219, številk«
Ljibljaia, v ponedeljek 25 septembra 1905
XXXVIII. leto.
1
		
■		
		
		
		
		w
ifcaja viak Aan zvačer, ialtnll aadaUs in »rasniks, tar valja po poail prajaman aa avstro-ogrske iašala aa vaa lata 16 K, aa pal lata lt K, aa Satrt lata • K 60 h, aa an meaaa S K SO h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom aa vaa sta 54 K, sa pol leta 15 K, aa čatrt lata 6 K, i* on meiaa t K. Kdor hodi aam ponj, plača aa via lata St K, aa pol lata 11 K, aa četrt lata 6 K 60 h, aa en mesea 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko vač, kolikor anaSa poStnina. —
la asračb« bren istodobno rpošiljatre ckrodnino ao no Mira. — Za oznanila se pladnja od peterostopno petlt-mte po IS h, £« ■« n« osnanUo ticka enkrat, po 10 ta, de 10 dvakrat, in pa 8 h, če io tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi 3s} sa far/ole frankoTati. — Rokopisi so ne moajo. — Uredništvo in upravnlaivo Ja v Knaflovih alieab St. 6, ta rieet arednifitro v I. nadstropja, apravniStve pa v pritličja. — Uprarnižtra naj se blagovolije pošiljati naročnine, reklaniaeijc.
oznanila, t j. adminiatrativna stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Kat duhovnik in slov. uradnik.
Novo mesto, 20. septembra.
Znano je, da sme Nemec - uradnik na slov. tleli storiti, kar se mu ljubi. Lahko se meša v politiko, lahko je roditelj kake stranke; brez vsega greha sme sklicevati politične shode in se jih udeležiti aktivno in pasivno. Čim agil--?jsi je v teh ozirih in naj vpije živio nemštvu v rajhu in izjavi javno, da ni -\vstrijec, tem lepši avanzma ima pričakovati. Slovenskemu uradniku pa se šteje še njegovo slovensko ime za greh.
B izjavi, da je naroden, a prav mirno živi in dosti v slovenskem jeziku ura-Uije, stori že večni greh. Ako pa slovenski uradnik javno nastopa, je pa hudo zanj, Če se mu ne posreči potom poslanstva odstraniti  zaprek avanzma.
Tako je bilo, ko še ni bilo na Slovenskem razlike med /Iklerikalnimi in liberalnimi Slovenci in tako je se. Ce prelistamo naše časopise iz let pred 1ST3 (to leto se je pričel razkol), najdemo, dr. se brigajo farovski časopisi prav malo za korist slovenskih uradnikov. Katoliški duhovnik je nekdaj zavzemal mesto zdajšnjega državnega uradnika, zato je jezen, da mu je leta vzel ta mesta. Uradnik je šolan človek. Katoliški duhovnik ne strpi zraven -ebe druge šolano3ti in celo v posvetnih naukih ne, ker mu ti razjedajo njegov verski zistem. Zato je uradnika r^aral le tedaj, če je bil ta prijatelj ;:ovža, boljšega učitelja ali zdravnika pa ni mogel trpeti, ker se ni pokoril : bi bila volja duhovnika.
V prejšnjih časih so uradniki radi bčevali z duhovniki. Političnega na-sprotstva ni bilo med njimi. Duhovnik kot uradnik sta bila podpora absolutističnih vlad in v kakem manjšem kraju je dobro kosilo ali karta dala povod, da sta se ta dva funkcijonarja prijazno gledala. Vendar je duhovnik vedno pazil na to, da ima uradnika pod seboj. Uradnika, ki je med tržani ali meščani hotel biti vpliven,  ki je dobro stregel
ljudstvu in bil zaradi tega pri tem priljubljen, so smatrali v iarovžih za neljubega konkurenta. Vendar je absolutizem, ki je vse enako pritiskal k tlom, zabranjeval, da si ta dva „stebra prestola" nista prišla navzkriž. Zato se slovenski farovški žurnalist ni dosti zmenil za to, ako se je maltretirat kot slovenski uradnik v časih probnjanja slovenstva in v tem sledečih časih složnega življenja. Katoliškemu duhovniku je to še dobro delo.
Med uradnike Štejemo tudi profesorje srednjih šol posvetnih disciplin. V zagovarjanju slovenskega uradništva je storil rSlov. Narod" tekom svojega obstoja popolno dolžnost narodnega časopisa. Ko se je razvil pri nas razkol v liberalce in klerikalce očitno in so se boji med tema strankama vneli in vedno ostreji postajali, je stopil seveda slovenski uradnik v liberalno stranko. To je moral storitio ker ga je vsa njegova vzgoja, vse njegovo svetsko naziranje s silo naravnega zakona gnalo v to stranko. To se je zgodilo po vsem količkaj že razvitem svetu. Liberalizem je gospodarska, duševna in socijalna prikazen, kakor je bil pred njim fevdalizem, katerega zastopa še danes katoliški pop, ga zastopati mora, ker drugače ne more, ker je njegov verski zistem, njegova stanovska organizacija izšla iz tlakarske kmetije in dotičnega državnega in socijalnega življenja. Liberalen je moral biti vsak posveten človek, ki ni vzrastel v tradicijah fevdalnega gradu, samostana in katoliškega farovža. To so naravne prikazni in kdor se nad tem spotika in misli, da more biti poštenjak posvetnjak, učenec modernih šol, konservativen, fevdalen, klerikalen, ne pozna ali noče poznati naravnih sil razvijajočega se gospodarstva in vsega drugega ž njim.
N-§ slovenski uradnik je tor liberalen in mora biti tak. Pezn*rr nekij uradnikov z večje omiko, ki so konBervaU ni. V njih najdemo r.!i posebno pobožnost, ali n°ko vzgojo, iz k*tere duševnega obzorja *e ne morejo rešiti; po tudi aristokrati urad-
niki, ki prineso tako razpoloženje seboj iz tradicij domačije, ali velika večina je pila mleko Bvetovne kulture, se vzgajala času primerno in ta je liberalna in nje bodočnost bo socialistična. — Klerikalci dobe proti plači iz vseh posvetnih stanov svoje pripadnike, ki so kot renegati naj-hujši in ki žele kolikor mogoče Škodovati svojim souradnikom. Katoliški duhovnik je če vpliven v vladnih krogih, ker sede višji duhovniki v prvih nadstropjih vsaj avatr. vladnih palač. V našem sloventkem življenju nahajamo sedaj vse te barve uradništva. Klerikalnih je malo. V političnih medsebojnih bojih stojita ta dva v svojih strankah. Naš duhovnik hvali svoje, ali nikdar sa ne bo potegoval za liberalnega rojaka-uradnika. Vse bode storil, da mu otežkoči življenje, napredovanje. — Katoliški duhovnik je imel svoje dni svoje priviligirano sodišče. Zato se kar divje zgražs, ako duhovnika obsodi posveten sodnik in kjer bo mogel, bode storil kak maščevalen Čin. V maščevanju so katoliški duhovniški celibatarji veliki mojstri. Ti nimajo usmiljenja. — Naši slovenski popi imajo več poslancev v državnem zboru. V naši ljubi Avr atriji vladajo čudne r&imere. Š e čudnejše prihajajo.
Nazaj k polnim loncem absolutizma in nazaj v naročje cerkve v strahu pred vstajaječimi, velike vrednosti svoje in svojega človeštva si svestimi masami! Prav razumljivo je, ako si sedaj vrhovne vUde jemljejo še izdatnejše duhovnike za pomočnike in prav razumljivo j?, da ta in posebno katoliški duhovnik ne bo božal, kar mu ni všeč, kar nemara škodo dela in delati more in mora njegovemu zistemu. Vrhovni vladi bo v takih raimerah prav, ako je njen pop policaj in denuncijant — tudi uradništva. V tem kat. farjev ni zadržati Sklicevati se na domoljubje, na roiaštvo, bilo bi prav lastonj Naš duhovnik se rekrutira zgolj iz kmetskih   sinov  in   kmetska   narava je
trdi v maščevanju. Preostaja torej le: oko za oko, zob za zob, drugače bo ubog uradnik.
Slov. uradništvo naj bo tako, ka kor je nemško in drugo omikanejših narodov, pa se bodo vrhovne vlade navadile na to posebnost uradništva, na njegovo moštvo, ki se farja ne boj», ki si je svesto svoje večje vrednosti v delu države, ljudstev. Vlade potem ne bodo poslušale popa — ovaduha. Vsega uradništva ne morejo odstraniti farju na ljubo, ker ta danes opravlja le še službo polfcaja msd mas", da jo tišči k tlem, da jo pomaga držati v pokornosti. To si moramo predočiti; ko motrimo n. pr. pri nas na Kranjskem prikazen, da naš pop, kar le more, uradnika mrzi, ker mu noče streči. Obrekuje ga nesramno in najrajše prav tihotapsko. Pa tudi Že javno to dela. Ako je obsojen duhovnik, se bo njegov časo pis zadri v ugled uradnika in uradniškega ftinu. Ako k*k profesor kaj v šoli pove, kar kakemu duhjvnemu denuncijantu - kolegi ni všeč, prične se grda gonja za dotičnim. Ako pri volitvah kje zmaga liberalizem, se zagrizejo naši farji v prvi vrtti v uradnike Na Slovenskem so že tako drzni, da pretijo z materijalno oškodbo, da hočejo strahovati z denunciranjem na višjem mestu. Zanimivo je, da izigra7ajo naši popi radi v teh borbah z uradniki njih družbo s socijalnimi demokrati. — Suc. demekratizem je v Nemčiji, na Francoskem in drugod velika moč; to pa straši visoke kroge v Avstriji. KatoliSki duhovnik to ve. — Kdor naše razmere pezna, se bo smejal, ako se grozi na S ovenskem s scc. demokracijo; ali kdo na Dunaju v višjih vladnih krogih pozna naše razmere! Pri nas so scc. demokrati še prav majhni ljudje. Med našimi uradniki juristi ne poznamo src. demo-krat8. Morebiti, da je to kak avskul tant, ki se je uSil v Pragi. Barite »Sl07enc&« od ponedeljka in torka. Nad novomeške uradnika se je spra-
vil, opisuje one, ki eo se udeležili nedeljskega shoda, sumniči jih in jim s kolom preti 05ita jim, da podpirajo soc. demokrate, obenem pa, da ne store nič v prid družbe; socijalne nali ge zdajšnjega človeka v družbi ne poznajo. Pisec teh spisov je te-peni dvorni svetnik v pokoju, Fran Šaklje, kar je razodel mizar MaloviČ. Teh dveh spisov ni spisal duhovnik dr. Žitniky ampak dvorni penz. svetnik Suklje. — Nekaj uradnikov je bilo na shodu, katerega je ŠuKlje v katoliškem rokodelskem društvu v nedeljo 17. t. m. sklica! in na katerem je bi? justiEoiran. — Le dr. Slane, Rozman, in še par najzanesljivejših je vedelo, kaj se hoče storiti s Šuk-Ijetovim shodom in s Šiljetom posebej. Vse se je tajno in tako pripravilo, da ni mogel Š aklje nič sumljivega zapaziti. Dr. Slirc, Rozman sta videla za življenje rada, da pride Suklja na tem shodu pod nož. Bog ne daj, da bi Suklje kaj slutil in pred shedem ušel. — Sale v zadnji uri se je širše občinstvo povabilo, naj gre na eh;d. Uradniki niso nič zvedeli o tem, kaj nameravata dr. Slano in Rozman. Uradniki so šli na shod, ktkor se gra v kako gledališč?, d* vidijo, kako sa bo vedel na njem komedijant Sikljo in njegovo spremstvo. Sicer je pa Šaki.e vabil na plakatih vse volilo?. I a kakšno mnenje vladazdaj m -d uradniki, c S;i-kljetu ? Oi ust do ust gre: »Ntsremni ohrekovaleca! — Ali si morete misliti kajpedlejšega? — Kaj je kreatura, kajgje kanalja?
Šaklje je bil g mn. profesor. Slaba se mu je godilo, ker je imel veliko družino in je sam za sa rabil dosti. Pred 20 leti so ga preganjali duhovniki. Kolikokrat nam je tožil, kako grda stvar je vendar kat. duhovnik, ki je brez vsega usmiljenja, človeškega čuvstva. Škripal je včasih z zobm*, ko so mu te divje narave hotele ziidilati vso pot do boljšega gmotnega stališč?, včasih pa so mu postale tudi cč: solzne, ko  je videl
Ali ima luna kakšen vpliv na vreme?
Pod tem naslo*ora je prinesel »Narod« pred nekoliko dnevi pod listek, v katerem se na podlagi 40-letnih opazovanj ta vpliv zanikuje. Cela reČ leti najbolj na me, ki sem v zadnjem času v svojih meteor, mesečnih prfgledih začel zaznamovati one dneve, ob katerih prihaja luna v zemeljsko obliŽje, in sem imenoval take dneve in njih sosede kritične; naj tedaj nekoliko odgovorim. — Moja desetletna opizivanja, na podlagi katerih sem začel govoriti o kritičnih dnevih, se pa ne nanašajo na čase mlade in polne lune, kakor zgoraj omenjena Ekholmova 401etna opazovanja, ttmuč sploh na njen tek okoli zemlje, posebno pa na čase perigeja in apogeja (obližja in od-dalje. Opomnim pa, da imam jaz svojo teorijo luninega gibanja in da se moji časi luninega obliija ne nje majo z Naut. Almanacom, iz katerega zajemajo vsi svezdogledi in pra-tikarji.   Da so moji računi pravilni
in z nebom v soglasju, to sem v svojih astronomičnih »p-s h že dokazal in bodem šo [.oikrepii v spisu, ki ga pripravljam, ek) mi B *g da življenje in kakega založnika. — Tako je luna stala v obližju zemlje dne 15. malega travna 1895 zjutraj po strahovitem nočnem potresu vreme je bilo par dni poprej skrajno neprijetno, a ne deževno. Takisto je bila luna v obližju dne 12 malega srpana 1897 zvečer; 10 zvečer pa je naštela močna nevihta z velikanskim nalivom, padlo je v poldiu^i uri 85 4 mm dežja, katere številke nisem zapisal, odkar opazujem vreme v Ljubljani; 15. zjutraj pa je bil drugi močni potres, ki je precej škode na« pravil. Enakih dogodkov manjše važnosti bi še lahko iz svojega zapisnik« več naštel in če kdo hoče, mu drage volje ustreženi. Kaj pa zadnji Btrahoviti potres v Južni Italiji dne 8. kimavca zarano zjutraj, ko je obenem stala luna v obližju zemlje? Vreme ae je pri naa sicer nekaj dni poprej zjasnilo, a ▼ Tokio je lilo in vročekrvne razgrajače malo ohladilo. — Meni se ne zdi verjetno, da bi bili to samo slepi slučaji. Da ima luna precejšen vpliv na zemljo in v manjši
meri tuđi solnce v Um smislu, o tem nihče ne dvomi, kdor ve, kaj je odtok in pritok (Ebbe und Flut), in če ga ima na tekočine na zemlji in v zemlji, ga mora imeti tudi na vxduh, ki zemljo obdaja od vseh strani <n je luni bližje nego zemlja. To je tako jasno ko beli dan. Pri-*Iako lune in solne* si pa moramo misliti blizo takšno, kakršno opažamo na morju, tedaj valovanje navzgor in navzdo'; to valovanje pa je drugačno na ravniku (ekvatorju), drugačno v srednjih in višjih zemljepisnih legah; drugačno ob severnem, drugačno ob južnem odklonu (iekli-naciji) lune in solnea; glej mojo mz pravico »Ebbe und Flut« t izvestju ljubi. I. gimnazije leta 1900. Nekaj zvezdoslovja je tudi vremenoslovoem potrebno. Da tako valovanje vzduha provzroči vetrove in tuđi na vreme vpliva, je oČividno. Ker je eksoentri-eiteta lunine elipae majhna, blizo če ne prav taista kakor zemeljske (v knjigah najdeš 0054908, kar je aa veliko preveč in bi sadnji solnem mrak zaneslo v posni večer), ae pri-vlaka lunina ne spreminja veliko; od perigoja naprej zmeraj bolj odnehava, dokler ne pride v apogej, kjer
je najslabša; cdtod raste polagoma njena moč in ie v perigeju največja. Nt pa s tem rečeno, da bi take dneve, ko stopi luna v perigej, moralo biti zmeraj Blabo vreme ali kak polom, kajti večkrat se vreme ali lepo ali slabo tako ustanovi, da ga vsi topovi sveta ne preganejo, takrat tudi luna nič ne opravi. V svojem zapisniku najdem veliko solnčnih perigej, kako je pa bilo drugod, ne vem; ipak so dnevi perigeja nevarni in zato jih imenujem kritične. — To so moje prve in zadnje besede v tej zadevi, v nadaljno polemiko se ne bodem nikakor spuščal.
Ljubljana, 23. kimovoa 1905. P of. M. Vodusek,
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Prvi del. (Dalje.)
„Ta Človek je zblaznel,u je smeje se vpil eden tolovajev. „Da,u je z veliko resnobo pripomnil Jari, „ blazen sem, ali eden tistih blaznih, ki jih je razsvetlil sv. Duh.u
Nekateri razbojniki so se spoštljivo prekrižali ali vsaj nagnili glavo.
„Kdor udari blaznega," se je oglasil star razbojnik, »zapade božjemu pre-kletju in umrje, ko bo prvič polna luna."
„Kdor pusti blaznega človeka nu-zega ali mu ne da kruha, bo toliko dni nag in lačen, kolikor je blazni izrekel besed, ko ga je prosil pomoči."
-In kdor ga pusti ležati, ko je ranjen na smrt, tega bo krvnik raztrgal na devet koscev" — je dejal Juri a povzdignenim glasom.
Dosegel je toliko, da so se nekateri možje po kratkem pomenku odpravili iskat Otona Vidala. [Črni Peter, ki je ves pogovor poslušal, ne da bi bil rekel besedice, seje zdaj približal Jurju z očividnim namenom, da ga ogovori. Jurij pa mu je pokazal hrbet in se vnovič obrnil do razbojnikov.
„Torej si neče nihče pridobiti moje milosti s tem, da mi pripelje mojo Vihro?"
Črni Peter je nekaj na tihem govoril s svojimi možmi, potem je glasno ukazal:
»Pojdite iskat Vihro ; stara navada je, da se vitezom položi v grob konj, na katerem so se bojevali."
Trije razbojniki so stekli po Vihro ; Juri pa, čeprav je dobro razumel Petra
da so mu res Škodili. Danes hoče on krajšati rojakom-uradnikom kruh, jim oikoditi gmotno stanje. Za boljo voljo, — mora vzklikniti človek, ko mora secirati to grozno zdivjano, propalo, človeče! — »\Vas ist der Menecb ? Etn hohler Darm. mit Fureht und HciTaung angefuMlt, dass Gott erbarm a Te se more reči o marsikaterem slov. uradniku. Kaj pa zgoraj V! Z ozirom na zgoraj povedano je umevno to vprašanje. Tudi najboljši vešdak-uradnik stavlja včasih to vprašanje. Kat popa se boji marsikateri slov. uradnik. »Hanger und Liebe erhalten das e\v'ge Getriebe.« Poznamo jako dobrega duhovnega agitatorja, ki v svoji mirni agitaciji oči obrača proti nebu — Dunaju; češ, tam veje zdaj druga sapa. In mož ima srečo v agitaciji; Suklje ima dober nos za to, kaj se kuha ▼ dvorni kuhinji; on seje že zdavno obrnil  za duhom dvorne pečenke.
Med drugimi narodi bi uradni-štvo že zdavnaj pokazalo z vzajemnim nastopom katoliškim popom in njihovim plačanim oprodam, da je mož. Pri nas je dosti boječih narav. Slovanska krotka kri teče v njih in katolioizem jim je vzel dosti jeze, one jeze, ki pravi: oko za oko.
Suklje in popi pa poznajo to vse dobro.
Otvoritev državnega zbora.
Dunaj, 24. septembra. Včeraj se je vršil ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri. Sestavili so izjavo, ki jo poda ministrski predsednik pri otvoritvi državnega zbora. — Viada pa izda tudi komunike o saniranju deželnih financ, ki so ga vse dežele skrajno potrebne. Tudi za Kranjsko pomeni zvišanje deželnih dohodkov osvoboditev iz mučnih razmer, posebno glede šolstva.
Bodoča češka taktika.
Praga, 24 septembra. Včeraj je imel izvršilni odbor mladočeške stranke seje, v kateri je porc?al posl. Pacak opogajanjih med češkimi voditelji in ministrskim predsednikom Gautschem. Povedal je, da se jo baron Gautseh Ujavil, da želi naj bi parlament delal. Ponovil je, da bo gotovo izpolnil obljube, ki jih je dal Čahom, samo prosi, naj ga ne priganjajo. Nadalje je baron Gautseh namignil, da razpusti državni zbor, naj katerakoli stranka začne z obatrukcijo. Nadalje je Pacak izjavil, da je Giutscha rpo-zarjal, da Čdhi že nestrpno čakajo na izpolnite / svojih zahtev, posebno se ne smejo tako zavlačevati obljube glede drugega Češkega vseučilišča in češkega uradnega jezika. — V debati, ki se je v seji po tej izjavi razvila, so radikalni češki poslanci zahtevali zopet ob-strukcijo, a veČina se je izrekla, da se za sedaj ne dela obstrukcija, ker
jih je izkušnja izučila, da češka obstrukcija ni imela uspeha.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 24. septembra. Po kratki avdijenci, ki postane zgodovinski dogodek, so se voditelji ogrske opozicije takoj posvetovali ter sestavili odgovor na cesarjeve pogoje. Potem so Šli k ministru Goluchowskemu, ki mu je posl. K o s s u t h izjavil, da se cesarjevi pogoji ne strinjajo s programom, načeli in mandati opozicije. Nadalje mu je naznanil, ako hoče imeti kralj pogajanja s parlamentarno veČino, mora se to zgoditi po ogrskem, ne pa avstrijskem državljanu. Grof Goluchowski se je podal takoj nato poročat k cesarju, in že tekom popoldneva je cesar sporočil poslancu Kossuthu, da je mesto grofa Goluchowskega imenoval za svojega zaupnika grofa Belo i' z i r a k y j a. S tem se je vladar deloma že uklonil madjarskim zahtevam. Doseglo se je pa le toliko, da se madjarski voditelji sploh niso vrnili v Budapešto, temuč začnejo morda s pogajanji, dasi na kak uspeh ni upati. Grof Czirakv je sploh pri opozociji skrajno nepriljubljen, ker je zvest pristaš grofa T i s z e.
Budapešta, 24. septembra. Že včeraj popoldne, ko se je brzojavno doznalo za nenavadni izid avdijence na Dunaju, je nastal po ulicah politični korzo, h kateremu je prišlo nenavadno mnogo poslancev. Vse je bilo presenečeno in poparjeno. Radikalni elementi so voditeljem hudo zamerili, da so sploh šli k grofu Goluchovvskemu. — Ker je izključeno, da bi koalicija pod narekovanimi pogoji hotela prevzeti vlado, govori se z gotovostjo, da prevzame krmilo grof K h u e n-H edervarv s svojo brezobzirno vlado.
Posledice ogrske krize za dualizem.
Dunaj, 24. septembra. Sobotna avdijenoa madjarskih voditeljev po stane najbrž velikega državnopravnoga pomena. Pogoji, ki jih je stavil vladar koaliciji uvedejo v državno pravo monarhije princip, ki se dosedaj ni priznaval na veliko škodo avstrijske državne polovice. Ta princip je držav nopravna enakopravnost Avstrije in Ogrske Kakor znano se je nagodba leta 1867. oktroirala Avstriji, ker se je sklenila ie med krono in Ogrsko, ne da bi se bilo vprašalo avstrijski parlament. Zaradi tega Be Odrska vedno sklicuje na dejstvo, da se je prostovoljno zvezala z Avstrijo. S tega svojega stališča si je vedno priboje-vala gospodarske koncesije na Škodo Avstriji. V včerajšnji avdijenci šele je cesar postavil princip, da stav vseh zajednih zadevah Avstrija in Ogrska ednakopravns činitelja, in da se morajo vse take zadeve urejevati v bo doče med obema parlamentoma.
Madjarsko časopisje po avdijenciji.
Budapešta, 24.septembra. Vai časopisi piiejo obupno o najnovejšem političnem poloiaju. Posl. Bar ta piie v »Magvar Orssagu«: »Nj. Veličanstvo je postopalo kakor imperator, in sicer kakor smagovit imperator. Kar ae je danes zgodilo na Dunaju, je žaljivo prenagljeno in neumljivo. Današnji dan je razrušil mnogo lepih nad, vendar ie upam v zmago, ker je pravica na naši strani.
— »H a zank«, glasilo agrar cev pa piše: »Prepadenismo uničujočih kraljevih besed. Mesto mirovne vesti so dobili voditelji ogrske parlamentarne večine vojno napoved. Hudi časi se nam bližajo, V rokah držimo zakonik, nad nami je Bog«.
— Vladno glasilo »Magvar Nem zet« piše: »Današnji dogodki odpirajo brezupno perspektivo. Zdi se, da je dežela od rešitve pomaknjena dalje,kot je sploh bila kedaj. Nemogoče je sestaviti v sedanjih razmerah parlamentarno vlado« »Magvar S/6« piše: »Kralj noče odnehati glede vojaškega poveljevanja ter je rajši pripravljen, izpostaviti deželo neizrečenim mukam, a pri tem more razumeti le abaoluti sem. To je uspeh koalioijske politike«.
Nemiri na Ruskem.
Varšava, 24 septembra. Ravnatelj akcijske pivarne Za re ruba je bil na ulici ustreljen. — V vojni Šoli so našli mnogo dinamita in drugih razstrelb Osem častnikov so zaprli.
Petrograd, 24. septambra. V HelsingforBU so zaprli trinajst senatorjev zaradi veleizdaje.
Švedsko-norveška kriza poravnana.
London, 24. septembra Sinoči se je konferenca v Karlstadu zaključila. Uradno se razglaša, da se je posrečilo doseči sporazumi je nje. Zapisniki Be obelodanijo prihodnji teden.—Kralj Oskar je izjavil nekemu dopisniku: »Očita se na?, ker nisem dal takoj švedske armade mobilizovati. Toda v moji staroBti doživi človek marsikatero žalost in vojna je pač nekaj najža-lostnejšega. Osebno sem prepričan, da ne bo kateri mojih sinov ali vnukov nikoli postal norveški kralj.«
Vstaja v Arabiji.
London, 24. septembra. Iz Ho-deide poroča maršal Feizi paša, da so se mesta Moran, Tadezija in Kaukaban udala ter izročila več tisoč pušk in topov, ki  so jih vzeli VBtaii.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 25^ septembre
— Občinski svet Ijubljan-
ima v torek, dne 26   septembra ob
je z rahlim usmevom na ustnih legel v trato.
Črni Peter je med tem svojim možem dal vsakovrstnih naročil, iz katerih je Juri spoznal, zakaj niso razbojniki oboroženi s sabljami in s sulicami, marveč imajo samo palice in so oblečeni kakor trgovci. Videl je tudi, da imajo razboj-bojniki e sabo več mul otovorjenih in da imajo dosti več konj, nego je nosačev. Začelo se mu je jasniti, kaj da utegne to pomeniti in da; se prepriča, se je obrnil do moža, ki je bil postavljen za njegovega Čuvarja.
„Razbojniki ste menda namenjeni v Oglej?«
„Sevedatt, je odgovoril čuvar. »Včeraj se je začel v Ogleju svobodni semenj in trajal bo osem dni.u
„Kaj je oglejski patrijarh res uvedel svobodne semnje?" se ie čudil Juri. „Vsi velikaši so mu ugovarjali in odsvetovali! Torej bo zdaj sveto mesto Oglej celih osem dni zavetišče hudodelcev in bodo razbojniki smeli neovirano prodajati svoj plen tistim, katere 80 oropali."
d Da, da," je zadovoljno pritrjeval razbojnik, »in ko bi ne vedel, da boš le danes zvečer zapustil ta svet, bi se ti prav rad ponudil, da prodam tvojo Vihro."
„Kako da se Oglejci niso ustavili svobodnim semnjem ?"
Še prosili so zanje in plačali so patrijarhu 300 zlatov, da je uvedel svobodne semnje. Ti semnji bodo mestjanom donaŠali ogromne koristi in zato bodo z vsemi močmi čuvali to svojo pravico." Razbojnik se je tiho smejal in rekel: „Kaj ne, Čudno pa bo le, da bodo imenitni meščani s svojimi meči varovali in branili razbojnike, ko bodo ti prinašali na semenj naropani svoj plen."
„Sramota jeza patrijarha, sramota je za oglejske mestjane, da iz same lakomnosti, zaradi denarja kaj takega store."
Črni Peter, ki je stal v bližini in pripravljal odhod svoje čete, se je pri teh besedah naglo obrnil in rekel počasi in slovesno:
„Še večja sramota pa je, če proda mogočen vladar svoje sodstvo oglejskemu patrijarhu."
Juri je bil silno presenečen, da ve že razbojniški poglavar, kako kupčijo je bil sklenil z odposlancem oglejskega patrijarha in hipoma ga je prešinil sum, da je Hasan vendarle izdajalec in da je zato silil naprej, da je mogel razbojnike obvestiti o prihodu svojega gospodarja in jim pojasnit njegove namene
in razmere. Vzlic veliki nevolji, ki je prevzela Jurja, je vender znal prikriti svoja čuvstva in svoje misli. Črnemu Petru sploh ni ničesar odgovoril, nego se odvrnil od njega z izrazom največjega zaničevanja. Črni Peter je zapazil ta izraz in z jeznimi pogledi je stopil k Jurju, toda še predno je izgovoril kako besedo, so se Čuli koraki in žvenket in izza grmičevja so se pojavili razbojniki, ki bo bili Šli iskat pevca Vi dala. Prinesli so ranjenca in obenem pripeljali seboj dva moža, ki sta črnega Petra tako zanimala, da jima je posvetil vso svojo pozornost.
Moža sta bila zvezana z dolgo verigo, ki je bila enemu prikovana na desno roko, drugemu pa na levo. Veriga je bila pet do šest korakov dolga in precej težka. Mlajši teh priklenjen cev je bil oblečen v meniško haljo in prepasan z debelo vrvjo. Vitka njegova postava je bila imponujoča. eObraz je imel bled in upal, kakor da je kdove koliko let preživel v kaki podzemski ječi. Njegovi pogledi pa so bili plam-teči in tako prodirajoči, kakor bi znal ta mož čitati najskrivnostnejše na dnu duše zakrite tajnosti, kakor bi bilo nemogoče, odgovoriti na te poglede s kako neresnico. (Dalje prih.)
petih popoldne izredno sejo. Na dnevnem redu so : Nsinanila predsed ništva obljuba treh meščanov in po ročila:   O  sadevi šolske slavnosti pred  Prešernovim spomenikom. O uporabi   dotacije   na   mestnih in drugih ljudskih šolah in o porabi dotaeije za okrajno učiteljsko knjižnico   pro 1904.   O prošnji Adolfa Petrina sa poravnavo  računov za rasna    dela   na II. mestni deški šoli.   O   poslovanju   gaailnega in reševalnega društva v II četrtletju 1905   O prošnji društva »Narodni dom« sa odpis pristojbine sa večjo porabo vode. O nasvetu upravitelj8t v a elektrarne da bi se mu v uradne namene   prepustilo   stanovanje umrlega skladiščnika Ivana   Haoina. O prošnji Ivanke Hacinove, vdove po skladiščniku mestne elektrarne Iranu H&oinu, za  priznanje posmrtne četrti   in   določitev   preskrbnine. O pritrditvi    rešitvi   rekurza Uršule Vidrove za   razširjenje gostilničar-skega  obrta   na   dolenjskem kolodvoru.   O prošnji Frančiške Meze-tove za razširjenje koncesije gosti ničarskega obrta na Sv. Petra cesti št. 38.   O prošnji Jakoba Bončarja za podelitev oziroma prepis gostilni-carske kdncssije na Poljanski eesti št.  19.   O  prošnji Barte Emichove za podelitev oziroma prepis gostilni-carske koncesije v Komenakega ulicah št. 36. O   prošnji  Matija Sprei-tzerja za podelitev koncesije za pro dajo žganih opojnih pijač na drobno v hiši na  Starem   trgu Št.   30 O prošnji Marjete Jamškove za prenos gostilničarskcga obrta iz Križevniških ulie na Opekarsko cesto in za odobritev zakupnika   Antona Šteinerja. O prošnji Ivana Godca  za prenos gostilničarskega   obrta   v Predilne ulice   in   za   odobritev zakupnine Franje Starkove.
— Jegličeva stranka. Ton-zuriranci okrog „Slovenca" so morali oni teden popiti ogromne množice škofovega šampanjca, ker so imeli še v soboto uprav pošastne mačke. Gro-zovitost teh mačkov se spozna iz „Slo-venčeve" sobotne številke, zlasti še iz uvodnega Članka. Siromak, ki je zagrešil ta članek, se ga danes pač še sramuje. Fizičnemu mačku, pridobljenemu v škofiji, je sledil moraličui maček vsled tega ponesrečenega članka. „Slov." piha, kar se da, ker imenujemo klerikalce Jegličevo stranko. Dokazali smo že tolikrat, da je Škof absolutni vodja te stranke, da tega pač ne bomo več ponavljali, saj ve vsakdo, da bi cerkev Škofa Jegliča odstavila, Če bi pustil, da dela klerikalna stranka, kar hoče. Stranka mora delati vse tako, kakor škof ukazuje; če bi ne ubogala, bi jo Škof prvi uničil. O kaki prosti volji pri klerikalcih Še govora ni; pri njih velja Batno volja Škofova in zato je tudi škof tudi odgovoren za to stranko. Škof, ki pri volitvah izdaja pastirske liste v prid klerikalnih kandidatov, ki da za zmago klerikalcev izpostavljati Najsvetejše, ki bega poleti in pozimi križem dežele in Š Č u j e (duhovnike in tudi ljudstvo s prižnice v politične boje, tak škof ako ima kaj poštenja in značaja, bi moral sam kaznovati tiste duhovnike, ki lažejo o njem po jezuvitsko, da se ne vtika v politične boje, in da deluje samo v svoji cerkveni službi. Škofu sta vera in cerkev ravno tako kakor nravnost samo sredstvo za politično gonjo. Mi to prav dobro vemo in zato bomo tudi v naprej imenovali klerikalce Škofovo ali Jegličevo stranko.
— škofovi zavodi. O tej najnovejši slovenski) poneumnjeval nici piče »Soča« »Škofovi zavodi so žalosten spomenik odvisnoati našega kmeta od farovia in neumnosti re-veiov. Kjer je£le mogel, je iztisnil ka) čkof sa svoje zavode; pri revežih se je reklo, da bodo revni zastonj študirali, sedaj pa sprejemajo le sinove bogatih starčev. Za to pa se drli prokletstvo tiste čkofove biče, prokletstvo nsj se je tudi drii naprej toliko čass, da pride dan, ko se sapre ta hiša sramote sa slovenski nsrod! Svobodomiselni življi pa morajo podvojiti boj proti klerika-lismu. Brezobziren boj vsem klerikalnim stremljenjem!«
— Avstrijska pravičnost.
Znano je, da je bilo več Slovencev pri okrajnem glavarstvu v Kamniku kaznovanih, ker so pri demonstracijah v Domžalah dne 1. junija klicah wživio". Nekaj izmed teh obsojencev se je pritožilo na deželno vlado, ki pa je obsodbo potrdila. Dotičniki so dobili kar fotografirane odloke, kjer je bilo brati, da vlada ni mogla najti razloga, zaradi katerega bi se obsodba kamniškega okrajnega glavarstva razveljavila. Razen Slovencev je bil pa pri kamni škem okr. glavarstvu obsojen tudi Nemec Lederhas, kateremu se je dokazalo s pričami, da je bil po ljudeh in se je posebno odlikoval v izzivanju ter s svojim huronskim heil kričanjem pre vpil vse druge Nemce. Tudi on se je pritožil zoper obsodbo in slavna c. kr. dež. vlada ga je oprostila vsake kazni. Tako postopanje državnih ob lasti je škandal, ki kriči do neba! Ali je Avstrija sploh Še ustavna država kjer naj imajo vsi narodi enake pra vice, kjer se kazni merijo po eni meri S S polno zavestjo moramo reči, da ne; Zaradi nedolžnih „Živio"-klicev, s katerimi smo Slovenci že tolikrat brez skrbi pozdravljali svojega nemškega vladarja, smo zdaj obsojeni v ječo, vsenemški bojni klic „heilu pa ostane nekaznovan! Naši poslanci kot naši zastopniki imajo zdaj dolžnost in priliko, da pojasnijo na pristojnih mestih, kako postopa z nami deželna vlada!
— Sramežljivost loških uršulink. „ Gorenjcu" pišejo: „Pre-svetli Škof daje prelepe zglede katoliške sramežljivosti, ko pisari pisma proti pesniškim muzam. Tudi pobožne in Čednostne nuoe uganjajo podobne stvari. Bivše učenke teh šol pripovedujejo, da sramežljive te device vsakemu angelčki: narede srajčico, ki kaže le kaj golega. Zgodovinska knjiga ima med drugimi slikami tudi Laokoonovo skupino. Kakor znano, je Laokoon ovit s kačami in gol. Po drugih zavodih dobe gojenci in gojenke take knjige, kot so natisnjene. Pri loških Uršulinkah pa je Lao-koonova skupina 8 papirjem prelepljena, da se ne pohujša kaka gojenka. Ak je ca klavirskih notah nadpis kake pesmi ali druge igre „Liebestraum^ ali „Liebesglocken" itd., prečrtajo prečiste nune besedo „Liebes" nvtudi besedilo pod notami skrbno prelepijo, Če je le kaj o ljubezni omenjenega. Tako so sramežljive loške uršulinke.w Katoliška borniranost je res že daleč dospela!
— Imenovanje. Vadnieoi učitelj na učiteljski pripravnici v Mariboru gospod Josip Fistravec je imenovan glavnim učiteljem na ženski pripravnici v Gorici.
— Podrazenje mleka, roke nam je prišel tiskan poziv, s katerim ščujejo kmetovalca iz ljubljanske okolice, naj s 1. oktobrom svišajo cene mleku na 20 v za liter. Značilno pri tem oklicu je nepošteni način, na kateri akušajo tre-gati in premotiti kmetovalce. Na oklicu je namreč natisnen podpis »Združeni kmetovaloi ljubljanske okolice«. S tem se hoče vzbuditi mnenje, kakor bi se bili vsi kmetovalci zedinili; to pa ni res. Organizatorji podraŽenja so v manjšini, zato pritiskajo na druge kmete, da morajo podražiti mleko, jim groze, jih terorizirajo in jih zavajajo v zmoto. Ta namen ima tudi oklic, ki smo ga zgoraj omenili. Ce imajo pošteni ljudje poštene namene, sev v takih slučajih podpišejo s polnimi imeni. Organisatorji podraftenja mleka pa se niao upali podpisati svojih imen, ampak so napravili podpis »Združeni kmetovaloi ljubljanske okolice«. Preklieano slabo vest morajo imeti ti draiilci mleka, da se skrivajo sa takimi podpisi! Značilno je tudi, da je ta okrožnica tiskana ne le v slovenskem, nego tudi v nemškem jeziku, dasi v eeli ljubljanski okolici ni 50 Nemcev Prihodnjo nedeljo bodo imeli kmetovaloi in mlekariee shod, in sioer v zavetišču »Marianum« na Poljanski cesti Tu ce vidi, kako hi-navščino ugan ujo klerikalci, ko se prilizujejo delavcem in sploh revnejšim ljudem v Ljubljani. V »Slovencu« zavijajo oči in zdihujejo — obenem pa sklicujejo producente mleka na
skrivne shode v za vod, ki po birm milodare, da jih bodo hujskali. Kmetje naj le poslušajo te hinavce, se bodo že še kesali!
— zajcev osnutek Prešernovega spomenika. Pisatelj Fridolin Kaučič, s katerim Zaje na Dunaju najpogosteje občuje, je z spo-razumljenjem z odborom za Prešernov spomenik objavil Zajcev osnutek Prešernovega spomenika najprvo v ljubljanskem „Slovanu" zatem v „Zlati Prabi" in naposled v „Oesterreichs Illustrierte Zeitung". Čudno je le, da se takrat ni našel noben duhovniški kritik, in so se šele sedaj, ko je spomenik postavljen, zaletavajo v docela estetično in Čisto (keuseh) muzo razni nepoklicani kritiki, ki so Že videli razgaljeno muzo pred Šest meseci na objavljenem osnutku. Osnutek so si ogledali in pohvalno izrazili o koncepciji in tehnični izvršitvi profesori Zumbusch, Kundmann, Helmer, dr. Ilg, dr. Fabiani in več drugih umetnikov in umetniških kritikov, katerih sodba menda še toliko velja, ko pa zlobna, neumestna in neopravičena kritika slovečih in slavnih „Slovenčevih" estetikov in redaktorjev Go8tinčar, Moškrc, dr. Lampe itd.
— Belgradski prota Marko Petrovič o Prešernovi slavnosti* Belgradski »Dnevni Lista je nedavno priobčil notico, v kateri pravi, da ni bilo umestno, da je zastopal mestno občino belgradsko pri slavnosti odkritja Prešernovega spomenika — svečenik, prota Marko Petrovič kar je napravilo baie na Slovence zelo ^neugoden vtisk. Z ozi-rom na to je priobčil prota Marko Petrovič v »Samoupravi« z dne 22. t. m. pod naslovom »Ljubljanska svečanost« daljše pismo, is katerega posnemamo ta-le značilnejša mesta: »Vsem udeležencem slavnosti odkritja Prešernovega spomenika se je izkazovala največja pozornost, zlasti napram moji osebi in napram Srbom, ki so se udeležili te bratske svečanosti, ne samo s strani bratov Slo vencev kot domačinov, nego od vseh, ki so bili prisotni pri slavnosti. In ni malo ni bilo opaziti, da bi bil kdorkoli nezadovoljen s tem, da sem se jaz kot pravoslaven ali vobče kot svečenik osebno udeležil te slavnosti. Naši Srbi BeJgradćani kot očividci pozornosti in paznost', ki se je izkazovala Srbom vobče, meni še pc-sebe s strani vseh slovanskih ude ležsncev pri slavnosti, so odkrito izpovedali, da se vesele, da sem bil poleg drugih izbran tudi jaz kot svečenik, da se udeležim te slavnosti in dam povod oni radost?, ki se je javno manifestovala v Ljub liani ne samo s strani Slovencev, nego tudi s strani o&t&hh Slovanov: da je pravoslaven svečenik svobodne kraljevine Srbije s svojo udeležbo pri slavnosti dokazal rimskokatoliškemu duhovenstvu, da vera ne ovira in ne sme biti ovira bratskemu našemu edinstvu. I«raza temu prepričanju so dali po končanem banketu tudi trije bratje Hrvati, ko so skupno prišli k meni in mi doslovno rekli to-le: »Radujemo se, g. prota, da so se Srbi v tako velikem številu udeležili te obče slovanske manifestacije naše bratske slovanske solidarnosti ter s tem pokazali, da zaate dostojno ceniti one velike interese, ki leže v našem duševnem slovanskem edinstvu. Ali to naše bratsko veselje — iskreno priznavamo — še bolj povečuje srečna okolnost, da ste Vi, g. prota, kot pravoslavni svečenik s svojo osebno udeležbo pri tej vseslovenski svečanosti pokazali našemu rimskemu katoliškemu duhovenstvu, da vera ne sme mo titi bratsko slovansko edin-stvo. Gosp. prota! Mi z bolestjo konstatujemo — in to potrjuje tudi odsotnost naše duhovščin pri tej slavnosti, — da odteguje papež naše duhovenstvo slovanskemu bratstvu in edinosti« — Prota Petrovič završuje svoje pismo s stavkom: »Jaz nisem došel na to vseslovausko slavnost, da propagiram med brati Slovenoi pravoslavje, nego da propagiram slovansko vzajemnost in bratstvo.« — Resnici na ljubo konstatujemo tudi mi, da je udeležba prote Petroviča prijslav-nosti napravila na vse slovenske sloj© naj boljš in najugodnejši ▼ tisk, to tembolj, ker se je naša duhovščina odlikovala po svoji odsotnosti!
— Rus o Slovencih. Vseučilišči docent g. P. Z a b o 1 o t s k i j, ki je zastopal ruski narod pri odkritju Prešernovega spomenika, priobčuje sedaj v »Varšavskem Dnevniku" obširna, vrlo interesantna in za Ruse zelo informativno pisana pisma „1 z Slovenije." V prvem svojem pismu naglasa, kako globoko vkoreninjena je zlasti pri Slovencih slovanska zavednost, ti se je zlasti pokazala ob priliki britkih izkušenj, ki jih je morala pretrpeti Rusija na Daljnem Vztoku, ko je ves na-
rod in vae slovensko Časopisje v najtežjih dneh verno stalo ob strani Rusije in ji izkazovalo svoje iskrene simpatije, dočim jo je ves ostali svet samo blatil, zasramoval in žalil. Nato opisuje, kako se Širi znanje raskegu jezika in ruske književnosti med Slovenci, za kar gre največja zasluga ustanovitelju „Ruskih kružkov" na Slovenskem, g. d r. L j. Jenku in njegovi "gospe. To pismo končuje Zabolotskij takole: Prijatelja spoznamo v nesreči, pravi ruska poslovica ; pri izkušnjah, toli bridkih za našo domovino, ki so jo zadeli v zadnjih letih, se je jasno pokazalo, kdo so naši pravi prijatelji, ki ne samo, da se ne umaknejo v trenotku izkušenj, marveč nas spremljajo vsekdar s prijateljskim sočutjem ... v zbližanju s slovanskim svetom, ki je doslej pokazal samo nesebičnost svojih simpatij do Rusije, in v zbližanju z ne številnim, a kulturnim in mno g o obet a-joČim narodom slovenskim bi si tudi naša domovina lahko pridobila mnogo novega in koristnega za sebe." V drugem svojem pismu opisuje Zabolotskij belo Ljubljano, prestolnico Slovenije, kjer prebiva „kulturni, marljivi in pošteni narod slovenski." Ko je orisal njeno lego in okolico, našteva in opisuje po vrsti vse znamenitosti. De želni muzej z njegovimi zanimivostmi, med katerimi se tudi nahaja rokopis ruskega carja Petra Velikega, „Narodni dom", „Licealno knjižico" itd. O zadnji pravi, da je velika škoda za to znamenito biblioteko, da je nameščena v tako tesnih in neugodnih prostorih. Nato govori o „Slovenski Matici", „S 1 o v. N a r o d u" in „Slovencu." O našem listu pravi na pr., da je najsolidnejši organ med vsemi dnevniki. O strankarskem boju na Slovenskem piše med drugim: Vsak boj ima tudi svojo dobro stran, tako je tudi v borbi med liberalci in klerikalci: borba ne da dremati ni spati in vzdržuje sile v napetosti; boj izživlja konkurenco, ki vpliva ugodno na narodno in napredno idejo. V tretjem pismu govori pisatelj o slovenskem Časopisju in o slovenskem knjigotržtvu. Na prvem mestu govori o „Slovenskem Narodu", hvali njegove Članke o ruskih razmerah, zlasti Članka „Ruska ustava" in „Gosti darstvenaja duma", priobčuje posamezne odlomke iz njih in pravi na koncu: „Treba je obžalovati, da ne stopi rusko časopisje v tesnejše zveze s slovenskimi Časopisi, kar bi bilo brez dvoma koristno za obe stranki." Nadalje omenja „Edinost" in druge pokrajinske časopise ter obširno razpravlja o slovenskih beletristiških listih, zlasti o rLjub. Zvonu" in „Slovanu", o katerih se čudi, da moreta nuditi za tako nizko ceno tako bogato in dragoceno gradivo. Na koncu svojega pisma govori o slov. knjigotržtvu in pohvalno omenja knJ\-o-tržcev Schwentnerja in Gabrsčka.
— flNeue Freie Presse" prinaša včeraj pod naslovom »Ein slovenisoher Dicbter« jako simpatičen podlistek o Prešernu. Spisal ga je Karel S and a.
— Stolna cerkev v Šibeniku. Piše se nam: „Slov. Narod" je zabeležil v svojih predalih marsikatero zanimivost iz katoliških cerkva in gradov, ki naj ilustrira neopravičene neumne napade naših dušnih pastirjev na Prešernov spomenik. Naj vam tudi jaz navedem slučaj, ki morebiti se lepše ilustrira blazno početje njegove Prevzvišenosti. Popotnik, ki potuje po Dalmaciji, si ogleda tudi prekrasi * baziliko, stolno cerkev v Šibeniku. Ume tniški vstik te starobeneščanske stavbe pa kvarite dve sobi, ki stojita pri glavnem vhodu, skozi katerega se vsak dan poda šibeniški škof k službi božji. V vsej svoji rajski nagoti, pohotno razvneta (jasnejšega izraza ne morem rabiti) stojita tam Adam in Eva ter z jako razumljivimi kretnjami razodevata drug drugemu svoje želje. Pri tem pa sta podobi izklesani jako neokretno od kakega klesarskega mojstra ne pa umetnika, manjka jim vsake umetniške dovršenosti: To je svinjarija, ki niti ne spada v javno hišo, nikar pred škofovsko stolno cerkev. Tukaj naj protestira Bonaventura v imenu ne le katoliške, ampak splošne morale. —
Popotnik.
— Slovenske sokolske zveze ustanovni občni zbor bo v Ljubljani dne 1. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih „Narodnega doma". Dnevni red: 1. Nagovor staroste ljubljanskega Sokola. 2. Volitev predsedništva t. j. staroste, prvega in drugega podstaroste, načelnika, tajnika, blagajnika, zapisnikarja in treh namestnikov. 3. Volitev 3 pre-gledovalcev računov. 4. Določitev letnega prispevka. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi: Za odbor ljubljanskega
sokola" : Dr. Ivan Tavčar, starosta, dr. Fran Windischer, tajnik. V primeru, da prvi občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši z istim dnevnim redom eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih zastopnikov (Člen 11, zadnji odstavek pravil. Pristop k občnemu zboru z raz-pravno pravico imajo vsi člani zveznih društev, glasovalno in volilno pravico pa imajo samo izvoljeni zastopniki dru-
štev. Želeti je, da se delegatje vdeleže občnega zbora v kroju.
— Ljubljanski „Sokol" je
imel v soboto izredni občni zbor, na katerem je izvolil 30 delegatov za občni sbor »Sokolske saeie«.
— Umrla ja včeraj zjutraj v Ljubljani gospa Antonija M a j z e 1 j e v a rojena Anderličeva, soproga odličnega somišljenika naše stranke, občespoŠto-vanega g. Frana Maj zelja, trgovca in posestnika v Beli cerkvi. Bodi blagi gospe prijazen spomin. Pogreb bo jutri ob 11. dop.
— O koristi in uspehih naravnega zdravilstva je predaval snoči v prostorih Perlesove pivovarne v Prešernovih ulicah odposlanec „ Zveze avstrijski naravno-zdravilnih društev", g. Fr. Urbane iz Gablonca. Predavanje je bilo dobro obiskano, le Škoda, da se je vršilo v nemščini, ker govornik ni slovenščine zmožen. Z navdušenjem je v krepkem govoru naslikal pomen in važnost naravnega zdravilstva, posebno v kolikor isto preprečuje najnevarnejše bolezni ter v mnogih slučajih človeka popolnoma ozdravi, ne da bi mu bilo treba trositi velike vsote za razna draga zdravila. Narava ima pri boleznih Čudodelno moč; enako imajo tudi zrak, svetloba, šolnini žarki, voda, gibanje na prostem, telovadba, hribolaztve itd. Priporočal je torej posebno ustanovitev vodnih in zračnih kopeli. Naravno življenje Človeka tudi usposoblja za njega mučno delo in večji napredek, ohranja telo krepko in harmonično ter človeka duševno plemeni. Od naravno živečih staršev si je nadejati tudi krepkih, zdravih in lepih otrok.
— Nerednosti na pošti. Piše se nam: Z ozirom na dopis ie Loža pod gorenjim naslovom v štev 217 z dne 22. t. m. Vašega cenjenega lista, prosim da blagovolite sledeče v pojasnilo sprejet. Res je, da se v zadnjem Času ni vsak dan »Slovenski Narod« za Lož pravočasno odposlal, vendar tega ni kriv poštni urad na Rakeku, temuč se mora krivca kod drugod iskati, ker dojde ta list v enakih slučajih šele popoldan s poštnim vlakom tu s-m, in se takoj na določeno mesto odpošlje. Da se temu odponoora, se je potrebno ukrenilo. — U 1 a p i č , c. kr. poštar.
— V Ratečah na Gorenjskem so se dna 23 t. m. vršile volitve v srenj8ki odbor. Voljene so deloma nove mlade moč-, deloma so ostali stari — sicer pa vsi vrli narodnjaki, od katerih upamo, da bodo delali za blagor naše občine. V III. razredu so posestniki: Jožef Petri 6, K a v a i a r Jfinez 68, Tof Jožef inJanezJuvan ml ; v II. razredu so posestnik: K o p a v-nik Janez.Vole Andrej,K a-valar Janez 16 in Ivan J a -len; v I razredu so posestniki: Jožef Pintbah, Kavalar Janez 38, Benet Jožef in nariuči-telj Janko Zupančič. Možje, pokažite toraj, da se nismo motil?, ko smo Vam uročili občino.
— Ravnateljstvo mestne realke v Idriji je imenovalo za namestnega učitelja za matematiko Julija Nardina, dosedaj sup-lenta v G rici in za slovenščino Josipa Menoeja, absolviranega ti iezofa na Dunaju.
— Požar. Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše: Dne 18. t. m. je začelo goreti v Sv. Križu pri pose stniku Martinu Hribarju. Tukaj je imel neki Karel Vuga od Gorice svoje delavce, kateri so na skednju lupili slive. Ko je bil Vuga odsoten, je njegov delavec žvepljal olnpljene slive ter po neprevidnosti užgal slamo, ki je bila pred skednjem zložena. V trenotku je bil skedenj v plamenu. Delavke so komaj rešile svoje bedno življenje iz plamenov. Vuga je vzel za kupčijo s slivami 4000 K kredita. Pogorelo mu je celo skladišče ter je sedaj največji siromak. Usmiljeni ljudje so mu pripomogli, da je mogel s svojimi ljudmi v svojo domovino. Ogenj se je tako bliskovito razširil na druga gospodarska poslopja omenjenega posestnika, da ni bilo mogoče rešiti nobenega pridelka ter je tudi nekaj Živine zgorelo. Plameni so nadalje uničili hišo mlinarja Franceta Hribarja ter vsa poslopja posestnika Miklavčiča. Ta revež je izgubil popolnoma vso obleko in živila. Kako bo čez zimo preživil tropo malih otrok in živino? Usmiljeni ljudje, priskočite revežem na pomoč! Da se ni ogenj dalje razširjal, je zasluga naše požarne brambe. S čudovito spretnostjo in vztrajnostjo so lokalizirali ogenj pri BaškoviČevem poslopju. Lesena in s slamo krita hiša je na vseh koncih gorela; plameni so kar švigali po strehi, a vendar so tu ustavili požar, ki bi se bil potem gotovo razširil na druga poslopja. Z nadčloveško silo sta tu delala brizgalco Franc Vent in Ivan Kri-žanič. Cesto sta zginila za delj časa v dimu in plamenu, toda ostala sta na svojem nevarnem mestu. Radi tega zaslužita javne pohvale. Zavarovalnice opozarjamo, da se spomnijo naše požarne brambe, ki jim je pri tem požara mnogo rešila. K požara je z ne-
verjetno hitrostjo prišla požarna bramba iz Kostanjevice s svojim načelnikom Lavoslavom Bučarjem. Ta bramba je z veliko spretnostjo lokalizirala ogenj na gornjem koncu. Slava ji 1
— Demonstracija, pred nadškofijsko palačo v Gorici. V soboto je prišlo več sto prebivalcev iz Červinjana pred palačo nadškofa v Gorici in demonstriralo ondi proti pre-meščenju kaplana don Mazuta. Nadškofov tajnik je deputaciji demonstrantov odgovoril, da je premeščenje odvisno od protektorja Faraone iz Tre-viza.
— Nevarnega človeka je
prijela goriška policija. Na polju je pokradel dvema kmetoma njuni suknji, neki ženski je grozil, da jo bo z nožem, če mu ne da 20 K. Pri hišni preiskavi je policija našla vsakovrstne reči, še celo neko mizo izpred neke kavarne. Tat se piše Ant. MarušiČ.
— Med tvrdko Mathian c. kr. založnico in njenimi tapetniškimi pomočniki so nastale diference. Pomočniki zahtevajo regulacijo plač in skrajšanje delavnega časa. Kakor se Čuje, so pomočniki pripravljeni, ako se jim ne ugodi, stopiti v stavko. Vendar je upanje med spornima strankama, da se doseže sporazumljenje mirnim potom.
— Lesni trgovec Jos. Go-Ijevsček, kateremu je bilo meseca junija v Vodnikovi hiši ukradenih 2500 K in ki je bil nato pred okr. sodiščem obsojen na 100 K globe, ker je te tatvine dolžil vratarja v hotelu „Južni kolodvor" Iv. Cerarja, je bil pri vzklicni obravnavi pred dež. sodiščem, ki je bila 18. t. m., popolnoma oproščen.
— Zimnico odnesel Je dne 19 t. m. neki nemanec starinarju Leopoldu Vidmarju, kateremu jo je dal, da jo nese na klavnico. Napo-znanec je to sicer obljubil, a žim niča je pa šla drugam, kakor je bila namenjena. Vredna je 8 K.
— Nezgoda. Včeraj popoldne so otroci na Zaloški cesti po vrhu še ne dozidane Sušnikove hiše letali in opeko na cesto metali. 8i.et-nega fanta Premko>ke je zadela de bela opeka na glavo, da so ga morali nesti v boloišoico.
— Pes ugriznil je včeraj dopoldne v Krizevmških ulicah stari-narja Vida Bratovša in ga ranil na levi nogi. Pea ni imel nagob$n<ka in je njegov Ustnik znan.
— Aretoval je včeraj na južnem kolodvoru službujoči nadstraž-nik Jakob Kržan Jakoba Bračka iz B 1-» cerkve, ker je potoval s ponarejeno delavsko knjižico avoje sestre. Is kakega vzroka je Braček to storil, ni znano.
— Delavsko gibanje. Vće raj se je a južnega kolodvora odpeljalo v Boh^j 11 Hrvatov in 6 SIo-▼arcav, nasaj je pa prišlo 60 Hr*a tjv in 25 Ogrov.  V Italijo se je od peljalo 20 opekarjev. V soboto je šlo v Ameriko 7 Hrvatov, v H-b jih j* šio 25, v Lesce 16 in v Scbaibs pa 19.
— Izgubljene in najdene reči. Iegubijena je bila sooči v »Zvezd>« rdeča otroška čepica. Gimnazijec D .mir.u Ž rokelj jo izgubil 3 K vreden dežnik. Oboje naj bi pošteni najditelj cddal pri policiji. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljenih oiiroma najdenih 7 brošur, košara jajec, košara z dvema steklenicama in slovenski molitvenik.
*  Najnovejše  novice. —
Smrtna obsodbi. Dunajski porotniki so obsodili na smrt deklo Frančiško Navratil, ki je umorila in oropala svojo gospodinjo N a t z 1 e r.
— Grofica Montignoso je po svojem posredovalcu predlagala draidanskemu dvoru, da se odpove snidenju s svojimi otroci, ako se ji stalno prepusti prinoezinja Mo-nika, ki bi jo po pogodbi morala prihodnje leto izročiti.
— Kolera je izbruhnila v Liv-landiji in drugih ruskih pokrajinah ob Vzhodnem morju. V Livlandiji je zbolelo dvanajst, umrlo pa sedem oseb
— Zaradičeških uličnih napisov v Pragi so sklenili nemški poslanci pričeti veliko akcijo v državnem sboruin v češkem deželnem zboru.
— Splošni štrajk v Bero-linu groze vprisoriti delavoi. Samo pri električnih industcijah je uslužbe nih 50000 delavcev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 25. septembra. Situva-cija z ozirom na ogrsko krizo je neizpremenjena. Včeraj ob osmih je sprejel cesar grofa Cirakyja v posebni avdijenci. Voditelji ogrske koalicije so Čakali nanj v hotelu „Bristol". Ob desetih se je Ciraky vrnil in se ž njimi posvetoval poldrugo uro. Nato se je zopet odpeljal na dvor, kjer ga je
cesar vnovič sprejel v dolgotrajni avdijenci. Ogrski politiki so Čakali nanj do treh popoldne, ker ga pa ni bilo, so se odpeljali v Budimpešto.
Dunaj 25. septembra. Skoro na to, ko so Kossuth in njegovi tovariši odpotovali, je došel grof Ciraky v hotel „Bristolct. Ker voditeljev koalicije ni več našel, je oddal svojo karto in odšel.
Dunaj 25. septembra. Kossuth in tovariši so izjavili, da niso v položaju, da bi mogli prevzeti vlado, ker bi bilo to v nasprotju z njihovimi načeli in proti volji madžarskega naroda.
Dunaj 25. septembra. Vlada dela porazumno z dr. Kathreinom na to, naj se italijanska pravna fakulteta ustanovi v Tridentu in ne v Roveretu. Gautseh je v tej zadevi za danes popoldne povabil dr. Erlerja k sebi.
Dunaj 25. septembra. V ju-tršnji seji poslanske zbornice pridejo na vrsto trije nujni predlogi. Enega izroče socijalni d e-m o k rat je; naperjen bo proti Gautschu zaradi splošne in enake volilne pravice; drugega vlože V s e n e m c i glede ogrske krize. Tretjega vloži Š u ki je glede izseljevanje s Kranjskega.
Dunaj 25. septembra. Fejer-v a r y pride jutri sem; čuje se, da mu cesar poveri sestavo  novega ministrstva.
Dunaj 25. septembra. Nekdanji finančni minister Ignacij pI. Plener je na smrt bolan in najbrž ne bo več doživel jutrišnjega dne
Dunaj 25. septembra. Tudi Wekerle je poklican k cesarju.
Dunaj 25. septembra. Vodstvo nemških strank bo danes konfe-riralo z Gautschem. Tudi Abra-hamowicz je bil danes pri Gautschu.
Dunaj 25 septembra. Misija grofa Cirakyia se je razbila Ciraky je bil danes pri cesarju in mu je izjavil, da na pcdlagi njegovega programa ne more sestaviti nove vlade
Budimpešta 25. septembra. Listi so včeraj popoldne v posebnih izdajah razglasili, da se vrnejo Kossuth in tovariši ob sedmih zvečer v Budimpešto. Z ozirom na to vest se je zbralo na kolodvoru „zapadne železnice" okoli 30.000 ljudi, da bi poslance slovesno sprejeli. Ob polusedmih so prikorakali na kolodvor v dolgih vrstah vseučiliščniki, pojoč madjar8ke patriotične pesmi. Ko so poslanci prispeli na kolodvor, jih je množica viharno aklamirala in pozdravljala. Od burnih „eljenu klicov se je kar treslo ozračje. Pri tej priliki je imel Fran Kossuth govor, v katerem je nada-šal, da so hoteli na Dunaju ogrske poslance vtakniti v pris lni jopič, čemur so se pa le ti odločni uprli. Tudi v bodočo bodo nadaljevali borbo za narodoa p.ava z vso odločnostjo in se bodo borili za svobodo in neodvisnost Ogrske do zadnjega diha in do zadnje kaplje krvi. Množica je prirejala Kossuthu in drugim poslancem viharne ovacije in se nato na Kossuthov poziv mirno razšla.
Budimpešta 25. septembra. Zichy pojde v četrtek na Dunaj toda le v informativne namene. Izjavil je, da ne more prevzeti misije, sestaviti novo mi-strstvo.
Praga 25. septembra. 15.000 socijalnih demokratov je tu demonstriralo za splošno in enako volilno pravico ter proti Gautschu in dež. maršalu knezu Lobkovicu.
Trst 25. septembra. Tukajšnji italijanski poslanci Mauroner, Hortis, Mazzorana in Sca-ramanga objavljajo izjavo, da obdrže svoje mandate, dokler ne bo rešeno italijansko vseučiliško vprašanje, potem pa da jih odlože.
Budimpešta 25. septembra. Kočijaž Peter Sigi je danes tu umrl za kolero.
Poslano/1
Ona dama, ki mi je pisala glede preskrbovanja ubogih, blagovoli naj mi naznaniti svoje Čestito ime.
V Ljubljani, dne 25. sept. 1905.
Ivan Hribar,
župan.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
jsorzna poročila«
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurzi dno. borst 23. septembra 1906. BTaloabeiti papirji. ! Dan*/
a°/e majeTa renta
4°/0 srebrni renta 4° 0 avstr. kronska renta . . 4*/0 » *Iata „ . . 4°/r ogrska kronska „ . , . 4% „ alata „ . . . 4°/o posojilo dežela Kranjske . 41/t0'a posojilo mesta SpHet . aVi°/o « * Zadar • 4t/a°/o bos.-here. žel. pos. 1902 4°'c eeška. dež. banka k. o. .
»       n      „    i. •. . *7Br , rrt. pisma gal. d. hip. b. pest,   kom.   k.   o. a.
•V,D/
4»; °» 's /c
4,1 o i% 1*
41/ o; i o
■ 'i ili 41    CI
10% P*.
100&0 10045 10060 119 65 96 90 116*— 60 99 10060 100- -100 90 10015 100-80 ICC 90
1C660 100-50
aaet. pisma Innerst. hr. „      „     ogrske cen.
dež. hr.......100*—
z. pis. ogr. hip. ban.   . ij 100 20 obl.  ogr.  lokalnih Železni« d. dr..... i 100*—
obl. češke ind. banke . I! 100*75
4°   prior. Trst-PoreS lok. žel. j 99'90
i     prior. ioL žel..... |j 99*60
,     .    jnž. žel. kup. • j 320 65
i«/,Vi P08- M       p- o. . II 101-45
Srečfc?. Srečk« od L 1860% .   . .
■       ■    n 186*t •    •    • •
„    tizske   .   •   t   . • .    lero. kred. I, »misije II.
o n
ogr. hip. banke . irbeke i fri. 100— tnrske   .   .   •   . . ireSke .
Saailika Kreditna Inomoške KmkoTsk« Linbijanek« ATst. rnd. križa
Ogr.    n . EndoUoTe SaieborŠka Dunajske k on?.
Be&sle«.
Jsžno železnice   .   . . Državne želeaniee    .   . . A.T8tr.-ogrske bančne delnic« ▲▼str. kreditne banke   . ■ Ogrska      0       •      • ■ Žžrnostenske       „      . . Premogckop v Mcstn (Brni) Alpinske m on tac «... Praške žel. indr. dr. •   • . Bima-Mur^cvi   ,  •  .  . . TrfcovJJfck« prem. družbe a.Tetr. orožne torr. družb? ■ Oečks sladkorne družbe . •
Vatate. C. kr. sek'Đ    ,  .   .  • . SO franki ...... a
20 marke.......
SoTereigns Sfarke
Laški bankovni •  •  .  • • Robiji ......   ; ,
........
160-50 295 75 166 75 304 — 303'— 270-— 104 — HS25 26 — 474--76*— 93*— 66 — 64 50 3475 62— 74 — 635 —
; 102 90 671 50 ! 1643-— 678 50 7C4 50 ji 247-90 II 689 — B 540---
100-70 100*66 100-80 119 85 9710 11620 101*-10160
100- — 10185 10050 1C1-80
101- 90
107 60 101-60
10080 101-20
101-— 101*76
too —
322 65 102 45
162-50 297 75 168 75 313 — 311-70 275 — 110 50
M9 25 gg._
483-60 83-— 99-— 7C-20 56*50 3625 €6'— 78'—
646 - -
103-91 *7*2 50 1653 — 679'50 795 50 248-90 695 — 641---
»743 — 2753 —
, 554 — II 3(0.— 680 — 5 57 —
11-861 1810 23'47 2?*96
117-35 96-45!
2(4 25 4-84
555-— 314 — 584 — J59-
11 40 19-13
23 55
24 04 117-5 5
9565 255'—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 25. septembra 1906. Termin.
Pšenfea sa oktober ... za 100 kg. K 1590
Pšeaiaa Rž
Ker&za
Oves
n april 1606 , oktober . b maj
1906 oktober .
n ico , 100
, 100 . 100
„ 16-60 , 12 92 , 1316 , 12-36
Efektiv.
Nespremenjeno.
Meteorologicno poročilo.
*t*'r» nad oiorjera 506-8.   Sr«čnji mmimđ tlak TS6*0 mk
Soptcb. II	Car: opazovanja	(Stanje barometra ' v mm	■ » i2	Vetrovi	Nebo
28.	6 zv.	733 4	133	sr. vzhod	oblačno
24 e	7. vj. P, pop	733 5 ~3'2 9	10 2 17 0	brezvetr. brezvetr.	dež del. jasno
9	8. sv. j	v32 6 :	148	b1. sever	de2
0	7. aj, 1 a. pop.! 1	730 9; 731-4 j	14 3 brezvetr. i dež 18"7 er svzhod del. oblaC. 1 1		
Srcdrjja temperatura sobote 13 2^ nor-maie: 138° in nedelje: 140°, norm. 136°. Mo-krina 24 urah: 2 8 mm in 81 ffim.;».. .
V NOBENI 5LOVEM5KI HlSl 5E NE BI 5MELE POTRESATI   i  t  t  t t
H?H?< DOKTORJA FRRMCETfl SHSS PREŠERNR MH°Ei
UREDIL 5KRIPT. L PIMTRR
ILCJSTRIRRhfl IZDflJfr SEŠITA 5 K, V PLRTML VEZRMfi 6 K 40 h, V USNJU vEZflNfl 9 H LJUDSKfl IZDflJfl 1 K, V PLATNO VEZflNfl 1 \< 40 h. tfRTISNILfl IN ZRLOŽILfl l<3. PL. KLEINMflVR & FED. BRMBERC3 V LJUBLJANI, t i DOBIVAJO i t  t 5E PO VSEH KNJIGOTRŽNICfiH. i  t I
Gospod
pismo na pošti,   soee 1 Već urarskih aces 1
pomočnikov
starejših, dobrih delavcev, sprejme takoj H« Suttner, urar v Kranju.
Večja gostilna
(Hotel)
v lepem trgu Sevnica se zaradi družinskih razmer takoj proda.
Pojasnila pri lastniku F. Simon čiču v Sevnici. 3007-3
Za takojšnji vstop v velikem podjetju
se iščejo -*M
knjigouodkinjo in =Magajničarha=
le prva moč in srednje starosti;
dalje: :-<o52 2
za Šivalne stroje in
Mehanik
prodajo.
Več okrajnih zastopnikov
za Kranjsko proti stalni plači in proviziji.
Ponudbe poštno-ležeče pod S. M. C. Ljubljana.
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, sobice za sluz kinjo, predsobo itd., se odda s 1. novembrom na Karlovski cesti št. 15,
I. nadstr. na desno. Za hišo je v splošno porabo lep, zelen gaj. 3067
V najem se išče v
za takoj ali pa za 1. november.
Prijave upravništvu  „Slovenskega
£063-1
Naroda".
Dobro vpeljana
mesarija
se odda v najem. Kolje se goveja živina, presiči, teleta in koštruni.
VeČ se izve pri lastniku 3035
Jožefu Jesihu v Medvodah.
Sodar
le z dobrim izpričevalom
oženjen ali samski, ki bi moral opravljati tudi kletarska dela, se takoj sprejme v stalno službo. Mesečna  plača  po dogovoru.
Karel Lenče
30C9—5 vinski trgovec
na Laverei pri Ljubljani.
I
Potrtih src javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naša preljubljena, dobra soproga, oziroma mati, ta?ča in stara mati, gospa
Antonija Majzeljeva * Anflerličeva
posestnica v Beli cerkvi
danes ob treh popoldne po kratki bolezni, previđena s avetotajstvi za umirajoče, v 53. leta svoje dobe v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki preblage pokojnice se bodo blagoslovili v torek, dne 36 septembra 190;» ob ednajstih dopoldne v hiši žalosti v Ljubljani, Bleiweisova cesta 1 ^, se nato prepeljali na južni kolodvor in odtod v Belo cerkev.
Pogreb v Beli cerkvi se vrši v sredo, dne 27. septembra t. 1. ob desetih dopoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah: Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Bela cerke v-Ljubljana, dne 24. septembra 1905.
Fran j?IaJz«*IJ, soprog. — Tonlea Lapajnelova roj. JI»J-zeljeva, Franja 7.«Tl*terJe> t» roj. jvlajzrljeva, JP*i»lf*a I?IaJzelJe*a, hčere. — ^Inl. dr. Kivko Lapajne. okrožni zdravnik. Daiurln %t%ittec*9 c. kr. sodni pristav, zeta. — \aiaKa
liifc|»t»Jn«*to%u, vnukinja. 3.62
m
Češ« kr. avstrijske
trn
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljakn.
vod. 15=5 Tro2S33.egra, reda.
VeJjaTer? od dne 1, junin J905. leta, ODHOD 12 LJUBLJANE ju?, kol PROGA NA TBBIŽ. Ob 12. uri 24 m pojoči oaobri vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franz«   ifeete, Inomost, Mosakovo, Ljubno, čez SelBthal v Ansscti JBolnograd, čes Klein-Reifling v Btevr, v Line, na Oanaj via Amstetten. — Ob 5. nri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O* 7. uri 5 ru fcjutr?j osobni vlak v Trbiž. Poatabel, Beljak, Celovec. Pranzensfeste, Ljubno, Dunaj, če« Selztba' v Solnograd, Inornost, čez Klein-Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Htb Francovc vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Aaistetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Se.'zthal Dunaj, Solnograd, Inornost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Poduart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak t Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-rensfeste, Monakovo, Ljubno.. 6ez Klein Beifiing v Steyr. Line, Budejovice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove v«re, Prago. (Ljubljana-Linc-Praga  direktni voz I. in U. razr.)] Lipsko, na Dnnaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v  Trbiž, Beljak, Fran; zensfeste, Inomost, Monakovo c(Ljubljana-Monakovo direktni voa I. in   O razreda). — PROGA V   NOVO  MESTO  IN  KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob 7. uri 17 m sjutraj osebni vlak * Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop   iatotako. —  Ob 7, uri  8 m zvečer * Novo mesto, Kočevje.  — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob S. vri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direki. voz 1., II. raz). Inomost, BVanzensteste ScLiogract Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dnnaja   čez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare,   Prago  (Praga-Linc-Ljubljana direktni   voz   I.   in   II.   razreda), PL'en,   Budejevica, Solaograd,  Liao,   JStevr, Paril Ženevo, Curih, Brepen«.   Inomost,   Zeli ob jezeru,  Lend-Gasteiu.  Ljubno.  Celovec, s^mohor. Pontabel, — Ob 4.  ur 29 m popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljubna, Salzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste,   Karlovih   varov Heba, Mar. varov, Plzna Budcjevio Linca Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od  Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda   samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.  — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ii Kočevja ob 2 uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj   ob 2. uri 5 m popoldne, ob  7. nri 10 m zvečer. — Ob 10. viri 45 m ponoči samo   ob   nedeljah   in   praznikih   —   PRIHOD V LJUBLJANO drž.  koL IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob  •.uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. pred krajevnim Časom v Ljnbli * i 207$J
restavracija
ali m
11
S
2962 5
gostilna
v kakem večjem okraju na Gorenjskem.
Ponudbe sprejema upravn. „Slov. Nar.u.
3029-2
se takoj sprejmeta pri
Josipu Uerbojsu u Litiji.
V notarsko pisarno v Ljubljani se sprejme takoj izurjen
strojepisec.
Ponudbe sprejema uprav. „Slov. Naroda". 3055-2
Dobro ohranjene
štelaže
za manufakturno trgovino in lestenci (lustri/ za plin, se kupijo.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". E041—3
Učenka
se sprejme na stanovanje
Gradišče št. 1,11. nadstropje.
Mala prodajalna
z delavnico se išče na prometnem pro štoru v Ljubljani.
Ponudbe  na   upravništvo „Slov. Naroda" pod f)K. C. 14". 3035-2
lobro kolo1
proda za jako nizko ceno lastnik
Lovro Sebenik o Spod. Šiški.
za manufakturno trgovino v LjubljaL se takoj sprejme.
Pismene ponudbe pod ,.Prodajalka' upravništvu „Slov. Naroda". BOil
Eden sli dva
Pl
se takoj odda na parni žagi
D. VILHAR i drug v Gerovem
preko Rakeka. 3024—3
se iščeta. Delo do trde jeseni. Plac.
po dogovoru. 2999—1
J. Urbar, pleskar na Jesenicah.
Učenec
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika> se sprejme v
drogeriji Anton Kane
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3.
1 Krojaški salon za gospode    2145-2*;
i Ivan Magdić
t      v Ljiifc>lj«Liii, na Starom trgru srev. S.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejše, najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
bi 32569.
35 8-S
Z rzirom na primerno aprovizacijo mesta z mlekom   se jo uv^ strogo p*dzrr=tvo prometa z mlekom, ki se dovaža v Ljrbljano bodisi d trg, bodisi neposredno odjemalcem v hišo.
Vsled teg« se proriuoentje v lastnem ietoresu opozarjajo, da se im valed sklopa cbdinsktge svet* l.nbljansktg«, laplenjti in amčiti Vsak mleko, ki nima vsaj 3 2 maščobe.
l^totf&ko s» im»» s*p!*nrti in uničiti vsako mleko, ki bi bilo na ka terikoli način onesnaženo ali ki s© dovaž* \ nesnažnih ali nepr mernih posodah.
Proti dotičnim producentom se bode ?rhutega postopalo v smislu z ^02?* z dre 16 januara 1896, drž. zak štev. 89 i* leta 1897
Oaeneca se pono?no razglasa, da je pri prometu z mlekom dopust fdiccie metrična mera.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 22 septembra 1905
4 4. i i 4 i *)(»      4jr» mm
nm
- ey» «v» mm qm mm «k •(*
Specialiteta
moških modnih telovnikov ter originalnih angleških oblek, svršnikov, paletotov in
športnih sukenj.
Popolnoma sortirana   zaloga najnovejših jesenskih in zimskih oblek za dame, deklice, gospode in dečke.
_ i» ___
£M*~ Čudovito nizke cene« ~W$
»Angleško skladišče oblek"
3C51-2 Oroslav Bernatović
v Ljubljani, na Mestnem trgu Nt. 5.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po Đajraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje oa doživetje in smrt z zmanjfiojoCimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let
pravico do dividende.
WW
vzajemna zavarovalna banka v Fragri, R#z. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačan« odškodnine in kapltallje: 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vseskozi slov»itslto • narodna apruvo. 5
V u poj »mil« dsja:
Generalni zastop w Ljubljani9 šegar pisarne bo v laatnej bančnej hiši
itev,
—111
Zavai-nje poalopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najknlantneje Uživa najboljši sloves, koder poalnje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in obenokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavear
Lastnina in tisk , Narodne tiskarna