• •
m


■BBHBmHH
T he' b fc j t m e d i u m to reach the best cust om e r s
—
*C«C
Published weekly
ŠTEV. (No.) 99.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
£ ENTERED AS SECOND CLASS WATTE« OCTOBER 11. 1919.. AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL.. UNDKJt THI ACT OF MARCH 3rd x>79.
J "EDINOST*
g 1*49 W. aa. St,
Telephone: Canal
P Chicago, 111.
«« J
ZA RESNICO I
IN PRAVICO, j
1
CHICAGO, ILL., TOREK, 20. DEC. 1921.
LETO (VOL.) VIL
bf Act oi	♦
A. S.
Stališče kat. cerkve glede delavskih plač.
Toda to je bilo samo sem in tja in sada to je bilo samo sem in tja in samo kot izjema. To pa kaže, da je mogoče skupno delovanje v miru in slogi za skupno blagostanje.
Posebno žalostno bi pa bilo, ko bi sedaj v tem času, ko je celi svet razbit med seboj, ko so velikanski deli Evrope uničeni, ko marsikje divjati kuga in lakota, da bi mi, ki smo voditelji v svetovnem proizvajanju, izgubili to lepo priliko pomagati u-bogemu nesrečnemu človeštvu in sicer mi vsi enako, bodisi prijatelj
postav, osebno odgovornost vsakega psameznika človeka za svoja dejanja. Danes obsoja kruto brezobzirnost bogatinov in mogočneže.v, jutri bo z nič manj oblastnim glasom obsojala naredbe prostega ljudstva in nasilje druhali. Ako je zagovarjala stvar revnih, je to storila le pod pogojem, ako je bila z njimi pravica. Ona se nikdar ne hlini ve^ čini, ona ni omahljiva služkinja. 0-na more izgubiti in čakati. Čas in vse zmagujoča pravica božja ji da vsikdar zadoščenje. Ona brafri dr-
ali sovražnik, ko bi mi, ki smo tako žavo in teptane pravice manjšine, drage volje zalagali vojskujoče z u-. kadar je pravica in resnica na njih
ničevalnim orožjem, sedaj sramotno manjkali pri delu za pozidanje in ureditev človeške družbe.
Glavna napaka pri poskusih rešir tve teh vprašanj je napaka v stališču. Državniki in zakonodajniki, človekoljubi in ekonomi so trdili, da je vse vprašanje sedanjega nemira samo gospodarsko. Da, zakonodajniki, dražvniki in človekoljubi morejo zmanjšati gorje. Ran na človeški družbi pa ne morejo zaceliti. Pregloboke so. Globoko doli pod tem vrvenjem namreč leži glavni uzrok tega vsega — napačno pojmo vanje življenja, nerazumljenje namena človekovega, in njegovega razmerja do Stvarnika. Vprašanje o človeških in božjih pravicah, za ka-tere gre pri gospodarskih vprašanjih danes, je moralno vprašanje Gre za dobrobit posameznikov in družin. Medsebojne pravice in dolž nosti onih, ki jih zahtevajo in onilv ki se jim ustavljajo, dajejo celemu vprašanju moralni značaj, ki se ne sme prezreti. To je nad vsemi go spodarskimi vprašanji.
Da bi se ozdravila zla gospodar-
AMERIKANSKE NOVICE.
NAJVEČJI MORILEC O'CONNOR UŠEL.
O'Connor je bil obsojen na smrt in v petek 16. dec. bi bil moral v Chicago na vislicah plačati ceno svojega grdega življenja. Toda po do sedaj -nepojasnjevem načinu je dobil v roke orožje, revolver, napadel ječarja mu vzel ključe in oprostil še druge jetnike. Kmalu bi bili odprli
RAZGLED PO SVETU
RU
STRASANSKA LAKOTA V SIJI.
Ruski ideali naše "Prosvete" in naših rdečkarjev hočejo pomoriti ves; njem rusk
m
NOVI ŠKOF ZA SUPERIOR ŠKOFIJO.
Kot naslednik škofa Koudelke v Superior, Wis., je imenovan Rt. Rev. Msgr. Jos. G. Pinten. generalni vikarij škofije Marquette, katero je ustanovil škof Baraga in kjer so bili naši trije rojaki škofje.
"PODPIRAJTE MLADINSKE DOMOVEr
ZA NOVO LETO 1922
je gotovo, da boste svojim domačim v stari domovini voščili srečo in veselje. Toda, ker so reveži, jih s samimi besedami ne bomo preveč zve-selili. Gotovo pa je, da jim bo vsakdo naredil veliko veselje, če jim bo zraven svojih voščil poslal par dolarjev, kot mali dar za Novo leto.
Pri pošiljanju novo letnih daril pa vas opozorjamo, da naša tvrdka skega sveta, da bi se uravnala nas-! PoslIJa denar v staro domovino naj-protujoče koristi, da bi se- uvedla! Illtreie in najbolj zanesljivo. Vrhu krščanska načela v vsakdanje živ-' VSe zad°voljnosti, pa dobite pri nas Ijenje, da bi se vrnil svetu nazaj vedno najnižje cene evropskim va-mir, vse to je delo, za katerega mo-1 !utam- Sedaj, ko se vrednost evrop-
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. ra bitinavdušen vsak linbite^ svojei Sfdtn;Žst?,n° m"ia
vere in svoje zastave in kateremu v*aK1 ^an, 11am ni mogoče objavljati Naša neodložljiva dolžnost. — V delu bi naj vsak kristjan in vsak do- natančnih cen v listu, vendar pa za-
| orjaškem boju, ki se bije med resni-j moljub z veseljem posvetil vse svo- S^ovljamo vsakega, ki se poslužuje ( co in lažjo, med socialnim mišljenje najsvetejše prizadevanje.	j naše tvrdke pri pošiljanju denarja,
■Noben boj za socijalno zbolšanje cla prl nas bo dobil vedno nižje ce-
strani. Ona se ne boji da z neustrašenim pogumom ne krivičnega nasilje naščervanih druhali in ne kraljev.
krvosesom-kapitalizmom
da je obiskal nekatere kraje, kjer fronto žrtvujejo razna kulturna in zadevanju v vaji krščanskih čedno- h?tr® Postrežbe in zanesljivosti p
pravičnosti, enakopravnosti,
služite se tvrdke.
divja lakota. Pravi, ,da so ljudje ta-j socialna, oz. nekulturna in nesocial-! sti,	_ _
ko sestradani že, da so kakor smrt. na naziranja najboljše moči pa tudi bratske ljubezni. Načela, "na "kate-l BANCNI ODDELEK EDINOSTI Same kosti in koža. Pred vasjo je .največ finančnih sredstev. Zaveda- ra se more postaviti prava sociialna!	1849 West 22nd Street,
ječina vrata, cja bi bili vsi jetniki u- našel kup nagih mrtvih trupel se- jo se, da so trenotni in stalni uspehi reforma, ,zahtevajo nujno bivanje
šli. Vendar ušli so samo trije. Do stradanih do kosti. Ker je ljudstvo sedaj je bilo vse iskanje zastonj. O* tako sestradano, jih niti več ne po-Connor ima najmanj štiri, če ne šet kopujejo. Boljševiki pošiljajo svoje umorov na svoji vesti.	j"odrešenike"', da vsaj mrliče iz hiš
O'Connor je svarilen zgled za ka- izneso ven na polje. Kolikor mogoče
tol. stariše, da pazijo, s kom njihovi otroci občujejo. Bil je sin katoliških starišev in je hodil v jezuitsko šolo sv. Ignacija na 12. cesti in
jih samo toliko zakrijejo s prstjo in snegom, ,da se ne vidijo.
"Ko sem pfišel v vas, začelo je iz vseh hiš lezti počasi proti meni ve-
Blue Island ave. Tam je potem šel liko ljudi. Na vseh sem videl, kako tudi v gimnazijo, da bi se učil za le s te|avo premikajo svoje noge. duhovski stan. Toda stariši so imeli
dom poleg nekega grdega saloona, kjer se je zbirala vsa sodrga onega kraja. Oče je bil vpljiven politik, j vež padel na svoj obraz, ker ni rao-
Ko so Ti~išle bližje sem videl njih strašne sestradane obraze. Ko sem nekega dečka prijel za roke, je re-
zato se je smelo pri njem v saloonu vse. Tja je zahajal Charley in se sprijateljil z domačim sinom. Po cele večere je presedel v saloonu in poslušal razne zločinske vagabunde, kako so pripovedovali svoje zgodbe. Kmalu mu je začelo presedati učenje in šola. Pustil je vse skupaj in sam začel postavati po saloonih. Kmalu se je pridružil skupaj s sa-loonerjevim sinom takozvanemu (Nadaljevanje na 2. strani.)
gel več stati. "Kruha! kruha! Prosimo kruha! Usmilite se nas! Pri Bogu vas prosimo, dajte nam jesti! Kruha! Kruha!" in cela množica je začela tako strašno jokati, da sem mislil, da mi bo srce počilo sočutja!"
Da, cela Rusija je danes — pokopališče, strašno pokopališče, kjer milijoni umirajo za strašno smrtjo — gladom . . .
Nesrečni boljševizem! — Nesreč-TNadaljevanje na 2. strani.)
Chicago, 111.
bistveno od tega odvisni, kako je za-I Boga in neumrjočnostt duše. Bog] ^ sedena ta fronta. A' tem oziru je j je stvarnik in zakonodajec. Njegovi' » zlasti nekulturni in nesocialni kapi- zakoni se ne morejo prelamljati brez' g talizem mojster. Dobro ve, da s ste- kazni ne od države, ne od posamez-l J
vilom svojih pristašev in prijateljev j nika. Njegova odobritev je neob- l§ bo doma najhitrejše, ako ga po-ostane napram socialno mislečim' hodno potrebna. Socijalno delova-
VAS DENAR
množicam v naravnost smešni manjšini. Toda kljub temu hoče vladati nad množico, pa ne samo vladati, temveč izmozgati jo do zadnje kaplje krvi, izrabljati njene moči in sile v svojo korist, hoče vihteti ne bič, temveč škorpijone nad njo. Hoče tako in v resnici dela tako. Kako je to mogoče?
Bistveno vlogo pri tem po zdravi človeški pameti skoro nemogočen pojavu igra tisk. Kapitalizem si o-svaja časopis za časopisom, milijonske žrtve so v tem oziru najboljše naložene, potom tiska hipnotizira ljudske množice in s hipnotiziranim človekom počneš, kar hočeš. Ukazi mu, da skoči zate v vrelo vodo, pa bo storil. Hipnotična sredstva] ki se jih pri tem poslužuje, so
raz-

nje mora sloneti na ljubezni do Boga in ljubezni do bljižnjega. Brez teh načel ne bo nikdar rešitve težav, ki nas tlačijo. To je nauk cerkve" in mi trdimo brez obotavljanja, da bo vse prizadevanje ljudi bo zastonj, ako prezro pri tem cerkev
Varno stoječa na temelju Jezusa Kristusa, se približa cerkev vsakemu vprašanju v prepričanju, da vrši svoje pravice, katere ji očevidno pripadajo. Ona kliče vsakemu človeku, ki je rojen na ta svet, bogatemu in revenemu, mogočnemu in slabemu : Poslušaj evangelij Kristusov — poslušaj ta načela, na katerih e-dino more stati človeška družba. O-na je po svoji pravici in načelu neustrašena braniteljica ljudskih pravic/ Ona edina je učila bogate njih (Nadaljevanje na 2. strani.) dolžnosti do ubogih, božjo veljavo
•.. .. ..... . . • 1........i ' .......
>> šljete skozi naše podjetje.
Mi računamo po najcenejšem dnevnem kurzu istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. .
1 Ob izidu te številke smo računali :
Za jugoslovanske krone:
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Ixjmha dvakrat na teden.
Slovenian Franciscan Press.
XS49 W. 2and St.	Telephone Canal 9S.	Ckieago, UL
ADVERTISING RATFS ON APPLICATION
Published Saani-Weekly by SLOVENIAN PXtANCISCAN FATHERS, 1849 W. »and St., CHICAGO, ILL
Entered as second-clas* matter Oc < 11, 1919, at the
ca*ro. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
at Chi-
Zopet eden,
11 SLOVENSKIH NASELBIN
Chicaške novice: — Preteklo nedeljo, smo dobili kovertice za božično kolekto. Farani Sv. Štefana bodo gotovo storili svojo dolžnost, da ne bodo zaostali za drugimi župnijami. Zjutraj ob petih bo na božični dan prva sveta maša mesto polnoč-
nice. Pred to sv. mašo bodo angel j -čki najprej peli pri jaslicah. Nekaj posebnega bo to. Sv. maša bo slovesna. Ostale svete maše ostanejo kakor po navadi. — Za veliko syeto mašo ob pol 11. uri ima naša Adrija pripravljen krasen božični pevski program. Sveta maša po spremlje-vana z Orkestrom Mr. Franka Šinkovca.
J pa ne sme vsak ravnati, kakor on 1 misli, temveč, kakor voditelji ukar-j žejo in vodijo, ker drugače nam ni [treba voditeljev.
Slovenski in mednarodni socijalizem je začel roditi sadove, katere smo svojim rdeče zaslespljenim rojakom že leta naprej napovedovali in katere jim še sedaj neprestano napovedujemo, kajti drug za drugim dozorevajo.
Tolikrat smo že svarili slovensko delavstvo, naj nikar ne vrjame svojim voditeljem, pa naj mu še bolj kriče, kako veliki delavski prijatelji so, pa naj mu še bolj prisrčno stiskajo roke, pa naj mu še bolj obetajo ne vem .kakšna nebesa. V resnici se jini gre samo za eno: okoristiti se z delavsko nevednostjo in omejenostjo duha in se posvpeti do kakih bogatih in mast*-* no plačanih služb. Kako grenko jih je prevaral na primer Haywood, ki je nastopil s toliko silo med delavstvom in je stotisoče potegnil za seboj, da so mu denar kar metali v njegov — žep. Ko je bila vreča polna, je izpraznil še vso blagajno in zginil po francosko na Rusko, kjer so ga kot ober-sleparja vsi sleparski tovariši Trotzky in drugi sprejeli in mu dali bogate rudnike v Sibiriji, da jih izkoplje in se še bolj obogati in — postane kapitalist.
Tone Kristan je naredil v Jugoslaviji enako. Kričal in divjal je proti vladi in ji žugal in ščuval delavstvo prot* nji, zahteval republiko, zahteval boljševizem, pa samo, za to, da se je povspel na ramah delavstva kvišku, da je dobil moč v roke. Toda mesto-da bi bil to moč porabil v korist svojih pristašev, da bi bil vodil svojo stranjko v odločilnem trenutku v boj in izbojeval to. za kar je preje sam navduševal delavstvo in svoje pristaše, federativno republiko, je pa svojo moč prodal srbskim šovinistom za mastno službo 15 milijonov kron na leto. Ko je sprejel to službo, ga je baje nek njegov prijatelj opozoril na izdajstvo, katero uzvrši s tem pad svojo stranko, pa mu je odgovoril: 4<Pojd k h ... u s stranjko! Kaj pa imam od teh oslov?" In delavstvo je pustil na cedilu, sam pa postal kapitalist kakor Haywood, kakor vsi drugi.
Zadnja "Prosveta" pa prinaša dopis katoliškega socijalista, ali črnega rdečkarja Matija Pogorelca, ki tako-le toži: "Letos je sodTug Etbin Kristan obiskal v poletnem času Ameriko. Oni, ki so ga videli, so se izrazili, da se je zelo predrugačil. Njegov nastop je bil baje čisto diploma-tičen in že kot tak je prišel po vojni v Ljubljano, belo oblečen, z rokami je otepal, ko so ga prijatelji nosili iz vlaka med igranjem godbe v vlaku . . ."
• Ker "Prosveta" ta dopis priobčuje dobesedno, brez komentarja, gotovo soglaša ž njim. Da, že dalje časa smo čuli šepetanje med socijalisti in smo videli njih razočarane obraze in dolge nosove, katere so dobili, ko je
— Božičn^ predstava, ki jo bodo
dne 26. decembra, to je na praznik sv. Štefana v naši cerkveni dvorani priredili učenci in učenke Mr. Rači-ca, bo, kakor smo zvedeli od strani, novo prijetno presenečenje za celo naselbino. Program bo v kratkem objavljen in je baje izredno bogat in zanimiv. Prireditev se bo vršila deloma v korist nove šole. Vstopnice za odrasle po 35c, za otroke po 15c. .Otroške vstopnice so veljavne samo za popoldansko predstavo; zvečer plačajo otroci kakor odrasli.
— Rev. K. Zakrajšek je dobil sporočilo iz Clevelanda, da mu je umrl tam brat Alojzij. Toda ker je odšel k pogrebu škofa Trobca in mogel iti na bratov pogreb. Naj v miru počiva! Družini pa naše i-skreno sožalje!
— Dr. J. E. Uršič je stopil v red Kolumbovih vitezov prejšno nedeljo skupaj z Mr. Josefom ^Zupančič in Mr. Lovrencom Korenčan. Vsi trije-so člani Bishop Katteler Counci-la. Sedaj je v tem koncilu že nekako 100 Slovencev članov.	,
AMERIŠKE NOVICE.
(Nadaljevanje z 1. strani)
"gangu". to je družbi roparjev, ki so kradli in ropali po okolici, kakoršnih so vsa ameriška mesta polna. Skoraj vsak vogal ima svoj "gang." Tu se
Kristan prišel nazaj v Ameriko. Vendar nismo mogli vrteti, da bi jih bil je pa začelo njegovo grdo življenje, res tako zapustil tudi ata Kristan, katerega so naši ameriški rdečkarji ta- Radi svoje izobraženosti in svoie
ko visoko v zvezde kovali, kateremu so dajali po 100 dol. plača na teden, samo da je prišel nekolijco ur na dan presedet v uredništvo "Prosvete" in da so mu smeli stisnitit njegove milostne roke.
In vendar je to res, vsaj piše "Prosveta" sama, saj piše to mož, ki je tako visoko oboževal Kristana in ga tako hvalil, da so bili vsi drugi same muhe v primeri z 1'velikim" Kristanom. *
Sedaj pa vprašamo najprej tebe, katoliško misleči del slovenskega delavstva: Kaj praviš na to? Ali te ne veseli, da nisi sedlo na limance tudi ti, ko so tudi tebe tako vabili k sebi? Ali se spominjaš, kako so nas sramotili in obrekovali, ko smo povedali resnico o Kristanu, ko smo svarili delavstvo, naj mu nikar ne gre na limance? Vidiš, takrat so rekli, da smo mi sovražniki delavstva, da je edini Kristan velik odrešenik, ki bo rešil slovensko delavstvo vseh kapitalistov in mu dal krasna nebesa. Ko .si vrjelo nam in vstrajalo prezirano z nami, pri naših naukih in pri naših trditvah, ti je bilo gotovo težko in si morda dvomilo nad našo odkritosrčnostjo. Mislilo si. "kaj pa če res mi nismo proti Kristanu le radi tega, ker smo v službi kapitalizma?" Vprašamo te danes: Kdo je imel prav? Kdo je prav trdil? Smo imeli mi prav, ki smo svarili svoje sotrpine pred Kristanom in pred vsemi delavskimi izkoriščevalci? ki smo trdli, da Kristan nima drugih namenov, kakor obogateli sebe in s pomočjo delavskih žuljev se posvpeti do bogatih pozicij? Ali so pa imeli prav "Prosveta", "Proletarec" in drugi "delavski" (?) listi, ki so se dali porabiti za slepo reklamo sebičnim namenom tega. moža? Povej danes! Odgovori si, da boš vedel, kje je resnica in nesebično delovanje za narod, kje pa sle-parjenje in izkorščanje? Fakta naj govore!
'oje izo d raz en ost 1 in svoj premetenosti je postal voditelj te tolpe. Kako globoko je padel priča, da je pri nekem napadu ustrelil svojo žrtev, ki ga je milo prosila, naj ji pusti vsaj življenje. Njegov tovariš ga je poznaje opomnil radi tega, ker se mu je smilila žrtev. "Zakaj si ga pa ustrelil? Saj ni bilo treba mu vzeti življenja?" "Koga?" se je nasmehnil porogljivo propalica. ' Kaj praviš? Zakaj? Zato ker sem bil ravno dobre volje!" "O. to se mi pa n1 dopadlo!" "Na! se ti bo pa to!" je rekel in ustrelil svojega prijatelja — Človek brez vere je zver!
ROZGLED PO SVETU.
(Nadaljevanje z 1 strani.) na rdečkarija !
In, rojaki, vidite, ta nebesa hočejo tudi vaši Prošvetarji in Saksarjevci vam priboriti!
Živela taka nebesa.'
Ali ne vidiš, rdeči rojak, kako te sleparijo? Hočeš rdečo vlado? Hočeš za lakoto umreti? Če hočeš to,
ALTONSKI ŠKOF SLAVI ZLATO MAŠO.
Altonski škof Rt. Rev. Ryan sla vil bo 23. decembra svojo zlato mašo ali petdesetletnico mašništva. Na izrecncy željo škofa pa ne bo nikakih slavnosti.
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
(Nadaljevanje z 1 strani.*) lična in preračunjena na razpolože*-nje v ljudskih množicah. V listkih je treba rafinirano slikati junaštvo zakonolomstva, v člankih je treba povdarjati, da je klerikalizem edini sovražnik, semtertja je treba vse to zabeliti s kakšnimi samostanskimi storijami iz Italije ali magari iz dežele Liliputancev, vmes pa je treba krepko povdarjali "ljudsko" in ''socialno" delovanje tisttih strank, ki so nositeijice kapitalističnega izsiljevanja. S finančnimi in gospodarskimi članki, noticami, poročili je treba pripravljati borzne manevre, gospodarske špekulacije, seveda tako, da bo kapitalistov prav. Obenem je treba s temi članki vplivati na može, ki se pečajo z izdajanjem raznih naredb in odredb. Namen vseh člankov mora vedno biti "gospodarska okrepitev" države in "pomoč delavnim slojem."
Raj ni gospod Arhimed je svojčas rekel: dal mi točko, kamor se o-prem, i npremaknem ti celi svet. Kapitalisti so našli to točko — tisk in sedaj kopica ljudi premika vesoljni svet. Tudi v naši državi kapitalisti-čno-svobodomiselno časopisje prevladuje, dasi bi v resnici našel le majhen procent ljudi, ki so pravi kapitalisti in svobodomiselci. Prevladuje zato, ker zna z zgoraj naštetimi hipnotičnimi sredstvi ljudstvo o-mamljati in tako odvračati njegovo pozornost od tistega, v čemer je poglaviten vir vsega zla. Našemu kapitalističnemu in bankokratskemu tisku celo nič hudo ne dene, če ljudstvo včasih vendarle z grozečo gesto pokaže na kapitalizem, saj celo sam zagrabi kamen in ga afektira-110 vrže vanj. Poglavitno je. da ljudstvo drži in voli tiste, ki so nosilci in pomagači kapitalizma ter preganja kot sovražnike države in celega človeškega rodu tiste, ki bi znali biti na odločilnih mestih bankokrat-stvu, kapitalizmu nevarni. To je iz-boren manever, ki se kapitalističnemu tisku navadno dobro posreči.
Zato je naša naloga, da obrnemo na tisk vso svojo pozornost. Kapitalisti so našli točko, raz katero premikajo svet, naša naloga je, da se v boju proti kapitalizmu in svobo-domiselstvu — saj to gre v praksi skoro vedno skupaj — opremo na isto točko. Treba je svet dvigniti iz blata, kamor ga je pahnil kapitalizem zvezan s svobodoiniselstvom. ter ga spraviti nazaj v pravi tir krščanskega in socialnega mišljenja. Organizacije — cerkvene, politične, strokovne, gospodarske in kulturne — vse so potrebne in koristne, toda
vse bodo z lahkoto postale plen kapitalizma in svobodomiselstva, če jih ne bomo zavarovali z istim orožjem, s katerim jih hočejo kapitalisti in svobodomiselci ubiti. Organizacije so naše trdnajave. Res. Toda kakšne trdnjave so to, če jim manjka težke artilerije dočim kapitalizem strelja nanje iz najtežjega kalibra!? Pravijo, organizacija je moč in vsakdo se mora organizirati. Dobro. A to velia le, če se naloži vsakomur, ki hoče potom organizacije braniti svoje stanovske koristi, svoje politične pravice ter svoje kulturno prepričanje, ravno tako velika dolžnost, da dela za svoje časopisje, naroča in "podpira. Škoda pa je vsakega požrtvovalnega dela v organizaciji, če moramo trpeti, da sovražnik nemoteno strelja na nas iz najtežjih kalibrov, dočim mi ne bi t-meli ne topov ne municije, da bi se branili ter tako ohranili svojim organizacijam ne samo obstoj, temveč tudi ugled in kar je glavno — uspehov.
Zato na delo za krščansko časopisje! Dolžnost ter ljubezen do sebe in do svojih nas kliče'.
(Novi Čas, št. 260.)
Kako se potvarja zgodovina dokazuje pravoslavni cerkveni "Ves-nik" v teh-le stavkih : "Bratje Čeho-slovaki so Slovani in pravoslavje je prilagodeno slovanski narodnosti. Cehoslovaki so bili pravoslavni, toda pod vplivom tuje uprave so morali zapustiti svojo zgodovinsko vero. Sedaj so dobili svobodo in se hočejo vrniti v svojo tradicionalno vero." — Tega vsekakor niti Čehi niso vedeli. Pač pa vedo, da tista peščica brezverskih odpadnikov služi tujim interesom, predvsem pa framazonstvu.
Vprašamo pa tudi vas, dragi rdeči sotrpini: Ali še ne spoznate gren- c
ko i^fiice. kako vas strašno izrabljajo in izkoriščajo vaši voditelji? Še ^ a t* 1 • 1 ■ • 1• * 1
, ,	, .	J	u CJ1	1 le se dalje podpiral pisanje listov ala
ne vidite, kako ste samo molzna kravica tem možem, ki ve samo molzejo ( "prosveta "
in molzejo, dokler vas ne bodo popolnoma izmolzli?	j "	_
Delavstvo, imaš morda predsodke proti veri?
Dobro! Pusti pri tem;	IRSKA
vprašanju sedaj vero na strani in pomisli samo slučaj kakoršen, kakoršne-j Kardinal Log«e, pnmas Irske je ga t, je Prosveta povedala. 'Proletary" in drugi listi bodo seveda o , skIica, sk j vse škofa da so ^
čTank"1'	'Prosveta ne ho sp.sala o tem nobenega uvodnega j posvetovaIi R,ede pog;odbe Irske in
rr - - J- 1 -	T^	. . _ , .. , -	Anglije. Kakor se čuje so bili pred
Kaj mislis, zakaj ne? Ako Rev. Kazimir Zakrajšek samo napačno
kihne.
sejo škofje različnega menja. Neka-
pa ze c.tas tam cele kolone 6 njem. Zakaj pa o .Haywood« tako teri So hiIi za to da se - dba molči i Zakaj pa ne povedo resnice o Antonu Kristanu? jZakaj pa ne poročajo o Etbinu Kristanu? Ali se ti ni čudno zdelo, ko si izvedelo, da je Kristan tukaj, pa je tako preziral vas vse svoje bivše prijatelje, da se mu ni zdelo vredno nastopiti drugače kakor pray uradno v Clevelandu? Ni ime] za vas niti pozdrava, niti prijazne besede za vas. ki ste tisočake znesli skupaj. Kdor-še sedaj ne vidi resnice, ta je slep!
* * *
Vero in cerkev žrtvujejo za moža nekatera slovenska dekleta, ki gredo služit v Belgrad. To nam potrjuje poročilo iz Belgrada, ki se glasi: "Pred dobrim poldrugim letom ste Pepca in Tončka še služili v Ljubljani, kjer ste tako pobožno se obnašali, da ste dobili službo v Bel-grajskem katoliškem zavodu. Toda kmalu so ju krajevne razmere toliko zmešale, da ni nobene več veselilo pošteno dekliško življenje. Nekega dne ste izstopili iz službe, češ. da se vrnete v Ljubljano, dočim ste v resnici vstopili v drugo službo v Belgradu. ;Zagledali ste se v neke možke, zavrgli katoliško vero in cerkev ter prestopili v pravoslavje radi — možitve.
Cerkve in zvoniki se rušijo. V Nemčiji je divjal strašen vihar, ki je nekaterim pokrajinam prizadejal o-bil no škode. Med drugim se je zru-šil zvonik v Eschu ravno v času, ko je šolska mladina v cerkvi opravljala popoldansko pobožnost. Šeste-ro otrok je ubilo pri priči, veliko je ranjenih. Do nesreče je prišlo radi tega, ker je učiteljica ostala — radi burje otroci dalje časa v cerkvi. — Istotako se je zrušila katedrala v Boulogni. Škoda je ogromna.
Posledica brezverske šole. Kakor ie posneti iz francoskih listov, je
potrdi, drugi so bili za to, da se pogodba zavrže in zahteva popolno neodvisnost Irske, nekateri so pa prepričanja, da -naj to stvar narod sam odloči in naj škofje ne vpljiva-jo na narodno voljo.
Izida te konference čakajo vsi ja-
Prosveta" priznava, da so v našem listu že naslovi tako dobri, da je	ko nestrpno, kajti vedo. kako ie
že v njih več modrosti, kakor jo je pa v vseh njenih vodenih člankih. Zato	ljudstvo udano svojim škofom, da
pravijo, d;t znamo že naslove tako spretno izbirati, da jim naslovi v krat-	bode šlo za njimi, tudi če bi dru^a-kih besedah povedo več, kot vsi njih članki. — To je lepo spričevalo, ka- če samo bilo drugega prepričanja,
kcršnega pa mi "Prosveti" pri najboljši volji ne moremo dati. Nam je	Irski narod se je do sedaj pokazal
jako žal.	narod discipline, l^ri disciplini
OZNANILO SMRTI.
JL I
Z tužnim, žalostnim srcem naznanjamo, da se je po kratki in mučni bolezni preselila* iz naše srede naša preljubljena hčerka
FRANCKA KOCJANCIČ
v starosti n let, 7 mescev. Preminula je 9. decembra zjutraj ob n :30. — Pokopana je bila z cerkvenimi obredi na katoliškem pokopališč^ v Mayrsdalle, Pa.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nas obiskali in se udeležili
pogreba. Ti hčerka se pa veseli saj se zopet vidimo nad zvezdami.
Žalujoči:
Jožef in Marija Kocjančič, starši; Marija in Pauline, sestre; Franc in Johan, brata.
Rockwood, Pa., dne 12. dec. 1921.	.j
EDINOST"
francoska v velikih skrbeh za to, "ker nazaduje število otrok. Neposredni naravni vzrok temu je, ker se Francozi nočejo ženiti. Naravna posledica tega je, da mora tak narod plemensko izginiti. Kako si pomaga francoska vlada? Razpisala je nagrade za velike družine: Tako dobi družina od 9 ali več oseb do približno pol milijona kron nagrade. Pa tudi to ni dosti pomagalo. Sedaj si je izmislila Francija, da ne podeli uradniku, ki se do svojega 25. leta ni oženil, nobene službe. Nasprotno pa že oženjeni uradniki dobivajo znatno večje doklade in večje pokojnine, če imajo otroke. Pa tudi vojaško dolžnost so za neoženjene raztegniirna dvojno dobo normalne -dolžnosti. Takih in še več sličnih sredstev se poslužuje država, ki ob -sklepanju statistike o rojstvu in smrti svojih državljanov vidi pretečo nevarnost. Vsa ta sredstva ne izdajo dosti. Francoski krščanski listi so mnenja, da je temu pojavu kriva pokvarjenost, ki je zajela ogromno število moških in žensk, ki ne marajo za družino, otroke in urejeno ^življenje. Listi resno svare in uče, naj se vzgledujejo v krščanstvu it* naj poglobijo svojo vero. Kakor znano, je sedanji francoski rod izšel iz -državne brezverske šole. Nov rod raste že v velikem številu v privatnih verskih šolah in Francozi upajo, da se bo nravna pokvarjenost vsled tega znatno omejila. — V Jugoslaviji uvajajo sokolstvo in brezverske šole. Francoski vzorec — francoske posledice.
Skrajni čas je že. Ministrstvo za nič, parlament za nič, državna uprava za nič, finance za nič, ali je potem čuda, da se tudi oni. ki so bili svoj čas tako navdušeni za ujedi-njene in pridobljeno svobodo, s "Strahom povprašujejo, ali ima naša država še toliko življenjske sile, da se reši iz tega zamotanega in že .skrajno nevarnega položaja. Rešiti se da še vse. če tudi z žrtvami, ali rešiti se da. če bodemo imeli trdno voljo in pa jasno začrtan delavni program. Brez tega načrta bodo vsi poskusi ostali le udarec v vodo.
(Straža, št. 131.)
uradnikov, tako da šteje celokupno osobje tega ministrstva 1400 ljudi. To so sadovi brezglavega centralizma; v centrali več tisoč glav broje-ča birokratska gnezda, pokrajine pa nameravajo osrečiti s primerno kompliciranim uradniškim aparatom "Srečna" naša "domovina!" (Straža št- 13'-)_
PREKMURJE, ODGOVOR NAŠEMI LUBOMI PASTERI.
Naznanam vam "dragi nas guszpod da jim nemorem dati odgovora taku hitro zavolu nyuvoga piszma steru szampa šče le dobu vu szvoje roke decembra 16 dneva in oni me pro-sziju.za odgovor 15. decembra. Ali lubi Guszpod delau bum kak bom naj bole mugoči hitroma za Nyuvo Prosnyo kakor uredništvu novin fčerensofci in moj atresz bo za zme-ron tako le:
Andrew Glavach, 1844 W. 22 Place, Chicago, 111.
NAJLEPŠI BOŽIČNI DAR!
Nisi srečen, če svojo srečo vživaš sam . . . Srčna potreba Ti je deliti jo s kom drugim.
Še manj pa moreš biti srečen, če vidiš poleg sebe brata, ki trpi, ki nima nič ali skoro nič od vsega, kar imaš Ti —
S preko oceana iz naše skupne stare domovine prihajajo vedno o-bupnejši klici po pomoči: v srce segajoči klici osirotele in zapuščene de-ce! —
Sorojak, tvoja Božična sreča ne bo popolna, tvoje veselje ne more biti neskaljeno, dokler se nisi i ti oddolžil tem revčkom !
Odzovi se najprvo njih milemu ki icu . . položi predvsem svoj ka-
men k zgradbi drugega doma tem zapuščenčkom — k zgradbi mladinskih domov: odpošlji najprvo svoj božični dar sirotkam mladinskih domov: šele nate se idi radovat popolne svetonočne sreče v miljeni krog svoje družinice--*
4*	____________^
SEDANJOST.
Ameriške liste prosimo, da ponatisnejo sledeče vrstice: Išče se v A-meriki Janez Planinšek, ki je bival pred vojno v Guillocke Saška, Canada. Išče ga njegova sestra Terezija om. Redek, Dol. Kamenec 16, p. Novomesto. Kdor bi kaj vedel o njem, naj obvesti njegovo sestro, a-li pa uredništvo "Sedanjosti" — Novomesto.
* * + * * * * *
FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam c$nj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte!
1858 W. 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.
KOSMACH
i8°4 W. 22nd St., Chicago, I1L
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanižje cene.
Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
p! : . . . &
Slovenskim cerkvenim zborom, kakor tudi slovenskim farnim šolam in vsem ljubiteljem slovenske narodne cerkve- " ne pesmi sporočamo, da imamo v zalogi veliko
Kadarkoli potrebujete starokranj-ske kose, srpe, bruse, klepanje, o-selnike in ročno kovane motike izdelane na Kranjskem tedaj se vsa-lej obrnite na podpisanega. Pošiljam blago na vse kraje Združenih Držav. — pišite po cene.
STEVE STONICH
trgovec z železnino in pohištvom, Chisholm, Minn.
& & &
-S3 &
& & & & & & & & & & &
M
Novo pesmarico,
0
katero je izdal Mr. Matej Holmar, organist cerkve sv. Vida v Clevelandu, eden izmed najboljših naših muzikov v Ameriki
pod naslovom
SLAVA BOGU.
V tej zbirki je izdajatelj izbral 251 najlepših slovenskih cerkvenih pesmi za razne dobe cerkvenega leta in za razne cerkvene praznike in druge cerkvene potrebe. |Za navadne laše cerkvene zbore ni treba nobenih druzih pesmaric ali knjig ali not za veliko let, ako imajo to knjigo. Za vsako potrebo imajo na izbiro dovolj pesmi v tej pesmarici. Naroča se pri nas in stane $2.00 vezana.
KNJIGARNA AVE MARIA 1849 W. 22 Street	Chicago, IU.
r r
r
r r
r
Pozabi jivi gospodje. Belgrajski listi pišejo: "Ko je kralj dospel pred poslopje narodne skupščine, ga je pred shodom pričakoval predsednik dr. Iv. Ribar in celokupna vlada. Dr. Ribar je kralja pozdravil z "Vašo kraljevsko Visočanstvo." Ko je kralj to slišal, se je — nasmejal. V dvoru je stari gosp. Pašič kralja pozdravil z vzklikom: "Živel kralj Srbije. Hrvatske . - . i . . . i . . . Slovenske!" — Naši političarji so res čudni ljudje. Osobito g. Pasič. On je sedaj že v drugič pozabil, kako se naziva naša država. In kljub tej "pozabljivosti" hoče on dajati naši politiki potrebne smernice. Lep ministrski predsednik in minister zunanjih zadev! ("Hrv. Obrana" št. 254.x
Koliko uradnikov in nameščencev je nastavljenih v našem finančnem ministrstvu? Belgrajska "Tribuna" je ugotovila, da je finančni minister dr. Kosta Kumanudi nastavil v svojem ministrstvu 700 novih
KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922.
Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakor tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino sarru > 60c, za v stari kraj 75c.
Koledar dobite pr| lc kalnemu zastopniku a-li pu pišite na:
"Edinost,"
1849 W. 22 Street, Chicago, 111.
Prijatelj delavca
RAIN EXPELLER
Tvornlška znamka reg v pat. nr. Zdr. dr.
Slaven že vec kot 50 let.
Glejte za trorniško znamko SIDRO.
— ■ o«
Izdelujem in popravljam vsakovrstne
HARMONIKE.
Delo zanesljivo in točno.
Arfdrej Gale,
412 — 98 Avenue West, j NEW DULUTH, MINN.
iše in farme.
ja
\<3
Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind., Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. — Prodajava bonde in mortgage.
MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street,
Chicago, 111.
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najlcrasnejie ženitoranj-ake slike.
Da imamo om razpolago aa slikanje najlepAe pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejftlfc cenah.
Vsem H priporočam.
•	V	OP V	l/
NeraecelV
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534.
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven.^. Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio.
Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
«•17 ST. CLAJK AVIKUt CLEVELAND, O.
se priporoča za nakup lfOŠKK IN DSŠKS OPRAV*. Iadeluje UO^SM OBLEK* po naročilu toča« im r—n.
* t FIDELITY ELECTRIC COMPANY


KOLEDARJI.
Naznanjam da imam zopet velike stenske KOLEDARJE katere bodem razpošiljal po naročilih tukaj in v staro domovino. Koledarji so zelo veliki in vidni, imajo 12 listin z slikami so zelo primerni za družine ali pa urade posebno še za društvene uradnike; cena v primeri kolendarja je zelo majhna topa zato ker jih naročim po >0. tisoč v kup, z poštnino stane 25 ct. bodisi tukaj ali pa v staro domovino, naročila po-šlite v denarju, money order ali pa v znamkah, pišite na:
ANTON GRDINA, 1053 EAST 62nd STREET,	CLEVELAND, O.
(Č>
A A
č
č
/


+
Frank Schonta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste na-
*
_ -----; ™uu"'"< '"ume nam v iste na-	"
peljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ce-	♦
no. Obiščite naso trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme	4»
Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu ki	1
nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave 'da-	T mo $5.00 nagrade.
Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke.
, 2049 West 22nd Street, Phone: Canal 5190.	+
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajal-
no Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI
6107 St. Clair avenue,
Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listo "Edinost", "Ave Maria" in. "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše
vsakovrstne" molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi kupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.

Š
XII.
\
^ Sedaj se je še le posrečilo Pavlu govoriti z vratarjem. Upraša ga po sužnju Klavdiju, enem izmed pisarjev Tiberija Cezarja. Ta pokliče drugega sužnja, ki naj bi tujca spremljal. Skozi kupasto z marmornasto ploščo pokrito in z štirimi stebri iz porfira podprto dvorano so prišli v bogato opravljeno dvorano pradedov, kjer je gorel na ognjišču večni ogenj. Pogledali so minogrede svetlo, v solnčnih žarkih kopajoče se notranje dvorišče, ali impluvium, kjer je sredi množice najizbranejih eksotičnih cvetic in dragocenih marmornatih kipov žuborel krasen vodomet.
Slednjič so stopili v prostorno, enostavno vrejeno sobo. Tu je sedelo ob dveh dolgih mizah pri delu nekoliko sužnjev. Klavdija ni bilo med njimi. Takoj so ga poklicali. Paver je zapazil, da sedi pri vsakih vratih na verigo priklenjen suženj, ki je bila tako dolga, da je mogel iz-polnovati svojo službo — odpirati in zapirati vrata. On in Benigna sta čakala molče.
Na enkrat se mu zazdi, da se je lahka roka dotaknila njegovih ramen. Obrne se in zrl je v obličje lepega Atenjana.
"Zdi se mi, da te poznam", je rekel s prijaznim nasmehom. "Prav zelo si podoben hrabremu Pavlu Emiliju Lepidu, ki je z Markom Anto-nijem izvojeval pri Filipih veliko zmago."
"Bil je moj oče."
"Videl sem ga s tvojo materjo pred tremi ali štirimi leti v Atenah Ti in sestrica sta z sluzinčadjo ostala v Traciji. Ali ni tako** Kje pa bivate mati in sestra sedaj?"
Pavel mu da zaželjeno pojasnilo.
"Dobro, prosim te, povej jima, da se ju Dionizij Atenjan — tako me tu imenujejo — spominja z ljubeznijo in ju upa enkrat zopet videti. Ali te smem vprašati, kaj želi tukaj ta deklica?"
"Pavel mu na kratko pove Benignino zgodbo.
Med tem prihiti Klavdij ves zasopel. Benigni je burno tolklo srce. Vsled sramu pred pričujočimi se ni upala govoriti ž njim. Molče mu je z solznimi očmi dala prefektovo pismo.	•
V tem pristopi k njima nadzornik sužnjev. V vidni zadregi je grdo pogledal mladega Atenjana. "Govori", se obrne stroge k Benigni. 44 Iz tvojih ust mora slišati."
"Klavdij", začne Benigna trepetaje, — če tudi najbrž sama ni vedela zakaj, — "sodila sem Tiberija krivo. Od tebe ne zahteva nič drugega, kakor da zanj ukrotiš enega konja in ga priučiš jahanja; potem dobiš svobodo in petdeset tisoč sestercev povrhu.
"Jaz — konja ukrotiti!" zakliče Klavdij prestrašen. "Jaz, ki nisem še nikdar sedel na konju!—Kaj se jaz razumem na konje in njih dresuro "
Nastalo je molčanje. Sužnji so tiho šepetali in se potuhunjeno smejali. —
"Ravno zaradi tega", odgovori nadzornik. ''Tvoj gospod je to dobro premislil. Zato je izbral zate še posebnega konja, katerega boš jahal v cirkusu pri prvih javnih igrah."
"V cirkusu! — Pri javnih igrah!" se oglasi ubo^i suženj prestrašeno. "Jaz, največi nerodnež, največi plašljivec! — Vsi dobro veste, da nimam poguma za to!" zaklical je obupnim glasom.
Pri tem priznanju se Pavel ni mogel vzdržati smeha. Še celo črez duhoviti obraz resnega soseda je smuknil lahek nasmeh in sužnji pri mizi so si grizli ustnice, da ne bi prasnili v glasni grohot. Le nadzornik, Klavdij in Benigna so ostali resni.
"Ravno zaradi tega", ponovi nadzornik, "je pa tudi določil Tiberij, da sme tufcli drugi kdorkoli hoče jahati tega konja, — ne da bi se pogoji ,ga te le kaj izpremenili."	^
Tiho negotovo mrmranje priznanja se je slišalo od miz.
"Ako pa tega pogoja moje oprostitve ne sprejmem — kaj potem?"
"Potem te cezar proda jutri Veliju Poliju, ki te vzame z seboj v Kume."
"Da me vrže v hrano svojim minogam!" zakliče obupno suženj.
"Povej mi. kakšna žival je, katero naj bi jezdil? Kako je konju ime?"
Dionizij se je obrnil vpfašajoče k nadzorniku. A ta je bil tiho. Mučna tišina je nastala. Sužnji so pozorno poslušali.
"Povej, mojster, kako je živali ime?" vpraša Klavdij zopet.
Ali nadzornik se je vedel, kakor bi mu bil jezik prirasel k nebu, ostal je nem. — Bilo, da ga je to vprašanje spravilo v zadrego, ali je pa poslušal hrup, ki je nastal zunaj. Kmalu je pa ta hrup začel zanimati vse.
Glasno vdarjanje kopit in divje rezgetanje, krik groze ali bolečine, kateremu je sledilo še eden ali dva — zraven tega glasno vpitje množice se je slišalo s ceste sem.
Dionizij je hitel k malemu oknu in drugi za njim. Nudil se jim je nenavaden prizor.
Sredi prostranega dvorišča, ki se je razprostiralo na tej strani palače, ki je bilo najbrž prirejeno za jahalnico je divjal prekrasen rjaveč nenavadne višine in strašnega mišičevja. Divje je sopihal in hrskal, sej vspenjal in topotal. Divjost in neukrotljivost njegovih kretenj so pričale, da še nikdar ni nosil jezdeca na svojem širokem, mogočnem hrbtu in do-zdaj komaj občutil odpor brzde. Namesto sedla je imel okrog trupa ovito sukno, spodnji del glave je pa izginil v velikanskem nagobčniku.
Kakih trideset korakov proč ob obeh straneh konja sta stala dva krepka sužnja nekoliko zadaj in ga vlekla na močnih ostronapetih jermenih k sebi. S tem sta zabranila, da ne bi konj moža, ki je ležal par korakov proč nezavesten na tleh, z sprednjima nogama, ali pa z nagobčnikom še bolj razmrcvaril. Kakor je bilo videti, je žival vrgla jezdeca na tla in ga pri tem z udarcem močno ranila. Izpod raztrgane tunike je namreč tekla gorka kri.
.Zdaj se je vspel ogromni konj kvišku, da bi se z vso težino vrgel na ranjenca. V istem trenutku sta pa potegnila sužnja z vso silo za jermena. Nekaj časa je plesal na zadnjih nogah. V tem pa popusti e&en sužnjev in izpenadena žival se zgrudi na tla, podobna ogromni okorni gruči.
Glasno vriskanje veselja se je razlegalo med gledavci. Hitro priskočijo z obeh strani sužnji in odnesejo nezavestnega iz bližine strahovitega nasprotnika v varnost, predno se je temu posrečilo vstati.
"To je dotični konj", pravi nadzornik suhoparno.
"Ta", začudi se Pavel. "Krasna žival! — Zakaj ima pa nagobčnik?"
"Ker žre ljudi."
"On žre — koga?" zakliče Pavel, kakor da ne bi bil dobro slišal.
POZOR IGRALCI HARMONIK!
Naznanjam cenjenim rojakom po širni Ameriki, da sem se preselil v lastno hišo, ker bom imel večjo delavnico in objednem trgovino vsakovrstnih harmonik svojega izdelka,ka-
kor tudi vse tej stroki spadajoča dela. Vsako delo garantiram in točno postrežbo. Edina slovenska trgovina v Clevelandu s har-monikom. S spoštovanjem
Anton Mervar, 6921 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
W. Szymanski.
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro zaloteno trgovino z raznim pohištvom. —• Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam. najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslovanom 1
1907 BLUE ISLAND AYE.,
CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL S97.
YIN KO ARB A NAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom ii. Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, I1L Phone: Canal 4340.
Poprej kakor pošljete
DENAR
V JUGOSLAVIJO
pišite po naš CENIK ki je za vakega jugoslovana v Ameriki merodajen.
$ 3
OD ULOG 4% OBRESTI.
$ $
ŠIFKARTE ZA VSE
LINIJE.
$ $
EMIL KISS, BANKIR 133 Second Avenue New York, N. Y.
PREPRIČAJTE SE
da je resnica o čemer govorim!
ROJAKOM V CHICAGI IN OKOLICI NAZNANJAM,
da
imam v zalogi najboljše črevlje, za može, žene, fante, dekleta in otroke. 'Pomnite, da poleg tega dobite pri meni za
ni^ko ceno dobro in trpežno blago, Vam tudi jamčim vsakj par, ki ga kupite pri meni, da ako Vam ne ugaja ali ni prav, prinesite nazaj in dal Vam bom take, da boste zadovoljni ali pa povrnem Vaš denar!
Zadovoljiti moje odjemalce je prva stvar in moje največje veselje. In prepričan sem da pri meni najdete boljšo postrežbo, kakor pa pri tujih židovskih tvrdkah. Zato poskusite
in prepričajte se!
ROJAKOM IZVEN CHI-CAGE PO RAZNIH NASELBINAH NAZNANJAM, da pošiljam naročila tudi izven Chicage po pošti. Kdor se hoče naročiti dobre praznične Črevlje ali črevlje za na delo, površne črevlje "Rubbers", razne "sliperje" bodisi za može, žene, fante, dekleta ali o-troke vse to dobite lahko pri meni. Pošljite mi samo mero Vaših starih črevljev in sicer takole: Postavite Vaš stari čre-velj na pap^r in potegnite s svinčnikom okrog in okrog podplatov in pete, ter ta obris pošljite meni. Če je bil Vam
Vaš stari čevelj premajhen ali prevelik, pripomnite to v pismu.
Pišete lahko v angleškem ali slovenskem jeziku:
ROJAKE SLOVENCE vabim, da kadar se nahajajo v bližini, da pridejo in si ogledajo mojo trgovino. Rojaki ne pozabimo na geslo:
"SVOJI K SVOJIM!"
JOSIP PERKO
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI,
2101 W. 22nd St.	Chicago, III
Bh^SSffll
Sij
J * Vtrnj" banka, kamor na-11 gate svoj denar.

se za neodvisnost
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samo zavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.*
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
•
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo trn banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.
S
(š #
iB
Mr