijeku so se včeraj popoldne ob 4 pripeljali slovenski učitelji preko Vinkovcev in Broda v najhujšem viharju in snežnem metežu v Sisok. Na postaji enaka sliika ko drugod. Prisrčen bratski sprejem od strani hrvaških tovarišev in občinstva je bil res veličasten. Na peronu jih je pozdravil mestni župan g. Viktor M i 11 e 1 č i č. Ves čas svojega bivanja v Sisku eo bili učitelji gostje mesta. Ob 5 popoldne Jim je bila prirejena čajanka, na kateri je bilo videti poleg slovenskega učitelj-stva tudi tamošnje tovariše ln iz 12 km oddaljenega Petrinja tudi dijakinje in dijake 5. letnika učiteljišča. Ganljiv je bil prizor, ko je vstal izza predsedniškega mesta dirigent in zborovodja profesor g. Srečko Kumar, ki je med svojimi pevci in pevkami visoko cenjen, spoštovan in priljubljen. Porabil je to priliko, da se Je ob koncu turneje zahvalil članstvu zbora za vneto ln zvesto sodelovanje zanj že na tretji turneji slov. učiteljev. Po prisrčni zahvali Jo nastalo med učitelji viharno in dolgotrajno ploskanje in vzklikanje svojemu priljubljenemu dirigentu. Zvečer je bil v sijajno akustični dvorani velik koncert. Dvorana je bila polna odličnega občinstva. Naši pevci so v veselem razpoloženju, da bo po truda^iolnem delu sledil kmalu prepotreben počitek, tako sijajno prepevali, da so se navzoči čudili umetniku Kumarju in dovršenemu zboru. Kakor je slišal vaš dopisnik kritike same, je bilo petje čisto in zvočno, izvajanje samo pa res mojstrsko. Zato ni čudno, da prištevajo zbor kritiki po drugih mestih med prve v državi. Nekdo je rekel: »Da Je zbor dober, sem vedel, ali da je tako zmožen in svež še ob koncu trudapolnega potova- nja, sploh nisem niti najmanj pričakoval.« Poslušalci so bili prijetno presenečeni in zato tudi niso štedili s priznanjem in pohvalo. Več točik so morali ponavljati; še ob koncu programa so poslušalci obsedeli na svojih mestih, da je bilo Ireba dodati še nekaj točk. Trije lovorjevi venci od tovarišev in pevskih društev zboru in krasen šopek solist inji gdč, Anici Mezetovi je bilo častno priznanje. Po koncertu 9e je vršil v hotelu banket. Udeležili so se ga tudi odlični predstavniki mesta, oblasti in zastopniki raznih društev. Slovenskim pevcem in pevkam so nazdravljali, hvaleč njih neizmerno požrtvovalnost. Čudili so se organizaciji zbora, ker njegovi člani niso iz centralnega m esta, temveč iz vse Slovenije. Uvideli so, da so zato ma-terijalne žrtve učiteljev-pevcev zelo velike. Nazdravili so pa g. župan Mihelčič, ki je vzklikal našemu kralj, domu, nakar so učitelji zapeli državno himno, g. predsednik UJU g. Telišman, predsednik pevskega zbora »Danice«, g. Kovač, predsednik pevskega zbora »Jadran«, g. Lavonja, gdč. Zlata feoštarič, prot. g. Dragoslavljevič in predsednik obrtniškega društva g. Krivoftič. G. Zupančič, predsednik učiteljskega zbora se je za iskrene zdravice iskreno zahvalil zn izkazano gostoljubje ter pri tej priliki predložil tudi brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju in kraljici, g. min. predsedniku Zivkoviču in g. inin. prosvete Maksimoviču. Vse so bite sprejete z velikim odobravanjem Ob koncu oficijelnega dela se je še zahvalil g. učitelj Cikara vsem posnmezno, ki so količkaj pripomogli, da je koncert slovenskega učitelistva sijajno uspel. Naše pevce so sprenvli na postajo vsi navzoči gostitelji in ob viharnih živijo klicih so se učitelji odpeljali proti domu. Doma Ljubljana, 12. marca. Danes so z-belgrajskim braovlakom prispeli učitelji-pevci v Ljubljano, ki so se mudili deset dni na turneji po naši državi. Kjerkoli so bili, povsod so bili predmet občudovanja in njih žrtve za tako idealno stvar niso mogli preceniti. Našim vrlim učiteljem, učiteljicam in g. pevo-vodju prot. Srečku Kumarju pa čestitamo k tako sijajnemu uspehu tudi mi, želeč jim še mnogo, mnogo takih in če mogoče še večjih uspehov. Ljubljana Sprejem v bolnišnico otežhočen Ljubljana. 12. marrn. V današnji številki smo poročali o veliki mi-teriji s prostorom, ki vlada v ljubljanski bolnišnici in o nujni potrebi, da se bolnišnica poveča. Kako velik je naval ua bolnišnico, naj služijo v dokaz tudi številke tega tedna, v ponedeljek jo bolnišnica sprejela 92 boluikov, v torek 50. v sredo 52 in danes v četrtek samo do prvih dopoldanskih ur 45. Tako velikih številk bolnišnica še ni dosegla. Le v času najhujših epidemij je bolnišnica sprejemala dnevno več bolnikov. Sedaj pa je to stalen, redni dnevni pojav. Povrh tega je treba pomislili, da mora bolnišnica zaradi pomanjkanja prostora odkloniti dnevno vsaj 10 do 15 bolnikov, ki bi sicer tudi potrebovali oskrbe v bolnišnici, ki pa niso tnko uujno potrebni iu morejo za silo še ostali v domači oskrbi. V normalnih razmerah bi morali seveda tudi ti bolniki biti »prejeti v bolnišnico. Treba je vedeti namreč, da se naši ljudje le te/.ko odločijo za bolnišnico in grodo tja le, ko je že skrajni čas. Ta teden pa sploh ne svetujemo preveč siliti v bolnišnico, zakaj te dni zidarji in pleskarji popravljajo ter belijo sobe dežurnih uradnikov, portirja, «ploh v»e sprejemne pro-lore iu je že zaradi tega sprejem bolnikov otežkočen. Ce ni re« prav nujen tlučcj, naj bolniki raje ostanejo za enkiat Se doma in naj ne riskirajo poti v bolnišnico. Začetek tečaia za poîirje Ljubljana, 12. marca 1931. Pa zaslugi in iniciativi g. prof. dr. ing. M. Kaša la, ki je v svojih predavanjih o železoDelouu, ki jih je unel v inicnerski zbornici, se je oivoril danes tečaj za polilje v železobetonski stroki. S tem je omogočeno vsem polirjein, ki se zanimajo za železo-beton, da se uaučijo brez stroškov najnujnejše iz le stroke. — Na tečaju, ki bo trajal dva meseca po dve uri tedensko in sicer v torek in četrtek ob 7 »večer na Tehnični srednji Soli, bo predaval gosp. prof. dr. Kasal o vseh tistih panogah iz železobetona, ki pridejo v poštev za polirje. Program predavanj, ki bodo vsa v la^idarnein stilu in poživljena z praktičnimi zgledi, bo obsegal sledeče: Obravnavo materijala potrebnega za železobeton, tako cement, železo, gramoz, voda itd.; funkcijo Železa in betona v konstrukciji; praktične konstrukcije iz železobetona, obremenjene na pritisk, upogib, lok itd.; čitanje načrtov; jiolaganje armature; postavljanje odrov in opaža pri visokih zgradbah in mostovih, gospodarsko kalKularijo pri železobetonu in laboratorijske vaje v laboratoriju za mehaniko na tehniki. — Prepričani smo, da bo ta tečaj pokazal obilo lepih sadov že v nastopni stavbni seziji, ki bo prav gotovo tnko živahna kot lansko leto. Ko i bo danes Stolnica: ob pol 8 postna pridiga, stolnični pridigar, gosp. kanonik dr. Mih. Opeka. Bogoslovana Akademija: v »Alojzijevišču« ob 20 predava univ. prof. dr. Lambert Ehrlich: »Kristus in Brama«. Drama: Glavni dobitek. Red C. Opera: »Cavalleria rusticana«. »Glumači«. Gostuje tenorist Masak iz Prage. Izven. Union verandna dvo ana: XX. Prosvetni večer. Predava ravnatelj dr. J. Mal: »Ljubljana in leto 1848«. Skioptične slike. Ob 20. Društveni dom Glince: ob 8: prosvetni večer • filmom. Nočno službo imata lekarni: mr. Suintk, Marijin trg 5 ln mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Ne čakajte 8 kašljem, postane lahko kroničen. Vzemite O Ljubljana in I. 1844 je naslov zanimivemu predavanju, ki ga bo imel danes zvečer ob 8 v verandni dvorani hotela Union muzejski ravnatelj dr. J. Mal. Ljubljana hitro spreminja svoje lice, širi svoje ulice in trge. Zato bo gotovo to predavanje zanimalo slehernega Ljubljančana ko bo imel priliko pogledati nazaj v zgodovino tistega leta, ki je bilo tuko odločilno no samo za Ljubljano temveč za Slovenijo zlasti j>a za kmečki stan. Predavanje l>odo pojasnjevale skioptične slike. Predprodaja sto|i-uic v Prosvetni zve/.i, Miklošičeva c. 5. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. Q Predavanje Bogoslovne Akademije. Danes (petek) zvečer govori gosp. univ. profesor dr. Ehrlich o »Kristusu ln BiamL. Predavanje bo točno ob 20 v »Alojzijevišču«. Vstop prost. 0 Snoči je iesMtala Ljubljani p. Fugolhu Saltnerfu k jubileju njegove 80 letnice na koncertu Glasbene Matice. Prav pa ie, da pride v Ljubljano tudi pevski zbor iz Maribora, drugega glavnega meeta n&Je dravske banovine in se pridruži tej čestitki z izvajanjem Sattnerjevega oratorija »Vnebovzetja«, Opozarjamo na ta koncert, ki se vrii v sredo dne 18. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic je že v Matični knjigarni. Istotam se dobiva podrobni spored. O Zanimivo predavanje. ,!utri ob 18 bo predaval na univerzi znameniti profesor Baldensper-ger, in sicer o temeljih BaUarove »Comčdie humaine«. Na predavanje, ki ga prireja Francoski inštitut, vabimo vse prijatelje francoskega jezika in kulture. KRESIVAL preizkušeno sredstvo ■oper kašelj. Koks za kovtte in cen'ralne Kurjave iz angleškega premoga 73 Din za 100 kg pri vetjem odjemu popust franko plinarna nudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA 0 Podružnici pomladka »Jadranske Straže« in »Ferijalnegi Saveza« na Teh. sied, ioli, priredita v soboto, 14. marca t. 1. točno ob 20 v dvorani Delavske zbornice akademijo, v korist sklada za poučni izlet na Jadransko morje. Liubliansko občinstvo vljudno opozarjamo na to dijaško prireditev, ki zasluži vse pozornosti in moralne podpore. Na sporedu so orkestralne točke orkestra Teh. sred. šole, pevske točke, deklamacije, pevske točke okteta Tehn. sred. šole in druga slika »Hlapca Jerneja«. — Predprodaja vstopnic v petek 13. t. m. v trafiki v Šelenburgovi ulici, v soboto od 14 dalje pa pred dvorano Del. zbornice. O Služkinje! Vse, ki bi se rade učile nemščine ob nedeljskih popoldnevih, so z glasite v pisarni 1'osclske zveze v Delavski zbornici (Miklošičeva c.) ali pa v Marijinem domu ob delavnikih, v nedeljo na orl 5—5 . O 18. marca 1931 — »Vnebovzetje«. 0 Pevski večer cerkvenega zbora v Sp. Silkl. Nedavno je priredil cerkveni zbor v Spodnji Šiški pod izvrstnim vodstvom g. Labode svoj pevski večer v samostanski dvorani. Na sporedu so bili mešani zbori: »Na Gorenjskem je fletno« (Muibad), »Nn goro« (F. Juva-nec), »Pojdem u rute« (O. Dev), »Dobro jutro« (dr. Schwab), »Zdravica« (St. Premrl) in moški zbor »Na Adrijo«. Vse pesmi so bilo dobro na-študirane ter ritmično in dinamično precizno izvajane. Glasovi so bili izvrstno zastopani, le soprani so bili mestoma premočni in nekoliko ostri. Najbolj je ugajal moški zbor, ki jc sicer majhen, a ima odlične pevce. Drugi dol sj>o. reda je tvorila dramatična spevoigra »Mlada Breda«, ki je bila pevski in tudi igmlski precej dobro podana. Breda, gdč. Francke Ccrnetove, je naravnost presenetila. Gospodična sc jc z vso prirejeno inteligenco vživela v igro. Je zelo muzikalna in je tudi glasovno ugajala. Bro-dina mati, gdč. Matilda Bufon, in tašča, gdč. Lazarjcva, sta bili pevski prav dobri, posebno prvoimenovnna. Brcdin snubce, g. Anton Pleš ima lep lirični tenor. Izmed snubčevih spremljevalcev sta »e odlikovala gg. Fr. Zagradnik in Fr. Orehek. Druge stranske vlogo so bile nekatere boli, nekatere manj dobro zastopane. D varam, je bila do zadnjega kotička, razpro- da na in občinstvo je posameznim točkam živahno aplavdiralo. G. pevovodji Labodi, ki je v kratkem času dvignil zlior na tako visoko stopnjo, gre vse priznanje in pohvala. 0 Redni občni zbor filhnrmonične družbe v Ljubljani se vrši v |>ondoljek 23. maroa 1931 ob 18.30 v Glasbeni matici. O O plinu v gospodinjstvo priredi plinarna predavanje in posku»no kuhanje v petek, dne 13. marcn, ob 8 zvečer v St Jnkobski šoli (vhod iz Florjunske ulice). Vabimo vso gospodinje. ki se zanimajo za sodobno kuhinjo. Vstop prost! 0 Lutkarski odsek »Ceškoslovenske Obče v Ljubljani« igra v nedeljo. 15. t. m., ob pol 17 < Narodnem domu veseloigro »Gašperček princ«. Gostje dobrodošli. © Ljubljanski velesejem se je že toliko uveljavil doma in v inozemstvu, «la si brez te propagandno- gospodarske naprave Ljubljane nc moremo več predstavljati. Vclcscjoisku uprava se resno bavi z namero, da lesene razstavne iz|)rcineni v /idnne solidne stavbe. Svet. na katerem stoje paviljoni, po je last mestne občine. Treba bo torej svet odkupiti ali pa pa vzeti v znkup za daljïo dolio. Ako zavzame mestna občino k temu odklonilno stališče, ne Ik> iz tega nič. Mnogo razlogov govori za to, da mestna oličinn ne bo dopustila zazidati tega prostora s definitlvnimi stavbami. Plečnikov regulacijski načrt predvideva tam park. © Avtomobilska lajrata. Včeraj dopoldne ob pol 11 se je na Resljevi cesti pripetil slučaj, ki je bil snmo podoben karambolu. Po Resljevi cesti je vozil tovorni avto, ki je zavil pred Zmajskim mostom na levo na Sv. Petra nnsip. Takoj za njim pa je pripeljal avtobus, ki je vozil proti mostu in hotel prehiteti tovorni nvto. Da se avtobus izogne karambolu, ie znvozil čisto na levo na rob ceste čez robnik. Pri tem se je prednje kolo zagvozdilo med robnik in ograjo in voz ni mogel naprej. Zbralo se je nekaj radovednega občinstva, vendar je bil avto hitro rešen. Pri bližnjem vozu so iz-pregli par konj. ki so potegnili avlo nazaj na cesto, na kar je zopet v redu odpeljal. © Nesreča otroka pri telovadbi. V sredo zvečer se je pripetila pri telovadbi naraščaja Sokola IV. težja nesreča. Z lestve je padla 8 letna Vera Gu stik, hči višjega policijskega stražnika, stanujoča na Galjevici 48. Deklica si je pri padcu hujše poškodovala levo roko iu si jo najbrže zlomila. Zdravi se sedaj v bolnišnici. © Po stopnicah padla. Včeraj zjutraj je šla 75 letna Marija Pavlič, žena upokojenega sprevodnika, stanujoča v Ravnikarjevi ulici 13, v svojo drvarnico po drva. Na zledenelih stopnicah pa jI je spodrsnilo in je starica padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Tudi njo so pripeljali v bolnišnice © Vlom v puškarno. Pošten vlomilec — no, teh ni na svetu v smislu jezika poštenjakov, —-ampak »pošten« vlomilec, kakor govore taki ljudje drug o drugem, kadar so sami med seboj, »pošten« vlomilec mora biti oborožen. Revolver mora imeti, zakaj dandanes se vse mogoče pripeti človeku, posebno, če ima tako riskanten poklic, kakor je vlomilski. Seveda so na policiji mnenja, da Ie tre" ba skrbno paziti, komu dajo orožni list jn,kdo S1 sme kupiti orožje. Za vlomilce, so na policiji mnenja, pa niso orožni listi in ne orožje. Ampak vlomilec bi ne bil vlomilec, če si ne bi znal preskrbeti orožja brez policijskega dovoljenja in se takse za orožni list mu ni treba plačevati. Zakai pa so puškarne tukaj, kakor da si more vlomilec ra poceni in kratek način preskrbeti orožje? Tako se je zgodilo, da so si v noči na včeraj ljubljanski vlomilci izbrali eno ljubljanskih puškam za svojo dobaviteljico orožja. Ta puškama je na Gospo-svetski cesti 12 in je last gosp. Albina Šifrerja. Vlomifcl so ponoči izrezali skozi zaprta železna škarjasta vrata del izložbenega okna. Pobrali so štiri revolverje, tri pištole, tri škatlje patronov, eno strašilno pištolo ter še nekaj raznih puškar-skih potrebščin. Vse blago v Izložbenem oknu je bilo najfinejše izdelano in trpi gosp. Šifrer okoli 4000 Din škode. Ta pa je krila z zavarovalnino. Vlom je prvi opazil okoli pol 5 stražnik, ki je imel tam službo. Policija preiskuje slučaj in upa, da se ji bo v kratkem posrečilo prijeti vlomilce. 0 Tatvina kolesa. Kljub slabemu vremenu se ljudje vedno vozijo s kolesi in zato imajo seveda tudi tatovi koles vedno delo. Poštnemu uslužbencu Ivanu Iskri je bilo te dni iz garaže glavne pošte ukradeno kolo, vredno 800 Din. Št, Vid nad Ljubljano Velik pevski koncert priredi v nedeljo dna 15. t. m. popoldne BPČ. Na sporedu je: govor skladatelja prof. M, Tomca in narodne in umetne petmi, ki jih bo prednašal cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista Briclja. Prireditev v proslavo Finžgarjeve šestdeset-letnice preteklo nedeljo je izpadla nad vse lepo. Za uvoa je prof. dr, Trdan z izklesanim govorom užgal navdušenje za prosvetno delo po vzgledu Finžgarja, nato so igralci s predstavo »Naša kri« pokazali, da nekaj znajo. Dvorana in galerije so bile polne. Birmo bomo imeli na velikonočni ponedeljek 6. aprila, v šolah v Št. Vidu in v Zg. Šiški pa bomo imeli škofov obisk že cvetni teden. Kranj Grandljozuo Shakespearejevo dramo »Beneški trgovec« bo marljivo Prosvetno društva v Kranju vprizorilo na odiu Ljudskega doma v soboto 14. t. m. ob 8 zveTer in v nedeljo 15. t. m. ob 4 pop. K prireditvi vljudno vabimo. Ali bo Kranf dobil ambulančni zavod. Na zadnji občinski seji smo med drugimi tudi zvedeli, da namerava Okrožni urad v Zagrebu, ki razpolaga s kreditom 2,500.000 Din, graditi v Kranju ali pa v Celju ambulančni zavod. Katero mesto bo tu prišlo v poštev, je odvisno od dejstva, katera občina bo dala ugodnejše pogoje. Za preteklo nedeljo je bil napovedan prihod komisiie iz Zagreba v Kranj, ki pa je izostal. V slučaju, da zavod pride v Kranj, bo približno 13.000 delavcev z Gorenjske navezanih na Kranj, ki se bodo hodili zdravit sem, namesto v I jubljano. Zavod bo povsem moderno urejen in bo imel podobne oddelke, kot so na ljubljanskem okrožnem uradu. Šahovski turnir. Kranjski šahisti nikakor ne morejo prili do svoje organizacije, do kakega kluba ali podobno, dasiravno se je to že večkrat poskušalo. Da dvignejo zanimanje za šahovsko igro v Kranju in da pokažejo znake življenja, so sklenili prirediti šahovski turnir. Ta turnir se bo vršil v nedeljo 15. t. m. popoldne v salonu hotela »Jelen« s pričetkom ob 2. Iz Ljubljane bo prišel znani šahist g. Ciril Vidmar, ki bo igral simultanko na 20 do 30 šahovskih deskah in mogoče kako solo-partijo z močnejšimi nasprotniki. Igre se bodo udeležili tudi šahisti iz Medvod. Kranjski šahisti, pa tudi ostali z Gorenjske, se vabijo, da pridejo na turnir. Šahovske deske naj po možnosti prineso s seboj, Šmartno pri Kranju »Ugrabljene Subinke« v Društvenem domu. V nedeljo. 15. t. m. fx>poldne prispejo semkaj člani ljubljanskega Ljudskega odra. kjer bodo ob pol štirih r>opoldiie uprizorili v Društvenem domu veseloigro v štirih dejanjih »Ugrabljene Sebinke«. Vabimo vse domače in okoličan«-, da iiosetijo to predstavo, kjer se bodo zopet enkrat cd srca nasmejali, kajti malo je veseloiger, ki bi tako učinkovale kot Iwxki — brez dvoma — »Ugrabljene Snbinke«. (>|iozarjamo |»a posebno na to. da se bo predstava začelo točno ob pol štirih. Zanimanje za to uprizoritev je veliko. zato naj si vsakdo preskrbi vstopnice že v predprodaji. Jesenice Umrla je v Ljubljani ga. Roza Cernetova, soproga jeseniškega posestnika in bivšega predsednika Katol. delavskega društva JaneZi Černeta. Zapušča mu dva nedorasla otročiča. Ob težki izgubi vrlemu tovarišu naše najgloblje sožalje. Pletilska zadruga na Breznici razprodaja pletene volnene jopice za odrasle po 30 Din, dokler traja preostala zaloga. Št. Jernej na Dolenjskem Občni zbor Živinorejske z.ndr. v St. Jerneju. V nedeljo, dne 8. III. se je vršil po prvi maši občni zlior živinorejske zadruge v Društveni dvorani. To je bil šesti občni zilxvr to zadruge. Ustanovljena je bila namreč dne 4. jan. 1926. V življenje jo jo jioklioala potreba po izboljšanju jwiisine. In vsoiko leto kažejo živinorejci zu zadrugo večie zanimanje, tudi na vsakem občnem zboru je večja udeležbo. Pruv je tuko. Saj ol>čni zJ>or pokaže delavnost nli nedelavnost zadruge. Na zadnjem občnem zboru je bilo preko 150 udeležencev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem načelnika župana Videta, ki ž-1 od ustanovitve marljivo vodi zadrugo in skrbi za njen proevit in napredek. Snm napreden živinorejec — napi-shI je že dokaj podučljivih člankov tudi v »Kmetovalca« — zna vedno «I«jati članom pobudo in praktične nasvete. Točnsno šteje zadruga 108 članov. Denarnega prometa j>a je imela 17.953 Din. Pokazala se je poirehn. tla zadruga |K>trebuie še nekaj plemenskih bikov in mrjascev, za kar upamo, da bo zadrugi kr. Iwinska uprava priskočila s primernim prispev-kom na |>oinoč. Po občnem zboru sta še predavala gg. inšpektor pri banski upravi inng. Zidanšek i.n živino«! ravnik iz Krškega Vari. G. ing. Zidanšek je v daljšem, poljudnem govoru prav praktično obrazložil, da je treba, če hočemo imeti dobro živino, ki bo sposobna tudi za prodajo i»ven domačega trga, začeti izboljševati travnike, ki bodo dali dovolj dobre tečne in zdrave krme. 1 Zato je treba travnike o pravem času gnojiti — dobra je tudi gnojnica, zato priporoča napravo gnojnih jam (s pomočjo podpore bivšega obl. odbora se je v tem oziru že veliko naredilo in tudi s podporo 4>anske uprave bo lotos narejenih okrog 30 gnojnih jam), še boljša pa so seveda umetna gnojila, super fosfat, nitrofoskrtl. Tudi zavisi uspeh bodisi pri živinoreji bodisi jiri svinjereji v pravilnem krmljenju, o čemer smo čuli iz ust strokovnjaka prav tako praktična navodila, za kar so udeleženci govornika nagradili z. močnim aplavizotn. Nič manj praktično ni bilo predavanje g. živinozdravnika Varia o prvi pomoči. Tudi iz njegovega predavanja bodo udeleženci imeli priliko marsikaj v praksi lunoštevati. Na občnem zlioni je bil nnvizoč tlidi okr. ekonom g. Ambrož. Ker pa je bilo že pozno in v dvorani ni raz, je njegovo predavanje od-padlo. Murska Sobota Bata v M. Soboti. V »rdeči hiši« ge. Kardo-ševe je Bata otvoril veliko trgovino s čevlji. Lepo urejena trgovina je vzbudila veliko pozornost. V bolnišnico so pripeljali težko bolnega g. župnika Horvata Jožefa iz Martjanec. — V bolnišnici se zdravita tudi ga. tašča in sinček g. okr, Dodnačelnika dr. Fr. Bratin«. Dnevna kronika 5! Koledar Pefk, 13. marca: Teodora, mučenica; Kristina, mučenica; Kozina, vdova. Osebne nesli — Napredovanja ▼ železniški službi. Z reše-njem generalnega ravnateljstva drž. žel. so napredovali uradniki III. kategorije. iz 111. v II. skupino poloiajne plaie: Omahen Janez, nadzornik proge, progov. sekcija Ljubljana, gl. proga; Volimc Maksimilijan, nadzornik proge, progovna sekcija Ljubljana, glavna proga; Švarc Emil, strojevodja, kurilnica Jesenice; Plehan Mirko, nadzornik signala, signalna sekcija Ljubljana; Veretik Ignacij, nadzornik signala, signalna sekcija Ljubljana; Ple-ničar Ferdinand, prometnik, škofja Loka; Keršič Franc, admin. uradnik, obč. oddelek ravnateljstva; Zupančič Frančišek, skladiščnik, Ljubljana, gl. kol.; Škorc Jožef, skladiščnik, Zidani most; K obar Anton, skladiščnik, Maribor, gl. kol.; Rataj Jernej, skladiščnik, Cakovec; Krajnc Jakob, skladiščnik, Ptuj; Dolinšek Franc, premik, nadziratelj, Ljubljana, gl. kol.; Lusnfer Josipina, komerc. uradnica, Jesenice; Rus Ivan, admin. uradnik, prometno-komercijonalni oddelek ravnateljstva; Feldin Ilinko, adinin. uradnik, Ljubljana, gor. kol.; Rustja Franc, premik, nadziratelj, Maribor, kor. kol.; Trelec Alojzij, premik. nadziratelj, Maribor, gl. kol.; Pogelšek van, vlakovodja, Maribor, gl. kol.; Robič Pavel, vlako-vodja, Jesenice; Verli Ludovik, vlakovodja, Maribor, gl. kol.; Ovsec Janez, vlakovodja, Ljubljana, -1. kol.; Skoporec Franc, vlakovodja, Ljubljana, gl. Kol.; Jagodic Jurij, vlakovodja, Ljubljana, gl. kol.; Smolnik Janez, zapisovalec voz, Ljubljana, gl. kol.; Vahen Mihael, vlakovodja, Ljubljana, gl. kol.; Strm-iek Ivan, vlakovodja, Pragersko; Burnik Ignacij, vlakovodja, Ljubljana, gl. kol. — It IV. v 111. skupino poloiajne plaie: Lah Franc, strojevodja, kurilnica Ljubljana I, gl. kol.; Bavčar Vineenc, vlakovodja, Murska Sobota; Rižnar Alojzij, vlakovodja, Murska Sobota; Magister Gustav, poslovodja, kurilnica Ljubljana II, gor. kol.; Sternad Bogomir, vlakovodja, Ljubljana, gor. kol. Ostale vesti — Voditeljem dijaških in lantovskih kongre- gacij sporočamo, da bo v nekaj dnoh izšla lična, v platno vezana *Kon(/regacijska knjižica«, ki naj bi je povsod uvedli mesto običajnih diplom. V njej imate kongregacijska pravila, predelan sprejemni obred, skupne molitve in še štiri pesmice z notami. Novim članom naj bi jo izročili pri sprejemu, pa tudi starim bo dobrodošla, ker imajo v njej vse, kar morajo o kongregaciji vedeti in kar potrebujejo pri kongregacijskih shodili. Cena v |>latno vezani knjižici, ki obsega 96 strani, je le » Din. Naročila sprejema že sedaj: Pisarna Marijinih družb, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Naročite lakoj, da ne boste imeli skrbi za sprejemni dan. Istotam se naročajo tudi kongregacijski znaki in svetinje. — Železniški upokojenci in njihove vozne olajšave. Kar se je delj časa pripravljalo, se je zgodilo. Železniškim upokojencem so odvzeli neomejeno režijsko vožnjo. To ugodnost so si železniški uj>okojenci v težki in zelo odgovorni službi prislužili, to je bil del njihove plače in prislužene pravice. Dokler so bili v službi, so to ugodnost ijçdko uporabljali, ker niso imeli časa. Mislili so, ko pojdejo v pokoj, se bom vendar lahko kam peljal, da na stara leta vsaj malo pozabim na svojo težko službo. Kar naenkrat pa tako razočaranje, upokojencem je odvzeta neomejena režijsku vožnja. Kdo je zakrivil, da se je železniškim upokojencem odvzela njihova prislužena pravica? Oni krogi, katerim so vprav železniški upokojenci ob vsakem vremenu čuvali njihovo blago, so pričeli pošiljati na razna mesta pritožbe, da železniški upokojenci zlorabljajo svoje režijske vožnje v kup-čijske svrhe in s tem škodujejo trgovini. Recimo, da je to deloma res, niso pa ti krogi pomislili, da so pri tem zadeli 99% nedolžnih upokojencev. Če ne bi ti krogi sumničili vseh upokojencev, temveč bi zahtevali, da se krivci kaznujejo, bi jim nedolžni tega ne zamerili. Da se pa sumniči vse upokojence in so pri tem kaznovani tudi nedolžni, tega pa ni mogoče odpustiti, dokler se ta krivica nedolžnim ne popravi. Apeliramo na kroge, ki so povzročili, da so nedolžni železniški ujiokojenci tako občutno kaznovani, da poskušajo na mero-dajnih mestih ukreniti vse potrebno, da se jim ta krivica popravi, kaznovani naj bodo samo tisti, ki v resnici režijske vožnje zlorabljajo. — Društvo železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. — V Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 18 od 12. marca t. 1. je objavljen »Zakon o zdravnikih«, dalje »Zakon o sprejemanju v službo zdravnikov, o pridobitvi pravice do osebne pokojnine, o upokojevanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov uradnikov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov«, »Uredba o srednji šoli za policijske izvršilne uslužbence«, »Uredba ministrstva za poljedelstvo za veleposestnike«, »Razglas o razveljavljenju žrebanja za amortizacijo 5% posojila«, »Razglas o sedežih carinskih oddelkov, kjer bodo vršili v bodoče carinski uradniki dolžno-■ti opravnikov« in »Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. — Razpisane službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje mesto sekundarnega zdravnika v sanatoriju za pljučne bolezni na Brestovcu. Prošnje je treba vložiti do 10. aprila. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zemunu razpisuje mesto uradnika kategorije C položaja VI, mesto uradnika kategorije C položaja VII, mesto služitelja kategorije D položaja X in mesto služi-telja-bolničarja kategorije D položaja X. Prošnje je treba vložiti do 1. aprila. — Likovnim umetnikom sporočamo, da bo priredilo društvo Cvijeta Zuzorič tudi letos Umetnostno razstavo jugoslovanskih umetnikov slikarjev, kiparjev in grafikov v svojem novem razstavnem paviljonu v Belgradu. Cvijeta Zuzorič vabi slovenske umelnike, da se razstave, ki bo otvorjena 3. maja In bo trajala do konca maja 1931, udeleže in je za njihova dela na razpolago 46 dolžinskih metrov prostora (knr omogočuje namestitev ca. 45 slik). Transport iz Ljubljane v Belgrad in naznj je zastonj. Umetniki, ki se nameravajo te razstave udeležiti, nnj to javijo g. upravniku J. Zormnnu v Narodno galerijo Transport mora biti odposlan iz Ljubljane 15. aprila 1931. — Neznano kam je odšel 10. marca Darko Ile-ring. učenec VIII. razr. osnovno šole v Zagorju. Oblečen je v črno žametasto obleko, sivo suknjo in čepico. Pri sebi ima rjavo aktovko s šolskimi knjigami. Kdor bi gn videl, se naproša, da to naznani staršem proti nagradi, njemu pn pove, da se lahko brez strahu vrne domov. Odšel je v smeri: Trbovlje, Hrastnik in dalje. Franjo Herlng, Zagorje ob Savi. — Konji eteptali hlapca. Huda nosrefa se je včeraj pripetila 18letnemu Jožetu t'uglju, hlapcu pri Francetu licu v Gorenji vasi pri Ribnici. Hlapec Jože je v domučem hlevu opravljal živino. Proti navadi pa ga delj časa ni bilo iz hleva in je zato stopil gospodar lic jiogledat za njim. Iz hleva je slišal neko obupno stokanje. Ko je vstopil v hlev, je opazil ležati svojega hlapca pod konji, ki so bili vsi nemirni. S precejšnjim trudom je mogel gospodar potegniti hlapca izpod konj. Konji so hlajjca namreč podrli na tla in ga steptali s kopiti. Jože Pugelj je zelo hudo poškodovan po glavi in vsem telesu. Ni izključeno tudi, da so se mu pretresli možgani, ker je bil včeraj ves dan zmeden. Zdravi se sedaj v ljubljanski bolnišnici. — Razmesarjeno truplo ob železniški progi. Iz Subotice poročajo, da so te dni našli na železniški progi, ki vodi v Sombor, blizu vasi Somšičevo popolnoma razmesarjeno truplo starejšega moškega. Kakih 30 metrov od trupla so našli roki in nogi nesrečneža in tudi lobanja je bila tako poškodovana, da so izstopili možgani. Pri nesrečnežu so našli delavsko knjižico, glasečo se na ime 50 letnega Štefana Friedricha iz Račke Topole. Do sedaj še niso ugotovili, ali gre za nesrečo ali za snnio-umor. — Nov seialni stroj. Trgovec Mijo Mayer v Vinkovcih je sestavil nov sejnini stroj, s katerim se lahko seje pšenica, ječmen in oves v 15 vrstah, koruza v treh vrstah, sladkorna pesa pa v štirih vrstah. Prihranek bo znašal približno 20 do 30%. Stroj telita 350 kg in ga lahko vlečeta dva konja. Stroj bo preizkušen in patentiran. — Morilec očeta oproščen. Pred sodiščem v Osijeku se je vršila razprava proti 23 letnemu kmetu Marku Blaževiču iz vasi Korito, ki je 3. decembra 1930 s sekiro ubil svojega očeta Živka. Živko Blaževič, ki je bil znan kot velik pijanec in surov človek, je prišel omenjenega dne domov in je začel pretepavati svojega očeta Andreja. Marko Blaževič se je zavzel za svojega starega očeta, na kar ,ie Živko šel nad sina z vilami. Marko je zagrabil sekiro in stako silo udaril očeta po glavi, da je bil takoj mrtev. Ker se je sodišče prepričalo, da je Marko Blaževič izvršil svoje dejanje v silo-branu, ga je oprostilo. — Na dosmrtno ječo je sodišče v Beli Crkvi obsodilo 35 letnega gozdarja Milana Miloševiča, ker je 17. marca 1930 zastrupil svojo ženo. — Družinskega očeta nbili. V Bnjšri pri Som-horu se je te dni odigrala krvava ialoigra. Po maši se je Andrej Jankovič podal domov, kjer se je u se neznanega vzroka spri s svojo družino. Iz prepira je nastal pretep in vsa družina je navalila na ubogega očeta in ga toliko časa tolkla, da Je z razbilo glavo mrtev obležal. So mrtvega so tako obdelavalj, da so mu izstopila čreva. Sosedje so poklicali orožnike, ki so napravili konec grozovitemu divjanju. — Slovenskim čebelarjem. Nenadno nagel razvoj čebelarstva je posledica, da imamo Slovenci razmeroma precej bogato literaturo o tej stroki. Za začetnike najprimernejša knjiga je: Anton Janša, Nauk o lebelarslvu. Tretjo izdajo je priredil Fr. Rojinn z dodatkom Albertijev-Žnideršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din. — Prvi del govori o čebelah samih, o panju iu čebelnjaku, o razmnožitvi, rojenju itd., drugi del pa o delih spomladi, poleti in zimi. Knjiga je namenjena začetnikom, ki morda še čebelarijo s kranjiči. Onim pa, ki čebelarijo s A.-Z. panjem (ŽnideršiSevim), pa priporočamo knjigo: Nai panj, opis in [iraktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah priredil za slovenske čebelarje Anton ŽnideršiS, pojasnjeno s 107 slikami med besedilom. 35 Din, vezana 40 Din. — Knjiga imn sledečo vsebino: Bistvo Gerstungove teorije, Albertijev listovni panj, orodje, stroji in druge priprave, kako opravljamo razna dela v panju, vzgoja matic, kako jemljemo in trčamo med, čiščenje, shranjevanje in prodaja medu, prevažanje čebel nn pašo, čebelnjak, preseljevanje čebel in kranjičev na premično sat.ie, pridobivanje medu iz kraniičev, pridobivnnje medu iz satia in najvažnejše čebelarske resnice. Obe knjigi toplo priporočamo. — »Novo!« Podpisana prodajalna obvešča častite gospode katehete, da ie preiela veliko izbiro novih ljubkih slik za prvo sv. obhajilo. Cene zelo nizke po 2, 3 in 4 Din. Blagovolite li jih ogledati v Prodajalni KTD (H. Ničman) v Ljubljani. — Tvr(" i Julius Meinl prireja v dneh 12.—10. mana v vseh svojih prodajalnah teden prodaje likerjev lastnega izdelka. Opozarjamo na poskusne steklenice z izjemno ceno po Din 4.—. — Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josel«-gren-čico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef«-vode. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ptuj Maribor П Razstavo moderne francoske grafike priredi od 22. do 31. t. in. Francoski krožek v Mariboru pod pokroviteljstvom okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha ter mestnega župana dr. Juvana. Za to zanimivo razstavo, ki bo prva te vrste v Mariboru, je opaziti med ljubitelji francoskega jezika zelo živahno zanimanje. □ V korist kmetijstva mariborskega okraja. Okrajni kmetijski odbor mariborski, levi breg je imel včeraj pod predsedstvom šmarješkega župana Alojzija Schikerja sejo ožjegag odbora. Seje so se udeležili tudi okrajni načelnik dr. Ipavic in kmetijski strokovnjaki. Soglasno se je sklenilo razdeliti med občine in druge kmetijske korporacije v okraju v prid kmetijstva 47.300 Din in sicer 14.000 Din za nabavo škropilnic; 4000 Din za nabavo travniških bran; 8000 Din za nabavo trijerjev; 15.000 dinarjev za nakup bikov; 2000 Din mariborskemu Vinarskemu društvu za razstavo 1er 800 Din za predavanja na posameznih tečajih. Hvalevredno je omeniti, da sta oba kmetijska odbora v mariborskem okraju pod predsedstvom županov J. Flori-jančiča od Sv.Miklavža ter A. Schikeria od Sv. Marjete razvila izredno živahno in spodbudno delavnost za napredek in prospeh kmetijstva v mariborskem okraju. □ Nič prvenstvenih. Radi neugodnih vremenskih prilik so se za nedeljp dne 15. t. m. nogometne prvenstvene tekine med Železničarji in Svo-bodaši ter Mariborci in Rapidovci preložile na prihodnjo nedeljo. V taboru mariborskih drukar-jev velikanska — nevolja. □ Studenški rdeči križ ima v nedeljo ob priliki slavnostne predaje saniaritanskih listin 44 tečajnikom svoj posebni večer pri »Ilgu« s pričet-kom ob 18. Na sporedu pevske in gledališke točke. П Pobreški igralci so z uprizoritvijo desetega brala v okvirju tamošnjega Rdečega križa zopet nuditi Pobrežanom prav prijeten večer. Uprizoritev omenjenea Jurčičevega oderskega dela je prav dobro uspela. Posamezni igralci so se v svoje vloge popolnoma vživeli ter jih podali s finim razumevanjem. Scenerija in razsvetljava sta bili zadovoljivi. Dvorano so zavedni pobreški občani napolnili do zadnjega kotička. □ Mariborsko gledališče proslavi Finžgarjevo 60 letnico jutri zvečer z uprizoritvijo »Verige«. K proslavi je povabljen sam avtor. Slavnostni govor ima prof. in pisatelj dr. Dornik. П Popolna tišina... Bili so časi, ko je znani mariborski v nemščini pisani dvotednik precej rabijaitno grmel proti previsokim krušnim cenam in pri tem osredotočil vse svoje srdite izstrelke proti mariborskim pekom. V torek je sedelo na zatožni klop v rozipravni dvorani št. 15 trinajst mariborskih pekov, ki so bili \-si obsojeni. Med njimi tudi zastopnik Delavske pekarne. Mariborske peke je ka.kor znano zagovarjal olvetnik dr. Reieman. Odtlej fvi v navedenem dvotedniku, ki bojdu tolmači koristi delavskih slojev, o obsodbi in razpravi niti črke. Kje bi neki mogel tičati vzrok j>o>polnega rnolka in tišine. Zato pa bo tem glasneje spregovorilo delavstvo... □ Strnžnikova nezgoda na gledališkem odru. V odmoru med prvim im drugem dejanju ob priliki zadnje uprizoritve Frankove Irode-janke »Karol in Ana« je po nesrečnem naključju padel službujočemu stražniku R. Eržetiču iz jiodstrešja omot na glavo in to s toliko silo, da je ponesrečenec precej močno krvavel, tako da je moral iskati pomoči pri reševalni postaji, П Potres v Mariboru. V sredo proti ve-čeni so se po stanovanjih, trgovinah in drugih lokalih pričeli majati posamezni predmeti. Ljudje so takoj spoznali, da gre za potresen sunek, ki je trajal nekako pet sekund. Potresni sunek se je posebno čutil ob zibajočih se ure.h v mariborskih ura ma h. □ Vročekrven kaznjenec. Včeraj dopoldne ie prišlo v tukajšnji kaznilnici in sicer v oddelku za mizarstvo do burnega prizora. Kaznjenec Anton Arh je nenadoma po kratkem besednem dvoboju navalil na 53-letnega delovodjo v kuznilniškem mizarskem obratu Ivana Ka niča ter mu s nekim strojnim ključem prizadejal tako močan udarec proti čelu, da mu je prebil kost na stikališču čela in nos«. Ranjenega Kaniča so nezavestnega prc|ieljali v splošno bolnišnico. Vzroku vznemirljivemu dogodku je liojda iskati v kaznjenčevi vročekrvnosti in bojevitosti ter delam ržnosti. □ 0:13. Klnvernost mariborskih policijskih dogodkov je razvidna iz včerajšnje varnostne bilance: nič aretacij, 13 običajnih prijav. □ Poslovinlni večer so priredili mariborski jxdicijsiki nameščenci v sredo zvečer policijskemu svetniku K. Pcsitevšku, ki odhaja na svojo novo službeno mesto v Ljubljano. Večer, ki se je, vršil v verandnih delih hotela »pri Orlu«, je bil zelo animiran in prisrčen. □ Nič občnega zbora. Olični zbor mariborske oblastne družine, ki bi se imel vršiti v nedeljo, dne 15. t. m„ se je preložil na jk>-znejši čas. □ Minus 12 stopinj je znašal« temperatura včeraj okoli šestih zjutraj na periferiji magda-lenskega predmestja. V notranjosti mesta seveda precej manj. Je to najnižja temperatura v letošnji zimi v Mariboru. □ Na poledici je spodrsnila včeraj dopoldne pred mariborsko stolnico 42-letn« Marija Kušar ter si pri padcu strla desno roko. Leči se v mariborski bolnišnici. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 13. marca: Zaprto. Sobota, 14. marca: Ob 20: VERIGA. Proslava šest- desetletnice Fr. S. Finžgarja. Celje & 19. III. 1931 — »Vnebovzetje«. -& Iz celjske gimnazije. Iz Jagodine je prestavljen na celjsko gimnazijo profesor zu fiziko in kemijo g. Miroslav Adlešič, iz Kranja pa g. Fabjančič Milan, filolog. Na novo sta nastavljena prirodoslovec g. Rudolf Branko in su-plenrka za zemljepis in zgodovino g. Dora Pegan. >3 Popravite strešne žlebove! Občinstvo se upravičeno pritožuje nad brezbrižnostjo nekaterih hišnih posestnikov, ki pruv nič ue pazijo na strešja svojih hiš, najmanj še na strešne žlebove. Greš j»o ulici v solnčnem a.li južnem vremenu, jia zaideš naenkrat v ploho vode, ki lije skozi razbit ali zamašen strešni žleb. Treba je poudariti, da je tako malomarnost opažati zlasti na javnih jx>«lopjih. Prav nič ni potrebno, da lije s stare gimnazije v Kapucinski ulici kar v curkih na trotoar. In takih primerov je vse polno. 0 Rndiokoneert imajo posetniki Ljudske kuhinje v hiši Delavske zbornice v Razlago vi ulici od včeraj dalje. Uprava je nabavila res dober aparat in zvočnik namestila v veliki jedilnici. & Rešilni avto je bil včeraj dopoldne nujno pozvan pred hišo poslovalnice OUZD v Vodnikovi ulici. V čakalnici ambulatorija, je namreč nekdo omahnil na tla in obležal v nezavesti. Na pomoč je priskočil takoj službujoči zdravnik, ki je ugotovil močan napad vsled neke srčne hibe. Ker ni imel bolnik nikake legitimacije pri sebi, niso mogli dognati, kdo da je. Prepeljali so ga v nadaljnjo oskrbo v javno bolnico. 0 V celjski bolnišnici je umrla v sredo, j t. marca t. 1. poldrugo leto stara Marija Les-jaik, hči mizarja iz Ljubnega. Dot pri Hrastniku Umrla je na Marnem obče spoštovana ter daleč okrog znana g. Marija Draksler, po domače Tome. — V sredo zjutraj je pa umrl najstarejši človek naše župnije, g. Jakob Draksler, po domače Čerdenčan, v 94. letu starosti. Bil je zelo delaven in priden mož, ki ni miroval, kljub svoji visoki starosti je še prijel za koso ali motiko. Imel je še sedaj prav dober spomin, vse ie vedel, kakšnega konja je kupil in za koliko pred 60 leti. Vse ga je rado poslušalo, ko je spoštljivi starček pripovedoval, kako je vozil malerijal, ko se ie gradila bivša južna železnica. Bil je tudi globoko veren, vsako nedeljo je šel k službi božji četrt ure daleč skoraj do zadnjega. Bil je dolga leta cerkveni ključar župnijske cerkve. Zapušča 6 sinov in 3 hčere, ki so vsi ugledni posestniki in obrtniki, ter 119 vnukov. R. i. pJ SmrL V gajih je zaječalo. Sneg |e zapadel na visoko tik pred pomladjo, za vedno je zabrisal še sveže stopinje ču^rja ptujskih gozdov. Okrajnegu gozdarja Krivica ni več. V sicdo zgoilaj ziutiai je zatisnil oči v svojem stanovanju na Ljutomerski. V Haloze je šel po uradnih opravkih. Prehlad'1 se je, leči je moral v posteljo. Po par dneh je moral pustiti samo sebi družino, ki mu je bila v veliko veselje in ki bi mu po nekaj letih dala krepke sinove in postavne, kot je bil sam. — Fdmund Krivic je kot gozdar služil v raznih krajih. Več let je uspešno delal v središču Slovenske krajin«, ki jo je ljubil še v Ptuju. In tu sredi ptujskrga pol|a bi moral dočakati vpokojitve, za katero je že poslal prošnjo na državni svet. Na zunaj oc:ak, v srcu plemenit, lin. liho je bilo n egovo življenje. Nikdar ni silil v ospredje. Bil ie vesten uradnik. V postnem času pa je rad vzel puško in šel na lov, v zelene gozdove in po širnem Ptujskem polju. Naj bo povsod priljubljenemu gozdarju dobro v nebeških loviščih. Družini naše iskreno sožalje. Novi okrajni cestni odbor ima uradne dneve ob sredah in petkih dopoldne. Pisarna pa ie odprta vsak dan, od osmih do dvanajstih. Ob nedeljah in praznikih je zaprta. Edino v zelo nujnih slučajih posluje tudi take dneve. Pisarno vodi g Sagadin Ljudevit, ki že dolgo čaka na potrditev službe tudi v tem cestnem odboru. Od cestnih nadzornikov skrbi g. Ljubeč na levem bregu, g. Zagoršek pa za ceste na desnem bregu Drave. Peka kruha ptujski vojaški garniziji se odda v ponedeljek 16. t. m. ob 11 dopoldne na posebni licitaciji, ki se bo vršila v pisarni mestne kqmao-de. Ponudniki, naši državljani, vlože 5-procentno kavcijo, drugi 10-procentno. Peče se s pomočjo državne moke in soli. Več se lahko dnevno izve pri mestnem poveljstvu. Ljutomer »Quo vadiš« na odru Katoliškega doma bo za Ljutomer nekaj novega. Zgodba lepe Ligije, veli-čanstvene Popeje in krutega Nerona bo zaživela pred nami. Komu ni znan Sienkievvitszev roman? — Prva predstava se vrši v nedeljo 15. t. m. Začetek točno ob pol 4. Predprodaja vstopnic v točilnici vinarske zadruge. V žlici vode se je vtopil nek delavec v Vor-šincih. V jami za prodec je kopat, pa ga je prijel božjastni napad, omahnil je z glavo v mlačico vode in se žalil. Šele drugi dan so našli siromaka do prsi zamrznjenega. Glavni dobitek pri šolski tomboli preteklo nedeljo je dobila učiteljica gdč. Schneiderjeva. Višnia pora Zopet zimn — pa še kakšna! Ob st. Gregorju — ko se že ptički ženijo, smo vajeni res že jiomladanskih dni; tudi je vse že k temu kazalo. V sredo pa je kar naenkrat nastalo nenavadno oblačno, začelo je snežiti in nelio nam je v dobrih treh uruh nntreslo kakih 30 cm snega. Gotovo so tam gori do zadnje smeti vse jx>medli in nam poslali za letos zadnje zimske »dobrote«. In danes smo imeli zjutraj enepu iz.med najbolj mrzlih letošnjih dni. Mesto, da bi šel kmet na današnji dan z otroci in mladimi junci čez polje k prvi [mniladanski setvi — kot pravi narodni pregovor za te dni, pa se držimo okrog gorkih peči v upanju, da se bodo tudi Kranjcem vremena zjasnila in bo tako že zažostane za vse življenje beračim. Zgodita njenega življenja je ta-le: Princesinja Maharani je bila najmlajša med štirimi ženami l>ogatega indijskega kneza, maharadže v Ramnagaru. Uživala je ogromno bogastvo svojega moža. P-ed nekaj leti pa ie maharadža umrl in v oporoki svoji žemi Maharani zapustil vse svoje ogromno premoženje in tudi določil, da ima Maharani postati po njegovi smrti naslednica na prestolu. Maharani je po moževi smrti res zasedla knežji prestol in pametno vladatla. Pod njeno vlado je ljudstvo živelo v miru rn vse bi bilo v najlepšem redu, ko ne bi bil prišel vmes adoptirani sin pokojnega moža Bikrum. Ta se je spomnil, d« je v daljnem sorodstvu s kraljevo hišo v Nepalu, od katere ie izhajal tudi pokojni knez. Skliceval se je tudi na staro knezovo oporoko iiz 1. 1905, po kateri je maharadža posinovljen-cu zapustil vse premoženje. Mohan Bikram je s tem testamentom stopil prenoni«njknnje. Ni vajena ondotnih navad in razmer, še bolj pa jo muči |K*lnebje. V teh strašnih razmerah pričakuje seda j nesrečna Maha rani, ali ji lio angleško vrhovno sodišče prisodilo liogastv« in vladarsko žezlo. ali pa jo obsodilo na revščino in beraško palico. Slovanska kolonizacija v Ameriki V Ameriki je ustanovljen » Ameriško-slo-▼arnski kolonizacijski truste, ki ga zastopata znana ruska zadrugarja A. Bajkalov in F. Man-svetov. Ta dva poročata o njegovih načrtih v Evropi. Ruska in ukrajinska emigracija v Zedinjenih državah hoče rešiti slovanske koloniste dosedanjega izkoriščanja. Deležna je popolnega umevanja pri oblasteh v Kanadi. Zedinjenih državah in Mehiki, kjer poljedelstvo nazaduje. Farmarska mladima, kakor je to tudi na Francoskem, ne kaže veselja za kmetijstvo in rajše odhaja v mesta. Tudi nemški in skandinavski izseljenci mislijo predvsem kljub sedanji brezposelnosti za zaslužek po tovarnah in pri obrtnikih. Slovanskim kmetovalcem, ki bi se hoteli naseliti na deželi, se odpirajo široke možnosti. Poleg kmetov si IhmIo lahko ustvarili novo življenje tudi za nove naselbine potrebni agronomi, zdravniki in učitelji. V sodelovanju z vladami slovanskih držav oz. zastopnikov ruskih manjšin na Romunskem in v baltiških državah ter tudi armenskih beguncev bo »Trust« določil za naselitev primerne zanesljive rodbine, ki jim bo naklonil pravno in gmotno pomoč. Sklenil je pogodbe z železnicami in najel več par-nikov. nakupil zdravila in poljedelsko orodje, zgradil bo hiše in izseljencem v teku prvih let delil tudi potrebne denarne podpore. Od wasihin g tonske vlade lanskega oktobra potrjena tntrstova pravila dovoljujejo zdaj v Ameriki raz.pisano glavnico v znesku 50 milj. dolarjev, en milijon delnic po pet dolarjev in napoded izseljencem samim namenjenih 20.000 delnic iste vrednosti. Slednje se ne bodo prodajale na borzi. Ameriški finančniki so že vplačali za organizacijske izdatke potrebne kapitale, ker od trusta pričakujejo prepotrebno ozdravljenje agrarne produkcije. Kolonisti že zdaj lahko pot nje jo v Kanado. Posamezna družina v to svrho mora vplačati 1.000 dolarjev, če pa ima zadostno jamstvo v domovini, ji trust tudi lahko nakloni podporo v tem znesku. Tudi z ''"hiko je sklenjen« pogodba o potrebnem številu potnih vizumov. V Uniji prideta v|>oštev državi Texas in Kansas. Tozadevna pogajanja liodo kmalu končana. Zastopniki trusta so že predavali o svojih načrtih |x> važnejših središčih ruskih izseljencev kakor v Pragi, Berlinu. Parizu in drugod. Delovali Ixxlo v zvezi r izseljenskimi organizacijami: Rdečim križem, zadružnimi zvezami in dr. Zdaj se nadaljujejo pogajanja po slovanskih in obmejnih ruskih državah. Sedež društva je v Newvorku (American Slavic Colonisation Trust. F. Mansvjetov) in glavno zastopstvo za Evropo je v Parizu. Skrivnost človeškega srca Dunaj. 10. marca. Pretekli t u je v zdravniškem društvu na Dunaju poročal prima ri j dr. Nather i/. St. Polt na o mladem vojaku, ki ga je bil njegov tovariš [K) neprevidnosti / bodalom zabodel v srce. Kri se je iwJiila v srčno votlino. Mož je bil na tem. da umre. Toda zdravniki, ki so bili takoj pri roki. so ga skrbno operirali in zašili rano na srcu. Posrečilo se je. da je mož ozdravel. To je nov dokaz, da hitra operacija tudi pri ranah mi srcu more rešiti živl jenje človeku, o katerem smo bili doslej prepričani, da je izgubljen. Profesor dr. Walzel je predstavil zdravnikom bolnika, ki ima srce na desni strani. Doslej se je mož počutil popolnoma zdrav. Tudi vsi notranji organi v prsih in trebuhu, kakor srce. jetra, vranoa itd., so spremenili svojo lego. Bolnik je zbolel. Dobil je mrzlico in hude lio-lečine na levi trebušni strani. Takoj so ga operirali na slepiču in so ga rešili. Imel je namreč tudi slepič na levi strani. Pri tej priliki je treba omeniti zanimiv poskus, ki so gu s človeškim srcem napravili v berlinskem laboratoriju. Iz trupelca 7 tednov starega embria so izrezali malo srce in preskušali. kako dolgo bije. ko je ločeno od organske zveze z ostalimi deli. Ugotovili so. da je štiri ure po operaciji še pravilno utripalo. Nato so srce razrezali na šest delov. Vsak ko« so [x>sel>ej dali v posebno tekočino, v kateri se je ohranilo sveže. In zgodilo se je, da je v taki tekočini vsak teh šestih delcev ntripal še naprej. Dokler je temperatura okolice in tekočine, v katerih so bili spravljeni deli razrezanega srca, znašala 59 stopinj, so srčni deli najbolj pravilno in najvidneje utripali. Če se je okolica »hladila, so utripi zastajali. Ko je temperatura padila na stopnjo, kakršna je navadno po sobah, je utripanje popolnoma prenehalo. I"e razkosane dele srca so potem drugi dan dali v svežo tekočino. Tako se je posrečilo, da so ti deli celih 35 dni utripali. Potem so te dele razrezali še na manjše dele, tako da je bilo vseh koščkov razrezanega srca 50. In tudi pri tem petdesetinkah srca so še opažali življenje. V berlinski medicinski družbi sta zdravnika dr. Iliifer in Schilling obširno poročala o tem fiziološkem poskusu. Moderni Harun al Rašid. Župan filadelftje H. A. Mackey je na svojevrsten način nadzoroval brez-domoe svojega mesta. Preoblekel se je v brezposelnega delavca in je tako nepoznan lahko kontroliral socijalne mestne ustanove. Ledeno palačo grade v Pragi Praški otok Štv«niče sredi VItave, kjer so nekoč imeli češki kralji svoj lov (odtod izvira njegovo ime), se bo kmalu spremenil v športni prostor,, kjer se bodo lahko vse leto urili drsalci, ljubitelji hokeja in dn. zimskih iger. Delavci so že i/kopali veliki artezijski vodnjak, ki bo r vodo zalagal bodoče drsališče. Planirali so tudi vso za drsališče namenjeno 3.000 me-tersko gladino (94 X 32 m), ki je toliko položna, da se bo po njej ved.no enakomerno razdelila zmrzujoča voda. Grade tudi restavracijo /. udobno veliko garderobo. Drsališče samo je v tehničnem pogledu najzanimivejši del vsega kompleksa. Ko so z valjarji utrdili svet, so ga prevlekli s plastjo ilovice iu potem s 5 cm debelo plastjo plutovino. Га lio za izolacijo toplote. Plutovino so /opet |x>krili z ilovico in no vrhu z 1 cm debelo plastjo cementa, ki bo zu [xxllago |нх1 umetnim ledom. Du hi vito omrežje cevi. |x> katerih se bo pretakala h'.idilua mešanica nrzenika s solno kislino, bo ohranila stalno enakomerno temperiiuro cementne plasti (— 16 stopinj). Razlita voda do kmalu zmrznila v 3 cm debel led. ki ne bo skopnel. Obrabl jeno površino Ixido dnevno lahko obnovili /. novim kratkim zalivanjem. Ta lesena palača omogočanje celoletni training i.n odpira nove vidike čehoslovaškemu zimskemu športu. Sir Basil Zaliarov, skrivnostni tovarnar orožja, ki velja za najbogatejšega moža Evrope, umira. — Zaharov se je od ubogega trgovskega vajenca v Carigradu povzpel do lastnika številnih tovarn za orožje, jeklarn, petro'ejskih vrelcev in bank. Kulturni obzornik P. H. Satiner : Vnebovzetje 0b svečanem koncertu v Mariboru. Globoko je bil posluhnil p. Hugolln Sattner, častitljivi starosta v zboru slovenskih skladateljev, v pristno slovensko glasbeno folkloro in melodiko, ko je snoval prvi slovenski oratorij »Vnebovzetje«. Ob 80 letnici njegovi je priredilo slovensko pevsko društvo »Maribor« v sredo v veliki unionski dvorani z izvajanjem te znamenite naše oratorijske •Ktadbe koncert, katerega svečanost se je povzdignila z navzočnostjo sivolasega, toda še vedno čilega ln snujočega jubilarja ter drugih dostojanstvenikov z vladiko dr. Karlinom in pomožnim škofom dr. Tomaž i čem na čelu. Pred pričetkom oratorij-skega izvajanja je dr. Juvan kot predsednik slovenskega pevskega društva »Maribora« in mestni župan izrekel slavljencu najprisrčnejše čestitke k redkemu jubileju ter mu izročil v zna,k poklonitve krasen venec. Slavljenec, oblikovatelj pristno naših skladateljskih mojstrovin, je bil ob svojem vstopu v dvorano in ves čas predmet viharnega in prisrčnega pozdravljanja. Od prvih turobno pretresljivih zvokov v prvem delu »Marijina smrt«, ki so z baritonalno polnostjo zveneli iz grla našega odličnega koncertnega in opernega pevon F. Neraliča, preko iiebe-ščansko vzvišenega angelskega dvospeva v drugem delu (Marijino vnebovzetje) v dvospevno vzornem nrednašanju P. Lovèetove in A. Živka, pa do silnega finala v »Marijinem kronanju«, je dirigent J. Gašparič s poglobljeno In svojsko interpretacijo spajal ves ogromni zborovski in orkestralni aparat v močno celoto, ki Je ob nastopih solistov dosegala svoje efektne viške. Sopranistka P. Lovšetova je zajemala z znano vlrtuoznostjo In sigurnostjo so-praneke eoloveke pertile v prijetno izoblikovanost svojega glasu, v vseh legah čistega, toplega in polnozvočnega. V zaključku (Aleluja!) je bila najmočnejša. Neralič izčrpava z neko lahkoto in dra-matsko živahnostjo svoj odličen baritonski material. Zivkov lirični tenor pa pridobiva od nastopa do nastopa na plastiki, jasnosti in prijetni odmevnosti. Celoten zbor »Maribora« odlikuje predvsem izredno tenkočutno pojmovana zborovska disciplina, izglajenost in uravnovešenost v pred-našanju in izkoriščanju glasovnega materiala, dobra vokalizacija ter sistematski izvedena šola. ki jo že od ustanovitve slovenskega pevskega društvi »Maribora« sem z uspešnostjo vrši pevovodja J. Gašparič. V moškem zboru nadvladujejo basi, pri ženskem pa so alti za spoznanje boljši od sopranov. Ne ravno lahka je bila naloga, ki s» jo je bilo stavilo omenjeno pevsko društvo s tem, da je hotelo proslaviti 80 letnico p. II. Satiner ja s proizvajanjem »Vnebovzetja«. V mariborskih posebnostih povsem razumljivo. Takšne kulturne odločitve je treba označiti naravnost za pijonirske na torišču populariziranja pristno naše in pod vidom globoko iz narodnega bistva vzrastle in zasnovane glasbene umetnosti v diasporično amorfnem rn malodane samo za šlagersko bananost dostopnem Mariboru. »Iz globokega spoštovanja do mojstra slovenske glasbe p. Hugolma Sattnerja in iz ljubezni do lepe domač« pesmi, ki gotovo najbolj čisto zveni iz njegovega oratorija Vnebovzetje ...«, samo iz teh okolnosti je mogla vziti hvalevredna podjetnost in pobuda. Baš rad,i tega pa gre »Mariboru' tem toplejše priznanje. Svečani koncert v sredo zvečeT pa je z oziTom n« odziv publike pokazal, da je v Mariboru še toliko občinstva z umevanjem za ne-popnčeno ln pravo umetnost, da lahko še vedno napolnijo veliko unionsko dvorano in da s smislom in vidnimi ter slišnimi dokazi hvaležnosti spremljajo skladateljske umotvore kakor Je p. H. Saltner-jevo »Vnebovzetje«. Prepričani smo, da bo možno isto trditi tudi za Ljubljano in Celje ob priliki ta-mošnjega ponovnega Izvajanja prvega slovenskega oratorija od strani našesra »Maribora«. i. Molotov, predsednik sveta ljudskih komisarjev, je imel na 6. kongresu sovjetov zelo zanimiv govor o zunanji politiki sovjetske unije. Dev. Mariia v Poi iu Tukajšnje prosvetno društvo nas je preteklo nedeljo 8. t. m. iznenadilo z dvema izvrstno uspelima komadoma. Naše pevke in pevci so nam peli »Mlado Bredo« in »Kovačevega študenta«. Dvorana je bila popolnoma razprodana, dokaz, da so prosvetni domovi slekoprej še vedno središča življenja naših faranov ob nedeljskih popoldnevih in večerih. Poudariti moramo izredno požrtvovalnost fantov in deklet, ko se niso ustrašili truda, da so igralsko in pevsko dobro naštudirali oba komada, tako da bomo dobili na naš oder morda še opero. — Mina v »Mladi Bredi« ima zelo svež in mehak alt. Da ni imela malo treme, ki jo je v nekaterih mestih dinamično ovirala, bi bila glasovno naravnost izvrstna. Obeta, da se bo z vajo razvila v izvrstno altistko. Breda je igralsko in glasovno imponirala. Tudi nastop je bil pogumen. Za glavne vloge je kar izbrana. H a m e t operira z obsežnim glasom, četudi je v višjih legah manj svoboden. Igralsko je zadovoljil; vlogo bi povzdignilo malo več živahnosti. Seveda, paziti je bilo treba na note! Jako je ugajala vloga Lidije. Bila je videti igralsko dobro rutinirana in glasovno temperamentna Tudi Strumica se je v igri zelo potrudila. Zborovo petje je bilo brezhibno. Vsi štirje »Turki« so nam dali igralsko in pevsko sliko harmonične celote. Ugajal je tudi tehnično bolj dovršen »Kovačev študent«. Društvo razpolaga z izvrstnimi kulisami in dobro založeno garderobo, na katero bi ponosno gledal marsikateri mestni oder. Sploh smo videli, da se naša mladina vedno bolj vneto oprijemlje društvenega življenja katoliške prosvete. Kamnik Uradni dnevi in sprejem strank pri okr. na-čelstvu v Kamniku. Z marcem sta se določila kot uradna dneva torek in petek, ako pa je ta dan praznik, ponedeljek oz. četrtek. Ob drugih dnevih se sprejemajo stranke le v izredno nujnih slučajih, in sicer od 9—12. Popoldne in ob nedeljah in praznikih se s strankami ne posluje. Koliko so Kamničani popili in poiedlj^V .çzateklem letu so v Kamniku potočili v 27 gostilnan 130.820 litrov vina in 49.096 litrov piva, poleg pa so popili Kamničani doma še 15.000 1 vina in 6000 1 piva. Žganja se je popilo 6471 litrov, konjaka, ruma in likerjev pa 1764 litrov. V trgovinah so prodali 10.383 litrov 95procentnega špirita. Ako bi vse to preračunali v dinarje, bi dobili vsoto, ki bi presegala 3 milijone Din. Kamničani eo torej lepe denarce pognali po grlu, pa tudi v zrak so izpustili precej, saj se je prodalo tobaka, cigar in cigaret v kamniških trafikah za 1,153.000 Din. Mesarji pa so zaklali in razsekali skoro 1000 glav živine, med temi 350 volov in krav, 364 telet in 2440 prašičev. Vojaškim obveznikom. Vsi vojaški obvezniki, rojeni leta 1881 do 1909, pristojni v občino Kamnik. brez razlike na domovinsko pravico, morajo osebno oddati svoje vojaške knjižice pri mestnem županstvu najkasneje do 15. marca. Zodnji sejem, ki je bil vedno največji v letu, je bil skrajno slabo obiskan. K temu je mnogo pripomoglo slabo vreme, pa tudi vedno se ponavljajoča pesem: kmet nima denarja. Iz cestnega odbora. 8000 kvadr. metrov veliko njivo ob križišču podgorske ceste in železnice je kupil okrajni cestni odbor od posestnice gdč. Jerice Šinkovec, kjer bo kopal za posipanfe cest potrebni materijah Za 20 let ga bo imel dovolj. Iz gremija trgovcev. Občni zbor gremija trgovcev bo v nedeljo 15. t. m. ob pol 2 popoldne v dvorani kamniškega doma in ne Čitalnice, kakor je označeno na vabilih. Dnevni red je običajen. Ljublj. drama : Dom osamelih žena lgrokaz v treh dejanjih. Spisala Zofija Malkovska. Poslovenil Tine Debeljak. Poljsko dramo bolj redko dobimo na naš oder. Če se ne motim je Dom žena četrto poljsko delo, ki smo ga vprizorili po svetovni vojni. — »Dom osamelih žena« je tiha drama samih ženskih usod, zgrajenih na ljubezni. Pet, šest vdov, od babice do vnukinj, prenaša svoj delež življenja: spomine na preteklost. Različno nosijo te žene vsaka svoj križ, kakor je bila različna njihova zakonska sreča in kakršen je njihov značaj._ Delo in odmiranje, oboje je v hiši — le ena izmed žena se ne more odtrgati od moža, ki ji je nedavno umrl; — njo čaka še zadnja bridkost, ko spozna, da njen mož ni bil nič njen in da je poleg nje imel celo drugo družino, ki je vsa zapisana pogubi. Ta drama, zadnji skriti dogodek preži ves čas v ozadju in se ves čas napoveduje — zastonj jo odganjajo in končno plane pred nas in udari. Drama ja sama analiza značajev in okolja, kamor daleč sega življenje posameznih oseb. Tudi glavni dogodek, prihod gospodične Eve, zastopnice tuje družine, ima zgolj analitični pomen. Zato drama teče mirno, vsakdanje, in če izvzamemo zadnji dogodek, ni drugega kot v en dan zgoščeno življenje vseh oseb. Kakor smo videli, so se ilaše igravke pod vodstvom ge. Marije Vere zelo ogrele za delo — videlo se jim je. da jim je prav srčna zadeva. Ga. Marija Vera je v zmislu svojih priznanih Ibsenovih režij tudi to delo postavila na oder г veliko resnostjo in umetnostjo. Ker zunanjih dogodkov skoraj ni, je skrbno poiskala vsak drobec, ter ga sklenila v celoto. Tako preveva igro resnobno občutje, pomešano i. vsakdanjo in slučajno razgibanostjo, vendar pa je vse uglašeno na končno presenečenje. Igra sama ima to hibo, da ekspo-zietja usodnega dogodka nastopi nekako slučajno in oddaljeno, da ne čutimo njene napovedi in usmerjenosti — ker tisti moški in gospodična tam zunaj na vrtu se zdita kakor da sta tu radi občutja, ne pa da sta namenjena v hišo; zato se ekspozicija tudi v režiji ni dovolj čutila. Poleg ge. M. Vere, ki je mogočno igrala babico, so stopile v ospredje predvsem Iri stvaritve: starejša hči, že dobrodušna starčica Jula, ki jo je z deli-katnim, drobnim humorjem in toplo domačnostjo podala ga. P. Juvanova, dalje Marja ge. Medvedove, ostro začrtan in širokopotezno izdelan lik delavne in skrbne žene ter naposled globoko zakopano trpljenje Jane, ki jo je skoraj brez vseh zunanjih sredstev, samo s prosevajočim duhom podala ga. šaričeva Tudi ga. V. Juvanova je s svojim temperamentnim, pa diskretnim nastopom podala prepričevalno podobo nesrečnega mladega dekleta. Druge vloge so bile še v rokah ge. M. Danilove, ge. Gabrielčičeve in gdč. Rakarjeve. Občinstvo, med katerim je bilo posebno mnogo ženstva, je igro sprejelo z dobrim dojmom in priznanjem. Ga. Marija Vera in ga. Šaričeva sta prejeli tudi cvetje. F. K. ft »Vigred.« Marčna številka »Viprodi« se zelo sim|Nitično predstavlja kot materinstvu posvečen zvezek. Bliža se materinski dan in prav je, da je tudi »Vigred« poudarila zopet to najvišje in nnjodličmejše svojstvo ženskosti. Razmišljanje mlade mamice »Materina roka vodi naj otroka« (po Mariji Millier) je krasen irvod v to številko. V diuhu ljubezni do matere je držan ciklus pesmi »Najdražji sjK>niimki« (M. G.) — Vsi čitanja vredni so ostali prispevki, katerih naslove navajamo: Na raz,potju (M. I. Š.) — Misli na mater. (F. Z.) — Mama poje (Julija). — Nadaljuje se M. Silvestrov roman: »Zvesta do konca«, dr. Fr. Debevčeva razprava: »Kako si čuvamo zdravje?« in jx>vest v venzili angleškega pesnika Alfreda Fen.ny.sona »Ilenoh /\rden.« — Pomenki. — Naš dom. — Doma in drugod ter Dobre knjige so kakor običajno pestri in boftati kotički. Bilanca Drž. hipotekarne banke Pravkar je objavljena bilanca DHB za 1930. I Ii bilance je razvidno, da so lani posli banke zelo I narasli : povečala so se sredstva banke in narastel j je dobiček. (ilavne postavke bilance so bile sledeče (v ! milij. Din; v oklepajih podatki za 1920): Akti- | va: blag. 42 4 (G0.0), Nar. banka 25.8 (455.8), Prva j hrvat. 52 (53.4), posojila: na nepremičnine 22911.0 , (2098.5), na dohodke in doklade 473.0 (310.8), vod- I nim zadrugam 78.2 (77.8), kratkoročni za gradijo i 0.8 (5.5), menično-hip. pos. 89.7 (—), lombard 96.9 i (108.9), menice 94.8 (57.7), nepremičnine 74.7 (57.8), tek. račun fin. min. 1. 1929. 08.1 (87.8), začasno posojilo državi 200.3 (—), akt. tek. računi 86.2 (23.6), Drž. likv. banka 44.1 (—), odkupljene vrednosti 110.6 (—), efekti 50.2 (38.1), razno 90.8 (159.1); pasiva: Samostojni fondi 78.6 (78.3), fondi javnih ustanov 1220.6 (1157.2), kapitall javnih ustanov 400.4 (851.9), zasebne glavnice in vloge 528.9 (455.5), rez. fond 56.6 (40.6), amort. fond 10.5 (4.5), posojilo 1910 24.8 (25.1), 1911 25.9 (25.9), 1924 116.8 (133.7), 1927 86.6 (93.8), 1927 (ameriško) 642.6 (654.5), predujem 1913 5 (5), 1929 65.7 (05.7), tek. račun fin. min. 19.1 (33.7), posebni 30.8 (32.5), min. pravde 42.6 (53.3), gl. drž. blag. 45.9 (40.0), depozit fin. min. 20.7 (—), pas. računi 289.9 (220.1), Drž. likv. banka 43.0 (—), prenosno obresti 70.7, razno 81.9 (75.0), tantijema 5.7 (4.95) milij. Bilančna vsota je narasla od 8625.6 na 4096.7 milij., pa vanjo ne spadajo kav- fZKAZ O STANJU NARODNE BANKE 7. dne 8. marca 1931. (Vse v milij. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom 28. febr.) Aktiva: zlato in devize 209.9 (—0.3), tečajna razlika 399.7 (—41.3); pasiva: bankovci v obtoku 4;-!8. 3 (—29.1), drž. terjU-c 110.9 (+2.2), obveznosti: žiro 702.7, razni računi 111.9, skupaj 811.0 (—15.2), ostale postavke neizpremenjene. UileležLa naše države na velescjmu v Milanu. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo, da se pošljejo blagovni vzorci, namenjeni za re prezentativni paviljon, katerega gradi naša država na mednarodnem velesejmu v Milanu, iz Ljubljane do Milana in nazaj na stroške ministrstva. Vrsto vzorcev in vsaj približno potrebno prostornino v paviljonu je sporočiti Zbornici za TOI do 16. t m. Kasnejše prijave se ne bodo mogle upoštevati. Točnejše informacije se dobijo v zbornični pisarni. Fra.ncosko-srbska banka izkazuje za 1930 1.3 (1929 0.65) milij. fr. frankov čistega dobička. Za 1930 je predlagana 5% dividende in bo tako banka po pavzi od 1. 1913. dalje zopet delila dividende. Avtogenski tečaj m kovinarske obrtnike gorenjskega okoliša. Opozarjamo kovinarske obrtnike gorenjskega okoliša, osobito z Bleda in Savske doline, da se vrši od 16. do 25. marca avtogenski tečaj za začetnike, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI. Na željo večine do sedaj prijavljenih udeležencev se tečaj ne bo vršil na Jesenicah, kakor prvotno objavljeno, temveč nn Bledu in sicer v delavnici ključavničarskega moj-slra g. Franceta Kunstlja. Otvoritev tečaja se vrši v ponedeljek 16. marca ob 9 dop Oreiplačno popravilo poljedelskih strojev in Kevtnskih predmetov. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI priredi med 16. in 25. marcem v "delavnici ključavničarskega mojstra g. Franceta Kunstlja' da Bledu tečaj za avtogensko varenje. Pri tej priliki ee nudi interesentom, ki imajao knke zlomljene ali pokvarjene kovinske dele poljedelskih strojev, jermenic, zobnih koles ali pa kak pokvarjen avtomobilski blok ali karter, da morejo dati te predmete v popravilo, ki se bo izvršilo brezplačno v tem tečaju. Povrniti je edino stroške 7Л uporabljeni materijal. Vabimo interesente, d« prinesejo te predmete na lice mesta ter skrbe tudi sami za prevzem, ko bodo popravljeni. Borza Dne 12. marca 1931. Denar Po dalJSem napredovanju tečajev so danes devizni tečaji popustili Promet je bil srednji in je prišlo do zaključkov v devizah Berlin, Curih, Dunaj in Prago, katere je dala Narodna banka in trg, kjer je bilo zaključeno privatno blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2283.50 bi., Berlin 1354.50-1357.50 (1356), Bruselj 793.76 bi., Budimpešta 992.88 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 799.10—802.16 (800.06), London 270.73 bl„ Newyork 58.845 bl„ Pariz 222.88 bi., Praga 108.37—169.17 (168.67), Trst 297.22 -299.22 (298.22). Zagreb. Amsterdam 2280.50—2286.50, Dunaj 799.16—802.16, Berlin 1354.80—1357.50, Bruselj elje v znesku 165.6 (69.25) milij. Din. Bilanca kaže, da so laui tuzemska sredstva banke zelo narasla, dočim so inozemska padla. Vse to povečanje tujih sredstev je banka porabila za nova posojila, dočim se je likvidnost banke zelo zmanjšala. V naslednjem podajamo glavne podatke iz bančne bilance za 1928, 1929 in 1930 (vse v milijonih Din): 1928 1929 1930 gotovina in banke 189.1 522.4 120.2 posojila 2404.8 2004.4 2972.1 tuzemska sredstva 1338.7 2037.9 2228.5 inozemska sredstva 1087.6 1002.7 896.7 Račun dobička in izgube kaze naslednjo sliko (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za 1929): Dohodki: obresti posojil na nepremičnine 198.2 (173.7), posojil na doklade 88.3 (26.2), vodnim zadrugam 6.3 (6.4), lombardna 9.5 (9.0), za domače menice 6.7 (4.6), tek. računov 9.8 (8.5), kuponi 8.5 (2.9), dohodki bančnih zgradb 2.5 (1.6); izdatki: obresti za glavnice 39.7 (33.2), za fonde 45.9 (80.8), tek. račune 18.5 (21.8), obresti inozemskih posojil 61.0 (63.6), provizije 0.5 (0.6), bančni posli 7.2 (7.4), stroški 14.1 (11.9), odpisi 21 (10.5), Čisti dobiček 63 (55), od lega tantijeme 5.7 (4.95), rezervam 1.5 (10), drl blagajni 45.9 (40). Zaradi velikih novih posojil so tudi dohodki banke narasli in tudi delež države pri dobičku, dočim je n. pr. pri Narodni banki padel, pri Poštni hranilnici pa ostal na lanski višini. 793.76 bi.. Budimpešta 992.88 bi., London 276.33— 277.13, Milan 297.32—299.32, Newyork 56.745— 56.945, Pariz 221.88 - 228.88, Praga 168.37—169.17, Curih 1094.40—1097.40, Bukarešt 33.75—34.25. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.6 milijona Din. Belgrad. Amsterdam 2280.50—22.86.50, Berlin 1354.50—1357.50, Budimpešta 991.38—994.38, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.16—802.16, London 276.33-277.13, Newyork 56.745—50.945. Pariz 221.80—223.80, Praga 168.37—169.17, Trst 297.22— 299.22. Curih. Belgrad 9.1260, Pariz 20.835, London 25.25375, Newyork 519.725, Bruselj 72.425, Milan 27.23, Madrid 56.75, Amsterdam 208.85, Berlin 123.75, Dunaj 73.06, Stockholm 139.10, Oslo 139.05, Kopenhagon 189, Sofija 3.7625, Praga 15.395, Varšava 58.20, Budimpešta 90.615, Atene 6.73, Carigrad 2.465, Bukarešt 3.09, Helsingfors 13.08. Vrednostni papirji Tendenca za domaČe državne papirje je danes ostala v glavnem neizpremenjena. Med dolarskimi papirji pa so bili danes slabejši 7%, čvrstej- fii pa je bil 8% Bler. Prometa je bilo v vojni škodi in v Blerovih posojilih, dočim v ostalih državnih papirjih ni bilo zaključkov. Med bančnimi papirji je bila čvrstejša Poljobanka, ki je bila zaključena po 56.50, Jugobanka, kakor tudi Unlonbanka sta ostali neizpremenjeni. Prva je bila zaključena po 78 in 78.50, druga pa po 190. Industrijske delnice so bile danes v glavnem neizpremenjene. Deloma celo nekoliko čvrstejše. Vendar do zaključkov ni prišlo. Slabejše so bile edino Vevče, ki so noti-rale 130 denar v primeri z zaključkom po 133 včeraj. Mod paroplovnimi družbami je bila Čvrstejša Jadranska plovidba, ki je bila najprej zaključena po 520, kasneje pa je popustila do 510. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93.50 bi., 7% Bler. pos. 83 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 127 den., Praštediona 900 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den.. Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.50—89, agrarji 51.50—52, vojna škoda ar. 420.50—421.75 (421.50, kaša 421.50—422, 3., 4., 5., 6. 421—422.50, 12. 422—123, srečke Rdeč. križa 48 bi., Tobačne srečke 25 bi., 8% Bler. pos. 93—93.25 (98), 7% Bler. pos. 81.75—82.875 (82.75), 7% pos. Državne hip. banke 82.50—83, 6% begi. obv. 69.50—72. — Bančne delnice: Ravna gora 80 den., Hrvatska 50 den.. Katolička 37—38, Poljo 50.50-57.50 (56.50), Kreditna 125—129, Union 190—191 (190), Jugo 78 —79 (78, 78.50), Lj. kred. 127 den.. Medjunarodna 09 den., Narodna 7800, Obrtna 300 den., Praštediona 900-920, Srbska 194—196, Zemaljskn 138— 140. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 139—142, Slaveks 40—45, Slavonija 200 den., Našice 960 den., Danica 93—96, Drava 254— 202, Šečerana Osjek 282—286, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 210—225, Brod. vag. 60—75, Vevče 130 den., lsis 44—46, Itagusea 850—390. Oceania 205— 209, Jadr. plov. 515—525 (520, 510), Trboveljska 332—335. Belgrad. Narodna banka 7750, 7% inv. роч. 89, agrarji 52—54, vojna škoda 422.50—423, 7. 423.50 -424, G% begi. obv. 72.25, 7% Bler. pos. 83.50, 7% pos. Drž. hip. banke 83.50—84.50. ' Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.25, Wiener Bankverein 16.40, Creditanstalt 46.70, Escompteg. 159.20, Živno 90.25, Union 23.25. Mundus 140.50, Alpine 20.20, Trboveljska 41.70, Prager Eisen 349, Leykam 8.50, Rima Murany 63.55. Žitni trs V Budimpešti je bila danes zopet čvrstejša tendenca. Naš trg je bil živahnejši. Povpraševanje «a vse vrste lita se je povečalo, ker se že bližajo velikonočni prazniki In se konzum zanje krije. Cene pšenice so bile čvrstejše in so danes zahtevali za Srbobran in baško-potisko blago 162.50, Stari Bečej 165-167.50 in banatsko 157.50, ш času primerno suho koruzo pa 90. Drugi predmeti so ostali do malega neizpremenjeni. Novi Sad. Koruza bač. ladja Donava, Sava predčasno suha 90—92. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. РгопиЧ: 15 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze, 2 vagona moke. Budimpešta, Tendenca: pšenica la bava, ostalo: prijazna. Promet živahen. Pšenica marec 16.16 —16.49, zaklj. 16.20—16.21. maj 10.62—16 85, zaklj 10.54-10.55, rž marec 11.05—11.10, zaklj. 11.10— 11.11, maj 11.82-11.52. zaklj. 11.51-11.52, koruza maj 18.01—13.10, zaklj. 13—13.01, julij 13.30 18.40, zaklj. 13.85—13.30, tranz. maj 10.30, zaklj. 10.27-10.30. SEMENSKI OVTM Pridelek domačega ovsa je leto« slab ln k«r m večinoma vedno seje le zrnje ene ш iste vrv t«, tudi precej degeneriran. Ponekod so pa tudi polja trpela vsled suše in toče, tako, dn je letos opažati močan uvoz semenskega ovsa v Slovenijo in sicer iz Bauata, precej pa tudi iz inozemstva. Romunsko blago prihaja direktno in skozi Trst 1er tudi češkoslovaški oves. Kakor so skušnje pokazale, »e najbolj obnese v nnših krajih seme originalnega češkoslovaškega ovsa in je pridelek več kol za 20% večji kot pri domačem in drugih vrstah semenskega ovsa iz južnih krajev in vsebuje tudi slama več hranilnih snovi. — Ker je prednost semena originalnega češkoslovaškega ovsa splošno znana, se lahko dodaja, da se pod imenom »češkoslovaški oves« ponuja drugovrstno snne, ki je tudi cenejše. Kadi tega naj trgovec in kmetovalec pri naročilih zahtevat« od prodajalca garancijo, da je kupljeni oves originalno češkoslovaško blago, zadnje žetve. Kot češkoslovaški oves su ponuja tudi seme ovsa, ki je bilo tukaj že enkrat posejano. To seine tudi ni še slabo. Jugoslavija m olimpijske igre Po vseh državah se vršijo priprave za olimpijske igre, ki bodo v Los Angelesu 1. 1932. Delajo se proračuni in ugiba se, katerih tekmovanj bi se udeležili in koga bi poslali. Waitzer, nemški državni trener je postavil princip, da se sme tekmovati le v onih panogah športa, v katerih imajo Nemci Izgleda, da dosežejo vsaj šesto mesto. In to je pravilno, zlasti če pomislimo, da bo stala udeležba na olimpijadi za osebo 40.000 Din. Pred kratkim smo čitali, da se misli tudi Jugoslavija udeležiti raznih olimpijskih tekmovanj. 1'ri olimpijskih igrnh smo ieli doslej uspehe le v telovadbi, v športu in sicer v vsakem športu pa smo bili in smo brez izgledov na častne izide. Kdor je videl naš nastop v Amsterdamu, ta mi bo pritrdil, da je bolje, da ne silimo preko luže, da stotisoče dinarjev, ki bi bili za udeležbo potrebni, ua drug način bolje uporabimo v prid športu. Cela vrsta atletov je bila prijavljena za tekme v Amsterdamu; ko pa iščeš rojaka na startu, ga tvoje oči ne najdejo. Prvi je »dobio cerungo<, drugi je bil bolan, tretjega ni; eden starta, pa je v predteku zadnji... To so le dejstva, ki govore, da je bolje denar drugače izrabiti. Naši športniki naj gredo tekmovat v Berlin, na Dunaj ali v Pariz. Za 40000 Din gre lahko že celo moStvo, v Ameriko pa bi šel le eden za ta denar. Se bolj smotreno bi bilo poslati naše športnike v inozemstvo k raznim večtedenskim SLUŽBENE OBJAVE LNP. (Seja u. s. dne 11. marca 1931.) Na prošnje SK Elan, SK Javornik in SK Disk, da bi se prv. tekme podeželskih klubov odigrale v maju, sporoča LNP tem potom navedenim trem klubom ter SK Muri in SK Ptuju, da se prošnji lahko ugodi le tedaj, če navedeni klubi nc reflek-tirajo na odigranje finalnih tekem (dve tekmi med prvakoma kranjskega in štajerskega okrožja in dve tekmi med zmagovalcem v tej tekmi s prvakom Trbovlje). V tem slučaju bo LNP določil prv. tekme za mesec maj, če ne bodo klubi predlagali druge fiksne termine. Vsled tega poživlja LNP vse zgoraj navedene klube, da javijo svojo odpoved do 17. t. m. LNP. V slučaju, da klubi ne odgovorijo do navedenega dne, bo LNP smatral, da ne re-flektirajo, odnosno se odpovedo finalnim tekmam. — Sporoča se klubom v Ljubljani, da se bo vriil v torek 17. t. m. ponoven sestanek ob 20 v Delavski zbornici. Dnevni red: Razprava o bodočem načinu prv. tekmovanja klubov v Ljubljani in slučajnosti. Udeleže naj se klubi sestanka po dveh delegatih, ki se morajo izkazati s pismenim pooblastilom. Ker se SK Slovan, SK Reka in SK Natakar sestanka v torek dne 10. t. m. niso udeležili, se pozivajo, da se gotovo udeleže sestanka v torek 17. t. m. — Delegirajo se: v odbor za kaznovanje sodnikov pri LNP gg. predsednik Ribarž, II. podpredsednik inž. Debelak in Kralj. V odbor za delegiranje sodnikov: gg. Dorčec in Kuret. — Na znanje se vzame dopis SK Reka št. 2/31 z dne 5. t. m., v katerem prijavlja nov odbor (predsednik g. Logar V., tajnik g. Hartman I.) Na znanje se vzame dopis SK Hrastnik z dne 2. t. m., v katerem prijavlja nov odbor (predsednik g. Barachini Fr., tajnik g. Hudy Ign.). — Odobri se prijateljska tekma SK Svoboda—Ljubljana: SK Amater Trbovlje, dne 15. marca t. 1. v Trbovljah. Za klubske skakalne tekmo Smučarskega kluba Ljubljana je darovala ugledna tvrdka Beka en. par skakalnih kot tudi en par dirkalnih smučk za najboljša dva tekmovalca. Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 19.30 sestanek tekmovalcev zaradi nedeljskih tekem. Po sestanku seja tehničnega odbora ter priprava za sodniške izpite. tečajem za rekorderje. In končno, za manjšo vsoto luhko pride k nam enkrat KBrnig ali Nurmi, 1'elt-zer ali n. pr. plavač Barany. To bi bilo navdušenje ne le za posameznike, temveč za vso športno in ne-sportno javnost. Kdor hoče, da ne bo pri olimpijskih tekmovanjih v prvem predteku zadnji, ta mora bili siguren, da teče na 100 m pod 11 sek., na 100 m pod 50 sek., da plava na 100 m proslo vsaj 01 sek. itd. Malo verjetnosti je, da bi prineslo leto, ki nas še loči od olimpijskih iger, ugodnih presenečenj; tem manj verjetnosti, ker se merodajne strani ne zganejo, da bi naši najboljši vsaj od časa do časa skupaj trenirali, da bi se priredili tečaji za tekmovalce, kakor delajo to druge države. Izglede na časten uspeh v Los Angelesu lahko imajo le jugoslovanski telovadci, če bodo na isti stopnji kakor so bili v Parizu 1. 1924. in v Amsterdamu 1. 192S. O vsaki drugi udeležbi pa bo treba temeljito premisliti, če je smotrena ali ne. še dolgo vrsto let bomo morali hodili v »srednjo šolo«, na balkanske igre... In ko bomo enkrat imeli zakon zn telesno vzgojo, ko bodo športu vrata odprta tudi v Šole in na univerze, ko bodo občine gradile športna igrišča, skratka, ko bo v naše udejstvovanje prišel olimpijski duh, tedaj bomo tudi lahko mislili na olimpijade. Mariborska zimsko športna podzve»». V nedeljo, dne 15. inarcn priedi podzveza smuški izlet preko Pohorja v Ribnico na Pohorju, kjer se vrši isti dan ogled za postavitev smuške skakalnice. Zbirališče udeležencev v soboto 14. marca v koči na Klopnem vrhu (dostopen iz postaje Fala) iu v koči na Pesku (dostop preko Klopnega vrha ali pa naravnost iz postaje Sv. Lovrenc na Poh. oz. iz Konjic). Odhod prve skupine iz koče na Pesku v nedeljo zjutraj preko Planinke, Jezerskega vrha v Ribnico, event. tudi kratek odcep na Veliko Kopo. Drusja skupina odide v nedeljo dopoldne iz Peska preko Planinke, Jezerskega vrha v Ribnico. Udeleženci iz Savinjske doline se ločijo event. lahko od Jezerskega vrha v Mislinje. Na ta način je omogočena soudeležba iz vseh krajev. Po zadnjem snesju se lahko pričakuje prijetno smučanje ter se računa ua obilen odziv. Odhod udeležencev Iz Maribora gl. kol. v soboto popoldne z vsemi vlaki. — MZSP. Kolesarska zveja kraljevine Jugoslavije ima svoj XI. redni letni občni zbor zveze v nedeljo, 22. rnarra ob 8 zjutraj v Mariboru, sedežu pododbora »Maribor«, z običajnim dnevnim redom. Zborovanje se vrši v Mariboru v dvorani hotela Ilalb-widl. Ako se ob določeni uri ne zbere zadostne število članstva, se preloži zbor za pol ure in se vrši brez ozira na število prisotnih člpnov. Vsi redni člani zveze so dolžni pravočasno urediti svoje doiž nosti naprnm Zvezi, da dobe pravico crlasovanja iih glavni skupščini Delegati, kateri bodo zastopali svoje klube, morajo imeti pooblastilo od svojega kluba ter zvezno pooblastilo, brez katerega klubsko pooblastilo nima vrednosti. Zavedna športna mesta. V Barceloni se bo od 25. do 27. uprila t. 1. vršil kongres mednarodnega olimpijskega komiteja. Razpravljalo se bo tu največ seveda o predstojeČih olimpijskih igrah v Los Angelesu in zimski olimpijadi v Lake Plocid. Važna pa bo tudi odločitev vprašanja, kje se bo vršila olimpijada 1. 1036. Tudi ta rešitev spada namreč v program omenjenega komiteja. Zanimivo je, da se trudi 11 mest za to odlikovanje. Naj jih naštejemo: Barcelona, Aleksandrija, Budimpešta, Buenos Aires, Dublin, Helsingfors, Rim, Berlin, Кв1п, Frankfurt in NUrnberg. Največ nade imata pu menda Berlin ali Barcelona. M BO —."4 d to — ^ o " « tfO «•S zc ^ nO H t Г-5 » Earl Derr Biggera: ■-o. n) z: .5 - « ^ », S l°°s|>8 ГГ S ~ O ^ . p je b] ECÛQ SSaliS -M 6ч «J© w S fi, N N 5 . §• I es »«Qn^O I I S 'Ôk 6 a „ ï d o S M Jj « y'M rf® ►«iS« £ .. S ^ S . ► л -- . to N „4, c M > 4) a n •ÎJ a. n > to i* I , •r r.,-- a ~ .9 O « e O > S >v « luu" •as«S i KUaičeva papiga Izza rdeCth zaves v ozadju je smuknilo mlado kitajsko dekle. Temno so se bleščale njene mandelj-naste oči v zalem obrazku. Nocoj je radi praznika nosila svilene hlače in vezano janko svojega naroda, toda njeni lasje so bili kratko pristriženi; njena hoja ter njeno obnašanje je jasno pričalo, da hoče biti enaka svojim Evinim sestram tujega plemena. Prinesla je poln pladenj novoletnih oblizkov. »Moja hči Roža«, je seznanil Kee Lim. »Tukaj vidiš našega slovecega strica s Hawajev.« Charliju je rejal: »Tudi ona bi bila rada Američanka, predrzna kakor so hčere teh avšastih belcev.« Dekle se je zasmejalo. »Zakaj pa ne? Tukaj sem rojena. Hodila sem v ameriško šola In sedaj delam po ameriška« »Vi delate?« je z zanimanjem ponovil Charlie. »Zakoni deklištva so pozabljeni.« je žalostno potožil oče. »Dan na dan sedi v telefonskem uradu našega mestnega dela in govori brez sramu z leseno stena ki v njej žare rdeče in rumene oči.« »Jeli to tako strašno?« je vprašala Roža ter nagajivo pogledala strica. »Najbrž zelo prijeten opravek.« je vljudno menil Chailie. »Vsekakor!« Dekle je lahnih korakov odhitelo, p« se skoraj vrnilo s starim vinskim vrčem. Potem se je umaknila v ozadje »obe ter od tod z žensko radovednostjo opazovala uglednega sorodnika z onstran morja. Že prej je brala v časnikih o njegovih delih. Celo uro ali pa še deli je Chan kramljal s svojim I bratrancem o davnih dneh otroške mladosti na Kilt ! tajskem. Končno se je ozrl na budilko na kaminu, i »Ali govori to kazalo časa resnico?« Kee Lim je važno skomignil. »To je delo tujih vragov in zato prav gotovo laže.« Chan je pogledal na svojo uro. »Z največjim obžalovanjem vidim, da se moram ločiti. Še nocoj me dolžnost sili daleč proč od tod — v puščavo na jug. Častiti in vrli bratranec, zaradi previdnosti sem ukrenil, naj mi žena vsa važna pisma pošilja semkaj. Če pride kaka vest, dokler bom odsoten, shrani jo dobrohotno.. Medtem ne boš mogel poslati za menoj nikakih novic.« Pristopila je domača hčerkai. »Celo v puščavi so telefoni,« je menila modra Charlie jo je presenečeno pogledal. »V puščavi?« je ponavljal. »Gotovol Šele dva dni je, ko sem po telefonu govorila z neko raneho pri Eldoradu. Toda imena se ne spominjam več.« »Morda je bila Maddenova farma?« je vprašal detektiv napeto. »Da, taka je bila označba. Bil je zelo nenavaden poziv.« »Je li klical kdo odtod?« »Kajpada! Iz Wong Chingove prodajalne porcelana na Jackson Streetu. Hotel je govoriti s svojim sorodnikom Louijem Wongom, ki je na Macldenovi farmi upravitelj- Številka je bila: Eldorado 76.« Chan je zatiral svojo željo, da bi izvedel kaj ' več, toda srce mu je utripalo hitreje. Sedaj je bil zopet član policije belih vragov. »Morda je bilo slišati kaj je govoril?« »Seveda! Louie Wong naj bi takoj prišel v San 1 Frančiška Čaka ca rnnoeo denarja in dobra služba.« »Fuj!« je strogo pokaral Kee Lim. »Kaj neprimerno je, da pripoveduješ skrivnosti iz svojega opravila pri belih vragih! Četudi imaš pred seboj svojca.« »Popolnoma prav, vedno najmodrejši batranec!« je priznal Charlie in pogledal Rožo. »Midva, čisla cvetka, se zopet snideva tukaj; najsi ima puščava telefon, — tam me ne dosežejo.« Kee Lim je pospremil svojega gosta do preproge pred vrati in si mežiknje pogladil redko brado. »Imej se dobra prežlahtni! In hodi počasi na dolgem potu, ki ga nastopaš.« »Voščim vse dobro za srečno novo leto! Na svidenje!« je zaklical Charlie ter odhitel po stopnicah. Na cesti pa se je ravnal po nasvetih svojega bratranca ter začel hoditi počasneje. Kako razburljivo novico mu je povedala mala telefonistka! Louie Wong je bil pozvan v San Francisko. Pozval ga je njegov sorodnik Wong Ching, trgovec s porcelanom. Čemu?« Star rojak mu je pokazal pot na Jackson Street, Tam je našel razsvetljeno Wong Chingovo izložbo, polno skodelic in lončkov. A prodajalna je bila videli radi praznika zaprta; kajti zavese na vratih so bile zagrnjene. Chan je poizkusil odpreti, pa nikogar ni bilo na izpregled. Prevdarno se je skril na drugo stran temne veže, di bi opazoval. Prej ali slej bo na njegovo trkanje že kdo prišel pogledat. Na bližnjem balkonu je sviral kitajski orkester; tožeča piščal, oglušujoče brenkanje klisofonov, rožljajoče cimbale in drdrajoči bobni so polnili noč z dobro niu znanimi disonancami. Poleni je utihnila glušeča godba in Chan je v svojem skrivališču začul udarce pela ameriških čevljev in tiho drsanje klobučcvinastih copat. MALI OGLASI Vlaka drobna vraltca 1'SO Oln ali raaki beirdi. SO par Na|man|il og'aa a- • Л Din. Oglasi nar Ocvrl vrallc ae raèuna|a «lia. Za adgovar ааашко Na vpraianla brca anamke a« odgevar|anol f t ■ * t «V v • Službe iscejo Pošteno dekle, ki zna tudi nekoliko kuhati, stara 21 let, išče službe k dobri družin1. -Ponudbe na upravo pod »Vestna«. Dekle z najboljšimi spričevali, vajeno večje kuhe, želi mesta v večji kuhmji, zavodu ali gostilni v Ljubljani ali izven. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2663. Službodobe Šteparico ■prejme takoi čevljar Andrej Noč, Slovenski Ja-vornik 3 Kontoristinjo samostojno in zmožno, z večletno prakso in znanjem nemščine, išče stavbeno podjetje. Ponudbe je poslati na upravo Slovenca pod šilro: »Zanesljiva pisarniška moč«. Služkinja kmečko dekle, z dežele, katera bi imela veselje za obdelavo vrta, prodajo zelenjave in za druga hišna dela se sprejme. Naslov pove uprava lista pod št. 2649. Qdda se služba cerkovnika in organista. Plača ugodna. Nastop o sv. Juriju. Prošn e poslati na župni urad Vinica pri Črnomlju. Kuharica-gospodinja se sprejme takoj v žup-nišče na deželi. Prednost imajo one, ki so napravile kako gospodinjsko šolo. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2664. Potnika dobro upel janega pri strankah manufakturne stroke, iščem za prodaio pletenin. Ponudbe ua upravo »Slovenca« pod šfro »Potnik« št. 2631._ Agilne zastopnice v vseh večjih krajih za prodajo idealno praktičnih, finih — elegantnih in elastičnih damskih nogavic spre mem. Pri etno delo. Stalni zaslužki. Pismene ponudbe na: Triumpbalis-Kranj. L ff NI! Odda se trgovina s špecerijo in železnino na dooro idočem kraju, pripravo* ludi za manu-iakturo. Obstoječa nad 60 let. Najemnin» majhna. Naslov v inseratnem oddelku Slovenca p. št. 2625. Kupimo Naglo želim kupiti starinske fotelje in stole, omare za knjige in eno tabernakelj-omaro. Izidor Steiner, Zagreb, Zrinjevac br. 14. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova uiica 6, II. nadstr. Prodamo Hrastovih plohov neobrobl enih, 30, 50, 60 mm, popolnoma suhih, en vagon in nekaj orehovih, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2658. Sadna drevesca naprodaj ima, 1 do 3 letne jablane in hruške po par sto hruškovih, jabolčnih in 100 kutinih divjakov, pritlične hruške in cepljene breskve najboljših vrst Ivan Perko v Sto-žicah 54. Čamernikova šoferska šola L|ubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avtol. Prva oblast koncesiionirana Prospekt zastonj. Pišite ponjl ШШШ Dijak odfičnjak, reven, želi instruirai nižie-gimnazijca. Naslov v mariborski upravi Slovenca. Puhasto perje čisto čobano po 48 Din kg. druga vrsta po 18 DId kg čisto belo gosie po 130 Din ke ID čisti pub po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb Ilica 82 Kemična čistilnica pena Pozor, mizarji! Vsakovrsten smrekov, javorjev, bukov, hrastov in drug rezan les imam po ugodnih cenah vedno v zalogi. Drva! Lepa suha bukova drva (polena). Suha hrastova drva (krajniki in odpadki od parketa). Suha smrekova drva (krajniki in žamanje) nudim po nizki ceni v meterski dolžini ali na kratko razžagano. Dostavljeno na dom. PAVEL B02NAR, lesna trgovina, Polhov gradeč. Begonije Gloksinije Montbrecije Iris Amaryllis Cana indica Anemone Tuberoze Dalije dobite pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Gomolji so nam pravkar dospeli. Pridite, dokler imamo popolno zalogo. Cenik brezplačno na zahtevo. Naprodaj posestvo prvovrstno blizu Rog. Slatine, obsto.eče iz 20 oralov zeml e: njive, travniki, ho-ste, veliki sadovniak. Je na jako prometnem kraju, hiša enonadstropna s petimi sobami zgoraj, spodaj dve lepi gostilniški sobi. Gostilna je stara in na jako dobrem glasu, kamor zelo radi zahaiajo poletni gostje Zdravilišča Rog. Slatine. V hiši se n ihai;i poštni m brzojavni urad. Proda ie radi smrti prejšniega lastnika. Posestvo se odda kakor stoji in leži z vsem inventariempod jakougod nimi pogoji. Poiasniia daje Ivan Vidgaj Rogaška Slatina. LanenB îroome in drucn krmila narii nekmet Veletrgovina žita in moke A VOLK, LJUBLJANA Reslieva resta 14 гл lo. ХЛг Але^лол» Ллл/кХ- ZA/WOO ШЉМШ 6 ОЧ.. /ПАЛЉ<Ч&, V GREŠITE НИОСО 10ЖШ1 . Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato za- j logo prvovrstnih klavirjev. | Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z ga- j rancijo. Najcenejša izpo- ' sojevalnical - Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, ' Rimska cesta št. 2. Naročajte SLOVENCA- najcenejši 15/oven 5 ki dnevnik Pogrebni zavod Replč, Ljutomer Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, ded in brat Anton Lah veleposestnik v Ljutomeru danes, dne 12. marca po daljši mučni bolezni, previden s svetimi zakrament', v starosti 67 let, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagojiokojnika bo v soboto, dne 14. t. m. ob >/24 uri iz hiše zalo ti na tukajšnje pokopališče. I jutomer, dne 12. marca 1931. Neža Lah roj. Šterman, soproga, Angela Oton. Miei in Joško otroci, Frido in Marica, vnuka, Neža Lepoša roj. Lah, sestra, ostali sorodniki. Preminula je 10. t. m. gospa Marica Perušek m. Rudež Pokopali smo jo danes na pokopališču pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. marca 1931. t Dr. Milena Perušek, hči in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljuiljatii. Umrla nam je naša zlata nenadomestljiva, srčno ljubljena mamica, oziroma stara mamica, tašča, sestra, svakinja sesirična, teta. gospa Ivana Marinko roj. Žorž vdova črkostavca Ljubeznipolno srce je prenehalo biti v sredo 11. t m. ob pol 18 uri ter se je po nepopisnem trpljenju Bogu udano preselila v bol,še življenje. V njeni tihi mirni dom jo spremimo v petek, dne 13. marca 1931 ob pol 4 uri iz mrtvaške veže, Stara pot štev. 2. Sv. maše zadušnice se bodo brale v sredo 18. t m. ob 7 uri zjutraj v Trnovski župni cerkvi. Našo srčno dobro nepozabljeno mamico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 12. marca 1931. Iva, Janez, Marta, otroci in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni »a vod v Ljubljani. Odbor za Vilharjev spomenik ▼ Planini razpisuje delo spomenika Miroslava Vllharla. Načrti se sprejemajo do 2. aprila 1931. Gg. umetniki, kiparji, potrudite se I Opomnja: Odbor si pridrži pravico, oddati delo onemu, katerega načrt mu bode ugajal. Vsi drugi načrti te zavrneio brez odškodnine. Izjava. Jaz podpisani Žvikart Jakob, posestnik in Sostdničar v Sv. Lovrencu na Pohorju, izjavljam, a so vse žalitve, ki sem jih izustil napram Dr. Lojze Pirnatu, zdravniku v Sv. Lovrencu na Pohorju, neutemeljene in izjavljam, da je g. Dr. Pirnat postopal popolnoma pravilno. Obenem se mu zabvaljuiem, da je odstopil od kazenskega po-stopama in se zavežem plačati znesek Din 200'— za občinske reveže.« Jakob Žvikart. Ljudska posojilnica v Ljubljani r. z. z n. z. vabi na XXXV. redni občni zbor ki se bo vršil 23. marca 1931 ob 16 v posvetovalnici lastnega doma. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Sklepanje o potrditvi bilance. 6. Sklepanje o porabi dobička. 7. Dopolnilna volitev načelstva. 8. Dopolnilna volitev nadzorstva. 9. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 9. marca 1931. Načelstvo. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja ! Okrajno sodišče v Ljubljani, je z dne 27. XII. 1930 takole razsodilo: SAPIRO JOAHIM, rojen 13. VI. 1897 v Husjatinu na Poljskem, tja pristojen, poljski državljan, evangeljske vere, trgovec in iastnik tvrdke »Omnia« na Miklošičevi cesti 14, sin Henrika in Roze Bergmann, oženjen, brez premoženja, pismen, že kaznovan, je kriv, da je kot lastnik tvrdke »Omnia«, razpošiljalnice v Ljubljani v oktobru 1930 ali nekaj dni preje ali pozneje v Ljubljani odposlal Žagar Stani v Domžale letak z napisom »Brezprimerna senzacija!« Tako izgleda naše alpaka srebrno jedilno orodje. Najnovejši moderni modeli. Direktno iz tovarne, zato tako po ceni. Garantirano prvoklasna kvaliteta. Resničen okras za Vaš dom, vsak kos vidno vreden, soliden, trpežen in eleganten. Ena Цода-jletna garnitura za 6 oseb (24 delna) sestoječa iz 6 lino brušenih nožev, 6 vilic, 6 žlic, in 6 kavinih žličic in zraven ena elegantna s svilo podložena kaseta Din 260'—. Predočujte si naslednja dejstva: Vse gospe hočejo danes jedilno orodje, katerega izgled je vedno dober ter vzdrži za večno Nizka cena omogoči vsem nabavo jedi.nega orodja«, in s slikami jedilnega orodja ter da je 29. X. 1930 dal objaviti v časopisu »Narodna svijest« v Dubrovniku oglas, v katerem so tri slike jedilnega orodia in je poleg teh napisano: »Ovako izgleda naš alpaka posrebreni jedači pribor. Pravi nakit za kuču i obitelj. Jedna kompletna kutija sa 24 komada samo 260'— Din. Tražite katalog pratis i franko. Drugi zgodni predmeti v katalogu. I. Razpošiljal-nica »Omnia« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 14« — torej da je javno navajal in raznašal o razmerah svoiega podjetia neresnična in potvorjena dejstva, ki so sposobna izzvati zmoto in so tako tudi povzročila pri Žagar Stani in ki ustvarijo s tem po-jetju v konkurenci prednosti na škodo drugih konkurentov. S tem je zakrivil prestopek po § 2 zakona o pobijanju nelojalne konkurence in se obsodi, po § 25 cit. zak. na 1000—Din denarne kazni, plačliive v 14 dneh, v slučaju neizterljivosti na 17 dni zapora, po § 310 k. o. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni z omejitvijo § 314 k. p.. po tar. post. 53 zakona o sodnih taksah v plačilo takse 50'— Din, v smislu § 37 zakona o pobijanju nelojalne konkurence se odredi, da se ta sodba objavi v ljubljanskih dnevnikih »Jutru« in »Slovencu« na stroške obdolženca v 14 dneh po pravomočnosti. To razsodbo je potrdilo kot prizivno deželno sodišče v Ljubljani z razsodbo z dne 16. februarja 1931 opr. št. Kpr 28 31—2. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI. dne 2. marca 1931. Zahvala Ob bridki izgubi preljubijenega moža, očeta, sina, brata in svaka Janeza Korošca čutimo dolžnost, da izrečemo iskreno zahvalo: g. primariju dr. čemiču v Mariboru, ki se je s toliko skrbjo zavzel za bolnika ; spoštovani tvrdki Pinter-Lenart v Maribru. ki je v hudem snežnem viharju g. primariju dala avto na razpolago j čč. sestram usmiljenkam v Mariboru, ki so bolniku nudile toliko skrbi in tolažbe; vsem sorodnikom in vaščanom, ki so ga v hudem trpljenju zadnjih tednov tako številno obiskovali in tolažili; kakor tudi vsem, ki so pokojnemu posvetili zadnjo pot, ter jievskomu zboru za ganljive pesmi ob pogrebu. Vsem iskren: Bog plati I Župeča ves - Sv. Lovrenc na Drav. polju, dne 7. marca 1931. Žalujoča rodbina Korošec - Črnko Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani: Karel Cet. Izdajatelj: Ivan Rakove«,. Urednik: Franc Kremiar,