XII Utnlk.
V	Gorici, dne 14- nprila 10(H.
15. itevHk«.
l/haja vsaki čelilck ob U. uri dopoldne i Kokopisi sc ne vr»-,|i'ajo. Nelrankovnna Jpisma se ne sprejemajo.
Cena listu ztiaSa celo lelo 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne ,2i celo leto 3 krone, >t» pol leta K 1'50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
Lv" v S
M	lil s,
gl	IjJ Bli' ■	*	-*»•,>
verodojn oiSsi
Narodu tiskarna
«—
Naročnino In naznanila sprejema UpravnlSlvo v Ooricl, ScmenlSka ulica 3.16 Posamezne Številke se prodajajo v toba-Karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSČu nasproti mestnemu vrtu in ni Korenjskem bregu (Riva Corno) It. 14 po 8 vin.
Oglasi In poslanice se računijo po petit vntah, In sicer: ie se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi '
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt y Gorici
“ (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Kaj pravi „Priinorec“?
Odgovoril Županov.
„Primorec“ je dne 1. aprila Št. 14 snij, članek „Judje in liberalci11, ki je fiobčeri v' „Primorskem Lista11 Št. 12. IŠedel je na sodni stol in razsodil: Dolg, pila dolg je bil članek, smejati se mora človek takim bedastočam.
Avstrija, kakor urejena država, nudi bvojim državljanom v civilnem zakoniku sugodnost, da smejo pritožbo vložiti proti razsodbi prvega sodnika; to ugodnost j uporabim tudi jazi
1.
Gospod urednik „Primorca“ I Vi ste s kratkimi in moškimi besedami razsodili, kdo in kaj so Judje in liberalci; toda pozabili sle razsodbo tudi motivirati; in to mora vsak sodnik storiti, ako mu še do-pada kruh. Zakaj niste Vi od pičice do pičice članek pobili’? In ako ne čutite v sebi te moči, zakaj niste vsfij nekaterih stavkov iz članka priobčili, postavim: kak razloček je mod angleškin^ in nem-škimi, med nemškimi ih slovenskimi Ii-\^be»alci? *> Glejte, tako bi dali priložnost Vašim čiitateljem, da tudi oni mislijo in sodijo J Ip ker imenujete članek smešnost, zakaj^jjiste kaj smešnega ponatisnili iz postavim: Po čemu stremijo . laži-lioeraici in Judjt ? Glejte, tako bi se Vaši čjtatelji sedaj, ko ni več posta, malo nasmejali I
Vsega tega niste storili, in s tem ite stopili na mesto kakega azijatskega šejha, kateri smatra svoje podložne za sužnje, sam sebe pa za neomejenega vladarja.
Tudi se najde kak liberalec, opozorjen od Vas, da si kupi „Prim. List", in s tem sle mu provzročili nepotreben [— čeprav majhen — strošek.
II.
Nu I Vi — namesto da bi razvelja-5 vili članek »Judje in liberalci11, ste mnenja,
LISTEK.
Žrtva spovedne tajnosti.
Zgodovinska povest.
Spisal Ivan Mezinec.
IXVII.
»Tukaj, gospod Blakford, na mestu smo“, dejal je jetniški n. ^ziratelj, kateri je bil povedel Patrika po hodnikih, „tu-kaj za temi vrati je jetnik, katerega že-|-ite videti. Pustiti Vas smem samega ž ?njtm. To je velika milost za jetnika, katero mu je izkazal vodja. Znati morate11, P.®. J.®je mož, „da jetniki ne smejo nikdar sami z obiskovalci".
, . , je le na pol umel besede nadzirateljeve, trepetal je v strahu, kaj do. L veliko bolestjo v duši je bral na-
«Pavel Lurc, rojen 16. julija 186b. Tatvina — 10 leta. Patrik se je pri teh slovih tako prestrašili da mn je ušel na pol zatrt jek iz prsi.
. »Rad bi vedel, ali Vas spozna11, dejal je nadziratelj in odprl malo oknice prav na lahko.
Ves prestrašen je zrl Patrik nekaj bipov skozi okno; zdelo se mu je, da gleda v kletko kake divje zveri; končno pa ni mogel več pogledali noter.
Tam pa v tesni celici je sedel na nerodno obtesanem stolu duhovnik. Spozna,o se je lahko, da ne sluti, da je opazovan, ves je bil namreč zatopljen v
da je dovolj, ako objavite neke surove napudo kakor:	„politikujoči farovški
Judje11, „Jud in farji so uši za kmeta11 itd. In lo — kakor po navadi — brez dokazov!
Vi se motite, ko delale te stranske skoke! To ne spada k stvari! Je ravno isto, kakor čo bi zapisali, da je „Soča“ plačala goriškemu pastorju, ali pa pastor nSoči", da jo tn priobčila članek »Protestantizem na Goriškem11 — ne sliši k stvari! Ali da Vi objavite članek »Protestantizem na Goriškem11 za uvodni članek, ali pa v podlistek — ne sliši k stvari! Ali da jo bil Anton Gregorčič nekdaj pri „Sočiu persona grata, in da ga sedaj liberalci nehvaležno napadajo
—	ne sliši k stvari, ali da Jud-Lah govori uljudno sfe Šušteršičem laški, ker ne ume slovenski: — vse to ne spada k naši stvari!	1	•	i«;
Vi' sle podobni možakoma, katera se na Travniku razgovarjata I !t
A pravi: Magistrat bo vendar moral Slovencem šolo zidati na ugodnem mesta !
B pa: Res je, Mrzlek' ima boljšo vodo' kakor Kroriberg !	I
Glejte; klobuk moram sneti pred g. dopisnikom iz Doberdoba — fie tudi je liberalec — ta se vsaj trudi, popravek g. duhovna Iz Doberdoba po svoji moči, pravim po svoji četudi prav Slabi moči, razveljaviti; on ostane dosledno pri stvari in ne vpleta ne Gabrščeka, ne Gregorčiča v dopis!
III.
Gospod urednik! Vi imenujete mene bedaka. Prosim 1 Ali merite to po svojem laktu? Bi bilo Vam všeč, ako bi jaz Vas primerjal živali z dolgimi ušesi? Nikakor nel Kajti Vi imate potem pravico, da zahtevate od mene, naj Vam dokažem, kako krivico ste učinili, da Vas tako častim!
Klerikalni listi so že večkrat pov-darjali, da ne gre obrekovati, ne gre na-
svoje delo. V rokah je imel nekako orodje, s katerim je delal; spoznati si mogel, da so se bile njegove roke do cela privadile temu delu. Vsako toliko Časa je pustil delo in molil ia neke knjige, semter-tja pa se je ozrl k nebu. Ko je stal tako zatopljen v svoje molitve, videl je mladi Patrik jasno obris njegovega obraza. Te oči niso kazale ne žalosti, ne britkosti, ne obupa, vse je pričalo o notranjem miru, o vdanosti in svetosti. CJstnice njegove so se pregibale ves čas v molitvi. Toda številne gube na čelu, kakor velika množica sivih las, so pričale opa-zovalou, s kakim težkim naporom si je bil priboril ta mir srca. Za Patrika je bil ta pogled udarec v srce. Njegova prsa so valovala, njegove roke so drgetale. Toda Patrik je zatajil ovoje ginjenje in se obrnil do nadziratelja in. ga opozoril, naj posluša zvoke, ki so zadoneli iz ječe v brezkončne, osamljene, dolgočasne hodnike: Pesem sta mogla poslušalca dobro umeti; glasila se je:
*llo Tebe v boleCirii svoji poSiljam srca bolne vzdihe.
liospod, modi- daj duJi moji, molitve usliši moje tihe!
OOi na križ Tvoj. glej upiram, bolesti solze v njih rode mi; o Jezus, ko pred Teboj umiram obriii, daj. z oči solze mi!
L)o Tebe pride naj moj jok. a Ti mi luči daj, moj ttogl«
padati, ampak da treba dokazov ! Ker pa ■ ta bratski nauk ne najde pri Vas odmeva, sledi, da liberalci napredujejo v eni Btroki, namreč — v surovosti.
Zaradi Vašega moškega nastopa v službi surovosti Vas moram priporočati vsakemu klerikalcu, kateri ima kako ipravdo, naj si izbere Vas za odvetnika-brinitelja; Vi boste sodniku naravnost v iobraz zabrusili: Tj si, prismojenec! To-žitelju pa: Ti bi^lumpf Sodnik bo potem i— prestrašen žaradi tako moškega na-jstopa — klerikalca v prid sodil.
Priporočim Vas tudi visokim šolam v Berolinu ali Jeni, da boste predajali nemško zgodovino; sloveinske itak ne poznate, ker pustite v svoji »Soči11 še danes objavljati trditeV, da Slovenci nimajo srednje Šole z materinim jezitioni v nižjih razredih.
• /ijaj'), ' h* j n ;
Priporočiti Vas bo treba slednjič vladi, da Vas nastavi za narodnega q£i-.telja« 8 to nalogo:	^
, l,,vi boste ttčtu, da ne gre na Jem •svetu se truditi.Jo zanašati se na .boijši .drugi svet, ampak da jp treba tu uživati kakor uživa volk, 3qkler ima! In če je vse šlo skozi grlo, potem pa naj občina svojo dolgost stori 1
2. boste Vi ačili, d^ človek nima duše, kakor je tudi jež nima jom datvsakega zbodete, kdor bi-hotel kaj nagajati, kakor tudi jež gbada, kdor ga hoče j
roke ............
O	srečna ti in presrečna naia Slovenija! Ti imaš mož6, koji te osrečujejo z liberalizmom, katerega. 80 pred toliko leti pobrali iz nemškega kolal Ti imaš junake, ki znajo dokazati, da bo ,.bili liberalci poprej na sveto, kakor klerikalci; da so se torej klerikaloi odcepili od njih, da oni šuntajo narod, da so ga oni razdvojili — da so klerikalci napadli nadškofa Stadlerja, ko je naglašal združenje Slovanov 1
Da, srečna Slovenija I Ali nesrečna
Patrik je pil te glasove z vsem svojim srcem in niti dihati si ni upal; premagan ni mogel več vzdrževali svojega ginjenja. Globoko je vzdihnil in solze so privrele čez bledo njegovo obličje.
„Gospod Blakford11, dejal je nad-ziratelj, „skoro vsi jetniki, ki so tu zaprti, se pritožujejo, da so nedolžni kot jagnjeta in se pritožujejo nad krivico. Ta pa niti ne govori o svoji nedolžnosti in tudi se ne pritožuje radi krivice ; toda, ako je bil kdaj kedo po nedolžnem obtožen, potem je gotovo ta duhovnik Pavel Lurc. Jaz ljubim svobodo, in usmiljenje mi ni neznano, dasi človeku pri toliki množini brezbožnikov otrpne srce; a rad bi presedel sam eno leto v ječi, ko bi mogel s tem priboriti prostost temu možu“. Nadziratelj je menil s temi besedami potolažiti obiskovalca, ko ga je videl toli potrtega, niti slutil ni, da poveča s svojimi besedami bolest mlademu bankirja. Ta si je obrisal z roko solze raz oči in s silo ohrabril duha.
»Prosim, gospod, odprite mi", obrnil se je do nadziratelja in dejal dalje s šibkejšim glasom: „2elel bi govoriti z ubogim jetnikom".
Vrata se odprejo in Patrik stoji pred žrtvo svojega slepega ravnanja. Nadziratelj se oddalji in rapre vrata s ključem. Patrik in zaprti duhovnik Bta ostali
boš, kadar uvidiš, da si v pomoti; ko spoznaš, da se ti smejejo tvoji sovražniki in izkoriščajo tvojo — neslogo.
Politični pregled.
" 'DržaVui zbor. — Vlada se je odločila, da skliči državni zbor na 19. t. mi Na dhevnem redu prve seje postavljen je kot prva iti jedina točka državni proračun za lefo 1904. Predsednik poljskega klubi Javorški se mttdi na Dunaja ie delj časa ter se trudi, da bi Vsaj v toliko spravil Čehe in Nemce, da bi bilo omogočeno parlamentarno delovanje v tem novem zasedanju. Dunajska Fr. Presse“, glasilo dr. Kurberjeve vlade, ki je- zadnji čas jako jezpa na Javorškega, nj ipicer, prepričana, da bi Javorški kaj opravil, a nikakor ne izključuje možnosti, da bi Be »poljskemu lisjakutako namreč »N. Fr. Prewe“ pazjvlje Javorškega, ne posrečile .skavti kaj takega,, lesar n*80 mogla skuhati, prejšuja minjsteratva, pa tudi dr. Korber, no.,.Zato pa pravi, je mogoče, da pride v prihodnjem zasedaj dri. zbora do razočarenja.
Sestanek ministrov v Opatiji.
—	Kakor je bild naznanjeno, vriii se je v soboto v Opatiji sdstauek Italijanskega ministra-za zunanje reči Tittooija z našim minmtttmi grofom Goiahowskim. Tittoni se je pripeljal v Opatijo v soboto obf 2. ati popolunoči na VQjai ladiji „Dogali“ v Opatijsko pristanišče. Ob 8. uri zjutraj: se je podal na ladijo italijanski poslanik na Dunaja vojvoda d’ Arama. Kasneje, in Bicer ob 9. uri pa je prišel na ladijo sekeijski načelnik baron Gagern, da pozdravi Tittonija v imenu grofa Go-luchovvskega. Točno ob 10. uri pa sta se pripeljala minister Tittoni in vojvoda d’ A varna obiskat grofa Golnhowskega. Tu imela sta Tittoni in grof Goluhowski daljši pogovor. Kasneje je povrnil grof
sama. Ko bi se bil prikazal kak dah v ječi duhovnikovi, bi se ta ne bil tako vznemiril. Duhovnik se je bil dvignil in stal pred bankirjem, med tem, ko je ta strmet vanj z boječim in prosečim pogledom. —
„Častili11, vškliknil je Patrik in dvignil sklenjene roke, »odpustite mi, kar sem Vam storil 1“
»Kaj naj Vam odpustim, gospod Blakford ?“ praša Pavel Lurc, začuden nad ginjenostjo mladega bankirja.
„3e prašate, častiti44, vzklikne Patrik, „ko ste bili dve leti po nedolžnem v zaporu, in to po moji krivdi?1*
»Po nedolžnem, torej Vi veste “,
ubogi duhovnik ni mogel dalje govoriti, prebledel je v obraz in je komaj dihal. »O Bog, torej je resl“ S temi besedami je padel na svojo klop in si zakril obraz ,z rokami. Zdelo bi se ti bilo, da je jetnik pozabil na pričujočega bankirja, ker dolgo je vztrajal v tem položaja.
„ Časti ti, odpustite milu mrmral je Patrik in pokleknil pred duhovnikom na kolena, pbjemajeipu jih z močjo.
.Vaš pregrešek ni bil radovoljen, gospod1*, odvrnil je duhovnik, rzato nimam kaj odpustiti 1“
„Da, odpustiti smete*, zavrnil je bankir duhovnika, „moje postopanje je bilo še več kot pregrefek, sodil sem slabo
o	Vašem veroizpovedanju in o stanu
Goluhowski Tittonijn obisk na ladiji „Dogali\ Tudi tu pogovarjala sta so ministra čez pol ure aama mej aeboj. V Opatijo pričel je ta dan tudi tržaški namestnik grof Gočs s arojo soprogo. Oba sta se udeležila dineja, katerega je priredi! grof Goluhovvski na 6aat TRtonjju iu ... terega se je udabMlo le več drugih dostojanstvenikov. Da je imel ta sestanek političen pomen, tega ne sanikttje danes nobeden, niti Tittoni sam ne, lutteri je to nekemu dopisnika „PiccoJe', katerega je vsprejel, tudi priantl. Pogovori med miuistroma bili bo splošnega političnega pomena, in Tittoni je rekel omenjenemu dopisniku, da zapušča zadovoljen Opatijo. Natančneje poročilo o tem sestanku pa bode podal italijanskemu parlamenta.
Napad na španskega minister-
skega predsednika. —- v torta te je izvršil našpanjskega ministerakega predsednika Maura, nahajajočega ae sedaj v Barceloni, napad. Nekateri poročajo, da se je napad izvršil, ko je Maora prffel iz katedralne cerkve, Iger se je udeležil maše, ki se je brala aa pred par dnevi v Pariza umrlo bivŠ6 'špatijsko kraljico Izabelo. Po teb poročilih bi bil skočil h kočiji, v kateri IW'je vozil Maura, anarhist Joahim Michel, ter bi bil z besedami: »Sem anarhist in sem prišel, da te umorln", zamahnil proti prsom Maore nož;' potem pa zpeŽal vsklikajoč : »Živela anarhija1*. Na bega pa ga je policija prijela in se ji je komaj posrečilo obvarovati ga pred jezo zbrane mnojtice, .ki ga je hotela na'Šen mesta raztrgati. Prizadeta rana ni nevarna* Drugi pa pravijo, da je sicer isti anarhist napadel z nožem Maurp, ko je spremljal kralja Alfonz,a k ubožni hiši. in se je od (am vračal v kočij$„,pa svoje stanovanje. .Glede nenevarnosti .rane in glede napadalca' pa se poreci ujemati.
Rusko-japonska vojska.
Huda se godi časopisja. Čitatelji bi radi vsak dan čitali o kakih novih dogodkih, a teh ni, in zaradi tega postajajo čitatelji hecnimi in'nezadovoljni celo na čašopise, kakor da bi bili tl krivi, da se reči na1 Skrajnem vstoku tako polagoma razvijajo. V ti zadregi Si časnikarji skušajo pomagati na vse možne načine. In bal ta zadrega rodi v časopisju toHko govoric o bitkah-na kopnem tu, a na morju tatWi "PIP kakfor pravimo/ le govorio.' In takih govoric je zadnje'dni kar mrgolelo/ aipotrdiVse ni.-miedfie. Nfijnovejša govoric« je ta, da hi bili Japonci v četrtek prekoračili veko Jalu, Pa tudi ta. govorica je takoj majo verjetna, da v njo njti angleški listi, ne, verujejo, Sedaj |0 celo angleški Usti začelii drugače pisati o po-j ložaju Japoncev na Koreji in, pravijo, da je .bil ves posedanji vojni načrt Japoncev popolnoma zavožen,, dočim da postajajo ruske pozicije; na Koreji in v Mandžuriji, od dne do dpe ugodnejše. Tako na priliko piše angleški list »Moring Post11, da , je položaj jRusov v Njučvangu vsak dan močnejši. Isti list trdi, Jh prihaja dan na dan v Havbic do 2000 ruskih rojakov s konji.
V zadnjih treh. tednih je prišlo v Harbin 28 baterij topništva ; od teh je bilo poslanih GO topov v Njučvang, kjer imajo
katoliškega duhovnika. Vedite, da sem Vas sovražil prej ko Bern Vas poznal in Vas skušal na vsak načiij odpraviti od postelje umirajočega očeta, in ko se mi to ni posrečilo, skušal sem porabiti to priliko, da Vam škodujem. Vaša skrb zu duševno zdravje in blagor se mi je dozdevala samo pretveza za Vaše ulabe in samoljubne namene. To sem trdno veroval, da ste se hoteli s tatvino obogatiti. »Smoter posvečuje sredstva**, jaz sem menil, da ste se tudi Vi poslužili tega krivega stavka. Toda kar me najbolj boli je, da so vzbudile besede umirajočega očeta mojo vest, katere do sedaj nisem ubogal*1.
»In zdaj?**	ji
»Zdaj jo poslušam, ko mi pravi, da nisem grešil samo nasproti Vam, temveč proti Vaši veri. Pokažite mi pot, da poravnam svoj greh. Vera, ki goji v vaši dali tako junaštvo, mora biti resnična. In to hočem spričati javno s tem, da postanem katolik!'*
»Razburjeni ste zdaj, gospod Blak-fordVreče duhovnik, »toda ko izgineta vtis, mislili bodete gotovo nasprotno**.
»Ne, prečastiti, moj sklep je trden in gotovi Sedaj pa se moram pobriniti za dokaze o Vaši nedolžnosti. Ne zahtevam od Vas kakega pojasnila, saj zdaj vem, da ne smete govoriti. Za zdaj ve-
sedaj Rusi do 100 topov. Sploh se vidi, da se Husi v Mandžuriji silno utrjujejo. Na vsej železniški progi od Harbina do Hnjčena so prirejena vojaška šotorišča. Rusi imajo v Mandžuriji obilno živil na razpolago, tudi že naprej kupujejo bo- | dočo žetev. Za prevažanja plačujejo za vos 6 rabljev na dan in 40 rubljev za pot it Liaojana do reke Jalu. Vse vesti, da Rusi grdo postopajo z domačini, so popolnoma izmišljene.
Po najnovejših vesteh bi bilo prišlo na morju do bitke bliža Port-Artur«. Poročijo celo, da se je potopila ruska oklopnica »Petropavlovsk**. Omenjena vojna ladija se je, kakor ravuokar do-znajemo, potopila, ko ie trčila ob neko mino. V valovih našel je smrt tudi sam podadmiral Makarov, jeden najboljših makih generalov. — Tudi do manj-lih prask na kopnem, in sicer ob reki Jain je prišlo, pri katerih pa so bili Japonci tepeni. Natanjčnejših poročil še ni o vsem tem.
Dopisi.
Iz Mirni (Rupe) dobili smo naslednji dopis; katerega doslovno objavljamo :
R u p a 29. III. 1904.
. SI a n n o,
Uredništvo Primorskiga Lista
Goric i.
U zadnjen Vašen listu sem Čital dopis it Mirna, Kot katoliški list, posebno bi mpraj več paziti, kaj piše, ali je resnica ali ni.
lest ven gotovo de Vi dobro veste zakaj je bila, podružnica Goriškiga pot-porniga društva v Mirni, ruspusčena. Kir dobro veste da je bila ista podružnica. Rauno pa po Dokr. Gregorčiču nezakonito ustanouljena. Kir goriško bralno in podporno društvo, nima u, u pravilih da isto sme ustanavljati podružnice.
Zapadi je lansko leto centrala u Gorici z odlokom. 7 febuarja 1903. Mi dala nalog, kot predsedniku. Da društvo ras pustin. In denar utdignen in porau-an vse račune, i. t. d.
A ponavljam Van spet isto ste isto Vi' dobro znali, a pri vsem tem sprejemate od kakiga falota Mirenskiga, U Vaš katoliški, tako lažnjivi nesramni dopis.
De me kot denarničarja in predsednika- napada. De mi očita Da sem drnštvo raspustil in da mi'gre le za Vadi denarja kttt£riga, pO neki pogodbi s centralo. Bi morali garanti (poroki) dobiti.
Na Škodo,'društva.
Zaradi tega pričakujen od Vas, de stvar pojasnite n prihodnjen listn, resniei na ljubo. Drugadi zmatran, Vaš list ne kot katoliški ampak kot ne pošteni list.
' Tako šene igra a častjo, strank jest bi lahno tn prezre□, saj bi bil rano isti Jakil. in kir niman časa' se z dopisovanjen časnikou se ukvarjati. Ali ako ne verujete prepričaitese, na omenjenih mestih. Iman dokaze n rokah, odloke sicatire sim 1 sprejemal od centrale.
Spostovanjen
A n d. J a k e.
NB tu je moj pervi in zadnji opomin kir nimam Časa se z Vami ukvarjati, gorij
dite, da sem dobil mod pismi očetovimi list, ki mi je označil pot. Najdem jo, in potem, ko boste prosti in s častjo spet opravljali svoj posel, potem .... potem pridem k Vam, da me poučite, da morem živeti in umreti v veri svojega očeta". Po teh besedah je zgrabil Patrik roko duhovnikovo in jo poljuboval.
Pavel Lurc je bil ves vesel in ginjen. In v tem hipu je pritisnil mladega bankirja na svoja prsa in rekel z vsn radostjo svoje lepe, angeljske duše: „0 Bog, še deset let ječe pretrpim rad zn en tak trenutek, kot je ta 1“ —
Malo tednov za tem se je vršila obravnava znova radi Pavla Lurca, ki je bil že dve leti v ječi. Hčeri nekdanjega trgovca Roger Viteja — mati njihova je bila že umrla — podali sta se naravnost r Ameriko, da izkažete nedolžnost duhovnikovo, takoj ko sta bili zaznali za to.
Obravnava je končala s tem, da so poprej toliko osramočenemu duhovnika vrnili vso tast in prostost. Toda samo nekaj katoliških listov je poročalo o tem, med tem ko so oni uredniki, ki so prej tako napadali, blatili in sramotili obtoženca, molčali; morda niso hoteli omadeževati spomina pokojnega Blakforda. a skoraj gotovo samo radi tega, da bi jim ne bilo treba preklicevati svojih obrekovanj......
Tako piše Andrej Jakil, tovarnar v (Rupi. Temu dopisu dovoljujemo si dodati naslednje opombe. (Dalje pride.)
Iz Črnič. — Preteklo nedeljo imela je naša hranilnica in posojilnica V. občni zbor, katerega so se člani v obilnem številu udeležili. Hranilnica je imela v r.ič. letu 1903 prometa: 127.18514 K; hraniluih vlog se je vložilo: 23 36296 F in posojil seje dalo: 34.448 61 K. Čistega dobička je 1112.55 K, ki se dene v rezervni zaklad, kateri znaša s tem 286940 K. Kakor se iz tega razvidi, naša posojilnica jako lep'o uspeva in napredite, za kar gre v prvi vrsti zahvala njenemu mnogozaslužnemu načelniku, prečastitemu monsignoru dekanu Antonu Cibič, ki kljub svojej visokej starosti in vednej bolehnosti ter mnogim drugim stanovskim opravilom že od njenega po-četka Bern neumorno vodi posojilnico ter pri njej večinoma vse posle popolnoma brezplačno opravlja. To je tudi pripoznal občni zbor, ki mu je izrekel radi tega soglasno zahvalo in priznanje. Za narodni sklad koroških Slovencev dovolilo se je 20 K, potem se je izvolil zopet stari odbor, nakar jo g. načelnik občni zbor zaključil.
Dal Bog, da bi naša posojilnica šo nadalje tako debro napredovala na potu prave krščanske ljubezni do bližnjega, v pomoč bednemu kmečkemu stanu! To upamo, da se tudi zgodi pod tako modrim iin skrbnim vodstvom njenega g. načelnika, ki se v tem oziru res žrtvuje za blagor in korist kmeta. Seveda je veliko tudi na društvenikih ležeče, zato pa naj bi tudi ti svoje dolžnosti napram posojilnici vedno vestno in točno spolnovalil
Ljubi Bog pa naj zasluženemu g. načelniku, ki tudi v duševnem pastirstvu kot dekan in župnik že čez 26 let tukaj neutrudljivo deluje, npj omenimo samo novo lepo prostorno Farno cerkev, ki jo je sezidal z mnogim trudom in skibjo, podeli trdnejše zdravje in še dolgo živ-ijenje r korist njemu izročenih ovčici
Iz Gabrovlce pri Komnu. — V naši mali in zapuščeni vasici se je marsikaj spremenilo, odkar smo dobili novega dušnega pastirja v osebi prečastitega gosp. Bogomija Nemca. V malem času, ko pri nas službuje, preskrbel nam je v cerkvi mešan pevski zbor, kateri poje iz Cecilije lepo vbrane pesmi, da je vešelje poslušati. Letos pa smo si za veliki teden, kar pri nas do sedaj ni bilo, vkupili krasen nov. »božjigrob" in tako smo v domači lepo okrašeni eprkvi Boga molili. Vstajenje je bilo na Veliko noč ob 4. uri zjutraj- Procesija z Najsvetejšim se je pomikala po razBvilljeni vasi. 16 ojalih fantičev je nosilo goroče svetilnice v narodnih barvah. Pritrkavanje zvonov in odmev streljanja iz topičev je sosednjim vasem naznanjal, da je letos tudi v Gabrovici procesija, česar naša vas do letos ril Še doživela. Najstar-i mož naše občine Andrej Švara, kateri šteje letos 94 let, se je jokaje udeležil procesije v priposti obleki stare noše. Marsikatero oko je solze točilo od radosti na tako lepi slovesnosti. Zahvaljujemo se za to v prvi vrsti visokočastitemu nadškofijskemu ordinarijatu in tnkajšnjc-
Gospod Lurc je zdaj voditelj siro-tišča za irske izseljence in stanuje v palači Blakford, katero so spremenili v sirotišnico. Ta pa je žali bog 10. februvarjn t. I. zgorela. — Huri je zapustil s svojo družino Baltimore in šel na vzhod, kjer je vstanavil v nekem mesta novo banko On in njegova soproga sta se vrnila v naročje sv. katoliške cerkve in živita v blagor in pomoč bližnjiku . . .
Patrik je pa vstopil v semenišče in se pripravlja s sveto gorečnostjo za du bovški slan ... 21. novembra m I. sem bil zadnjič s Palrikom skupaj v Rimu v bogoslovnici. Ko sem mu pokazal list, v katerem so me pozvali v Gorico, da tam končam svoje študije, takrat je bil Patrik ginjen, bolelo ga je, da izgubi prijatelja Pri tej priliki me je poprosil, naj opišem svojim rojakom njegovo nezgodo v opomin, da je duhovnik velik in vzvišen in neskončno močen v spopolnjevanju svojega stanu. — Rad sem mu obljubil in kakor cenjeni čitatelji vidijo v današnji številki, tudi izvedel — Nisem rabil lepih besed, dejstvo samo naj govori. Upam, da mi bodo čitatelji to oprostili. — Še marsikaj mi je povedal Patrik iz svojega življenja, kar ni nič manj poučljivo, toda o tem kaj več o drugi priliki.
(Konec.)
mu prečastitemu gospodu vikarju Bogomilu Nemcu.	Občinar.
Iz Devina. — Dne 6. aprila obhajala sejetnkaj izredna, lepa slovesnost. Visokočastiti in velezaslužni gosp. dekan Jož. Skočir je včakal 40-letnico svoje duhovske službe. 0 tej priliki se je zbrala vsa č. duhovščina devinske fare in poklonila vrlenu in blagemu gosp. kiasen dar. Visokočastiti gosp. jubilant je bil g**.rjen do solz. Osupnjen radi srčnega čestitanja udane mu duhovščine in hvaležen za krasni dar, izrekel je srčno hvalo ter zagotovil tudi nadalje naklonjenost in očetovsko ljubezen svoji duhovščini.
Devinski duhovščini se je pridružil tudi bližnji sosed, duhovnik komenske dekanije, da čestita v imenu svoje dekanije. Visokočastitega gospoda dokana Bog živi in ohrani mnogo let.
Z Iderskegn pri Kobaridu. — (Nesreča.) — Janez Koren z Ider-skega je peljal v potek svojega bolehnoga sina v Čedad, da bi se tam zdravil. Pu-stivši sina v Čedadu se je vrnil domov; a po poti se jo ponesrečil tako, da ga je vrglo z voza in je ubogi mož nezavesten v krvi obležal kraj ceste. Ljudje, ki so prihiteli na kraj nesrečo, so ga prepeljali domov. Drugi dan, v soboto; je mož tudi nezavesten izdihnil svojo dušo. Ubogi sin, katerega je oče peljal v Čedad, da bi se tam zdravil, se je naglo pozvan vrnil domov in —kropil svojega mrtvega očeta. — Uboga drnžina!
(Sadjarski vrt.) — Sadjarski vrl »Slovenskega katoliškega političnega in gospodarskega društva za kobariški okraj**, kateri se je zasnoval pri nas na Iderskem, vrlo dobro napreduje. Prec,ej spočetka se je zasadilo vanj nad 3000 sadnih drevesc. Začetek je dober — naprej!	,	/
Iz Tolmina. — V Zatolminu razsaja užo od novega leta huda bolezen, ki so ji dali ime »influenca**. Čudna bolezen 1 Začenja z močnim glavobolom in hudo vročino. Vsakega bolnika silno žeja. Dokler se bolnik večkrat dobro no spoti, mu no odleže. Tudi mine več tednov, predno zamore zapustiti sobo. Prvotno je ta bolezen napadala le mladeniče in dekleta, pozneje se je lotila tudi bolj priletnih in v zadnjih tednih ni prizanašala niti otrokom. Skoraj je v Zatolminu ni hiše, katero bi ne obiskala ta bolezen. Posebno hudo in žalostno .je bilo meseca februvarja V nekaterih nišah sta po dva celo trije hkratu ležali. Marsikateri se je vsled neznosne vročind in sile toliko časa mešal, dokler ae til začel potiti. Ljudstvo je bilo zbegano, in potrto. Hvala Bogu l sedaj je bolezen precej ponehala, ljudstvo se je potnirilo,1 vendar tu pa tam nadleguje Še kakšnega, Mnogo dvomijo, da bi bila to samb „in-fluenca**, pač pa so mnenja, da bi znsfla biti neka posebna ' vrsta galice (tifus)'. Nasledki, ki jih zapušča ta bolezen, kažejo, da bi ne znalo biti napačno to mnenje. Pa naj si bo influenca ali galica, dosti strahu, skrbi in žalosti je provzročila. Marsikatera družina je bila hudo prizadeta. Bog nas reši in varuj te lolezni I
i. 4
Novice.
Romauje na Sv. Goro. — Določen je sledeči vspored:
1. V soboto dne 23 t. m. od 4.—8. zvečer spoved v cerkvi Sv, Ignacija v Gorici. Ob 7. uri govor.
2. V nedeljo dne 24 t. m. ob 31/., zjutraj sv. maša v cerkvi Sv. Ignacija; po sv. maši skupno obhajilo. Ob 4'/2 odhod na Sv Goro. Na Sv. Gori okolu 9. ure govor, potem sv. maša. Ob 11. uri litanije sč bv. blagoslovom.
Ta vspored smo razposlali tudi po okolici goriški v nadi, da ga merodajni krogi pribijejo na očitno mesto pri cerkvi, kjer ga bo ljudstvo lahko čitalo prihodnjo nedeljo.
Naj omenimo, da zadobe enkrat na eto popolni odpustek vsi, ki obiščejo sve-togorsko cerkev, prejmejo sv. sakramente in molijo po namenu sv. kat. cerkve. Poskrbeli bomo za zadostno število spovednikov v cerkvi sv. Ignacija. Tudi na Sv. Gori bo vse poskrbljeno, da bodo romarji lahko opravili svojo pobožnost. Vabimo zlasti moške I Pesmi, ki se bodo pele ob tem romanju, so vse v knjižici:
S k a I n i c a, ki je pravkar izšla.
Naznanilo uprave ..Primorskega Lista. — Razposlali smo mnogim naročnikom »Prim. Lista* knjižico »Skal-nica*. Kdor knjižice noče, naj nam jo
vrne. Cisti dohodek je namenjen bodočemu prepotrebnemu slovenskemu si-rotišču v Gorici, zh katero polagoma nabiramo. Upamo, da j<» sprejmejo vsi. Prav mnogi so nam do zdaj poslali ne samo naročnino (50 v.), ampak Se kaj po vrha. Zato se zahvaljujemo iskreno!
Ženski oddelek društva »Šolski Dom“ v Gorici priredi v nedeljo dne 17. aprila 1904 ' čitalniki dvorani v e-liko besedo s sodelovanjem čitalni-Skega pevskega zbora. Vspored: 1. Ed-ivard Grieg: „Nova zemlja11, mešan »zbor z alt-solom in s spremljevanjem klavirja in harmonija. 2. V. Telovič: »Življenja cvet11, sopran-aolo s spremljo-vanjem glasovirja. B. Nikolaj W i I m : „lzleti pesem !“, triglasni ženski zbor s spremljevanjem klavirja. 4. H. Klana; „Sanje“, dvospev za sopran in alt s spremljevanjem na goslih, klavirju in harmoniju, f). A. Thierfelder: Uvodni zbor iz „Zlatoroga“, mešan zbor s spremljevanjem klavirja. G Veseloigra v enem dejanjn. Prosto po Kournier-u poslov. V. Eržen. Osebe: F r a n v o i s e Dumes-n i I, igralka in kuma; L u i z i n a; D u-p n i s, sodnijski pisar v mestecu Caude-bec; Alfred, njegov sin, pravnnr. Godi se r Parizu.
Začetek' točno ob 8. uri zvečer. Sedeži (brez vstopnine): 1 — 4 .vrsta po
1	K 60 vin., vsi drugi po 60 vin. Vstopnina 50 vin. — Radi dobrodelnega namena se hvaležno sprejemajo radodarni
i	doneski. K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Kakor druga leta torej priredo tudi letos naše goriške slovtn.ske gospe običajno veselico v prid »Šolskemu DomaM. jVeselice, katere so do sedaj prirejale gorjike slovenske gospe, bile. so izmed najlepših, kar Be jih je priredilo v na^ dem mestu, in taka obeta biti tudi prfc hodnja, kakor vspričuje predstoječi »spored. Kar je pa najvažnejšega pri teh ve-selicah je to, da spajajo vedno prijetno b koristnim. Džt, džt, prektirifetno je za nas goriške Slovence društvo „Šolski Dom4, v katerega prid se priredi prihodnja veselica. Prekoristno in prepb-trebno posebno sedaj, ko se od italijanske strani dela na vse kriplje, da bi m kolikor mogoče več naših otrok potuj* čilo, jn se v ta namen na vseh straneh gorivega mesta ustanavljajo italijanski | otrojjki vrtci, v katere lovijo: naše slo-SL venske otroke, 4a bi jih nam za vedita ugruili. Da: bi društvo »Šolski Dom“ po moiaosti v okom prišlo nevarnosti, ka-terapreti slovenskim otrokom od italijanske strani, bilo je prisiljeno zidati novo šolsko poslopje na jnžnem delu našega mesta. A to velevažno podjetje združeno je z velikimi stroški, in je zategadelj nujno potrebno, da priskočijo »Šolskemu Domu44 na pomoč vsi pošteni Slovenci ter mu z denarnimi podporami pomagajo, da reši častno nalogo, katero si je postavilo. Z ozirom na vse to smemo torej pričakovati, da bode veselica, katero priredi v nedeljo ženski oddelek društva ,.Šolski Dom“ v »Goriški Čitalnici", izvi^tno obiskana ter da bode njen gmotni uspeh delal čast goriškim Slovencem.
Vitrijol in žveplo, katero so naročili naši vinorejci pri „Goriški zvezi41 na prvi poziv, pridela v kratkem; drugo naročilo dojde pozneje. Vitrijol prvega in drogega naročila bo imel enako ceno in enake dobrote. Žveplo drugega naročila bo enake dobrote sprvim, glede cene pa ni še stvar doznana. Da ne pridejo oni vindrejci, ki so se pozno oglasili, v nevarnost, da se približa čas škropljenja, a da ne bodo še imeli potrebnega vitri-jola, bilo bi želeti, da bi oni, ki so se prvi oglasili, posebno če so naročili večje množine, zadovolili se za enkrat s polovico ali dvema tretjinama naročenega blaga ter drago prepustili zapoznelim rojakom. Kadar bi došlo drugo naročilo, dobili bi pa Se to, kar jim gre. Naročniki se obvestijo, kedaj pride blago in kedaj n^j pridejo v Gorico ponj. V tem ozira naj bodo brez skrbi. Za naprej se bodo sprejemala naročila bolj zgodaj, da ne bo glede časa nikakih sitnostij. Nikdo nsj se ne straši stroškov, katere zahtevata vitrijol in žveplo, ker ti stroški so dandanes žal zelo potrebni.
kastnim občanom je izvolilo sta-raSinstvo bovške občine gosp. Bogoljuba P r i n z i g a, c. kr. okrajnega glavarja v Tolminu.
Za ulov. slrotlšči* oziroma za kat. društvo detoljubov so darovali: P. n gg. Josip Ivančič, kaplan v Ročinju 4 K 60 v, Ivan Kodre, žapnik v Sv. Križu 2 K 60 v,
Frančišek Toroš 50 v, Ivan Spitzer 2 K, Nekdo 20 v, Josip Blažiča (Pevma) 50 v, Josip Fon 60 v, neko društvo z$t izgovorjenih ptujk 70 v (ravno toliko za „ŠolBki Dom44).
Preblagorodni gospod baron Win-kler, c. kr. deželni predsednik v p., nam je poslal za »Skalnico14 in sirotišče 10 K z lepimi in vzpodbudnimi besedami, za kar se visokemu gospodu prav toplo zahvaljujemo.
Bog vsem 8toloro poplačajl
Za „ Alojv.ljeviš^e*4 je prejela uprava „Prim. Lista: Preč. g. Frančišek Ceket, kurat ,v p. 4 K (ravno toliko za »Spiski Dom44), preč. g. Josip Skočir, dekan v Devinu 20 K.
Bog povrnil
Na božjih potih. — Pod ,tem naslovom je prinesla sobotna »Soča44 dolg članek, v katerem na znan način smeši božja pota, romunje, romarje, menihe, duhovnike itd. Zlasti pa šumi „Šoči“ po glavi cvenkanje onega denarja, katerega baje ..odpadejo tisočaki in tisočaki iz žepa slovenskega kmeta14. — Ves Članek jc pisan v tistem znanom srdu, katerega imajo liberalci do vsega, kar je katoliško. Iz tega ravno se razvidi, da članek ni pisan iz dobrega namena.
Kar se tiče denarja, katerege pusti slov. ljudstvo na božjih polih in po katerem se „Sofli“ tako zelo cfcdijo sline, ni treba izgubljati besed; tukaj ven gleda zopet lf vedno lačen Gabrščekov žep. In a tem je povedano vse. Stavim pa glavo, da, če bi vsak romar, ki bi šel skozi Gorico na sv. Goro nesel svoj obolus, recimo v podobi ene kronice, v Gabrščekovo tiskarno, bi Gabršček božje poti zelo priporočal slovenskemu ljudstvu.
O	tem sem prepričan, kakor o svoji smrti.
Res pa je, kur pravi „Soča“, da se mnogokrat godijo na božjih potih stvari, ki so vse drugo, kakor pa lepi vzgledi, pobožnost in lepo obnašanje. Žalibog, da je res takol Nekateri gredo na božja pota gotovo ne iz pobožnosti in dobrega, plemenitega namena, ampak le na »špas44, na izlet. Da se taki »romarji*4 potemtakem obnašajo na nfcčin, ki gotovo ne vpliva ublažujoče, ima „SočaM čisto prav. A »Soča44 naj ve, da po taki »romarji44 večinoma iz vrst »naprednjakov44. Kajti tudi ti gredo včasih „na božjo potu. „Soča“ tudi dobro ve, da nobeden duhovnik ne priporoča takega »romanja11. Vsak paketen človek ve, da to ni češčenje božjih poti, ampak grdo skrunjenje in taka »fromanje44 mora obsojati in., ožigovati vsak količkaj poSten kristjan in ne le duhovnik. — Od druge strani je' pa vendarle res, da večinoma jih roma iz dobrega namena in se lepo obnaša.
Kar piše „Sočau o romanjih in božjih potih, bi: prav lahko in po'vsi pravih' ravno tako piaala o načina, kako nekateri prisostvujejo sv. maši om nedeljah in praznikih ne na božjih potih ampak doma. Obnašanje nekaterih pri službi božji je res žalostno in vsega ob-sojenja	vredno,	a namen,	iz	katerega
gredo k	maši, je	čestokrat	pa	še	bolj
žalosten. A ti »nekateri" so zopet, ako nam „Sočau ne zameri, večinoma njeni pristaši,	ali pa vsaj taki, ki	kaj	radi	zabavljajo	čez vse,	kar je katoliškega.	Med
le »nekatere* spada morda tndi „Sočin“ člankar, ako sploh zahaja v cerkev.
Želimo tedaj, da bi si zlasti tisti, ki berejo »Sočo*4, vzeli njene besede k srcu in se obnašali lepo in vzgledno ne le na božjih potih ampak tudi doma, v domačih cerkvah.	C.
Izredni občni zbor fer. društva „Adrljeu. — Zborovanje dne 9. t. m. je bilo precej obiskano, a vendar bi bilo želeti še od marsikakega iz meBta, da bi se bolj zanimal za našo akademično mladež. Prva točka je obsegala razpravljanje o ljudski knjižici. Ideja je sicer še vedno le — ideja, a vsekakor bo v kratkem realizirana; potrebni koraki se storč tudi od strani občinstva, dijaštvo samo tako tega ne more doBeči. Kot druga točka je sledilo poročilo o podporah od strani deželnega zbora, koji seveda ne deluje in dijak lepo gledaj v zrak pa požiraj sline. Tretja točka nam je podala nekaj novega. VsUnovil se je že pred časom odbor za narodni kolek, kateri pridno deluje v lem zmisla in dotično tiskovine so tudi že v delu. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o zadnjih dijaških nemirih na Dunaju in o vseučili-škem vprašanja, kateremu so sledile: slučajnosti. Kakor razvidno, ima „Adrija“ ne samo lepih idej, ampak tudi dosti resne volje pomoči dijaštvu na Primorskem kolikor mogoče do boljše duševne in tudi telesne eksistence. Društvu želimo
le mnogo sreče in vspeha — pa tudi obilo podpore od strani slov. občinstva.
Nagla smrt. — V torek ob 11. uri in pol predpoludne zadel je mrlvoud v ulici Morolli pred Skertovo tiskarno podtajnika goriške trgovske zbornice in tajnika goriške gledališke družbe, Ernesta do Bassa, ki je v kratkih trenutkih v Skertovi tiskarni, kamor so ga bili pre-ncali* izdahnil svojo dušo.
Izpred sodišča. —t Na 6 tnesecev ječo je bil obsojen zaradi posilstva 17-letni Ferdinand Žagar z Žage od tukajšnjega okrožnega kot kazenskega sodišča.
Samomor. — V ponedeljek je izpila 18-letna Amalija Štolfa iz komensko1 občine nekaj žveplenčeve kisline, kar je provzročilo smrt že v par urah. To se je zgodilo v Trstu v družini g. Čibeju, pri kateri je bila Štolfa v službi., I/. pisem, katera bo našli, se je izvedelo, da se je nesrečnica ostrupila zaradi tega, ker je bila odpuščena iz službe.
Na Lokvah bo v nisdeljo — 17. aprila t. I. ob B. popoldne u 8 t a n o V n i shod (prvi občni zbor) od c. k. namestništva dovoljenega »delavskega podpornega društva" za občino Trnovo s sledečim redom: 1. vpisovanje udov, 2. volitev odbora. Kdor ne more osebno priti, naj pismeno naznani pristop žnpniku na Lokvah, ali ustno po kom' drugem. Seveda pr a v i c o voliti in voljeni biti imajo le navzoči udje po § 11. društ. pravil.
Delavci na trnovski planoti I Ne dajte se begati in plašiti od izvestnih oseb : branili Vam bodo v društvo; strašili Vas bodo, da ne bo vse vkup nič
—	da propade, da le denar zgubite itd. Toda vse to le zatd. ker dotičniki ne marajo za Vaše gmotne in dnševhe koristi, katere koristi Vam gotovo tekom časa donese »delavsko podporno društvo" na Lokvah.
Anton Plesničar, žnpnik.
Vabilo k občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice" v Pevmi, vpisane zadruge z neomejeno zavezo, ki se hod« vršil III. povelikonočno nedeljo, dne 24. aprila 1904. ob 4y2 uri popolndne v. župnišču v Pevmi. Dnevni red: 1. Poro- . čilo načelstva;, 2. Potrjenje letnega ra-,,--čuna; 3. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika;. 4. Razni predlogi. Članico naprošeni, da se udeleže zbora številno, to tem bolj,, ker hode i razprava o važnosti i blago— dejnem vplivu posojilnice nagospodaetki raivitek zadružnikov. — V Pevmi 11. aprila 1904.	Načelstvo.-
Smrtna kazen spremenjena v lti-lctno ječo. — Oni Vincenc Vončina iz-6rgara, ki je bil zaradi nmora. svoje lene obsojen na smrt, je v toliko pomir loščen, da seje smrtna kazen spremenila v 16-letno ječo.
Knjige, „Slov. Matice“ za leto 1903 bo ravnokar došle in se dobivajo za člane goriške dekanije pri g. M. Koršiču, čitalničnemu čuvaja v Gorici. Vsak član plača za poštne in druge stroške 20 h ter je uljudno naprošen, da vroči ob enem tudi ietnino za leto 1904 r znesku 4 K. Novi člani in njih letnina se sprejemajo istotam.
Nove „Šmaruice“. — V zalogi Katoliške bukvarne v Ljubljani izšle so ravnokar za leto 1904. nove krasne Šmarnice pod naslovom: »Marija v pred-podobah in podobah14, zbral Jožef Vole, župnik, z dovoljenjem prečastitega knezoškoiijstva ljubljanskega. Knjiga obsega 308 strani in stane vezana z navadno obrezo 2 K, z zlato obrezo 2 K 40 v., po pošti 20 v. več. Knjigo priporočamo prav toplo I
Knjižica „Skaluica“ se prodaja v Gorici pri upravi „Prim. Lista14, v knjigoveznici Bednarikovi v ulici Votturini, v tobakarni Jeleršič v Nunski ulici, v to-bakarni Krebeljevi v Kapucinski ilici 1, v tobakarni Švarz v Šolski ulici in v tobakarni Lebanovi na Josip Verdijevem tekališču pri ljudskem vrtu.
Nove orgije v štorjah na Krasu.
V	Štorjah na Krasu postavila je tvrdka br. Zupan iz Kamnegorice nove orgije Slovesno jih je blagoslovil preteklo nedeljo preč. tomajski dekan. Orgije bo zares kinč prostorne cerkve štorske, njihova zunanjost lepo soglaša z arhi-tektoniko v romanskem slogu zidane cerkve. Kor je mojster pametno vporabil tako, da je postavil igralnik spredaj, orgije pa toliko odmaknil od zidu, da imajo
pevci prost prehod in jim torej ni treba stopati čez pedale. Pred igralnikom je vzidan v ograjo gluh prospekt, ki dovr-Suje umetniško zunanjo obliko orgelj. Igralnik je jako lino izdelan, lesena mehanika solidna, igra sicer precej lahka, toda pri pleno ali oktavnem sklepu vtrud-Ijiva. Mehovje, ki leži pod piščalmi, popolnoma zadostno in lahko tekoče. Dispozicijo in značaj spremenov je mojster dobrO pogodil' V manualu:' Principal 8, :Bordun 8, VViener-Fiote 8, Gamba 8, Un-damaris 8, Travers Fote 4, Oktava 4, Mikstura trojna ; v pedalu: Subbas 16, Pianobas 16, Oktavbas 8. Razven toh, imajo orgije dva sklepna registra in dva zbiratnito. Obžalovati je le, da se nista napravila dira manuala. 'Principal ima okrogel, razmeroma še premočan glas; Bordun je mil, a težko odgovarja; Wio-ner-Flote najmilejša ft^Vta; Gamba sicer manj rezoča, pa’ toliko- jasnejša; Unda-maris, podobna. Sallcjonaln, čarobna, tresoča; Travers-Flote izvrstna za najrazličnejše kombinacije; Oktava krepka; Mikstura zmerna, blesteča ; Subbas mogočen; Piknobas, ki je s prejšnjim identičen, samo da prejema veliko manj sape iz. posebnega mešička, se. je takrat še dobro posrečil; Oktavbas zadostno podpira 16 čeveljski bas. Pieno je veličasten ter napolnjuje takorekoč vse kote vrlo ' akustične^ cerkve.
Tg 93. delo Zupanovo samo . ob sehi najbolje1 'priporoča domačo orgljarsko tvrdko. Gena je čudovito nizka.
.’	F r.. Set ni žar., 1
:	'  T
Za kratek Čas.
V	imenu vseh svetnikov. — Gospod Zvitovič je vedno visoko cenil dobro kosilo. Nekega dne je bil povabv Ijen k sosedu na gostijo, kar mu je seveda jako dobro došlo. Jedlo se je dobro, pilo še bolje, a ko je prišla na zadnje na mizo še- skleda izborno napravljenih Štrukljev, gospod Zvitovič tlesknil z jezikom, da se je odmelo po celi sobani.
—	»Gospoda14, dejal je gospodar, »vsak naj vzame jednega in reče pri tem ime kakega svetnika. Bilo je namreč štrukljev ravno toliko kot gostov in gospodar se je, bal, da bi kedo morda vzel dva. In začeli so gosti zajemati, ta v imenu svetega Janeza, drugi. Jožefa, tretji Jerneja in čeitrti Andreja1. Gospod Zfitovič je bil nemalo v Zadregi, a nomen est omen — kmalu jo je iztuhtal -r „V imena vseh svetnikov*4, dejal je, ko je prišla vrsta rnanj^jlnjpotegnil "BM?) skledo k sebi.
Poslano.*)
V	svojo obrambo:
Izvedel sem pret. nedeljo 10. t. m. pop. pismenim potom-verodostojne osebe o izjavi visokor. g. grofa Attems, c. k.
i	okr. glavarja v Gorici, gotovo podučenega le po pristranskih osebah, da samo-oblastno postopam z občinskim premoženjem, da prihodnje' fiove volitve mora voditi c. k. komisar, da pride enkrat resnica na dan, da spravi na dan stvari, kakor se je bati, neverjetne in nečuvene, kako sem postopal z občinskim premoženjem, dostavši pa, da noče trditi, da v svojo korist. Čutim se s tem žaljenega na najhujši način na svoji do zdaj neoma-d e ž e v a n i časti. Vsled tega uložil sem danes prošnjo do slavnega deželnega odbora, obenem drugo do c. kr. namestništva v Trstu, da naj hit rej še odredita, da se nemudoma izvrši revizija vseh županskih računov mojega 11-letnoga županovanja do današnjega dne, da-si redno predloženih in po vsem potrjenih, najostrejše in najnatančnejše po katerikoli,pa nepristranski kompetentni osebi, nikakor pa ne po.........
(v prošnji imenuje se oseba), in sicer na moje stroške, ako se dokaže katerikoli bistvena-premišljena nepravilnost ali sleparija v mojo korist ter da se v časopisih objavi izid preiskave.
Smatram v za svojo sveto dolžnost, to objaviti, da \bo ena in draga stranka znala, zakaj se vrši revizga. Resnica n a d a n I — Izjavljam ob enem, da s tem korakom nikakor ne nameravam postopati proti c. k. okr. glavarja, katerega pravičnost in nepristranost vsi poznamo, ampak proti poklicanim in nepoklicanim osebam, ki za hrbtom rijejo in krivo podučujejo.
Kozana 12. aprila 1904.
j^nton pl. }faYa,
župan za občino Šmarliio-Kojslto.
*) Prejeli 12. t. m. ob 8'/s zjutraj, ati za »(Jurko* istega dne prekanilo.'— Župan, ki tako poitops, mgm biti gotov ivoje utvari. — Up. ured,
Loterijske številke.
9. aprila.
Dunaj................ 21	67	26	36	1
Gradec................14	77	36	26	68
□C
3
krojaški mojster v Gorici na Plaoutl 28.
Priporoča se vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom za obilna naročila!
K':v "
Dotiskane so nove Šmarnice: JVCarija, mati dobrega sveta. Spisal dr. Iiav. (fregorec. Dobivajo se v tiskarni sv. Cirila v JVtariboru. Cena Uvodu 1 80 vin. J>o pošti 20 vin. vefi.--------
1-j v", . ’*.' * >'* r-VvV5* Tv"
Karol Draščik,
pekuvNki mojster na Koruu v Gorici
»dllkovan z častno diplomo najvl&jega priznanja jubilejni) razstave na Dunaju 1. 1898. n v Gorlol na rustavl I. 1900 s zlato svetinjo
itvržuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vaa naročila izvrSuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
fr
Lekarna
Elina sim. Heparsla Jelama
v ulici sv. Antona št. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na debeli za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe ia stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsal^o popravo po prav nizkih cenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
? Pozor! Pozor!
Na prodaj je belo in Srno briško, vipavsko, furlansko in istrijanako vi-' no. OdpoSilja se na vse kraje t sodčkih od 56 litrov naprej. Postrežba je točna, cene zmerne.
:Se priporoča a apoitovanjem
Via del Ponte Isonzo hšt. 6. ^	Gorica.
7 novi prcdajalaici z jestvinami in ielontjalnim Mapi v Gorici
Anton-a Zamparo
Semeniška ulica 12,
se nahaja bogata izbera navadnih in finih vin. Specialiteta: Grška vina, Malvasia, Mavrodaphne in Ahajec. Napolitanske in ilirske testenine, 6aj, biškoti in različni drugi Jtkeri.
Vse po najnižji ceni.
wm»mirf8j
Cristololeili v Gorici
1’ravc In edlue žel. kapljice
s znamko sv. Antona Pado-vanakega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekOBljiva,—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico (Varstvena znamka) pf)pjje _ 0krepi
Dielodec, sto rti, da egine v kratkem času omotica in 6i-t votna linosl (mrtvost). Te kap-[ Ijice tudi slor6, tia človek raje ji.
s. Cena steklenici 60 vin. ^
'SV>	ffr'
Razpisuje se služba
organista in Cerkvenika.
Organist oziroma Cerkvenik se mora izkazati s spričevali pri cerkvenem skla-dovnem odboru v Branici.
Cerirao-sklalovni odbor t Branici,
4. aprila 1904.
Viktor Toffoli
v Gorici, vi« Teatro št. *©
(na stari poftli)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Z i Ilič ... kr 82 Jedilno . .	„40
„ boljše	„	44
dalmatinsko	,,	48
istrijansko .	„	66
Corfu . . Bari . . Lucca . . NiEZA •	.
NajfinejSe
kr. 56
„ eo
„ 70 .. 80 gl 1
Priporočam č. duhovščini In cerkvenim ogkrbul&tvom.
And. Fajt,
pekovski mojster Gorica, Gledališka ulic* 6t. 5.
h
Izvršuje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi uajfinejšega, kakor ea nove maše in godove, kolače na birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in- prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriiko pinco in potice itd.
Nova delavnic
cerkvenih posod O O O O O O in orodja.
Oorica, magiatratua ulica 6t. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da jo oilprl novo delavnico cerkvenih posod tur sv priporoča za naročite svečnikov, svelilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Kor io nima ilustrovanih cenikov, pošlje po ielji prqč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja le rabljene.
Udani
Franc Leban,
srebrar.
A. Krušič
trgovec in krojaški mojster
Gorica, olica Gins. Ver«. 33
naznanja slav. občinstvu, da je dobil ravnokar sve&c an-
fleSko in avstrijsko blago, akor tudi sveSih togot oljen ih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo pomladno sezono.
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
j... '-f-lp r.'\
t ;,ir
. »• «j
Imetje
.......................  II.	■.illjj.L'-'' j ■
Denarnični račun..............................
Hačun dragocenih zastavil.....................
,,	navadnih zastavil.....................
„	obresti „.............................
. „ hiše zavoda...............................
„	vrednostnih listin.....................
. „	posojil na hipoteke....................
,,	obresti od	posojil . i.	.	.	.
• „	posojil na	vrednostne listine	.	.
„	obresti posojil vrednostne listine
„	tekoči.................................
predplačil  ..........................
„	posestev	....	.	.	.	.
„	najemščine .......
„	v varstvo	sprejetih polog	.	.	.
„ hranilnih knjižic.........................
„	inventarja.............................
Svota	.	.	.
ANCA
"■ •	/ v!*? ’j * ' \
in ž njo združene hranilnice za leto 1903.
v Gorici
Dolgovi
185791	53
222824	50
34286	50
7984	--
96457	60
2177393	40
11743148	37
227394	77
93152	—
966	98
406973	79
8442	88
136119	74
2031	13
719	76
802	40
12607	22
15367046	57
ftačun preostankov zastavil.....................
„ ustanovne glavnice.........................
„ hranilnih vlog.............................
„	tekoči..................................
„	kolekov.................................
„ tujih denarjev.............................
„	pokojninskega zaloga....................
„	reservnega navadnega zaloga .	.	.
„	posebnega reservnega ,,	...
„	predplačil .........
„	zgube in dobička zastanek od 1902
„	,,	„	dobiček	lota	1908
Saldo .
2353	98
394100	
14235754	55
36678	61
56	38
8378	67
58366	41
195678	92
347923	05
64	30
12	—
77679	70
15357046
57
V Gorici, dne 1. marca 1U04.