SpedMeee ta abftanamtuto postale. — Poštnina piaCaoa v gotovini.
Leto XXnM st« 32
Ljubljana, torek lo. februarja 1942-XX
upravruatvo; ujuDijana, rticdnijevs ulica t — reletoo «L «1-22, »1-2»,
»1-24
aiserat.ni oddelek: L. Ju bi Jana PuecUn-)eva ulica 6 — relefoo »1-25, »1-2« Podružnica Noro mesto: Ljumjanalta
cesta St. 42 rta e um pn poŠt tek. zavodu: Ljub
(Jana St. 17 748
tcIMU ^.AiiluPSTVo ea ogla-se 12 Kj Itauje ui inozemstva ima
Cr.ione PubbliHtA Italiana 8. A-
Cena cent. 70
izhaja vsaJk dan razen ponedeljka Naročnina mata mesečno L 11-
sa inozemstvo pa U 22.80
Uredništvo: LJubljana, Puccunjeva ulica ®tev A telefon 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vračajc
CONCESSlONARlA ESCLUSIVA per ia pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera:
Unlone Pubbliritž Italiana S. A. Milano
Le azoni de!!'arma aerea
Cositinnano le operazioni ofSensive detTaviazione tedesca contro 1'issla di Malta — Un'effisace azione aerea contro il porto di Alessandrla d'£gitto
I! Quartiere generale delle forze arma-te comunica in data di 9 febbraio 1942-XX il seguente bollettino di ?«erra N. 618:
In Cirenaica nessun b. venimento im-porfante.
Reparti deli Arma aerea hanno bombar-dato e mitragliato con successo, obiettivi delle retrovie avversarie.
II nemico ha effettuato incursioni su alcune localita della Tripolitania con dan-ni non gravi, due morti tra la popolazio-
ne indigena.
Sono proseguite le operazioni offensive delI'aviazione tedesca contro 1'Isola di Malta. Un Bristol Blenheim e stato abbat-tuto in combattimento.
Nostri velivoli hanno attaccato H porto di Alessandria di Egitto centrandone ri-petutamente le attrezzature. nonostante la violenta reazione nemica. Tutti gii ap-parecchi sono rienirati alie basi. N. 289 del R. G.
De'ova?iie letalskih sil
Nadaljujejo se o£enzivne operacije nemškega leta* . Iva proti Malti — Uspešen letalski napad na Aleksatutrijo
v Egiptu
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil a. lebruarja naslednje 618. vojno poročilo:
V Cirenaiki ni bilo važnih dogodkov.
Oddelki letalskih sil so uspesno bom-bariiirali in s strojnicami obstreljevali objekte v zaledju sovražnikove fronte.
Sovražnik je izvršil napade na več krajih Tripoiitanijc. Povzročena ni bila resna škoda. Med tiomačim prebivalstvom sta bili dve osebi ubiti.
Nadaljevale so se ofenzivne operacije nemškega letalstva proti otoku Malti. Eno itiaio tipa iiristol-iJienheim je bilo sestre-*enu v spopadu v zraku. Naše letalstvo je napadio luko v Aleksandriji v Egiptu in je ponovno zadelo pristaniške naprave navzlic hudi sovražnikovi obrambi. Vsa asa letala so se vrnila na svoja oporišča.
junaštvo italijanskih pilotov
Z opera..- jskega področja, 9. febr. s. Posebni poročevalec agencije Štefani beleži o podvigu torpednih letal v bližini Tobruka, ki ga omenja tudi 615. službeno vojno poročilo, da spada med etične operacije italijanskih ietalskih sil v sedanji vojni. Podvig je poiial nov dokaz o junaštvu Italijan ikih pilotov. Na osnovi izvidniških podatkov je skupina torpednih letal kmalu iz-slecila sovražni konvoj> v katerem sta bila ava parnika in ki ju je spremljalo več vojnih letal. Sovražno topništvo je takoj besno reagralo na napad, z obale pa se je dvignilo nekaj sovražnih lovcev. Kljub temu so se torpedna letala zagnala proti ladjam in z enim torpedom je bila zadeta velika tovorna ladja, na kateri je takoj izbruhnil požar. Malo pozneje se je proti konvoju pognaic drugo torpedno letalo. Z zadete ladje so se dvigali visoki plameni. Bržkone je bila natovorjena s pogonskimi Sredstvi. Kljub zelo ostremu sovražnemu ognju s« Je letalo pognalo proti drugi ladji, venlar pa ga je ogenj iz sovražnih strojnic in topov močno oviral. Pilot Grazianl se je spretno umaknil s področja zapornega ognja in se je vrnil na svoje oporišče,
čeprav je bilo letalo zadeto in so b^ll trije letalci v njem ranjeni, eden pa ub t. Moto. rist je sam naravnal motorje pri pristanku, čeprav je imel ranjene roke. Ko je letalo pristalo, je izgubil zavest.
Prodiranje proti Tobruku
Bern, 9, iebr. u. V londonskih pristojn.h krogih priznavajo sedaj, da si je del 8. angleške armije zaman prizadeval ustaviti sovražno prodiranje prj Bengaziju. Ker se je ta po zkus ponesrečil, je bil general Auchinleck prisiljen k umiku in se sedaj točno še ne more reči, na katerih postojankah se bodo angleške čete lahko ustavne ter nasprotniku še poslednjič uprle. V Londonu pripominjajo, da se osne sile že približujejo Tobruku, zaradi česar velike borbe, ki se že nekaj časa pričakuje, ne bo mogoče odlašati še naialje m bo moralo do nje priti prav pred Tobrukom. Angleži so postavili vse svoje nade na to bitko, o katerj pravijo angleška poročila iz Kaira; da se bo vsak čas pričela. iStampa Sera.)
Berlin, 9. febr. d. Kakor je bilo v nedeljo zvečer objavljeno s pristojnega vojaškega mesta v Berlinu, so Angleži na svojem prenaglem umiku iz Bengaz.ja in Derne pustili na mestu 1220 vsakovrstnih vozil. Ta vozni P&rk pomeni skoraj celotno opremo ene britanske divizije. Dejstvo da so britanske čete pustile za seboj tako veliko število prevoznih sredstev, najbolj dokazuje, s kakšno naglico so se morale britanske čete umakniti s teh postojank. V berlinskih vojaških krogih posebno podčrta-vajo izredno brzino napredovanja Rommlo-vih čet, ki je bila mogoča samo na ta na čin, da so nemški vojaki pokazali izredne sposobnosti in vzdržljivost v brzjnskih pohodih. Na ta način so Rommlove čete popolnoma presenetile britansko vrhovno vojno poveljništvo. Bili so dnevi, ko so sprednji oddelki nemških jn italijanskih sii napravili na dan mel 100 in 150 km poti in sicer med neprestanimi borbami z britanskimi zaščitni cami.
Hude sovjetske Izguba
Velik nemški plen v doneski kotlini — Razbite sovražne kolone v vzhodni Marmariki
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. febr.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo:
Na vzhodu nadaljuje sovražnik svoje napade navzlic hudim izgubam. V borbah na doneški fronti je sovražnik v teku 14 dni v odseku ene same nemške divizije izgubil 1000 ljudi na ujetnikih in imel več tisoč mrtvih. 17 tankov, 52 topov, 78 strojnic in številni metalci min so padli v nemške roke.
V severni Afriki so bile zavrnjene sovražnikove izvidnlške akcije. Bojna letala in strmoglavci so razpršili sovražnikove kolone prevoznih sredstev v vzhodni Marmariki. V letalskih borbah v tem odseku so nemška bojna letala brez lastnih izgub sestrelila 10 sovražnikovih trojnih letal.
Na obali okupiranih zapadnih ozemelj kakor tudi na norveški obali so britanske letalske sile vCeraj izgubile 5 letal.
S finskega bojišča
Helsinki. 9. febr. s. Poročilo glavnega stana o operacijah v zadnjih 24 urah javlja:
Na frontah na Karelijski ožini in ob Sviru nadlegovalni ogenj z obeh strani. Na več točkah je bilo sovražnikovo delovanje živahno, toda brez uspeha. Vsi napadi so bili odbiti. V spodnji Kareliji je uspelo finskim četam na neki točki južnega odseka v teku dvodnevne hude bitke popraviti fronto. Število padlih sovjetskih vojakov in ujetnikov je znatno. Na neki drugi točki južnega odseka so bili odbiti napadi patrol. Na bojišču je obležalo 100 mrtvih sovjetskih vojakov. V drugih odsekih vzhodne fronte delovanje patrol. V letalski bitki nad ožino in Svirom je b;l sestreljen en sovjetski lovec, protiletalsko topništvo pa je sestrelilo še drugega rdečega lovca.
Potopljena ameriška
petrolejska ladja
Buenos Aires, 9. febr. s. Iz VVashingtona poročajo, da je ameriško mornariško ministrstvo objavilo izgubo pctrolejsk? ladje »Arrow China«. ki jo je torpedirala sovražna podmornica. 37 članov posadke se je rešilo in so bili izkrcanj v nekem pristanišču ob atlantski obali.
©jsčenje stražsie službe oh argestii^M obali
Buenos Aire.», d. ieDr u. ^.IjrnaiiSiio ministrstvo je odredilo vojni mornarici, naj bo pripravljena in naj ojači obalno straž-no službo od La Plate do Magalhaesove ožine. Podobna navodila so prejele tudi argentinske letalske sile. Nadalje se ie zvedelo, da so bili izdani izredna vojaški ukrepi S posebnim dekretom se bo moštvo letalskih, mornariških sil in vojske povečalo nad 100.000 ljudi. Posebno bodo ojačene vse no^arfke vzdolž atlantske oba le. (Stamna Sera.)
Velik požar v Filadelfiji
Baenos Aires, tebr. a. lr. i.ia^o.j. j Javljajo, da ie tam'"'i ^bruhni velika-ski požar. Okrog 20 hiš in trgovinsk-k zgradb je bilo uničenih. Podrobnih pol"1' kov še ni.
Ryomski proces
Pariz. 9. febr. u. Razširila se je vest, da bo proces v Rvomu. ki je bil napovedan ra 19. februar, ponovno odso^ei ; bran:teljev Leona Bluma. ki je baje obolel. Zahteva pa je bila zavrnjena in se bo razprava vendarle pričela ob določenem dnevu. Preiskovalni sodnik je obtožencer-dovolil, da se svobodno posvetuieio s svojimi branitelji. Daladiera bo branil odvel-nik Ribet ki je znan po tem. da rad povzroča incidente. Ribetu bo pomagalo 6 drugih odvetnikov in njegova žena. ki 1= v Parizu znana odvetnica. Leon Rlum br imel dva zagovornika. Spaniera In bivSe-ga sor'»lis+'čr>e?a	t - rs—
Gamelina, ki je predložil preiskovalnemu sodniku že celo vrsto »pnmenie. bo brn~-" predsednik odvetnike zbornice v Toulo usi Arnald. (Piccolo.)
Japonci na sčnganurskem otoku
V nedeljo zjutraj so se japonske čete izkrcale na več točkah slnga-purskega otoka, kjer razširjajo zavzete postojanke
Šanghaj, 9. febr. d. Vojaške oblasti v Singapuru so v ponedeljek zjutraj v uradnem poročilu objavile, da so se v noči na nedeljo japonske čete izkrcale na več točkah zapadne obale singapurskega otoka.
Japonska poročila, ki so dospela semkaj v ponedeljek zjutraj, javljajo, da so na singapurskem otoku izkrcane Japonsse čete navzlic sovražnikovemu odporu naglo razširile operacijsko področje in pridobivajo na terenu okrog točk, na katerih so se Izkrcale.
Saigon, 9. febr. (Domeil. Kmalu po tem. ko so se v nedeljo zjutraj izkrcale prve japonske čete na singapurskem otoku, so prekoračili johorsko morsko ožino tudi prvi oddelki japonskib tankov pod učinkovito zaščito topniškega ognja japonskih baterij na johorski obali. Izkrcane japonske čete naglo utrjujejo na singapurskem otoku zavzete postojanke navzlic silovitemu zapornemu ognju sovražnkovega topništva.
Tokio, 9. febr. (Dome:). V zvezi z ja-ponskimi izkrcevalnimi operacijami na otoku Singapuru je japonski glavni stan v ponedeljek opoldne izdal naslednje poročilo:
Navzlic sovražnikovi obramb' j" Japonskim četam uspelo prekoračiti 8. februarja Johorskj preliv in pričeti napad sin-gapursko trdnjavo.
Silno obstreljevanje
singapurs&h utrdb
Tokio, 9. febr. d. V nedeljo je japonsko letalstvo nadaljevalo obsežne napadalne akcije proti obrambnim napravam snga-purske trdnjave. V prvi vrsti je Japonsko letalstvo uničeva.o sovražnikove postojanke na severnem delu singapurskega otoka. Kakor je bilo v nedeljo zvečer javljeno s pristojnega japonskega vojaškega mesta, so se japonske čete v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo izkrcale na otoku Pulaba Obin na vzhodni strani johorske morske ožine. Otok Pulabu Obin leži v neposrednem sosedstvu z Chang.em. na katerem je stacionirana britanska vojaška posadka.
Šanghaj, 9. febr. d. Iz Singapura javljajo, da je japonsko topništvo v nedeljo ves dan silovito obstreljevalo otok Singapur. Baterije japonskega težkega topništva so merile zlasti na britanske obrambne postojanke na severni johorski obali, po_ ;eg topniškega ognja so tudi japonska letala ves dan z bombami najtežjega kalibra obsipala singapurske obrambne naprave. Na mnogih mestih so t>«i' opaženi obsežr. požari. Britansko topništvo na singapurskem otoku je odgovarjalo na Japonski ogenj, skušajoč uničti japonsko topništvo na johorski obali. Včerajšnji topniški dvoboj preko johorske morske ožine je bil najhujši v teku dosedanjih operacij v borbi za Singapur.
Letalski napadi na Nizozemsko Indijo
Tokio, 9. febr. (Domei). Japonski glavni slan je v nedeljo popoldne objavil, da je japonsko letalstvo pretekli četrtek silovito napadlo rnesto Soerabajo v Nizozemski vzhodni Indiji in letališče Djimbaran na otoku Bali. Pri tej priliki je sestrelilo ali pa uničilo na tleh 34 sovražnikovih letal. Ko je japonsko letalstvo napadlo soera-bnjsko pomorsko oporišče, je bilo uničenih 26 sovražnih letal, med njimi 11 ameriških in 15 nizozemskih. Ostalih osem letal je bilo uničenih pri napadu na letališče v Djlmbaranu.
Tokio, 9. febr. (Domei). V ponedeljek opoldne je japonski glavni stan objavil naslednje poročilo:
1. Z nekega japonskega letalskega oporišča v Malaji javljajo, da so japonski bombniki 7 .in 8. februarja večkrat preleteli letališče Balenbang na otoku Sumatri in pri teh napadih sestrelili 67 sovražnih letal in sicer 7. februarja 50. 8. februarja pa 17. Obenem je Japonsko letalstvo popolnoma un čilo angloameriške letalske sile na otoku Sumatri.
V Birmi so japonski bombniki 7. februarja večkrat preleteli letališče M-ngala-don in uničili 11 sovražnikovih letal.
Tokio. 9. febr. Domei. Z nekega japonskega letalskegga oporišča javljajo 8. februarja:
Japonski bombniki, ki so 7. februarja izvršili velike napade na otok Sumatro, so se zapletli v silovite bcrbe s sovražnim letalstvom in izvojevali sijajne uspehe. 46 sovražnikovih letal ie bilo sestreljenih ali pa uničenih na tleh. Oddelki japonskega lovskega letalstva ?o dvakrat nenadoma napad'a na letališče Palenbang. Nnd otokom Berhala so japonska lovska letala naletela na 6 sovražnikovih leta! tina Blenheim ?n jih nemudoma napadla. Štiri sovražnikova letala so bila sestreljena. Razen tega so japonska letala nad letališčem Palembang sestrelila 15 sovražnikovih llurricaneov. 2 letali tipa Lockheed (eden nezanesljivo ugotovljen) in 4 Blen-heime. Razen tega so japonski bombniki v nizki višini nreieM' 'etališčp in s strojnicam* obstreljevali 16 sovražn;kovih 1p-inl na tleh. med katerimi jih je bilo 10 zažganih. 8 pa onesposobljenih z« b^r*. Na '•tem področju 99 Jano^eV« bombniki t <trofnIet»m! obstreljevali ge drujfih 14 te-vražnikevlh letal, ined katerimi Ifh Je b!-'o t. gotovostlo zažganih 6. tako da ie sovražnik v celoti izgubil 47 letal. S teb uspešnih napadalnih noletov so se vsa jo ponska lelala nepoškodovana vrnila na
svoja oporišča. Drugi oddelek japonskih bombnikov je 7. februarja zvečer preletel Dakanbaroe na otoku Sumatri in s strojnicami obstreljevali dva sovražnikova Blenheima ter eno letalo tipa L/>ckheed. Japonski bombniki so se tudi s tega poleta nepoškodovani vrnili. V celoti je japonsko letalstvo 7. februarja na otoku Sumatri uničilo 50 sovražnikovih letal.
Tokio, 9. febr. u. Japonske sile so, kakor poroča agencija Domei, zavzele Lahat Dato, glavno mesto britanskega dela bor-nejskega olokn. Mesto s'oji ob obali Dar-velskega zaliva. (Piccolo.)
Šanghaj. 9. febr. s. V Bataviji je bil objavljen komunike, ki priznava, da so japonske sile 7-avze'e že večji del otoka Amhoina. Le manjšemu delu *vzozem«kih čet. ki so branile otok, je umik z otoka uspel.
V Birmi
Tokio, S febr. u Po vesteh s fronte v
Birmi, ki službeno še niso bile potrjene. 30 japonske čete zavzele majhni mesteci Bi-lin in Tharon ob železniški progi, ki veie Moulmein z Rangunom. Na ta način so od severa obkolile važno luko Martaban. Od juga ogrožajo luko japonske čete, ki so s*, pred kratkim polastile Moulmeina. (Gaz~ zettino.)
Tokio, 9 febr. s. Japonski glavni stan je ob avil, da so večje skupine japonskii: letalskih sil v petek napadle letališče v Mingala.ionu v Birmi. Napad so štirikra' ponovile Povzročile so ogromno razdejanje med letaiikimi napravami. Prj letaiskin spopadih je bilo ob tej priliki scstreljuj\h 12 sovražnih letal.
Bangkok, 9 febr. s. Pri letalskih napadih na letau^če v Mingaladonu so japonsk«-letala odvrgla na letališče več ton ruVl-nih in zažigalnih bomb. Napadi so trajali skupaj 7 ur. Na vzletiščih in med hangar i je nastalo tako razdejanje, da letališče bržkone ne bo več uporabno.
Bangkok, 9 febr. s. Tudi v soboto so velike skupine japonskih bombnikov znova napadle letalske naprave v Rangunu. Napad so dvakrat ponovile. Med japonskimi in angleškimi lovci je ob tej priliki priSlc do hudih spopadov, v katerih je bilo 9 a 3-gleških letal sestreljenih.
Bangkok, 9. febr. s. V R.angunu je bilo objavljeno službeno poročilo, ki pravi, da so japonske letalskp siie v zadnjih treh nočeh vedno znova hudo bombardirale letališče severno od Ranguna. Letalski napadi so bili izvedeni v več valovih, ki so traj-ili po več ur. škoda, prav; komunike, še ni b . la dognana. Napad, ki so ga izvršile japon. ske letalski sile v noči na soboto, je bil najhujši, kar so jih doslej v Rangunu doživeli.
Evakuacija prebivalstva Iz severne Avstralije
Lizliona, 9. febr. u. Iz New Yorka poročajo: Ameriški listi objavljajo brzojavke iz Canberre. da je imela avstralska vlada v soboto izredno sejo, ki je tra;"ala 7 ur. Po seji je bil objavljen komunike, po ka terem je vlada razpravljala o sredstvih ai j obrambe pred sovražno invazijo. Neki list beleži, da je prišlo na seji do dramatičnih prizorov zaradi nasprotujočih se stremljenj glede evakuacije civilnega prebivalstva iz severnih avstralskih pokrajin, kjer bo nasprotniku vdor v Avstralijo najlažje izvedl iv. Po dclgi in ostri dehati ie biio sklenjeno, da se evakuirajo lz severnih krajev ijudje v starosti nad 60 let ter otroci pod 16 leti starosti. Ostalo prebival-svo in tudi žene bo ostalo doma. Posebno i
velja to za Industrijske delavce ter javne nameščence. Sklenjeno je bilo. da bodo uredili posebna skladišča konzervirane hrane, mleka, žita, koruze, rib in zelenjave v razdaljah po 100 do 500 milj od obale.
Posebno skrb povzroča avstralski vla^i strah pred tako zvano peto kolono. Pe Avstraliji se širijo vse mogoče alarmantne vesti. Pripadnike »pete kolone« zasledujejo na vse strani. Ministrski predsednik Cu:-tin je izdal navodila za vojsko in tajno policijo, da za vsako ceno izsledita in uničita to organizacijo. Pravijo, da krožijo po Avstraliji tajne premične radijske postaje na malih avtomobilih, ki po gozdovih ou-dajajo informacije nasprotniku. Govori se o incidentih, o katerih cenzura ne pusti poročati. o katerih pa obširno poroča tokijski radio že nekaj ur potem, ko so se prip> tili. (Gazzettino.)
Manifestacije na Japonskem
Tokio, 9 febr d. Ob pričetku tretjega mesca, odkar je japonska vstopila v vo n), so bile v nedeljo v Tokiju in v vsej Japonski velike nacionalne in vojaške manifestacije. Največja prireditev je bila v Tokiju, kjer je mimo svetišča Meii korakalo 30.000 japonskih dijakov, ki so manifestirali za japonske vo.ne in politične cilje.
Ves japonski tisk je včeraj na prvin straneh ponovno objavil mika do v proglas od 8. decembra 1941. s katerim je bila napovedana vojna Veliki Britaniji in Zedinjenim državam. Listi objavljajo izčipr.e preglede o dosedanih japonskih vojaških uspehih, doseženih v kratkem času dvil mesecev. List »Niči Niči« piše med drugim:
Glede ta dalekosežne uspehe, ki so iih do. segle japonske oborožene sile, se zdi, kor da bi pieteklo že celo stoletje od 8. decembra dalje Prvič v svoji zgodovini sta Velika Britanija in Amerika izgubili mnogo strateško važnega ozemka Po padu Singapura nc bo več minilo mnogo časa, ko bo po oči?čenju Pacifiškega oceana t'--di Indijski ocean očiščen britanskega vpliva. Tedaj to za vedno končana izkoriš^-valna politika Velike Britanije na azijskem prostoru.
Siamski poziv čangkajšku
Bsmgkok. 9 febr. u. Na sestanku z novinarji je zastopnik japonskega posianisiva v Bangkoku Izjavil, da je tajski ministrski predsednik Plbila Songram poslal Cang-kajšku posebno poslanico, v kateri ga e pozval, n*:: opusti sleherni nesmiselni odpor proti Japoncem, in mu svetoval, n3j se na kak način častno sporazume z njimi. Zastopnik japonskega poslaništva je še do. dal, da se je ta'ski ministrski predsednik, odločil za tako poslanico na lastno pohuuu in da je bila japonska vlada prijetno presenečena, ko je zanjo zvedela. Japonska je prepričana, da je Songram storil to z dobrim namenom. (Stampa Sera.)
čangkajškov poraz
Šanghaj, 9. febr. u Japonske čete, ki operirajo sredi pokrajine Santung, so začele že pretekli četrtek hudo ofenzivo ptv-ti kitajskim silam. Po zadnjih vesteh je bi. lo okrog 40.000 Kitajcev obkoljenih in si zaman prizadevajo, da bi se izvili iz objema japonskih sil, ki postaja čim dalje ožji.
Iz Kantona poročajo, da so japonski oddelki pri ofenzivi proti kitajskim silam vzhodno «xl Valčeva 25. januarja zavzeli io mesto in pri tem osvobodili 11 Italijanov ter dva Nemca, ki so jih Kitsic! internirali. (Slanipa Sera.)
Fr^tiangleške demonstracije v Tangerjsi
Eksplozija v zabojih angleškega konzulata
Tenger. 9. febr. u. V soboto se je pripetila v tanffcrski luki huda nesreča. Z nekega parnilco. ki redno vozi med Algesirasom in Tangeriem. so raztovariali nekaj zabojev, ki so bili noVani angleškemu konzulatu v Tangcrju. En zaboj je po nesreči nadel na tla in tedaj je nastala eksplozija. Prvi eksploziji je siledilo še nekaj drugih. Iz zabojev je tedaj na vse strani razneslo tudi mnogo propagandnih brošur in letakov, naperjenih proti si'am os». ki so bili v zabojih sikupno z razstrelivom. Nesreča je zahtevala 11 č1o>-ve"kih žrtev. 30 ljudi je bilo ranjenih. (Piccolo.)
Tanler. 9. febr. s. Incident, ki je nastal zarndi eksnlrziie anplerke bombe, ko *o zaboj za ;>-n<?'c"ki konzulat nflarali n* neki avto in pr kateri *e bilo 12 ljudi ubitih. 40 pa ranienih. ie izzval pravi upr<r. Trgovine so tfkoj po dogodku zaprli v znamenje ža-lostj in na tr«ju. kjer je nastala eksplozija, se je zbrala ogromna množica Ijudri po večini domačinov, ter r»rirodi'a viharne protestne demonstracije proti tistim, ki so bili odgovorni za nesrečo. Več govornikov muslimanskih po,;tičn.ih organizacij je zahtevalo strooo obsodbo ljudi, množica pa je c'asno vzklikala: »Pravico!« Snoči se je znova zbraH« ve.rka množica muslimanov in drugih domačinov pred angleškim krmrula-tom In uradi »Inteligence Service««. Spočetka k> demonstranti skušali za£**tf poalonj« It. pa ffm fe n\ uspel, n* raefetM n«ofot i« 9*. aa oknih ter uniči? aefcaj aagleSkili •vtomoSilov. Množica, ki j. medtem že narava. je nato krenila p*> mestu in napadla več angleških poslopij. Povzročila je precej-5njo škodo. č<s»>rav so bile pred poslopji
r policijske straže. Do poznega večera so rrvno-> žice demonstrirale in vzklikale »Dol z Anglijo!« Vojske oblasti so proglasile v mestu vojno stanje.
Nemški minister Todt smrtno ponesrečil
Berlin, 9. febr. s. Doznava se, da je nem-ISki minister dr. Todt med službenim poletom, izvršujoč dolžnost, strmoglavil in se ubil.
Berlin, 9. febr. s. Hitler je odredil, da se nemšld minister dr. Todt pokoplje na državne stroške.
Uki&itev vojnega stanja
R-m. 9. febr. u. Službeni list je objavil dekret, s katerim se ukinja dekret z dne 10. aprila 1941, po katerm je bilo proglašeno vojno stanje v obalnih pokrajinah in na otokih ob severni in vzhodni cbal: Jadranskega morja. S tem je bilo ukinjeno vojno stanje v pokrajinah Udine, Gorizia, Trieste in Pola. (Piccolo.)
Italijansko-turška
trgovinska pogodba
Carigrad, 9. ftbr. a. Italltouko-tuTfta trgovinska pegpdba J. bfla m leto
Obnovite naročnino!
Due condanne del Tribunale Militare di guerra
In nome di S. M. Vittorio Emanuele lil., per grazia di Dio e volontA della nazione Ke d'Italia e di Albania, Imperatore d'Etio-pia!
II Tribunale Militare di Guerra della IL Armata Sez. di Lubiana ha pronunciato la seguente sentenza nella causa contro:
šušteršič Milan di Mikael e di Turk Ma-ria, nato a Bela Krajina 1'11 nov. 1920, re-sidente a Lubiana, študente, detenuto dal 23-I-1942-XX°;
Imputato
a)	di banda armata aggravata per la qua-lita di organizzatore (art. 16 Bando 24-X-1941);
b)	di associazione sovversiva (art. 5 Bando 3-X-1941-);
c)	di detenzione di arma da fuoco e mu-nizioni (art. 2 Bando 24-X-1941);
d)	di attentato contro persona apparte-nente alle Forze Armate (art. 7 Bando 3-X-1941).
OMISSIS — P. Q. M.
Dichiara l'imputato šušteršič Milan colpe-voie dei reatl ascrittigli alla lettera b), c), d) del capo d'imputazione, nonche dei reato di cui ali'art. 14 Bando del Duce 3-X-1941, cosi modificato il capo d'imputazione alla lettera a) e lo condanna alla pena di morte con tutte le conseguenze di legge.
Ordina che la presente sentenza sia pub-blicata per estratto e per una sola volta sui giornali »II Piccolo« di Trieste e »Jutro« di Lubiana.
Ordina la confisca delle cose sequestrate.
Lubiana, 2 febbraio 1942-XX°
Seguono le firme.
•
IN NOME Dl SUA MAESTA VITTORIO EMANUELE III per grazia di Dio e per voionta della nazione RE D'ITALIA E DI
ALBANIA, IMPEliATOKE D EITOpIA
II Tribunale Militare di Guerra della H. Armata — Sezione di Lubiana ha pronunciato la seguente SENTENZA nella causa contro:
ŽARGI Aloisio fu Ferdinando e fu Kra-bar Orsola. nato a Lubiana il 10 VI 1900, res dente a Bleiweisova ulica 20, meccani-co delle ferrovie.
IMPUTATO
a) di determinazione abusiva di arml da fuoco. esplosivi e mimizioni (art. 22 del
ando del Duce 24 X 1941) perchč U 2 XII 1941 in Siska, veniva trovato ln possesso di un moschetto tipo Mauser, una pištola, 17 pallotole per pištola, 24 capsole defco-nanti, 12 caricatori per fucile, 4 caricatori per pištola, il tutto nascpsto nelTautori-messa dove lo stesso lavorava;
b)	di detenzione abusiva (h arml bian-che (art. I del Bando 14 IV 1941) perchč, il 2 XII 1941, in Siska veniva trovato m possesso di due pugnali e una lama da pugnale, nascosti nell'autorlmessa ove lavorava;
c)	di concorso di banda armata (art. 110 C. P. e 16 del Bando 3 X 1941) per avere, in epoca anteriore al 2 XII 1941, parteCpato ad una banda armata ln terrl-torio di Lubiana;
d)	di associazione sovversiva (art. 4 del Bando 3 X 1941) per avere in epoca anteriore al 2 XII 1941, in Lubiana parte-cipato ad una associaz'one diretta a sov-vertire vi lentemente gli ordlnamenti poli-tici ed economici costitu'ti nello stato;
e)	di propaganda sovversiva (art. 5 del Bando 3 X 1941) per avere fatto propaganda per il sovvertimento violento dagll ordinamenti pol'ticl ed economici costitu-iti nello Stato, mediante pubhlloazloni delle quali. il 2 XII 1941, in Siska veniva trovato in possesso.
OMISSIS P. Q. M.
V. gli art. 477, 483, 488 C. P. P.
Dichiara che i fatti ascritti ali'imputato nel capo d-imputazione costltuiscono: a) U dertto di concorso in banda armata ai sensi dell'art. 16 del Bando del ^uce ln data 3 X 1941 — b) il delitto , propaganda sovversiva al sensi dell'art. 5 del Bando 3 X 1941 cosi come ascrittogli alla lettera c) ed e) del capo d'imputazione. Mod ftcando ln tal modo 11 capo dnmputa-zione medesimo e, dichiara lo žargi colpe-vole di entrambi tali reatl lo eondanna alla pena deirergastolo con tutte le conseguenze di lesge, al naeamento delle spese pro-cessuali e dl custodla preventiva.
Ordina ch° la presente sentpnr-a sia pub-blicata per estratto e per um s~la volta nei giornali »II P'ccolo« di Trieste e l'»Jutro« di Lubiana.
Lubiana, li 26 gennaio 1942-XX.
Seguono le firme.
•v«
Dve obsodbi vojnega sodisca
V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela IH., po milosti božji in volji naroda Kralja Italije in Albanije, Cesarja Etiopije!
Vojaško vojno sodišče II. armije, oddelek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadev: proti:
Šušteršič Milanu, očeta Mihaela in matere Turk Marije, rojenem v Beli Krajini dne 11. novembra 1920, prebivajočem v Ljubljani, dijaku, zaprtemu od 23. jan. 1942-XX;
obtoženemu:
a)	sodelovanje v oboroženi tolpi z obremenitvijo, da je bil organizator (ČL 16. proglasa z dne 24. okt 1941);
b)	srubverzivnega združevanja (ČL 5. proglasa z dne 3. okt. 1941);
c)	da je imel pri sebi strelno orožje in strelivo (ČL 2. proglasa z dne 24. okt. 1941);
d)	napada na osebo, pripadajočo oboroženim silam (ČL 7. proglasa z dne 3. okt. 1941).
Omissls — Iz teh razlogov
proglaša obtoženca šušteršiča Milana za krivega pripisanih mu dejanj pod b), c) in d) obtožnice, kakor tudi zločina po čl. 14 Ducejeva proglasa z dne 3. X. 1941, s čemer je tako spremenjena obtožba pod a), in ga obsoja na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami
Odreja, da to sodbo enkrat objavita v Izvlečku lista »II Piccolo« v Trstu in »Jutro« v Ljubljani.
Odreja zaplembo zaplenjenih predmetov.
Ljubljana, 2. februarja 1942-XX.
Sledijo podpisi.
V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela m., po milosti božji in volji naroda kralja Italije in Albanije, Cesarja Abeslnije!
Vojno sodišče II. armade, odsek Ljubljana. je izreklo naslednjo razsodbo v stvari proti:
žargiju Alojziju, pok. Ferdinanda ln pok. Krabar Uršule, roj. v Ljubljani 10. VI. 1900, stanujočega na Bleivveisovi cesti 20. železniškega mehanika.
Obdolžen je a) nedovoljene posesti strelnega orožja, eksploziv in municije, (čl. 2, Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941.). ker je bil 2. XII. 1941 v Šiški zaloten v posesti puške tipa Mauser, ene pištole, 17 pa-tron za pištolo, 23 eksplozivnih kapsul, 12 šaržerjev za puško in 4 šaržerjev za pištolo, kar vse je imel skrito v kolnici za avtomobile, kjer je delal;
b)	nedovoljene posesti belega orožja (čl. 1. Naredbe z dne 14. IV. 1941), ker je bil dne 2. XII. 1941 v šški zasačen v posesti dveh bodal in enega rezila za bodalo,, skritih v kolnici, kjer je delal,
c)	članstva pri oboroženi tolpi (čl. 110. k. z. in 16. Naredbe z dne 3. X. 1941). ker je v dobi prei 2. XII. 1941 bil član oborožene tolpe na ljubljanskem ozemlju;
d)	soudeležbe na prevratni družbi (ČL 4. Naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v dobi pred 2. Xn. 1941 v Ljubljani sodeloval pri družbi, naperjeni k nasilnemu prevratu proti političnim in gospodarskim ustanovam države;
e)	prevratne propagande (čl. 5. Naredbe z dne 3. X. 1941), ker je delal propagando za nasilen prevrat proti političnim in gospodarskim ustanovam države s publikacijami, ki so bile 2. XIL 1941 v Šiški najdene v njegovi posesti.
Omisis — P. Q M. (glej čl. 477. 483, 488 k. z.) izjavlja sodišče, da obdolžencu pripisana dejanja sestoje iz: a) zločina zbiranja v oboroženi tolpi v smislu čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, b) zločina prevratne propagande v smislu ČL 5 naredbe 3. X. 1941. česar je obdolžen tudi pod črko c) in e) glasom obtožnice. S tem, da se na ta način Izpreminja sama obtožnica, se proglaša 2argi za krivega obeh zločinov ter se obsoja na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami ter na plačilo raz-pravnih stroškov in preiskovalnega zapora.
Sodišče odloča, da se pričujoča sodba ob_ javi v izvlečku v listih »B Piccolo« di Trieste in v »Jutru« v Ljubljani.
Ljubljana, 26. januarja 1942.
(Slede podpisi.)
Prepoved smučanja
V.soki komisarijat za Ljubljansko pokrajino je :zdal na temelju člena 3. Kr. zakonskega odloka z dne 3. maja 1941-XIX St. 291 naslednjo naredbo;
Člen 1.
Do nove določbe je na vsem ozemlju Ljubljanske pokrajine prepovedano vsako civilno smučarsko u lejstvovanje, bodisi posameznikov ali v skupinah.
Člen 2.
Kdorkoli bo zasačen pri smučanju ali ga bodo sploh zalotili zunaj lastnega bivališča, opremljenega s smučmi, bo takoj aretiran in kaznovan, ako dejanje samo ne bo pomenilo hujšega prestopka, z globo do 2000 lir ter z zaporom do 2 mesecev. Razen tega se kršitelju zaplenijo smučarski predmeti.
Kompetenca za ugotovitev neposlušnosti napram tej odločbi pristoji upravna oblasti prve stopnje, ki sodi v sumaričnem postopku na temelju naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8.
Člen 3.
Pričujoča naredba stopa v veljavo na dan, ki sledi nje objavi v »službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Objavljena bo v »Službenem listu« prihodnjo sredo. V veljavo pa stopa že ob 0. uri v četrtek 12. februarja
Ljubljana. 9. svečana 1942-XX.
Ostavka argentinskega
zunanjega ministra
Buenos Aires, 9. febr. u. Predvčerajšnjim je bila seja vlade, nakateri je zunanji minister dr. Ruiz Gumazu podal poročilo o panameriški konterenci v Rio de Janeiru. Takoj nato je Guinazu začasno iz zdravstvenih logov podal ostavke Kakor znano se je letalo, s katerim je dr Guinazu odhajal iz Rv, de Janeira v Buenos Aires, ponesrečilo in je pri tem mi-
nister dobil lažje poškodbe. Te dni pa se je njegovo zdravstveno stanje zopet nekoliko poslabšalo, tako da se bo moral umakniti v kako zdravilišče. Vodstvo zunanjega ministrstva bo začasno prevzel pravosodni minister dr. Rothe. (Stampa Sera.)
Janonski gospodarski napori
Tokio, 9. febr. s. Minister za trgovino in industrijo Mobosuke Kiši je govoril po radiu in poudaril, da bo potrebno še nadaljnje ojačenje vojne strukture Japonske. Opozoril je narod, naj se ne prepusti verovanju, da bodo surovine v zasedenih državah Južnega Pacifika zadoščale za rešitev vseh gospodarskih problemov Japonske. Ti viri bodo pomoč pri ustvarjanju ekonomskega gospodarskega področja v Veliki vzhodni Aziji takoj po vojni, toda ni pričakovati od tega nenadnega gospodarskega procvita Japonske. Treba se je pripraviti, je zaključil nrnister, na premaganje večjih težkoč. preden bo vojna v Vzhodni Aziji zakjučena.
Huda vročina
v Južni Ameriki
Buenos Aires, 9. febr u. 2e 6 tednov vlada v deželah ob La Plati silna vročina. V Buenos Airesu se je termometer dvignil ponovno na 45 stopinj v senci. Mnogo ljudi je zadela solnčarica. Vročina je zahtevala 5 smrtnih žrtev. V argentinskem Cachu je vročina tatoa, da Je ne vzdrže ne ljudje, ne živina. O podobni vročini poročaj0 tudi iz Urugvaja ln parag-vaja. (Stampa Sera.)
Hrvatski sabor
Zagreb. 9 febr. s. Predsednik kasacij-skega sodišča je objavil seznam imen članov novega Sabora, ki ga je Poglavnik ustanovil z zakonskim dekretom pred 14 dnevi. Ssznam obsega 208 imena
Hrvatska bančna in finančna politika
NJUHAJTE V JUTRU"!
O hrvatski bančni in finančni politiki objavlja »Frankfurter Zeitung« daljši članek, Kje* pravi med drugim naslednje: Osamosvojitev na področju valute je že dalj časa praktično zaključena. Pri zamenjavi so prvouio izdali za predložene di-nai-ske bankovce pri večjih zneskih potrdila, ki pa so jih v zadnjem času z malimi izjemami izplačali v novih bankovcih, gla-sečih se na kune. Nemške okupacijske marke so že vzete iz prometa. Obtok bankovcev znaša sedaj okrog 8 milijard, to je pr bližno 40% obtoka bivše Jugoslavije, ki se ceni ob razpadu na 20 milijard.
Oficielni hrvatski indeks življenjskih stroškov je bil v deceniDru za 40°/» višji nego v začetku leta. Kolikor Je bil morda ob razpadu Jugoslavije obtok bankovcev prevelik je sedaj v skladu z višjim nivojem cen. Na merodajnih mestih pa upajo, da bo uspelo Se obtok znižati v zvezi z razširjenjem brezgotovinskega denarnega prometa, ker je del obtoka še vedno te-3a vri ran.
Postopna likvidacija zaščite denarnih zavodov, zlasti pri velikih zagrebških bankah, je ugodno vplivala na poslovanje denarnih zavodov zlasti ko so bile ukinjene tudi pivotne splošne omejitve Izplačevanja hranilnih vlog. številna podjetja, ki so prej imela prekomerne rezervne gotovine. so del te gotovine vložila v denarne zavode. Tudi v zvezi z odprodajo zalog je prišlo precej denarja v banke, kjer so se zlasti kontokorentne vloge bistveno povečale Skupne vloge so od konca aprila do konca novembra narasle pri 15 nairaznej-š*h denarnih zavodih od 2 73 na 5 95 milijarde kun Od tega zneska so imeli omenjeni denarni zavodi likvidnih 2.4 milijarde kun. Ta vel ka likvidnost je ugedno
vplivala na prvo emisijo hrvatskih zakladnik bonov, kh je dala preko 2 milijardi kun, med tem ko je bila prvotno predložena na vpis le ena milijarda. Seveda te Številke ne kažejo pritoka novih prihrankov gospo, darstva, ker so vloge narasle, Kuk-.v rečeno, predvsem v zvezi z zmanjšanj-jm gotovinskih rezerv pri podjetjih in v zvezi z odprodajo blagovnih zalog.
Nadaljnji korak k normalizaciji je smatrati ureditev novčanične banke, to je Hrvatske državne banke, ki je bila ustanovljena v maju lanskega leta kmalu po ustanovitve države m je prevzela podružnice bivše Narodne banke. Nova novčan"ška banke je doslej poslovala po starih predpisih bivSe Narodne banke in po navodilih finančnega ministrstva. V piihodnjih ted-n-'h pa je pričakovati, da bo izvršeno konstituiranje uprave, ki bo nadomestila dosedanje komisarično vodstvo; ob enem bo določen ustroj novčanične banke. Glavni posli Hrvatske državne banke so se doslej tikali zamenjave bankovcev. Dajanje kreditov je spričo llkv'dnosti na denarnem trgu precej nazadovalo Skupna vsota redi skon ta omenjenih 15 največjih denarnih zavodov pri Hrvatski državni banki je nazadovala <x' ">0 milijonov kun ob koncu aprila na 120 milijonov ob koncu novembra Med novimi nalogami Hrvatske državne banke je sodelovanj nri stabibzaciji cen Zato do nadaljnjega ne pride v poštev daianje novih kreditov Tudi flnancn1 minister se iTOgiba vsaki zadolžitvi pri novč^nlški bank' V tej zvezi je omeniti znatno povišanje neposrednih in posrednih davkov ter monopolskih taks. ki je bilo uvedeno za i*rfvnavo državnega preračuna za leto 1942.
Predpisi o legitimiranju kupcev
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine je ponovno opozorilo na stroge oblastvene predpise glede prodaje blaga proti osebnim legitimacijam, po katerih noben trgovec ne sme stranki prolajati tekstilnega blaga, oblačilnih predmetov in obutve. kakor tudi mila, snaž lnih sredstev, starinskih umetnin, strojev in kovinskih predmetov v skupni vrednosti 20 lir, če se stranka sama ne izkaže s predpisano legitimacijo.
Trgovci so v tem pogledu prejeli stroga navodila. Zato se kupujoče občinstvo prosi, da se pri nakupu blaga izkaže z osebno legitimacijo. Dokler mestno poglavarstvo ne izda predpisanih osebnih legitimacij, nadomestujejo osebno legitimacijo tile izkazi o istovetnosti: članska izkaznica Nacijonalne fašistične stranke, železniška legitimacija, osebna legitimacija, ki Jih imajo državni civilnd in vojaški uradniki, pokojninska knjižica teh uradnikov in njih svojcev, legitimacijska knjižica častnikov na razpoloženju, izkaznica, ki Jo izdajajo milična poveljstva svojim podrejenim, z-kaznica rezervnih častn kov, orožni Hst, šoferska izkaznica, k{ jo imajo vozači potniških avtomobilov, potni list, izdan italijanskim državljanom za potovanje v inozemstvo, potna dovolila, izdana po Kr kve-sturi italijanskim državljanom iz Ljubljanske pokrajine, poslovne knjižnice, živilska nakaznica in začasna osebna izkaznica izdana od občin. Vse ostale listine, ki niso tu navedene, pri nakupu blaga torej ne zadostujejo.
Sedaj je visoki komisarijat izdal okrožnico, ki pojasnjuje, da lahko osebno izkaznico, predvideno v naredba Visokega komi-
sarja z dne 9. X. 1941 (SI. 1 St 484-82-XIX) Da lomešca dijaška izkazn ca, opre.n-ljena s fotografijo ji overovljena o- Šolskega voustva, ter prometna knj žica kolesarja«.
Gospodarske vesti
= Bilanca državne tiskarne v Rimu »Istituto Poligrafico dello Stato« za 30. junij 1941 kaže v primeri s prejšnjim letom povečanje prometa od 288 na preko 400 milijonov lir. Tiskarna ima svojo lastno tvornico papirja in tvornico celuloze v Foggii, ki je leta 1940-41 proizvedla izključno za potrebe tiskarne 200.000 metrskih stotov papirja in 155.000 stotov celuloze, kar pa ni zadostovalo za potrebe podjetja. Tvornico so povečali in bo v bodoče proizvedla 270.000 metrskih stotov papirja in 255.000 stotov celuloze, ki se bo tudi v bodoče izdelovala izključno iz slame. Ker je imela tvornica lani tež-koče pri nakupu slame, so bile predpisane maksimalne cene za slamo. Državna tiskarna izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 12.5 milijona lir (prejšnje leto 9.9) pri celotnih stroških v višini 48.6 milijona lir (42.4). Od doseženega dobička je tiskarna odvedla 6.1 milijona lir državi Tiskarni je priključena državna knjigarna, katere dohodki so lani dosegli 26 milijonov lir.
= Podaljšanje italijansko-hrvatske začasne trgovinske pogodbe. Na zasedanju v Rimu je stalni italijansko-hrvatski gospodarski odbor sklenil podaljšanje začasne trgovinske pogodbe za 6 mesecev, obenem pa je sestavil osnove za bližnjo sklenitev popolne in trajne trgovinske pogodbe.
= Italijansko sodelovanje pri javnih delih na Hrvatskem. Družba Astaldi d. d. za gradnjo in javna dela v Rimu je v
Zagrebu ustanovila podružnico in Jo opremila z glavnico 3 milijonov kun, od katerih je bilo takoj vplačano 2.6 milijona kun. Ustanovitev te družbe je v tesni zvezi s tekočimi obsežnimi pogajanji v okviru italijansko-hrvatskega stalnega gospodarskega odbora glede sodelovanja Italije pri javnih delih na Hrvatskem.
= Madžarska poslanska zbornica se je
v četrtek sestala k zasedanju, na katerem razpravljajo o številn.h predlogih gospodarskih zakonov, zlasti v zvezi s postopno uvedbo dirigiranega gospodarstva. Pri tem zasedanju sodelujejo prvič tudi narodni poslanci iz priključenih pokrajin bivše Jugoslavije. Za zastopstvo teh poiirajin je bilo imenovanih 26 narodn:h poslancev, med njimi so trije Nemci, 2 S- ba in 1 Bu-njevec.
= Zaposlitev inozemskih delavcev v Nemčiji. Nemški listi objavljajo zanimive podatke o rezultatu štetja inozemskih delavcev, ki je bio izvršeno v septembru 1941 po vsej Nemčiji razen v priključenih vzhodnih pokrajinah. Pred desetimi leti, ko je bila gospodarska kriza na višku, je bilo v Nemčiji zaposlenih le malo inozemskih delavcev. Leta 1932 jih je bilo vsega le 142.000. Lani v septembru pa je statistika pokazala, da je zaposlenih 2,140.000 inozemskih delavcev, ki pripadajo skoro vsem evropskim državam. Največ delavcev je iz bivše Poljske, namreč 1,008 000, ki so zaposleni zlasti v kmetijstvu. Bistveno pomoč kot industrijski delavci pa nudijo delavci iz Italije, ki jih je 272.000. Nadalje sledijo: Protektorat 140.000. Belgija 122.000. bivša Jugoslavija 109.000. Nizozemska 93.000. Slovaška 80 tisoč. Francija 49.000, Madžarska 35 000, Danska 29.000. Bolgarija 15.000 in o?1 sle države 190.000 (v zadnji postavki so večinoma delavci brez državljanstva ali delavci. katerih državljanstvo zaradi vojn'h razmer ni razčiščeno, pa tudi delavstvo iz bivš h baltskih držav). Med zapo^ermi inozemskimi delavci je 472 000 delavk (22°/n). Poleg zaposlitve nemških žen in inozemskih delavcev in delavk zavzemajo važno mesto kot tretja delovna rezerva vojni ujetniki. Poljski upniki, ki so bili v teku leta 1940 izpuščeni, so po večini ostali kot civilni delavci v Nemčiji. Ta delovna rezerva pa je bila nato izponol-n^ena s francoskimi in belgijskimi ujetniki ter lani s srbskimi in sovjetskimi ujetniki. V jeseni 1941 je bilo zaposlenih 1.5 milijona vojn'h ujetnikov. Zapo-li1ev vojnih ujetnikov ima sicer to slabo stran, da je potrebno vojaško nadzorstvo, zato pa se dajo ujetniki mnogo lažje premestiti in dirigirati tja. kier so delovne sile trenu+no naibo ljrr4rebne (sporn^di zlasti v kmetijstvu. pozimi v gozdnem gospodarstvu). V jeseni 1941 ie b:la skorai polovica zaposlenih ujetnikov v kmetijstvu.
= Iz spodnještajerskega gospodarstva.
V	mariborskem trgovinskem reg stru so vpisane spremembe pri Mariborski tiskarni d. d., ki se je po sklepu občnega zbora 16. decembra spremenila v družbo z omejeno zavezo in se odslej imenuje Maribor-sko založništvo in tiskarna, družba z o. z. (osnovna glavnca 62.500 mark, poslovodja Egon Baumgartner). — Pri tvrdki »Pe-klemca«, premogovni družbi z o. z. v Mariboru, so bili izbrisani dosedanji poslovodje, vpisan pa je novi poslovodja dr. Franz Piatzer.
= Oddaja žita v Srbiji. Da se zasigura prehrana prebivalstva, je srbska vlada izdala zakon, ki določa posamezne količ ne pšenice in moke, ki jih morajo v posameznih upravnih okrožjih oddat: proizvaja'ci nakupn; organizaciji po maksimalni ceni.
V	posameznih občinah se bodo v bodoče oddajali monopolski predmeti in predmeti, ki jih prodajajo blagovne centrale, le v onem obsegu, kolikor so proizvajalci v dotični zadostili svoje obveznosti glede oddaje žita.


REKTORAT KR. UNIVERZE V LJUBLJANI IN PROFESORSKI ZBOR TEHNIŠKE FAKULTETE sporočata tužno vest, da je dne 8. februarja 1942.
umrl gospod
ing. Vasilij Nikitin
kontraktualni redni univerzitetni profesor
Za razvoj znanosti velezaslužnemu članu profesorskega kolegija bomo ohranili trajen in časten spomin.
Pogreb bo v torek, dne 10. februarja, ob 14. nri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križa.

h1! h
EVROPSKA KUHINJA
V celovškem dnevniku je neki člankar objavil zanimiv pregled, kakšna Je današnja kuhinja po različnih državah in deželah Evrope. Kir bo članek gotovo zanimal ud: naše gospodinje, ga povzamemo.
Medtem ko gospa Mttlierjeva v Ber .na ureja svoje živilske nakaznice, ko se odpravi a nakupovat, vzame Budimpeštanka v roke svojo nakupne knjižico V Curih.i se zakonca odločita, da gresta obedovat v hotel. Madame Touvierjeva v Chartresu dan za drem vzdiha, ker ji nedostain )e
toga kruha in jajec za omlete. Racioniranje določa v vseh deželah jedilnike m kdoi bi hotel opraviti kulinarično potovanje po Evropi, b; prinesel domov pač le skromne zbirko jedilnikov. Potujoči ljudje, ki so 'e prejšnje čase na pamet učili posameznih zanimivih jedilnikov in se kakšnega francoskega kraja samo zato tako prijazno spominja. .ter so tam bili posebno slastno po-
streženi, bi danes ne prišli na svoj račun.
*
Madame T°uvierjeva v Chartresu Je bila vajena imeti vse ori roki: meso, perutnino, beli kruh, presno maslo in olje, obilo sadja in sočivja tn zlasti še tisočero malenkosti, ki tako imenitno strežejo francoski kuhi-ni. Da bo nekoč vsega nedostajalo, — na to ni v Franciji nihče mislil. Nepripravljena se je znašia francoka gospodinja pred katastrofo. Polagoma je uprava v zasede nem področju uvedla nekaj reda v prehrani Omejitev je zlasti občutna v pogledu masti in mesa. Slabo izkoriščeno polje j1? prisililo prebivalstvo, da se je odvrnilo od belega kruha, kar je v ostalem zdravo. 3o. late. pri katerih je prej biLo treba skopusko malo oeta, modra mera soli in razkošen do_ datek olja. so zginile z jedilnikov. Tudi sloveče friture, v maščobi pečene ribe, zrezki in sočivje, ponos francoske gospodinje, so se umaknile jedem iz enotnega lonca, ki so zelo podobne nemškim jedilom. Kar ni izgubljati besed o različnih omletah, od katerih je za krono vsega veliala tista »a ia surprise«. Razvajeno francosko ljudstvo *e znajde s humorjem in espritom v sedanjem položaju.
•
Kdor je prejšnje čase prišel v Švico, je redko imel priliko biti gost v kakšni švicarski družini. Klasična dežela hotelov in restavracij se 'e v sedanji dobi znašla spričo dejstva, da so izostali popotniki iz vseh mogočih dežel Danes posedajo po hoteliA domačini, prav tako najdeš švicarske družine po slovečih gostiščih ob curiškem jezeru. Rajši kosijo zunaj, ker si na ta način olajšajo gospodinjstvo. Jedilna karta zagotavlja švicarskim restavracijam zadostno dodelitev živil. Meso sicer ni racio-nirano, vendar sta tudi v Švici uvedena dva brezmesna dneva, švicarski kri^j s» ne sveti več tako belo, kakor snežnikl. Svetovno slavne poslastice švicarskih slaščičarn, ki s0 razpošiljale svoje izdelke oelo tja čez veliko lužo. so se v skladu z vojno precej poenostavile.
•
Prebivalstvu na Danskem se razmeroma ni bilo treba dosti omejiti, vendar so tam racionlrali: sladkor, presno maslo in kruh.
Na Nizozemskem in v Belgiji je izobilje mesa. presnega masla, jajec in sira ustvarilo prejšnje čase visoko kuhinjsko kultu ro. Bruse'jski pitani kopuni, najfinejše so. čivje, pečenke in klobase velikanskega obsega so odlikovali belgi;'sko in nizozemsko kuhinjo črešn^eva torta s smetano spada pač med najprijetnejše spomine s potovanja po nizozemskih mestecih. Danes pa e. tam uveden isti sistem živilskih nakaznic kakor v Nemčiji, le s to razliko, da j? krompirja manj in da morajo Nizozemci zavoljo tega izenačiti svojo prehrano s stročnicami. Tudi Belgijo 'e bilo treba oskrbeti z dovozom krušnega žita in krompirja. da si prebivalstvo pomore preko letošnje hude zime.
•
Norveška lahko kriie samo 55<"n potreb? z lastnim krušnim žitom. Maščobe in beljakovine pridobivajo iz morja, raclonirani pa so: sladkor, kruh, moka, presno maslo, margarina in meso.
Tudi Švedska je morala polagoma preit: k racioniranju Velika vskladiščen-'a pred vojno so pomagala prvi dve leti, zdai pa so racionirani: kruh. sladkor, žito, kava, čai, kakao, presno maslo in sir.
Precej prizadeta je Finska ki je v teku dvoh let že v drugi vojni in mora na majhnem prostoru prehraniti mnogo beguncev Zato dobiva pomoč v živilih iz Nemčije m iz. švedske
•
Madžariea ima kakor rečeno svojo nakupno Knjižico, v katero zapiše trgovec sleherni nakup. Kadar doseže odmerjene količine, ne drbl ničesar več Kar se v srplešnem tiče jugovzhodnih držav, ni bilo doslej moroče izvesti popolnega racionira-nja. ker se pridružujejo zlasti strategičae težave 2'vljenjski standard je po mesti'.i višii kak'">r na deželi ir samo mesta lahko nadzorujejo potrošnjo živil. Divjačina, perutnina in ribe so v južnovzhodnih pokrajinah svobodne, s kruhom pa ie tesne-e »n brezmesne dni te bilo treba uvesti v Bolgariji Rumimi.il ln Srbiji. Grčija je Imela že nred vstopom v voino štiri brezmesne dni. danes pa ib ima pet 'n prebivalstvo uživa enotni kruh ter dobiva živila zgoH na nakaznice
*
V Severni Itall}! je potrošnja me«a rikrat večja kakor na Siciliji. Sladkor so dodeljevali gospodinjam že pred vojno. Po-
sameznikom pritičeta dve tretjini maščob ne količine izpred vojne Pri maščobah s* prav tako kakor pri mesu upoštevajo posebnosti posameznih pokrajin. V Severoi Italiji je treba več presnega masla na i>ign pa več olja Sredozemska kuhinja ki ipo rablja olje, sočivje in ribe seveda ni .akc raznolična kakor v mirn; dobi ko je sleherni popotnik pc Italiji hvali! italijansko kuhinjo čim jo je dodobra spoznal. Riba. imenovane »morski sadeži« (frutti di ma-re), pečene na olju vpričo gosta, so danes redke še. vendar pa Itali a z obiljem sad4a in sočivja izenačuje morebitni nedostatek tistih stvari, ki se trenutno ne morejo uva. žatl. Dodeljevanje kruha je smotrno urejeno za normalne potrošnike, za delavstvo in za trdo zaposlene.
•
Kakor vidimo, se je vsa Evropa preusmerila v pogledu kuhinje. Jedilni listi so manj gostobesedni in ne nudijo toliko izpremem. be kakor v miru, toda zagotavljajo obstanek ln delo evropskih narodov. Celotna oskrba je načrtno premišljena za daljšo io_
Do, ker »p mora "-»lok- '.a razb:tl rb evropskem k iir.niskcir. loncu
Nadaljnja mvvdlla in pojasnila
glede osebnih izkaznic
Ljubljana> 9. februarja. '
Ljubljansko mestno poglavarstvo opozarja glede osebnih izkaznic še na naslednje:
1.)	Za izkaznico iahko prosi samo tisti, ki prebiva v Ljubljani, in sicer samo pri oni poslovalnici, v katere okolišu stanuje. Po- \ slovalnice im njih okoliši so biili objavljeni ' v nedel jskih in ponedeljskih dnevnikih. Kdor je pa v Ljubljani samo zaposlen, pa ne stanuje v območju mestne občine ljubljanske, mora za izkaznico prositi pri občini svojega stanovanja. Vsakdo torej prosi za izkaznico
v tisti občini, kjer ima stanovanje.
2.)	Mo iki od 15. do 50. leta t j. rojeni v ietih 1892 do 1927. morajo prositi za izkaznico do nedelje 15. t. m. Ce pa kdo izmed teh ne bi prosil in do 10. marca t 1. sploh ne bi dobil in imel osebne izkaznice, bo — ne glede na policijske posledice — po nalogu Visokega komisariata naznanjen rednemu sodišču zaradi kaznovanja.
3.)	Obenem s prošnjo na formuUarju, ki se dobe v vseh poslovalnicah, mora vsakdo predložiti 3 svoje enake fotografije v velikosti 4.5X5 cm. Mjer je fotografiran golo-glav in do prs. Za dokaz istovetnosti pa mora vsak prosilec predložiti tudi potrebne osebne listine. ki potrjujejo pravilnost v pro'nji navedenih podatkov. Najboljše so listine s fotografijo (poslovne knjižice, uradniške legitimacije, potni listi i. pod.), sicer pa rojstni aili krstni Listi, domovnice. poročni listi itd.
Dobro je, 6e s? prosilec priskrbi tudi potrdilo svojega delodajalca. To potrdilo naj bo kar na hrbtni strani prošnje, vendar pa tako, da ostane vsaj polovica prazna za uradne beležke
Vse te listine prosilec samo pokaže uradniku, da jih pregleda in primerja s podatki vpričo stranke nato jih pa stranki takoj spet vrne.
Prošnjo s slikami in listinami mora vsakdo predložiti sam osebno, po formuflarje za proSnjo pa Lahko pošlje tudi drugega, ki jih dobi po 1 L ter je s tem že plačana tudi
izkaznica.
4.)	Če predložene listine zadostujejo aa
dokaz istovetnosti in pravilnosti presodi uradnik Če pa listine ne bi zadostovale ali če prosiiloc listin sploh nima, bodo potrebne
uradne ugotovitve s poizvedbami pričami itd., kar bo poslovanje se v oda zavleklo ter zato ta ali oni morda ne bo mogel dobiti izkaznice o pravem času. Zato še posebej opozarjamo, naj vsakdo s seboj prinese za nesljive listine. ki bodo zadostovale za vse potrebne podatke
5.)	Če fotografije ne bi ustrezale predpisom točke 3.). prošnja ne bo sprejeta.
6.)	Na vsako fotografijo na: prosilec zadaj napiše svoj priimek ?n ime ter slike predloži skupno s prošnjo v kuverti ab pa vsaj zavite v papir, da se fotografije ne bi zamenjale ali izgubile. Kuverte bodo prosilci LaJiko dobili tudi pri vratarjih ali slugah v poslovalnicah.
7.)	Pro nja mora biti napisana čitljivo, bodisi s pisalnim strojem, črnil«/m ali vsaj tintnim sivinčnikom, kor bodo podatki s prošnje prepisani na izkaznice in evidenčne kartone.
8.)	Kakor bodo napisani podatki — ali samo italijansko ali dvojezično —. tako bodo prepisani tudi na legitimacijo.
9.)	Inozemci, t. j. tisti, ki niso italijanski državljani ali pripadniki Ljubljanske pokra-jne, morajo to na prošnji navesti z označbo svojega državljanstva. Ker na obrazc:h za to ni posebne rubrike, naj ta pristavek pripišejo pod »Posebna znamenja« aili pa na drug prazen prostor.
10.)	Ker je za tiste, ki morajo imeti legitimacije, rok za vložiiterv prošnje samo do nodolje 15. t. m. ter je teh z»lo veliko, zato ta teden prošenj drugih prosilcev ne bo mogoče sprejemati. Posebno pa opozarjamo da bodo poslovalnice ta teden prošnje samo sprejemale in jih ovenavfljale šele pozneje bodo pa prosilci obveščeni v časnikih, kdaj bodo dobili legitimacije Upoštevati namreč monamo. da je treba prošnje z dvema evidenčnima kartonoma abecedno urediti, prepisati ši legitimacije opremita s sliko, štam-piljko in podpisom župana ali pooblaščenega uradnika ter primerjati s podatki prošnje
Naposled spet opozarjamo in prosimo, naj tisti, ki imajo sicer pravico do izkaznice, vendar je po uredbi niso dolžni imeti, počakajo s svojimi prošnjami, da bc mogoče v predpisanem roku sprejeti in urediti prošnje tistih, ki izkaznico morajo imeti.
Novomeško občinsko gospodarstvo
Visoki kesnisariat je znižal občinske doklade na 65% In
ukinil vse nove trošarine
V soboto ob 14. je bila druga letoSnja seja novomeškega mestnega sveta. Pred prehodom na dnevni red je župan dr. Po-lenšek predlagal nujnost za naknadno prispele zadeve, in sicer za povečanje ubožne podpore Majer Jožefi, Imenovanje novega upravnega svetnika Mestne hranilnice namesto odstopivšega Gajeta Jožefa, podelitev prispevka novomeški Vincencijevi konferenci in ugotovitev krajevne potrebe za podelitev gostilniške koncesije na Zagrebški c. 5, kar je mestni svet soglasno sprejel. V svojem poročilu je nato župan dr. Polenšek tolmačil mestaemu svetu nevo izišlo odredbo o občinskih sosvetih, ki bo v osnovi spremenila dosedanje občinsko poslovanje. Občinski sosveti bodo po novi odredbi le posvetovalen organ, poveča pa se županov delokrog, v čigar rokah se bo osredotočila vsa oblast.
Od mestnega sveta sprejeti proračun mestne občine v znesku 1,027.220 L, proračun ubožnega sklada v znesku 56.000 L. pro. račun veterinarskega sklada v znesku 8800 L, električni proračun v znesku 195.830 t* vodovodni proračun v znesku 120.000 L in proračun KOTO v znesku 6200 L za proračunsko leto 1942 so bili potrjeni brez vsakih izprememb samo glede izdatkov, do_ čim so bile pri dohodkih izvršene važne izpremembe. Visoki komisarijat je razveljavil predvideno zvišan-e občinskih doklad na neposredne državne davke od 65 na 75«/» klade 65 Tudi vse novo uvedene trošar-_ ne na surcvine, železne izdelke ln železo, manufakturo, čevlje Itd. kakor tudi večmo starih trošarin je razveljavil in je odobrena le trošarina na električni tok in na pivo, dočim je Visoki komisarijat trošarino na vino zvišal na 1.50 L, na ostale alkohol, ne pijače pa na 5 L. Ker fe kanzum vina in alkoholnih pijač v preteklem letu zelo porasel, se bodo s povišanjem teh trošarin dosegli črtani dohodki ln bo proračun ponovno izravnan.
Nadaje je župan poročal, da je pregledal občinsko blagajno in jo primerjal z vlogami in spisi, ter je našel vse v redu in soglasju. Pri poročilu o proračunskem letu 1941 je župan omenil, da je proračunsko leto sicer že minilo, vendar traja obračunsko leto še tri mesece po n 'em V splošnem pa so v preteklem proračunskem letu prihajali dohod, ki v občinsko blagjno kakor je bilo predvideno in tudi izdatki se niso mnogo povečali. Do 31. januarja je bilo skupno 761.411 L dododkov, 699 937.50 izdatkov to presega dosedanji višek že 62.000 L. Nepredvidenih izdatkov je bilo 16.550 L, med njimi 890 L za okrasitev rotovža, 924 L za napise po hišah v mestu, 1600 L sa rim skeea oris itd. Vsa te Izdatke je mestni svet naknadno soerlasno odobril Pri sklepanju o izdatkih v preteklem proračunskem i letu so bili isti soglasno odobrenL
Vodji anagrafskega urada je mestni svet soglasno odobril stalno mesečno nagrado 830 L. Ker je potekla pogodba z dosedanjim občinskim veterinarjem g. Jerebom, je mestni svet nastavil kot občinskega živino-zdravnlka g. Mirana Dolenca, ki bo prejemal poleg mesoogledniških pristojbin še stalno mesečno nagrado 500 L. Arhitektu g. Mašiču je bila priznana nagrada za tz-delavo načrtov za mestno kopališče v znesku 6000 L. Ker je osnovna Sola že pod streho ln se bodo v marcu tudi že pričela dela za notranjo ureditev Sole, je mesttd svet sklenil, da se Sola takoj zavaruje za 500.000 L. Skupni stroSki za poprave Sole bodo zahtevali okoli 5,000.000 L. Soglasno je bilo sklenjeno zvišanje mesečne podpore Majer Jožefi na 279 L, pri čemer je g-Belko predlagal, da je nujno potrebno zaradi zviSanja življenjskih stroškov IzvršiM revizijo vseh občinskih podpor. Ker pa bodo v najkrajšem času te zadeve prešle na osrednji podporni odbor, ki je bil že imenovan, zaenkrat mestni svet ne bo izvršil nobenih večjih izprememb glede d<»-sedanjih podpor. Mesto odstopivšega Gajeta Jožeta je bil soglasno imenovan v uprav, ni odbor Mestne hranilnice kot izvedenec v kreditnih zadevah g. Valentin Vrhovnik Vincencijevi konferenci v Novem mestu je bil odobren prispevek 5000 L, priznana pa je bila krajevna potreba za podelitev go-stilniške koncesije Zore Jožefi na Zagrebški cesti 5. Nato je župan zaključil sejo.
Nevaren požar
Novo mesto, 8. februarta V petek proti 20. je nenadoma velik ognjeni sij osvetlil ves novomeški kapitelj in naznanjal večjo požarno katastrofo Trume prebivalcev, ki so se vračale od predstave Veselega teatra, so pohitele rta kapitelj, kjer se je vnel velik zidan bivši kapiteljski hlev, ki je pa zadnja leta služil za garaže in skladišča. Kljub debelim pla-
Dogoni živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu tele dogone za klavno živino;
dne 16. februarja 1942 v Metliki za govedo ln svinje,
dne 17. februarja 1942 v St. Jerneju : govedo in svinje,
dne 17. februarja 1942 v Grahovem : govedo In svinja,
dne IS. februarja 1942 v Ljubljani ca govedo in svinje,
dne 18. februarja 1942 v Žužemberku govedp ln svinje.
jtem snega. Ki so pokrivale poslopje. J« .,iiu gradba h.puma v plamenu. Na lice ,/Oi.ara so iak~j prispeli z motorno brizgamo novomeški poklicni gasilci, ki so marali č. pati vodo iz Ljubljanske cestp Kljub največj'm naporom se je pa gasilcem pjsrečilo požar le lokaliziratl in so skladišča in garaže pogorele do tal.
Pri gašenju je gasilcem prav marljivo pcmagalo tudi vojaštvo, kateremu je že preu prihodom gasilcev uspelo reš ti iz nos'opja vse avtomobile tn bencin ter tako f c prečiti, da požar ni zavzel katastrofalnega obsega. Pogorelo poslopje je bilo
komaj pred lanskim popolnoma prenovljeno in pokrito z opeko. Vzrok pežara Se ni ugotovljen, predvideva ae pa, da je požar povzročil kratek stik ali pa kak po neprevidnosti zavržen cigaretni ogorek.
Velika sreča je bila, da je vladal0 ob požaru prav mirno vreme in so bile vse strele bi žnjih sosednjih poslopij ln kapiteljske cerkve še pokrite z debelo plastjo snega, ker bi sicer pi>žar lahko zavzel katastrofalen obsog. škoda se ceni na preko 50.300 lir in je le deloma krita z zavarovalnino.
Po 22 letih krst odraslega v Novem mestu
Slovesen obred se ie vršil v kapiteljski cerkvi
Novo mesto, 8. februarji
Krsti odraslih so na Dolenjskem pnv redki in v zadn ih sto letih je bilo zabeleženih v Novem mestu le pet krstov odraslih Leta 1851. je bil krščen neki Wolf Cer. son, leta 1860. Herzig Mozes. Leta 1901. šter Janez in leta 1930. Goetzel Marija. Vsi navedeni krščenci so bili židovske vere. l> tošnji novokrščenec 291etni Bosnič Muha-med, poslovodja iz Valjeva. pa je po rod'i musliman in je to tudi prv: primer presto, pa lz muslimanske v katoliško vero v Novem mestu. Pač pa ,e leta 1935. prestopil v šmihe'u že neki musliman Melkič Mujega v katoliško cerkev.
Obred krsta, ki se je vršil v kapiteljski cerkvi, je bil prav zanimiv Pričel se je molitvijo duhovščine pri velikem oltarju,
ter končal s krstom ob krstnem kamnu. Tu je kršfenec na vprašanje: »Ali hočeš biti krščen?« slovesno izjavil: »Hočem!«, nakar je bil krščen. Po krstu je prejel novokrščenec belo oblačilo, ki naj mu bo v opomin, da pride tudi pred sodni stol božji neomadeževan, in prižgano svečo, ki naj ga opominja da neomadeževan varuje svoj ' krst ter izpolnjuje božje zapovedi. ! Novokrščencu sta botrovala novomeški ! stavbenik g. Valentin Vrhovnik in njegova žena ter je dobil pri krstu ime Emil Va-j lentin. Po končanem krstu se je vršila slo. i vesna služba božja, pri kateri je prejel pr-s vo obhajilo. Zakrament je pre el brez spo-j vedi. ker po cerkvenih naukih krst izbriše I z izvirnim grehom tudi vse pred k rs t o vi < storjene grehe in oprosti novokrščencu vaa kazni.
Začelo je snežit! zsres
Za mrazetn se nasn obeta nov zimski rekord
Ljubljana, 9 februarja.
En rekord — namreč, kar se tiče mraza — ima la zima že za sabo, zdaj pa se nam obeta, da bomo po vsej priliki doživeli šc drugega — zastran količine snega. Nič ni v naturi takega*, kar bi bolj kakor vrema dražilo v človeku preroški dar, obenem ">d tudi ni napovedovalca bodočih dogodkev in pojavov ki bi se tako pogostokrat mot.i kakor vremenski prerok. Od kraja smo s? bali, da letos ne bomo deležni prave zim* in zlasti, da bomo ostali brez snega, ki ga zemlja r-ujno potrebuje, da se pripravi na novo pomiad. Zdaj ga imamo že več ko dovolj.
V noči od sobote na nedeljo se je oela odeja toliko dvignila, da so morali plugi vnovič na ulice in ceste in da so bili dclav. ci ves dan zaposleni z urejanjem prehode in križišč. Padlo je toliko snega, da ga je
V	nedeljo popoldne ob pol 15. so številni prijatelji, znanci, tovariši in bivši učenci spremili na poslednji poti z Zal na pokopališče pri Sv. Križu profesorja Rudolfa G^oglja, ki je bil po hudi bolezni v petek zvečer preminil v šlajmerjevem domu.
Pokojni se je rodil 29. marca leta 1880. v Ljubljani. Bil je starejši brat upokojene učiteljice ln pesnice Marije in predlanskim umrlega prirodoslovca docenta dr. Pavla Grošlja. Srednjo šolo je dovr&i v Ljubljani, uru .erzo pa na Dunaju, kjer je tudi opravil diplomski izpit iz matematike, fizike in psihologije. Vse do upokojitve je kot profesor služboval na ljubljanski klasični gimnazij.
V	prvi svetovni vojni se je kot nadpo-ročnik boril na ruski fronti, bil je nevarno ranjen in nato dve leti vojni ujetnik v Ruahji, kjer so mu odrezali desnico. Toda živahni častnik-profesor se je brž navadil gladko in lepo pisati z levico (prizadevanja pri tem vežbanju so mu prinesla izkušnje, d* je bil pozneje dolga leta izvedenec za pisavo pri ljubljanskem sodišču) in navzlic hudi poškodbi in trpljenju med vojno ni izgubil svojega prekipevajočega humorja. Prav do zadnjih dni je kaj rad obujal spomine na doživljaje v ujetniškem lazaretu.
Rudolf Grošelj jb bU zelo nadarjen Človek z izrazitim smislom za opazovanje in oponašanje. Imel je tudi izreden spomin. K« se je v marcu leta 1918. kot izmenjani Invalid vračal v domovino, bo mu tovariši ujetn'ki Izročili deset pisem za svojce, ki naj hit jih pretihotapil čez mejo. Na obmejni postaji pa so Grošlju hoteli vsa ta pisma konfiscirati. Izprosil si je eno uro odloga, se medtem vsa dolga pisma naučil na pamet, jih teden pozneje narekoval na Dunaju strojepiski Rdečega križa in jih nato odposlal na posamezne naslove
Genialni in čudaški matematik Rudolf Grošelj, ki so mu bili učenci, ker Je zlasti pri predavanjih lz psiholoije rad ponovno za primero postavljal otočje F*idži, nadeli Saljiv0 ime >Fičlc, je bil prav gotovo eden najboljših slovenskih srednješolskih učiteljev svoje stroke. Kdo ie Ae znal tako dostopno in jasno razlagati težko tvarmo, kdo je še s tako vnemo in spretnostjo prikazoval fizikalne po'zkuse, kdo Je še tako pravično — po točkah — ocenjeval matematične naloge. Znal pa je tudi zabeliti svoja predavanja z duhovitimi dovtipi, kadar se Je jezil in grajal, je bil dobrodušno originalen, ter je — kakor je bil samosvoj poeebnež — marsikdaj v pravem trenutku pokazal svoje preprosto plemenito srce. V dveh Izvestjih ljubljanske klasične gimnazije je objavil svojo tehtno znanstveno razpravo »Webrov pslho-fiz'kalni zakon ln njegov relacijsko-teorejični pomen.«
Pokojni »Fiči« je bil tudi zelo muzika-llčen. K© Je imel še obe roki, je jako navdušeno ubiral tamburico in ob njej prepeval poskočne popevke. Kot samouk je lepo igral klavir. Rad je sedel k tipkam tudi Se, ko se je kot invalid vrnil iz Rusije.
Iskreno je ljubil veselo družbo, v kateri se je uveljavljal s svojo šegavostjo, duhovitostjo in humornostjo. Nešteto njegovih bistrih domlslie, dovtipov in besednih iger kroži po našem mestu Omenimo naj samo verze, a katerimi je pred leti hudomušno oerflbflirai dadalzem v naši poeziji:
Večnost na klavirju črne tipke zbija...
Moja duSa tarokira z davnimi spomini.
Na drevesih vlada krali.
Kaj s!, človek?	#
NIČ. Atom. Nirvana...
Wlo tudi za smuko preveč, čeprav ljubitelji zimskega športa niso hoteii zamuditi prilike in so tudi včeraj pohiteli v okolico. Včeraj popoldne se je hkratu začelo južia, da je poDC-kod že kapljalo od streh. Čez noč pa se je ozračje vnovič ohladilo, a celi snopi debelih sveč visijo od žlebov. Davi je še zmerom po malem snežilo, v dopoldanskih urah pa so se snežinke močno zgostile in so padale z redko vztrajnostjo. Vse kaže, da smo sredi prave zime.
če bo v tempu, kakor smo ga doživeli danes v dopoldanskem času, snežilo daljo, se moramo bati Nevšečnosti v prometu. Zaradi preobilice snega so nastale okvare na električnih vodih in snoči je bila Ljubljana eno uro brez luči. Vodstvo mestne elektrarne pa je z intervencijo poskrbelo, da je okrog 21.15 prišlo omrežje spet v red.
A take in podobne nam bo nemara reSil pozabljenja Fičijev bivši dijak in prijatelj zadnjih let, igralec in režiser Franc Lipah.
S temi vrsticami pa želimo ob svežem grobu profesorja Rudolfa Grošlja samo skromno ugotoviti, da nas je za vedno zapustil mož, ki bo po svojem delu in dovtipu Sa dolffo živel med nami.
Lahka mu domača žemljica!
Prei. Vasilij Nikitin f
Ljubljana, 9. febr.
Preteklo soboto je umrl eden izmed stebrov naše tehnike, profesor Vasilij V. Nikitin. Pokojnik je vodil stolico za mine-
ralogijo, petrografljo tn rudarsko geologijo. V teh strokah Je bil izredno podkovan ter se Je s svojim delom uveljavil ne samo doma. temveč je užival dobr0 ime tudi v svetovnem znanstvenem svetu. Poseben sloves si je pridobil z delom na izpopolnjevanju Feodorovl j enega načina mikroskopskega prelskavanja mineralov. O uspehih svojega dela je objavil Številne članke ter končno posebno knjigo. Več del je posvetil tudi raziskovanju rudlšč in kamenin svoje druge domovine prt nas.
Profesor Nikitin se Je rodil leta 1867. v Petrogradu, kjer je tudi končal svoje Študije kot rudarski inženjer. Po uspešnem ^znanstvenem mzlskavanju ln praktičnem
delu po vsej RuAJl se je leta 1900. vrnil na Rudarski 'nstitut v Petrogradu, kjer Je bil leta 1907. izbran za rednega profesorja. Nekaj let je vršil tudi dolžnosti rektorja. Leta 1922. se ,1e preselil na poljsko, odkoder je leta 1926. prišel v Ljubljano kot pogodbeni redni profesor za ml-neraloo^jo in petrografijo na rudarskem oddelku naše univerze.
Vsa ta leta je neutrudno posvečal znanstvenemu delu in vzgoji rudarskih nze-njerjev. Po smrti profesorja K. lechnerja je vse delo v institutu slonelo na njem. Ves čas. ki mu je preostajal od obilnega dela s predavanji !n vabami iz svojih predmetov, je posvetil vzgoji svojih učencev, ki so ga ljubili kot dobrega oc»ta. Svojih učencev pa m izpopolnjeval saino v roodln'h strokah, temveč je v "TKerr, osebnem stiku z niimi stremel tudi za tem, da bi vzgojil dobre značaje. Za to *voje vztrajno in neutrudno delo bo užival trajno hvaležnost ln h'ag spomin pn svojih tovariših in učencih.
Na zadnji poti bodo prof. Vasillia Ntkl-tlna spremili v torek ob 14. Is kspele sv. Nikolaja na 23 lah k Sv. Križu, žalujoči sopr~g' in vnuku izrekamo r.~š? globoko i sožalje, blagega pokojnika pn bomo ehta-! nili v svetlem spominu.
>JUTRO« St. 32.
4
Itoret, 10. IL 190
ženska m materinstvo
Znam dunajski zdravnik za otroške bolezni. prof dr. Hamburger, je imel te dni zanimivo predavanje, pravo opravičilo žensk, ki jim moška kritika oč.ta najrazličnejše napake pomanjkanje logike in druge »ženske slabosti«. V svojem predavanju »Materinstvo« je dunajski učeniak pokazal, da je moč ženske baš v njen: povezanosti z naravo, v njenem podzavestnem znanju Baš to. kar moški pogostoma očita ženski, njeno malo zanimanje za vprašanja abstraktnega mišljenja, lahko postane nevarno njenim prvobi*n:m nalogam. če bi se hotela truditi, da bi posnemala moškega. Emancipacija, pozna in malo slavna cvetka prosvetliene dobe. ii je zasula marsikatero naravno sposobnost. Številke o nazadovanju r.iene sposobnosti za dojenje iz vseh dežel, kjer je žensko gibanje zavzelo večji obseg, govorijo razločen jez;k. Gotovo je. da je civHizaciiski napredek ustvaril celo vrs-o tipičnih ženskih poklicev, ki ne bodo izginili tako kmalu ali pa sploh nikoli. Paren tega bo zahtevala že velikanska naloga evropske obnove po vojni za dolfro dobo sodeTovan^a žensk v ne':a+erih mošk;h delovnih pod-ročiih. Da se pa žensV^ pri tem ne bo odtujila svoji najvažnejši in najlepši nalogi, m?+erinstvu, bi morala biti naša glavna skrb.
Moški so izumili pojem »ženskih slabosti« in temu se ne smemo čuditi. Tudi nas ne more presenečati, da so pri tem sodelovali nekateri znameniti filozofi, kajti samo neki način teoretskega mišljenja je lahko or:.šel do zaključka, da ženske lastnosti niso obenem naravne in tudi smiselne lastnosti v biološkem pomenu. Da je tako zvana ženska nelogika pogostoma brezpogojno logična, je pokazal v nekem drugem predavanju o ženski duševnosti docent princ dr Auersperg. Nekega dne je prišla v njegovo ordinacijo mična mladenka, češ »pomagajte mi, gospod doktor, moj zaročenec pijančuie«. Izkazalo se je, da je bil ta zaročenec že starejši moški, ki se res ni mogel odpovedati alkoholu. Da bi se ločila od tega moškega, kakor ji je priporočal zdravnik, o tem ni hotela nič slišati, vzela pa je zdravljenje svojega izvoljenca sama v roke in je imela pri tem tudi uspeh. Čez nekaj časa pa je prišla znova do zdravnika ,in sicer tokrat s prošnjo: »Pomagajte mi, gospod doktor, moj zaročenec ne pije več!« Sedaj je imel zdravnikov nasvet več uspeha, neenaka dvojica se je ločila, vsak izmed njiju si je našel drugega tovariša oziroma družico in živi sedaj zadovoljno ter srečno. Po nabiranju normalne logike je videti zadržanje mladega dekleta popolnoma nesmiselno. Natančnejši pogled v stvar pa je pokazal sledeče: Zavoljo težke bolezni obeh svojih starišev je bila mladenka že zgodaj prisiljena, da ju je negovala in po drugi strani vodila njiju trgovino. Dolga leta ni poznala ničesar drugega nego pomaganje.
Ko so ji starši umrli, si je nagonsko iskala drug objekt za svoje nagnjenje do negovanja in je zadela ob zaročenca pijanca. Ko je ta moški prenehal piti, ji je postal brezpomemben — saj je ni več potreboval kot pomočnico!
Tudi če govorimo o ženskih srcih, mislimo pri tem pred vsem na duševna področja A tudi s stališča anatoma se da o tem mnogo povedati, kakor je pokazalo neko tretje predavanje, ki ga je imel dunajski zdravnik, prof. dr. Risak. Tako je
žensko src« povprečno a N f lažje od srca enako velikega moškega. Nihanja ▼ krvnem tlaku in utripu so pri ženskah češča nego pri moških, dalje potrebuje
žensko srce pri težkem telesnem delu daljši čas za prilagoditev nego moško srce. Navzlic temu pa zmogljivosti ženskega srca ne smemo podcenjevati. Neke vrste težkih srčnih napak so pri moških dosti pogostejše nego pri ženskah. Posebnim nalogam materinstva se je žensko srce prilagodilo v obsežni meri. V času, ko mora oskrbovati istočasno krvni obtok bodoče matere in nerojenčka, se poveča. 2enskam, ki so bolne na srcu, pa je v tem Času potrebno seveda posebno varovanje.

M
ia povzročila skoro tvljansko vojno
če drugje umrejo bogati ljudje in se njihovo imetje razdeli med dediče, se finančni uradi tega po navadi veselijo, kajti znatne vsote pripadejo pri tem kot davek državni blagajni. Tem večje bi moralo biti tedaj veselje, če je imetje tako veliko, da odpade na državno blagajno več nego sto milijonov. Bolivijska valuta v svetu sicer ne netira bogve kako visoko, toda 113 milijonov bolivijskih pezov predstavlja vendarle skoraj 3 milijone dolarjev. Tolikšno vsoto je dobila namreč bolivijska državna blagajna po smrti znanega »kralja cina« Patina kot davek, ko se je njegovo imetje razdelilo med dediče.
Ta razdelitev pa je Imela majhno nadaljevanje, ki je bilo manj razveseljivo, kajti možje se niso mogli zediniti, kako naj se denar razdeli. Bolivijski parlament je sicer sklenil, naj pripade od 113 milijonov pezov po 20 milijonov pezov pokrajinskim upravam Oruruja, Potosija in Cochabambe, ki so denar nujno potrebovale za razna javna dela, toda bolivijska vlada je bila drugačnega naziranja. Po ustavi je upravičena odkloniti sklepe parlamenta in je v tem primeru tako tudi napravila, odločila je, naj se denar porabi za gradnjo cest ln železnic, dalje za vojaška dela, a del za kritje primanjkljaja v proračunu za 1.1942. Tedaj je nastal ogenj v strehi. Kritika vladnega sklepa je bila v omenjenih treh pokrajinah, ki so že 7. vso gotovostjo računale na parlamentarno določene jim milijone, tako huda, da je bila vlada prisiljena proglasiti nad vso Boliviio obsedno stanje. Svojo odredbo je utemeljila s tem. da so se pod pretvezo protestov proti vladni uporabi davščine lz dediščine cincvega kralja v Potosiju in Oruruju zgodile demonstracije ekstremističnega značaja. Proti nekaterim političnim agitatorjem je morala odrediti energične ukrepe, dalje je porabila priliko, da je ustavila neki tednik, ki
Carrl anssati, italiassi — Italijanski oklepni vozovi
giunti in Libia con i recenti convogli — ki so dospeli v Libijo v zadnjimi konvoji
ji je bil že nekaj časa trn v peti. Tudi pošto in brzojav je postavila pod cenzuro, in sicer pod vojaško. Vsi ti dogodki, ki utegnejo imeti še drugačno nadaljevanje, kažejo, da dediščina po kakšnem kralju čina ni vedno v korist javnemu redu kakšne dežele.
Drobiž
Kakor je sporočila portugalska vlada te dni, ji je bil za portugalsko kolonijo Angolo dovoljen poseben kredit v znesku petih milijonov eskudov, ki jih bodo uporabili za gradnjo novih vojašnic.
Pomanjkanje papirja v Libanonu in Siriji je imelo za posledico, da je tam v enem tednu prenehalo izhajati dvanajst dnevnikov.
V	Avstraliji so zapovedali zatemnitev vseh mest
V	Zedinjenih državah bodo omejili potovanja z železnicami, vojni transporti bodo imeli prednost. Kdor hoče potovati z letalom, pa mora že danes dokazati, da potuje iz kakšnega za vojno važnega razloga.
Na intervencijo nekega ženskega odbora je angleški zunanji minister Eden Izjavil, da uporaba angleških žensk za diplomatsko in konzularno službo ta čas ne prihaja v poštev. Stvar bodo proučili na novo po vojni.
Ameriški vojni minister Stimson je sporočil, da se polkovnik Lindbergh, ki se je javil po izbruhu voine z Japonsko, ne bo vrnil v aktivno službo pri letalskem orožju, temveč da bo poverjen s tehničnimi raziskavami nekega civilnega načrta, za katerega se zanima vojno ministrstvo.
Pošast iz jezera Nessa
Naši čitatelji se bodo še spamnjali velike senzacije, ki jo je zbujala svoječasno skrivnostna »predpotpna pošast« v škotskem jezeru Nessu. S oda j poročajo, da je morje vrglo na breg otoka Deeppals Hul-ma v Orkadih mrtvo pošast, o kateri menijo, da je istovetna s tisto pošastjo. Arheolog KirkwaJs, ki jo je proučil, je izjavil, da je bilo njeno truplo dolgo sedem metrov in pol, glava ji je bila polobna kravji glavi, pokrita je bila s luskami, a na hrbtu je imela tri velike grbe. Približno tako so svoječasno opisovali tudi pošast lz jezera Nessa. Vsekako ne opisuje zoolo-gija nobene žavali, ki bi se skladata s tem opisom.
Kino na peronih
Holandska železniška uprava hoče potnikom, kj morajo pogosto prav dolgo čakati na svoje vlake, ta ča3 napraviti kolikor mogoče prijeten. Izmislila gi je zato potujoč kjno, ki naj bi na posameznih postajah igral 20minutne filme. Kino so uredili v primernem železniškem vozu in ga bodo preizkusili najprvo na postaji v Ut-reehtu, potem tudi na drugih važnih postajah.	_
iz papirja
Na Danskem so izdelali novo gradivo, ki je sestavljeno v glavnem iz starega časopisnega papirja. Ta papir predelujejo s posebnim kepiičnim postopkom v material, ki kaže izredne lastnosti. Po£kusi so pokazali, da novo tvoiivo ne gori in da ga tudi voda ter vlaga ne uničujeta. Zdrži brez na_ daljnega temperaturo 300 stopinj in celo zažigalne bombe ga pri poskusih niso mogle spraviti v plamene. Iz tega tvoriva nameravajo izdelovati v prvi vrsti hiše.
Obnovite naročnino!
Imharco di priglonieri brttannici — Vkrcavanje tetirtlB
■letnikov
in un porto delFAfrica settentrionale — v nekem pristanišču severne Afrike
Reševalna barva
Vojna na morju je pokazala med drugim, da se marsikateri mornar ali potnik s potopljene ladje ni mogel rešiti samo zavoljo tega, ker je bil prisiljen plavati v temi in mu je bilo nemogoče razločiti v njej reševalne čolne. Ze prej so mislili na to, da bi prepleskali ladje s svetlikaj očimi se barvami, toda doslej niso mogli izdelati nobene, ki bi je morska voda v najkrajšem času ne uničila.
Zato je zbudila v strokovnih krogih
mnogo zanimanja vest, da je nekemu ko-danjskemu inženerju uspelo po večletnih poskusih izumiti barvo, ki se izredno močno sveti in je praktično neobčutljiva za učinke morske vode. Poskusi, ki jih je napravila neka velika brodarska družba s to barvo, so bili tako uspešni ,da bodo na Danskem v kratkem vsi reševalni pripomočki od čolnov do boj in reševalnih pasov prepleskani s to barvo.
Vojne in mirne dobe
Ali veste, koliko let miru smo imeli na zemlji v zadnjih 35 stoletjih ali točneje v 3521 letih? Neki monakovski učenjak si je vzel čas. da jih je seštel in je pri tem ugotovil, da je človeštvo v vsej tej dolgi dobi, ki predstavlja zgodovinsko dobo sploh, uživalo samo 268 let miru ali 8 odstotkov vseh v poštev prihajajočih let. V ostalih 3253 letih so se ljudje kakršnih koli kotov zemlje, v Evropi kakor v Ameriki, v Afriki ali Aziji čutili dolžne, da se pobijajo z bati ali sulicami, meči ali puščicami, puškami, strojnicami ali topovi. Učenjak je šel še dalje in je izračunal, da je 78 odstotkov vseh vojn, kar jih je doslej bilo, izbruhnilo v tretjem ali četrtem tro-mesečju v letu.
Švedski losi
V času. ki traja približno teden dni in ko smejo na Švedskem loviti »kralja nordijskih gozdov«, losa, so lansko leto ustrelili 13.306 teh živali Predlansko leto jih je bilo 8725. leta 1939. pa 8916 Vzrok da se je število ustreljenih losov tako povišalo, tiči predvsem v racioniranju mesa. ki so ga uvedli na Švedskem. A navzlic temu stalež švedskih losov ne bo trpel, kajti v zadnjih desetletjih je postajal čedalje večji. Največ živali so ustrelili v Srednji Švedski, kjer je tudi največ losov.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Ali sem res dovolj dober zate?« je vprašal, ko sta izmenjala prvi poljub.
»Ne,« je odgovorila odkrito in z mičnim nasmeškom, »toda predober si mi za druge!«
»Tako radi bi, da bi vam dal predujem na plačo? Kaj pa, če nocoj umrjete?«
»Gospod ravnatelj — jaz sem sicer ubog,
toda pošten človek!«
•
Naivno dekle je občudovalo topničarja:
»Kaj, ostroge tudi nosite?«
»Seveda.«
»Tudi takrat, kadar niste na konju?«
Topni čar je odgovoril:
»Gotovo da, saj nosite vi vendar tudi peresa, na klobuku, pa ne ležete jajc!«
Ženska policija v Bolgariji
Ravnateljstvo bolgarske policije je sprejelo v službo kot policistke 105 žensk. To število ni dokončno, temveč se bo postopno zviševalo.
ANEKDOTA
Dva ruska aristokrata sta se vozila pred svetovno vojno na Riviero. 2e v naprej sla se veselila užitkov, ki so ju tam čakali, zlasti pa razburljivega doživljanja baka-rata v igralnici. Vožnja je bila do' ;a in ju je začela končno dolgočasiti. Skli«Ula sta, da si ga bosta krajšala s kartami. Eden izmed njiju je imel francoske karte pri sebi, začela sta igrati »chemin«, to preprosto različico bakarata. Starejši izmed obeh plemenltašev je imel srečo, dobival je in dobival, na zadnje je priigral ves denar, ki ga je imel mlajši s seboj, razen tega pa kup majhnih listkov, ki so predstavljali zadolžnice. Okrog polnoči je mlajši prosil še za eno uro revanšne igre. Toda v tej uri so njegovi dolgovi samo narasli. Predlog, da bi igrala še eno uro, je starejši igralec, ki je bil očitno utrujen, odklonil. Hotel je spat. Ker pa njegov obupani tovariš ni popustil, je dejal končno nevoljno:
»Lepo. naj bo, toda napravila bova takole: Jaz grem spat, ti pa, če hočeš, lahko nadaljuješ igro. Igraj tudi namesto mene. Chemin je na zadnje hazardna igra. Moj prijatelj si in obenem gentleman. Imam popolno zaupanje vate.«
S temi besedami je zlezel na ležišče spalnega vagona, voščil lahko noč in zaspal. Mlajši pa je začel spodaj vneto mešati karte in je igral za oba.
čez kakšno uro je starejšega streslo lz najboljšega spanja. Ves prestrašen je planil pokonci: »Kaj se je zgodilo?«
»Oprosti, da te motim,« je menil njegov prijatelj. »Hotel sem ti samo povedati, da sem pravkar priigral vse svoje dolgove in izgubljeni denar. Povej, ali hočeš, da igram dalje?«
VSAK DAN ENA
»Zakaj se dobremu Korenovemu dov-tipu nisi smejal?«
»Moža ne morem trpeti. Smejal se bom doma!«
Kalturni pregled
Spominu dr. Vladimira Foersterja
S Foersterjevfmi sem se razmerama zgodaj spoznal. Ne glede na to, da je bil stari Foerster poleg Gerbiča naš prvi učitelj petja, sem z njim stopil že v svojih dijaških letih v ožji, četudi bolj hipni stik, ki me še danes navdaja kot ljuboveseli spomin lz moje pisane mladosti, v kateri sem se loteval vsega mogočega in nemogočega. Nekoč med pevsko uro pri Foersterju pa me je bil »izdal« hudomušen sošolec in sopevec, ko je oče Foerster ravno med pevsko pavzo sedel pri harmoniju in sam zase nekaj fantaziral, češ, da je med nami neklo — tu je pokazal name —, ki tudj hoče »skladati«. Foerster se je široko zasmejal proti meni »Kje imaš kaj?« Jaz pa, ki sem imel v svoji notni knjižici napisano neko že v »Zadrugi« po kritiki raztrgano koračnico kot moški zbor, — ne bodi len — pomolim dotično reč. Foerster začne takoj poskušati mojo pevsko »koračnico« na šolski harmonij. Zaigra nekaj taktov, pregleda v hitrici še nadaljnje note, se še bolj glasno zasmeje in mi reče; »No, dobro, zdaj pa samo poišči še tak zbor po svetu, da bo tvoje note — pel« in mi da mojo notno knjižico nazaj, na veliko veselje poslušalstva. Ker sem bil še vodno pod vplivom tuša. ki sem ga dobil nedolgo pred t«n v »Zadrugi« el našega glasbenega ©cenjevalea. ai	do*tti
storil iz tega, a sem pri »ebi skJsnil da se ndk<5ar več ne polotim takih smelih poskusov brez potrebne teoretične podlage in sem se vato vpisal v Glasbeni Mat'cj poleg Uaviria še v — harmonijo. Do kakega
resnega skladanja pa nisem več prišel, ker me je med tem zalotila — univerza in zajelo dunajsko dijaško življenje; v njem pa je marsikaj — utonilo...
Toda s Foersterjevimi in prav posebno s papanom Foersterjem sem kaj kmalu zopet stopil v ožji stik. Bila so leta, ko so stari Forster in njegova gospa, ter zdaj pokojni Vladimir zahajali na vse pomembnejše koncerte v Filharmonično dvorano in sem se njim prilružil. Mlajši Jaroslav je bil na Dunaju med tehniki, ki sem toli-krat zahajal med nje, in je bil zato nekak moj »sošolec«. V tej zvezi se spominjam papana Foersterja, ki je bil tudi šaljivec ko je dejal nekoč proti meni: »Prav je, da ste jurist kakor jaz in Vladimir; kar vesel sem, da ni noben mojih sinov postal medicinec. Juristi so le manj nevarni ljudje kov medicinci; juristi delajo školo kvečjemu na — premoženju, ki se da nadomestiti, medicinci pa vzamejo človeku zdravje in življenje, ki se ne da vrniti...«
V onih časih so vsakega, ki je hodil v Filharmonijo, gledali nekoliko postrani. To I a tedaj so se ustavljali v Ljubljani in Koncertirali edino le v Filharmonični družbi — Sarasate, Kocžalski, Carenno, Bur-meeter, Kubellk, Hubermann in toliko drugih svetovnih ametn kov. Stal al pred alternative: »fe jih najbrl Rikefc v Uvljsnju r tč ne bat al MM la e«val. «34 p* riakrai kritike malenkostnih duS, ki niso mogle pejmiti, kaj je to čisti glasbeni interes . . Odločil sem se za prvo in tako imam danes osr^pujočo zavest, da som v družbi s
Foersterjevimi in še par slovenskih muzl-kalnih Ljubljančanov čul Sarasato in nepozabno Carenno, po kateri mi je ostala v spominu kot njej enakovredna edino le še Francozinja Blanche. Koliko pa je bilo tedaj med ljubljansko inteligenco tak h, kj bi jim bili koncerti res duhovna potreba! Kako majhen procent srednješolcev se je posvečal tedaj v Glasbeni Matici kakemu serioznemu instrumentu! Skoro na prste jih seštejem. (Od vseh 70 maturantov obeh razreiov nas ni bilo niti 10.
Današnjih časov v tem oziru niti primerjati ne morem. Po vsakem takem koncertu smo šli s Foersterjevimi skupaj kam na kozarec piva in še zdaj se dobro spominjam, v kakšnih superlativih sta govorila stari Foerster in Vladimr o Terezi Carenno, in prav tako, kako sta skritizi-rala igro tedaj še tako mladega Koczal-skega, ki sem ga pozneje tako dozorelega, dovršenega, navdušeno poslušal skupaj z Vladimirjem po več ko 40 letih zopet v isti povečani dvorani, vzbujajoč osrečujoče spomine na one čase... Tedaj bi za vso na svetu ne bil hotel, da ne bi bil nekdaj poslušal tudi mladega Kocžalskega.
Kakor je postal oče Foerster znameniti slovenski skladatelj, tako se je sin Vladimir uveljavil kot tehten kulturni lelavec, predvsem kot glasbeni kritik, ki je poleg gledališke kritike o operi poročal v »Zvonu« o vseh koncertih in pisal ocene o vseh slovenskih skladbah, zla st: o Lajovicu. kateremu je napovedoval zmagovit pohod Kot glasbeni kritik pa je priobč i toliko oeen skooi reč kot salo desetletje da bi izpolnil lepo knjige. Treba samo prelistati »Ljubljanski Zvon« od leta 18©7. do 19C9. Leta 1909. je odložil gledališko kritiko za opero, katero je prevzela za eno leto moja malenkost, potem pa je »Zveni sploh
opustil gledališko kritiko za več let.
Čeprav je bilo glavno Vladimirjevo delo glasbena kritika, je tudi k ostal: literaturi prispeval svoj tehtni doprinos. Spisal je za »Zvon« (1897) prvo temeljito študijo »Dekadenca, nova literarna smer«.
—	že tedaj se je začelo naše kulturno nebo počasi temniti z raznimi -izmi ki so se. razbohotili prav v našo dobo. Doktrinarjem je zagodel že Cankar svojo pesem v »Beli krizantemi«, v novejšem času pa jim je svoje povedal tudi Juš Kozak ... Foerster označuje dekadenco kot »naturalizem na znotraj, a Tavčar je v neki polemiki govoril o »seciranju duš« ... Cankar je po-gazil vse doktrine in teorija s svojim zmagovitim dolom, ki ga ni dal spravljati pod rubrike a, b, c... Vzporedno z borbeno naturo zmagovalca Cankarja je vstajal na obzorju lik umerjenejšega, a tuli zmagovitega Župančiča...
Tako zvana dekadcnca je bila tako nekako via taci odpravljena do — nast« pa »treh« — bolj žalostnih — »labudov« in njihovega kratkega življenja. Kljub temu, da so našli — prav kakor neka druga panoga, istega svojega pokrovitelja,
—	jim le-ta življenja ni moge lpodalj-šat:.,. Edini Tavčar je tedaj nastopil s svojim sarkazmom, sicer je vladal med in nad vsemi vrhovi — mir... Toda, dočim je Tavčar virtuozno napisal — satiro, je Foerster podal temeljito študijo, pod. prto z odličnimi prevodi iz svetovne literature. na podlagi katerih je prišel do avo_ tega sicer apornega zaključka, čefl. da js dekadenca aicar »naturalisem t p*iholoft<ci umetnosti«, ki jo pa ematra — »aa tr<-dek velikih mest, tistih velikanskih središč kulturnega in pa tudi gmotnega kom. forta«.
Z zdaj pokojnim Vladimirjem me je živ-
ljenjska pot tudi sicer zgodaj pripeljala skupaj ne- le kot študenta, ki sem z njun nekaj mesecev (zaradi pomanjkanja tako zvanega »žepnega denarja«) seveda ko* navadni pisarček služil v isti pisarni, dok_ ler nisva potem zopet trčila skup na sodišču: on kot preiskovalni sodnik, jaz pa kot bore avskultant Vsa ta leta je bil tudj funkcionar S. P. D. ter je hodil rad tuoi v planine Tedaj sem imel čast in srečo spoznati dr. Vladimirja Foersterja kot sodnika, zlasti kot zapisnikar v kazenskem senatu, v katerem je bil ranjki Vladimir nekaj časa votant. Tedaj so sedeli na sodišču v teh senatih visoki gospodje in z njimi pri vseh svojih pravicah, ki so bile za. vse enake, marsikdo ni hotel priti v prev>_ liko — recimo — nasprotje... Ranjki dr. Foerster je svojo pravico z imponujočo ne-ustrašenost:"o in njemu lastno uglajeno grandeco uveljavil. Ako bi kot bivši zapis, nikar pri neštetih razpravah hotel biti ne-diskreten. bi lahko navedel primere, iz katerih bi zasijal svetli lik sodnika dr. Foersterja in bi spoznali, kdo in kakšen je bil moj stari mladostni znanec ln prijateij. Omenim samo, da je mladi dr. Foerster kaj kmalu odšel iz Lubljane na — Dolenj_ sko, kjer je bilo mesto za take in podobne značaje ...
Tudi pozneje sem imel priliko priti v stik tudi poslovno kot odvetnik z dr. Foersterjem kot sodnikom Bil je že predsednik civilnega senata v Novem mestu. Poleg širokega obzorja, ki ga je imel, fe bil med sodniki oni pravi gentleman. ki ni po. stal nikdar surov ln je sna! občevati kot tak ne it s zastopniki nego tudi s strankami. Ker je sam bil po mišljenju in vedenju plemenit, se tudi ni nikdar mogel pritoževati, da bi ga bil kdo — »seklral« in bi Ml kdo proti njemu nevljuden. Bil je vzor vsa.
#
Kronika
Naše cenjene inse rente opozarjamo, da sprejemamo oglase ta teden samo
do 12. ure.
Le osmrtnice lahko prevzamemo še do 13» ure.
*	Novi grobovi, v visoki starosti 74 let je v Log-u pri Brezovici umrla ga. Marija Kemškarjeva vulgo škandrovc. Blago gospo bodo položili k zadnjemu počitku v sredo ob 0 na pokopališče na Brezov o;. — 28. januarja je dotrpel svojo trnjevo življenjsko pot uradnik KID g. Dančj Cebulj. Začasno je bil pokopan na beograjskem pokopališču. — Za vedno je zapustil svojce Železniški uradnik v pokoju g. Franjo Bradah. Na zadnji poti ga bodo sprem. Ii v torek ob pol 15 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
* Smrt našega rojaka v beograjski bolnišnici. Po daljšem bolehanju je umrl v Beogradu uradnik g. Danimir Cebulj. Po rodu je bil iz Radovljice, dovršil je gimnazijo in pravo, nakar je stopil v domačem kraju v službo davčne uprave. Ob nekih občinskih volitvah pa je izgubil službo in je ostal 7 mesecev brez posla. Potem je dobil namestitev pri Kranjski industrijski družbi na Javorniku. Lani je dospel v Valjevo in v Kamenico (podgorski okraj), kjer so ga namestili pri davčni upravi, že od prej bolehen se je novembra prehladi) in se je v decembru zatekel v beograjsko bolnišnico. Žal je bila bolezen že preveč razvita in je letos 28. januarja izdihnil, star šele 42 let. Pokopali so ga v soboto, 31 januarja, na beograjskem katoliškem pokopališču. Zbralo se je mnogo rojakov. V slovo mu je spregovoril Cvetko Kristan lz Valjeva. Naj bo Dančiju Cebulju ohranjen lep spomin! Vdovi gospe Zori. ki je ostala v Valjevu sama z dvema otročičema, ln njegovi materi v domačem kraju naše Iskreno sožalje!
*	Smrt starega beneškega patricija. V Rhou pri Milanu je v starosti 77 let umrl beneški plemenitaš. grof Bortolo Giovanni Dolf n, ki je bi! po vsej Italiji znan po svojem političnem in socialnem delovanju. Več let se je mudil v Ameriki z neko ekspedi-oijo, ki je proučevala pokrajine Chaca, a ko se je vrnil in se za stalno naselil v Milanu se je živahno udeleževal političnega življenja. Bil je tudi plodovit p:sec in je zapustil mnogo zanimivih kulturno-zgodo-vinskih razprav. Muzejem v Benetkah in Milanu je poklonil nekaj redkih starinskih dragocenosti.
»IP)R©JA\«
kavin nadomestek odlično nadomešča
i
naše dosedanje vrste kavovin. ' j CDDmmmmmannnnnacimuii] i
*	Smrt pod tramvajskim vozom. Na vogalu trga Sassari v Turinu se je v soboto okrog 23. pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Starejši mož je šei čez tre, ne da bi se ! bil ozrl na levo in desno, prav tedaj pa j je pribrzel tramvaj in ga pcdrl. Reševalci j so sicer takoj prihiteli na pomoč, a bilo j je zaman, mož je na mestu podlegel poškodbam.
*	Leto dni potem, ki je bil proglašen za mrtvega, se je oglasil iz ujetništva. Družina Bor.attijevih v Firenci je po običajni poti pred letom prejela obvestilo, da je njihov oče, ki je bil na začetku vojne vpoklican kot grenadirski narednik, pade! junaške smrti na afriškem bojišču. Sporočilo je družini poslal Bonattijev poveljnik. Družina je iskreno žalovala za očetom in prav te dni je žena za obletnico njegove srartj naročila zadušn;co v cerkvL Prav ko so se sorodniki zbirali k spominskemu svetemu opravilu, pa je prišlo pismo od urada, ki pod okriljem Rdečega križa poizveduje za pcgrešanci in ujetniki, da je G:no Bonatti živ in zdrav m da se kot ujetnik nahaja v Egiptu. Lahko si msli-mo radost družine, ki je namesto žalostne zadušnice dala naročeno mašo spremeniti v zahvalnico Bogu.
» Sodobna misel v Italiji. V Ženevi je pred kratkim izšla knjiga izpod peresa prijatelja Italije dr. F. L. Muellerja, v francoskem jeziku pod naslovom »La pensee con-temporaine en Italie« (Sodobna misel v Italiji). Pisatelj se je v mladih letih mudil v Italiji, tako da je iz neposredne bližine doživel pohod fašizma ter prenovitev italijanskega političnega, gospodarskega in
kulturnega življenja, kj ju je fašizem prinesel. Dolga leta je z vestnostjo in vnemo proučeval življenjska vprašanja itali-jenskega naroda in je napisal 300 strani
o o ssežno knjigo.
•	70 milijonov lir za melioracijska dela v Dalmaciji. V zvezi z obš.rnimi načrti o gospoaarski povzdigi Italiji priključen.h dalmatinskih krajev je določena vsota 70 mJijonov lir za izvršitev nekaterih najpotrebnejših melioracijskih del. Oi izvršitve načrta si Dalmacija obeta znatnega izboljšanja kmetijske proizvodnje.
•	30 milijard kilovatih ur. Po Ducejevl odredbi je ministrstvo za javna dela sklicalo sejo pre Istavnikov vseh zainteresiranih panog, da se porazgovore o tretjem progi amu za zgradbo novih hidroelektrič-nih naprav, ki naj se izvrše do leta 1946. Načrt gre za tem, da se letna prozvodnja hidroeiektrične energije dvigne od 20 milijard na 30 milijari kilovaeiuh ur. V kratkem bo sklicana konferenca pristojnih kor-porac.j, da se program izdeia v podrobnostih.
♦	Konec vojnega stanja v štirih pokrajinah. S Kraljevim odlokom je bilo v soboto dne 7. t. m. v pokrajinah LUine, Gorizia, Trie6te in Pola ukinjeno vojno stanje, k: je bilo proglašeno ob pričetku vojne z bivšo kraljevino Jugoslavijo.
♦	Četrti sin mora v zaledje. Da ne bi posamezne družine izgubde nasielnikov, Je biio sklenjeno, da s« oprostijo frontne službe tisti preostali sinovi, ki so že izgubili več bratov. Ce je kaka družina izgubila v vojni že dva ah tri sinove, moia četrti brez pogojno v zaledje, tudi če bi sam še želel prostovoljno ostati na fronti.
*	Vse prijatelje lep-h knjig, ki jim te dni razpošiljamo prospekte za t^vet.,e iz domačih in tujih logov, prosuno, da bi nam čimprej od&ovorili, da bomo vedeli glede naklade Homerjeve Iliade v prevoiu p.osv. insp. Antona Sovieta, ki je že v tiskarni Kdor pa še ni dobil prospekta, ga lahko dobi v Mohorjevi knjigarni v LjuDljani na Miklošičevi cesti 19.
*	Zmerom več železnega pirita. Kljub vojnim razmeram se nahaja domača proizvodnja železnega pir.ta v prav zadovoljivem razvoju. Najpomembnejša ležišča se nahajajo v Toskani, ki premore kar 5 rudnikov, dalje v Ligunji, Pijemontu, na Belunskem, na Trentinskem in na Sardiniji. Ta industrija daje dragocene surovine predvsem za proizvodnjo žveplene kisline, stranski proizvodi pa se s pridom uporabljajo tudi v železarstvu.
Obnova evropske kinematografije. Nedavno je bila v Monakovem tretja seja mednarodne filmske zbornice, ki j: pripada poleg Italije in Nemčije še 14 drug.h evropskih držav. Zbornica ima dobršen del zasluge, da je konkurenca ameriškega filma, kakor poroča agencija Agit, iz Evrope za zmerom odstranjena in da evropska kinematografija z Itadjo in Nemč jo na čelu zmerom krepkeje uveljavlja svoje avtonomne pravice. V maimi se bodo pri centrali odseka za proizvodnjo, ki ima svoj sedež v Italiji, zbrali zastopniki odsekov za proizvodnjo, prodajo in izvajanje, da pretresajo najvažnejša ak;tualna vpraša-nja.
•	Izgled; genovskega pristan?š?a po vojni. Na pristojnem mestu že delj časa z živo vnemo proučujejo vsa vprašanja, ki se tičejo genovskega pristanišča, njej^vih nalog in razvoja po vojni. Med vprašanji, ki najbolj zanimajo pristaniško upravo ter gospodarske in tujsko-prometne ustanove mesta, je vsekakor ureditev potniškega prometa. Razvoj potniškega prometa preko Genove je že doslej dal prav zadovoljive rezultate, za kar gre zasluga predvsem vodilnim paroplovnim družbam, ki so si priskrbele potniške brzoparnike, opremljene z vsem kemfortom, kakršnega zahteva sodobni potn k. Genova je svoj čas dobila pomorsko postajo, kakršne jt vredno vodeče pristanišče na Sredozemlju. Prometne zveze med Genovo ter najvažnejšima trgovskimi, industrijskimi in prometnimi središč: v domačem in inozemskem zaledju so prav ugodne in so Se zmerom v razveseljivem razvoju. Kar pa se tiče tovornega prometa, ni dvoma, da bo polom britanskega imperija, nanovo usmeril transport premoga preko genovskega pristanišča. Gotovo je predvsem, da bo premog iz Nemčije in pa ie drugih dežel, ki so pod nemško kontrolo, spet z ladjami prihajal v Genovo. Leta 1938. — to je v zadnjem letu, za katero imamo statistične podatke na razpolago — je prišlo v Genovo 2 in pol milijona ton premoga, od katerega je bilo samo kakšnih 600.000 ton iz Anglije. Dovoz iz Anglije je bil že tedaj na drugem mestu; prvo mesto je zavzemal dovoz iz nizozemskih pristanišč, ki
je znašal nekaj ijad 762.000 ton. Iz Poljske je prišlo tedaj nekaj nad 412.000 ton, iz Belgije nad 116.000, iz takratne Nemčije pa nekaj manj ko 112.000 ton. Preostanek je prihajal od manj pomembnih inozem-1 skih dobaviteljev in pa iz italijanskih rudnikov na Sardiniji in na Zgornjem Jadranu, katerih proizvodnja je v stalnem porastu. Ko se bodo železniške zveze med Italijo, Nemčjo in premogovnimi ležišči severne Evrope še znatno izboljšale, bo pretežni del premoga iztovorjen v genovskem pristanišču, od koder ga bodo raz-važali v najvažnejša industrijska središča, v Ligurijo in drugam. Razen tega pa se tudi pričakuje, da bo italijansko trgovsko brodovje po vojni zavzelo mnogo večji delež v prometu premoga, kar ga prihaja v genovsko pristanišče. Leta 1938, so italijanske ladje uvozile v Genovo nad 2 milijona ton, angleške nekaj nad 280.000, grške pa nekaj manj ko 84.000 ton. Na dlani je, da se bo odstotek tujih ladij po vojni znatno znižal, nekai deleža, ki so ga doslej zavzemale angleške in grške ladje, pa bo pripadlo nemškemu trgovskemu bro-dovju. Nemške ladje so leta 1938. razto-vorile v Genovi komaj nekaj manj ko 10.000 ton premoga.
•	Pridelovanje sladkorne pese. Da poveča zanimanje za pridelovanje sladkorne pese, ki je zlasti v času vojne važna panoga v borbi za dosego avtarkije v prehrani, je fašistična Vlada, kakor je znano, med pridelovalci sredaie in južne Italije razpisala nagrado 10 lir za vsak stot sladkorne pese ali sladkomegga trs^ v proizvodnji leta 1942. Gojitev sladkorne pese je tesno povezana z razvojem vsega poljedelstva v severni Italiji. zlast; v Padski nižini. Površina, obdelana s sladkorno peso, je od zadnjega deset'eMn nrejšnje^a stoletja stalno naraščala, tako da je V letih 1932—35 znašala 86.701 hektar s pridelkom 2.964761 stotov sW-nria na Tpto. v štiriletk! 1936—39 že 134.752 ha s pridelkom 3.603 622 stotov sladkorla, leta 1940 na že 146.000 ha s 5,450.000 stoti sladkorja. V istem razdnbiu je tudi proizvodnja v ostalih pokrajinah Italije sorazmerno narasla in še stalno raste.
•	Bogat ribji lov. Iz Brescie poročajo o nenavadni sreči, ki so jo dož veli ribiči na tamošnjem jezeru. Ribič Mauro Ziliani je s svojim pomočnikom veslal vzdolž obale a ko je vrgel mreže, je naletel na tolikšen naval rib, da je moral poklicati še sosednjo barko na pomoč, pa še so se jim trga le mreže. Po kratkem naporu je spravil n č manj ko 300 kg »smrkeža« na breg. Tolikšnega plena ribiči v okolici že dolgo ne pomnijo.
!Z LJUBLJANE
U— Prireditev Nemške akademij®. V soboto je priredil Ljubljanski lektorat Nemške akademije pod vodstvom g. dr. Hillcja za obiskovalce svojih tečajev ln za povab-liene goste v kinu Matici revijo poučnih filmov. Predvajali so nekatere tehnično Izvrstno posnete ln za Ilustracijo sedanjega načina vojskovanja v Rusiji, v Afriki ln drugod zelo poučne reportažne filme, k! so med drugim pokazali tesno sodelovanje med Italijani in Nemci na vseh važnih bojiščih sedanle vojne. DrugI del prireditve je obsojal film, ld prikazuje s tehnično sijajno Izvršenimi posnetki splavljanje lesa z gora in drlo splavarjev. ki spravljajo les na Donavo in po nji delje na vzhod. PaMe film. k! prikazuje z živimi, učinkovitimi slikami zimsko el-f.pedieijo petorice drznih plezalcev na visokogorski vrh ln krasne smučarske partije, vzbujajoče občutek energije in vesele siproščenosti v zimski naravi. Filmi so vzbudili pri gledalcih upravičeno pozornost in priznanje.
u— Splošna boliišnlea v Ljubljani sporoča; Zaradi pravdnega opravljanja službe in notranjega dela se v zvezi z omejitvijo osebnega gibanja omeje obiski v sp ošoi bolnišnici na čas od 12. do 14. na k1 nikah pa ob sredah, sobotah hi ned'eljah od 13. do 14. ure.
u— Umetnostna ra/.stava bratov Vidmarjev. Občinstvo opozarjamo, da raz- j stavljeta slikarja brata Nande in Drago Vidmar svoja dela v galeriji Obe snel na Gosposvetski cesti št. 3-II. Zaiudi izrednega zanimanja je razstava olprta vsak dan neprekinjeno od 9. do 4. popoldne. Ker fco razstava odprta samo še ta teden, vabimo občinstvo, da si to zanimivo razstavo čimprej ogleda.
u— Večje število delavcev ln voznikov za spravljanje m odvažanje snega pot.e..uje mestno cestno nadzorstvo. Delavci naj se javijo ob 7.15, vozniki pa ob 7.30 zjutraj mestnemu cestnemu nadzorstvu v šentps-trski vojašnici na Vrazovem trgu. Voznki dobe na dan 80 L,
u— Strokovna nadaljevalna šola za nniet-ne in moške oblačilne obrii se je s P.u! preselila v poslopje ljudske šole v Zg. Ši-
ški, kjer se prične pouk v sredo 11. februarja ob 14. uri. Vsi učenci naj se ta dan z bero v šoli v Zg. šiški, kjer dobe podrobnejša navodila. Ta dan bo tudi vpsuvanje vseh onih vajencev, ki se Se niso vpisali lani meseca septembra. Vse obrtnike opozarjamo, naj v sredo napotijo vse vajence k začetku pouka in k vpisovanju.
Iz Novega mesta
n— Lep uspeh »Veselega teatra«. V petek je tretjič gostoval v Prosvetnem domu ljubljanski »Veseli teater« pod i-stvom g. Boža Podkrajška. '1'udi za u< stovanje je vladalo med Novomc^čani izredno zanimanje in so biie vstopnice za obe predstavi že dva dni vnaprej razprodane. Obširen spored je obsegal med dru-g m enodejanko »Dva mladoporočenca«, skeča »Kitajska vljudnost« in »Pijanec«, parodijo »Kje je moj klobuk?« in »Pod-oknico« s sodelovanjem Adamičevega jaz-za, med posameznimi točkami pa je mojstrsko in v splošno zabavo občinstva kon-feriral Božo Podkrajšek in igral Adamičev jazz. Igralci so odlično izpolnili svoje vloge in si je posebno Ljubiša Jovano-vič, ki je tokrat prvič nastopil na novomeškem odru. tfikoj pridobil simpatije novomeškega občinstva. Tudi Kovič, Ver-don k, Kovareva. Rasbergerjeva in Potušek so s svojim mojstrskim igranjem odlično zabavali občinstvo, posebno še Kovič, ki je v »Pijancu« dosegel višek umetniškega podajanja. Celoten spored se je odvijal brez vsakega odmora in je točka za točko dvigala vedno večje salve smeha. Tretji nastop »Veselega teatra« je ponovno prinesel v dolenjsko metropolo pristni sveži domači humor in izredno zadovoljil novomeško občinstvo.
n— Zaslužena kazen za pretepača. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati 241etni posestn ški sin Mi-kec Stanko iz Malega Slatnika. Obtožnica mu je očitala, da je lansko leto julija meseca pred domačo gostilno napadel Brulca Leopolda in mu s kolom prizadejal težke poškodbe na glavi in pretres možganov Obtoženec je odločno za n kal vsako krivdo, priče pa so potrdile, da sta se M kec in Brulc že pričkala v M.kčevi gostilni zaradi kolesa, ki je bilo ukradeno Brulcu in da je pred gostilno nato Mikec tolkel s kolom celo po že na tleh ležečem Brulcu. Sodnlk-poedinec je spozna! M kca za krive^ in ga obsodil na dva meseca strogega zapora in 1000 L odškodnine Brulcu giede ostalih zahtevkov pa se Brulc za vrača na civilnopravno pot. Razen gornje kazni pa mora M kec še od?edeti 10 dni zapora, na katere je bil radi žaljenja uradne osebe pogojno obsojen pred letom dni
n— Pazite na otroke. V Hrastovcu pr St. Rupertu se je smukala okol- štedilnika v kuhinji komaj leto dni stara krojače-va hči Sonc Marija. Nenadoma je otrok zaradi neprevidnosti prevrnil lonec kropa, ki se je izlil na nesrečnega otroka in mu przadejal po vsem telesu ze'o težke in nevarne opekline. Otrok je bil prepeljan v novomeško žensko boln!šnico kjer mu skušajo zdravniki rešiti življenje.
S Sp^dr-fe staferske
Zaprisega mladih nčifcljev v Ptuju. Kakor po drugih spodnještajerskih okrožjih, je bilo tudi v ptujskem nameščeno večje število mladih učiteljev in učiteljic, ki so dovršili usposobljenostni tečaj. Pred odhodom na službena mesta so bili zapriseženi na posebni prireditvi v Ptuju, na kateri je igral ptujski uč:teljski kvartet Izpregovorila sta jim okrožni vodja Fric Bauer in šolski poverjenik Erik Brandt
Za povečano dobavo premoga v Trbovljah. V hiši okrožnega vodstva v Trbovljah je bil sklican zbor obratovodij in poverjenikov delovno političnega urada. Okrožni vodja Eberhardt je med drugimi tudi prišel na zbor. govoril pa je vodja delovno političnega urada Hackel, ki je pozival k čim večji dobavi premoga. Reke! je, da niso odločilni stroji in kap dal, marveč ljudje, ki strežejo strojem in šele ustvarjajo kapital.
Frizerska združenja za Maribor-me«to in deželo kakor tudi za ptujsko okrožje so sklicala zborovanje za nedeljo 15. februarja v Mariboru. Mojstri se bodo posvetovali o svovh stanovskih zadevah v sedanjih prilikah.
Športni tečaj v Celju. He'matbund je nedavno izvedel v Celju drugi strokovni tečaj za voditeljice žen=ke in otroške telovadbe. Tečaj je vodila Greta Sterleto-va. Vodja športa in urada za ljudsko Izobrazbo pri celjskem okrožnem vodstvu je udeleženkam spregovoril o potrebi njihovega dela. Teča4rv'ce so v posameznih krajevnih skupinah že začele vežbati žene in otrolv.
Nemški jezikovni tečaji v Konjlrah. ki jih je po številu 12, imajo 430 udeležen-
str.msko izobraženega in nad vse taktnega sodnika, kakršnih ni na pretek ...
Toda ni možno prav ločiti človeka v dva dela, kajti kakršen sa kot človek, tak si tudi kot uradnik in sploh v službi: kdor n: nič prida človek, ni tudi nič prida kot poslovni človek. Glavno je ln ostane, da si — človek m to hočem pribiti: Vladimir Foer-ster je bil predvsem človek.. Ko vidim zdaj v duhu njegov lik le še kot — spomin, in če v tem spominjanju gledam na vse n.egovo dejanje in nehanje kot človeka, bivšega odvetnižKega kandidata, pozneje sodnika, kritika in sploh kulturnega delavca, mu moram izreči v spomin in opom_ bo najlepše, kar mu more kdo priznati preko groba: Bil je cel mož!
Dr. Jos. Cir. Oblak.
Iz živlienja Glasbenikov
Rossini in Beethoven
Veliki in srečni avtor »Seviljskega brivca« Gioacchmo Rossuii. se je mudil v decembru 1841 na Dunaju, kjer je sodeloval pri uprizoritvi svoje »Zelmire«. ki je dosegla v gledališču »An der Wien« močan uspeh. Ob tej priliki je prisostvoval izvajanju Beethovnove »Ero!ca« (3. simfonije), ki je napravila nanj izreden vtisk. še po mnogih letih jo je ohranil v živem spominu in je ta vtlsk toplo omenjal ob priliki pomembnega obiska. k1 mu ga je napravil VVagner v Parizu 1. 1860 v prisotnosti skupnega prijatelja Edmo^da MI-chotta ki je verno opijal dolgi, presrčni ln važni razgovor med obema velikima skladateljema.
Ko je v pomenku z Wagneriem nanesla beseda na Beethovna, se je Rosslnl spomnil Izvedbe Tretje simfonije in je vzkliknil:
»Ta glasba me je vzburila. Imel sem eno samo misel: spoznati tega velikega genij* in ga videti četudi samo enkrat. Pesnik Carpani, ki je bil pri Beethovnu persona grata, se je pri velikem mojstru tako trdovratno trudil za ta obisk, da ga je naposled pridobil; mojster je privolil in me sprejel.
»Ali naj priznam? Ko sem se bil vzpenjal po stopnicah, ki so vodile v revno stanovanje, v katerem je bival ta veliki mož, sem se bil moral potruditi, da sem obvladal svoje ganotje. Nato so se odprla vrata in sem stopil v nekak umazan bnog, ki je pričeval o hudem neredu. Najbolj' se spominjam, da je bil strop tik nad glavo ves raz»ran od širokih razpok, skozi katere je utegnil obilno namakati dež. Slike, ki jih poznamo, kažejo dovolj zvesto Beethovnovo obličje. Toda nobeno vrezilo bi ne moglo izraziti tiste nedoločne otož-uosti njegovih potez, medtem ko je pod gostimi obrvi žarel0 kakor na dnu kakšne dupline dvoje oči, ki so se kljub temu, da so bile majhne, zdele kakor da bi se rezilo dotaknilo človeka. Glas je bil sladak in nekoliko zamolkel.
Ko sva vstopila, je Beethoven, ne da bi se bil spočetka kaj prida zmenil za naju, ostal sklonjen nad tiskano notno polo, ki Jo je očitne popravljal Nato pa Je naglo-ma dvignil glav0 ln ml rekel osorno v dovolj razumljivi italljanšč ni: »Ah! Rosslnl! Ste vi, avtor opere »Seviljski brivec«? Čestitam vam: je Izvirna komična opera, Cl-tal sem jo s slastjo ln sem se zabaval s njo. Dokler bo obstojala italijanska opera, bodo njo uprizarjali. Nikar ne pišite kaj drugega nego komične opere; če bi hoteli uspevati v kakšni drugi zvrsti, bi samo delali silo svoji usodi.«
Carpan', ki me je spremljal, je v tej stvari takoj priskočil na pomoč in je na-p sal s svinčnikom ln v nemščini besede, ki mi jih je bil drugo za drugo prevedel: »Maestro Rossini je že zložil vrsto resnih oper: »Tancredi«, »Otello«, »Mojzes«, poslal Vam ji je bil še nedavno in presil, da j'h pregled: te.«
»Izrazil sem mojstru* — je nadaljeval Ross:n', — »vse svoje občudovanje njegovega genija in srčno hvaležnost za to, da mi je bil dovolil ta cbisk. Odgovoril mi je z globokim vzdihom in samo s tole besedo: »O, nesrečnež!«
Po presledku se je zanimal za gledal'-šča v Itahji ln za najslavnejše pevce; vpraša! je, aH se pogosto uprizarjajo Mozartove opere in aH sem zadovoljen z italijanskim pevskim ansamblom na Dunaju?... Nato mi jc še vošč:l dober uspeh z »Zelmiro«, vstal, naju spremil do vrat in še enkrat dejal: Predvsem delajte mnogo v tej obliki kakor je .Brivec'!«
Ko je Rossini na to Se podrobneje opisal muke, ki jih je bil občutil ob breiupnem moralnem ln materialnem stanju največjega simfonika, je pristavil: Ko sem stopal navzdol po stopnicah, me je tako prijel žalosten vtlsk, ki sem si ga b'l pridebil na obisku pri tem všllkem možu, da — misleč na njegovo aapuščenost in bedo nisem mogel zadi žati solz.
»Ah!« — Je dejal Carpani, — »saj sam hoče tako. Je odljuden, čudaški človek, ki si ne zna ohraniti nobenega prijateljstva.«
»še tisti večer.« — Je nadaljeval Rosslnl, — »so me povabili na svečano večerjo v hišo kneza Metternlrtta. Bil sem ves laz-burjen in tega obiska 'n od tistega tožečega vzdiha »nesrečnež«, ki mi je ostal
v ušesih, tnko da ce nisem mogel — to rad priz- "m — sprostiti v svoji notranjosti občutka zbegan"stl, ko sem spoznal, da me na tem odl čnem postanku v cesarski prestolnici srečujejo s tolikim spoštovanjem.«
potlej je avtor »Zelmire« v tej družbi obžaloval, da se tolik nj zanemarja »največji genij našega česa,« a je dobil enak odgovor, kakor mu ga je bil dal Carpani. Toda Rossin! ;'e edvr 11, da bi bila morala Beethovnova gluhnst vzbujati sočutje in da se mu ne zdi nič kaj dobrosrčno, če kdo poudarja njegove slabosti in čudaške lastnosti, videč v njih pretvezo, da mu nI treba prl^kčit' na pomoč. Dostavil je, da bi bili denar lahko zbrali med bogatimi rodbinami, vendar nI bilo nikogar, k! bi hotel podpreti njegov velikodušni predle g.
»Hotel sem zbrati,« Je dejal Rosslnl. »potrebna sredstva, da bi mu preskrbeli vsaj primerno staaovanie. A sem bil moral opustiti tudi ta predlog. Na splošno so ml vsi odgovorjali: .Premalo poznate Beethovna! Se tistega dne. ko bo postal lastnik kake hiše, lo bo prodal. Nikdar se ne bo mogel navaditi stainemu stanovanju, ker čuti potrebo, da vs°k'h Sest mesecev spremeni stanovanje, a vsakih šest tednov izmenja domačo deklo!«
PRAZEN IZGOVOR
—	Kaj 2e zonet hočete ImeO ca dan proeto. ker Je vaS oče bolan? To je v kratkem 4e tretji primer. Čudno!
—	Da. zares čudno. šef. TutB jaz sem že mislil na to, da morda moj stari simulira bolezen.
cev. Pripravljajo pa nov tečaj za 50 udeležencev. V Laurichovi usnjarni so se pričeli trije tečaji s 150 tečajniki. Prav tako je cestno gradbeno podjetje Granit priredilo 3 jezikovne tečaje.
V ljutomerskem okrožju so bili v teku januarja skklicani zbori po raznih podjetjih. Na zborovanjih so govorniki proučevali delavstvo o narodno socialističnem redu po obratih, o zvestobi do podjetja in o pomenu dela v narodno socialistični državi. Posamezni delavci in obra-tovodje so lahko govornikom stavili vprašanja, da so dobili potrebna pojasnila.
Nesreče. V Račah je zašel 201etni Jernej Horvat pri čiščenju mlina med valje, ki so mu odtrgali tri prste na levici. Nedaleč od svojega stanovanja v Studencih je padla 301etna tekstilna delavka Rozi-ka Kovačičeva in se nevarno poškodova-! la. Prav tako se je pri padcu ponesrečil ; 171etni srednješolec Ceček na Pobrežju.
Iz Hrvatske
Sprememba pravilnika o polaganju profesorskega izpita. V »Narodnih Novinah« je objavljena naredba o polaganju državnega profesorskega izpita. Dosedanje določbe so spremenjene tako, da se ukinja klavzurni del izpita in je glavna važnost položena na strokovni izpit Pri izpitu iz nacionalne skupine se je treba omejiti samo na slovnico in hrvatsko književnost ter zemljepis in zgodovino hrvatskih dežeL
Pripravlja se potniški prospekt. Kakor poročajo listi, je v tisku prvi potniški prospekt NDH Tiskan bo v finem bakrotisku z lepimi slikami in z zanimivim spremnim besedilom. Potreba takega prospekta se je oč tovala že od obstoja nove države.
Svečnica je na Hrvatskem še praznik. Po odloku predsedstva vlade na področju cele Hrvatske na Svečnico državni in samoupravni uradi niso poslovali. — Z me-rodajnega mesta se doznava, da se izdeluje zakonska odredba o verskih praznikih, ki bo skoro objavljena.
Skrajšan študij na medicinski fakulteti. Narodne Novine so objavile naredbo o skrajšanem študiju na medicinski fakulteti vseučil šča v Zagrebu. Pouk se skrajšuje na 4 leta, in sicer tako, da bodo slušatelji v vsakem šolskem letu vpisali namesto dveh pollletij po tri tromesečja. Vsako tromesečje pa bo polnih 10 tednov predavanj. Predklinični štud;j bo trajal 5 tromesečij, klinični študij pa 7. Izpiti se polagajo za vsak predmet posebej in se dele v tri skupine. Prva' skupina obsega fiziko, kem jo, biologijo, anatomijo, histo-logljo in embriologijo ter fiziologijo. Druga skupina obsega bakteriologijo. patološko anatomijo in histologijo, patološko fiziologijo, s farmakologijo in naukom o re-ceptiranju, notranjo medicino, otroške bolezni, dermatologi j o in venerologijo. V tretjo skupino spodajo k rurgija, ginekologija in porodništvo, oftalmologija, oto-rinolaringologija, psihiatrija in nevrologi-ja, higiena in sodna med cina.
Promet brzovoznega blaga med Zemu-nom in Zagrebom. Zar2di velikih zamud potniških vlakov na progi med Zagrebom in Zemunom, je ravnateljstvo hrvatskih državnih železnic odredilo, da se z osebnimi vlaki ne sme prevažati nikako brzo-vozno blago, niti vojaško, niti civilno. S temi vlaki se sme prevažati samo vojaška in civilna prtljaga, mleko in pospešeno brzovozno blago v teži do 50 kg
Sestanek hrvatskih zdravnikov. Preteklo soboto so se zbrali v Zdravniškem domu v Zagrebu hrvatski zdravniki na sestanek, kjer so razpravljali o aktualnih zdravstvenih problemih in vojni. Sestanka se je udeležilo veliko število zdravnikov iz Zagreba in bližnje ter daljne okolice.
Zajčje kože za vojake. Zaradi hude zime, ki že delj časa vlada po vsej Evropi, je zdaj državni tajnik v vojnem ministrstvu naslovil na vse hrvatske rodoljuDe prošnjo, da zberejo vse zajčje kože, iz katerih bodo izdelali topla oblačila za hr-vatrke vojnke. Kože nai se oddajo pri najbližjem vojaškem poveljstvu.
Naše «!Hlaliice
DRAMA
Torek, 10. febr. ob 14. uri: Voda. Izven.
Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Sreda, 11. febr. ob 14. uri: Rokovnjači. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol
Četrtek, 12. febr.: zaprto
Danes ob 14. url bodo Igrali po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol Vombergar-jevo tridejansko komedijo »Voda«. Težave okrog zgraditve vodovoda so podane na zabaven in nekoliko satiričen način. Človečke napake ln slabosti posameznih va-ščanov so vzrok, da vlada med njimi zdraha. Toda zvijače kiparja Janka Koprive, rešijo zamotana vprašanja in pripomorejo vaščanom do vodovoda. Igrali bodo: Gre-gorin, Cesar, Gale, Bratlna, Stupica, P. in V. Juvanova, Tiran, Simčičeva, Potokar, Rakarjeva, Presetnik. Lipah. Peček, Plut, Brezi ga r. Vertin, Košič, Orel. Režiser: Milan Skrbinšek.
Jutri v sredo bo ponovila Drama dramatizacijo Fr. Govekarja »Rokovnjači«. Predstava bo ob 14. url po znižanih cenah od 10 lir navzdol. Zgodovinska snov o razbojniški tolol, ki je živela leta 1810 v Kamniških planinah In je strahovala vso kamniško okolico, je znana iz novesti Kersnika in Jurčiča. Usoda rokovnjaškega poglavarja Nandeta in njeeov konec, tvorijo vsebino igre. V glavnih v'ngah Greeorln ln Cesar. Režiser: prof. Sest.
OPERA
Torek, 10 febr.: zaprto Sreda. 11. febr. ob 14. uri: Madame But-terfly. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol
V sredo ob 14. nrl bodo peli v Operi Puc-einijevo delo »Madame Butterfly« kot predstavo izven abonmaja po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Po jo: Heybalova, Franci, Spanova, Janko.
Uprava Narodnega gledališča opozarja gledališko občinstvo, da se bodo vršile v tekočem tednu v Drami ln Operi vse predstave ob 14. url Izven abonmnK In da bodo veljale zanje znižane cene. Občinstvo naj se poshr.l ugodnosti, Id mu omogočajo, da bo videlo del predstav lz tekočega repertoarja po znižanih cenah. — Gledališka dnevna blagajna v operi fe odprta vsak daa od 10.SO do IS.SO dom»dne, popoldne pa od 15. do 1«S0 ure. Kr.dar so vršijo predstave. p«v»v'e blagajna vedno že pol ure pred začetkom.
Nuovo rltrovato scientifico
UN MEDICAMENTO CHE ARRESTA LA CADUTA E FA RICRESCERE I CAPELLI Richledetelo contro vaglia di LIRE 64 (spe-dizione in assegno L. 2 in piu). Opuscoio illustrato gratis a richiesta. — Cercasi con-cessionario esciusivo.
tfoišifani^
Nov znanstveni Izsledek
ZDRAVILO, KI ZASTAVLJA IZPADANJE IN POSPEŠUJE RAST LAS Zahtevajte ga potom nakazila LIR 64 (po-šiljatev po povzetju L. 2 več). Na zahtevo ilustrirana brošura gratis. — Iščemo generalnega zastopnika.
ISTITUTO SCIENTIFICO MODERNO — MILANO, Corso Italia 46 — Tel. 37178
f O B 1
Table-tenis Igramo...
Turnir SR Slavije je imel močno zasedbo in ticbro
organizacijo
Ljubljana, 9. februarja
Kar pred tednom dni ni uspelo Mladiki, k; se je pripravljala za izvedbo tableteni-škega turnirja za mcštva je v splošno zadovoljstvo opravila SK Slavija s svojim I. table-teniškim turnirjem v prostorih Miadike na Kodeljevem.
Dvoranica Mladinskega doma, ki nam pri zadnji podobni prireditvi ni nudila najbolj pravega športnega okvira, je bila to pot kakor prenovljena. Obe igralni mizi sta bili strogo ločeni od prostorov za gledalce, luči in zraka je bilo največ, kolikor ga je mogoče spraviti v one prostore in tudi še nekatere podrobnosti (table s pregiedom posameznih izidov itd.) so kazale, da so prireditelji in domačini posvetil tiud ioibfskpzrdgovcbfskpniamh posvetili tudi organizacijski strani prireditve vso potrebno pozornost Sodniški zbor je posloval dobro in tako je Slavija zapisala v svoje skromne anale nov dogodek, to pot v igrah z malo žogico ,ki dokazuje, da ta predmestni športni klub marljivo dela in vztrajno nadaljuje pot proti končnemu cilju.
Turnir je spet — zdaj, kar igramo ping-pong — zbral vse, kar kaj pomeni v našem table-tenisu in spet pokazal, da je ta športna panoga prav v zadnjem času pridobila mnogo dobrega naraščaja, ima pa že od prej nekaj odličnih predstavnikov. ki bi v danih prilikah lahko z uspehom pomerili svoje sposobnosti tudi z nasprotniki večjega slovesa. Razen Herme-žana Marinka so tudi v soboto in včeraj nastopili vsi ping pongarski »kanoni« iz Hermesa. Korotana in Mladike (vrstni red je abeceden!), pa tudi Slavija je utegnila že pokazati nekaj lepo napredujočih moči. Da je bila udeležba res močna. naj povedo tele številke: v moštvih 9, med juniorji 16. seniorjev 13 in povrhu še
četrtSInali
brez senzacij
Zmagali so favoriti v tekmah za italijanski pokal
Minulo nedeljo v Italiji — za spremembo in odmor po 15 zaporednih nedeljah — ni bilo prvenstvenega tekmovanja v borbeni diviziji in številna moštva so ta termin lahko porabila za počitek, mnogi njihovi igralci pa tudi za to, da so celili poškodbe ali mirili živce po več ko tro-mesečni neprestani borbi za točke.
Kljub temu pa tudi ta izrazito zimska nedelja ni bila brez nogometnega sporeda. Nogometna zveza je to nedeljo odmora določila za nadaljnjo etapo v drugi oficielni konkurenci, ki jo imajo vsako leto na sporedu najboljši in — druga leta tudi najagilnejši — nogometni klubi Italije, in sicer v tekmah za italijanski pokal (Coppa Italia). Po treh mesecih in pol — zadnje tekme te vrste so bile odigrane teden dni pred otvoritvijo sedanjega prvenstva ali natanko na dan 19. oktobra 1941 — se je v nedeljo sestalo zadnjih osem moštev, ki so prebrodila vse dosedanje ovire in se plasirala v četrtfi-nalno izločilno kolo. Med njimi — to ste lahko posneli iz ponedeljske izdaje našega lista — je bilo 5 pripadnikov divizije A, tri moštva pa so si utrla pot do pred-predzadnje odločitve tudi iz divizije B. Ko smo zadnjič pisali o tem tekmovanju, smo dejali tudi, da so bili pari razdeljeni tako, da je bilo samo do polovice negotovo vprašanje, kateri štirje izmed preostalih osmih kandidatov bodo lahko še nadaljevali tekmovanje v tej konkurenci. Pa še te maihne negotovosti so se končale brez senzacij!
Dogodki so potrdili napovedi ali — Izjemoma enkrat — tudi pravilo, da mora boljši na papirju zmagati tudi na terenu. Za obe drugorazredni enajstorici — Reggiano in Padovo — ki sta imeli nasprotnike v Milanu in Juventusu na igrišču favoritov, smo vedeli v nanrej. da ne bosta mogli ustvariti čudeža. Tretja drugorazredna garnitura iz Novare je tudi gostovala drugod, toda partner iz Mode-ne in član divizije A se vsaj na videz ni zdel dovolj močan, da bi mogli Novari prisojati mnogo računov na zmago. Tudi v tem primeru je obveljalo ime boljšega in tudi tretji udeleženec iz divizije B se je moral posloviti od nadaljnjega sodelovanja v tekmah za pokal. Najmanj napovedi se je nanašalo na srečanje med velikima rivaloma Venezio in Bologno. od katerih ie vsak na?topil s svojo slavo. Bologna je lanski prvak. Venezia je lanski pokalni zmagovalec. Bologna pa je v zadnjih prvenstvenih nastopih krenila z odlnrmmi koraki proti vrhu tabele, toda Venezia zavzema tretje mesto v tabeli in jo je v prvi polovici letošnjega tekmovanja zagodla že marsikomu. Kaj se je zgodilo? Venezia je spet pokazala svojo moč in po neoporečni zmagi Izločila Bo-ogno iz konkurence.
Izidi
Štiri tekme pretekle nedelje, ki so udeležence letošnjega pokalnega tekmovanja v Italiji skrčile na ožjo družbo štirih se-mifinalistov, so se končale takole:
v Modeni: Modena—Novara 2:0 (1:0);
v Milanu: Milano—Reggiana 6:0 (2:0);
v Torino: Juventus—Padova 1:0 (0:0) in
v Venezii: Venezia—Cologna 2:0 (1:0).
O poteku samem ni povedati mnogo, nič več skoraj, kolikor ne povedo že številke same. Modena je že od vsega početks zastavila vse sile za zmago in res tudi uspela — č'sto zasluženo. Reggiana se 1e že po prvih udarcih vrgla vsa na obrambo,
pri čemer je imela še dovolj uspeha do odmora, potem pa je prišlo, kar je moralo priti. Torinska tekma je bila do odmora brez gola, pa tudi v drugi polovici igre so imeli domačini posla dovolj, da so spravili v mrežo oni edini ln tudi odločilni gol. Venezia je presenetila nasprotnika z vodilnim golom že po dveh minutah igre, potem pa dolgo, dolgo ni šlo nikamor obema enajstoricama. Slednjič je Venezia — tik 8 minut pred koncem igre — še enkrat potresla bolognsko mrežo, nato pa so gostje odnehali in se tudi niso več naprezali, dp bi kaj spremenili na stvari.
Po nedeljskih četrtfinalih, ki torej — kakor je bilo pričakovati — niso prinesli nobenih presenečenj, so se kvalificirala za semifinalne tekme, ki bodo odigrane pozneje nekoč po posebnem sklepu zveze, naslednja štiri moštva vsa lz divizije A:
Modena, Milano, Jnventns tn Venezia.
Italija pripravlja
mlado gardo
Razen pokalnih tekem je bilo v nedeljo še več poizkusnih tekem mladih nogometašev, starih od 18 do 24 let, izmed katerih hoče zvezni kapetan Pozzo v dogled-ni bodočnosti sestaviti mlado reprezentanco za skorajšnja mednarodna srečanja z Nemci, Hrvati in ostalimi prijateljskimi narodi.
Medtem ko je 33 igralcev starejših letnikov igralo v Firenci in dokazalo ne glede na izid tekem, ki je bil odvisen od vsakokratne kombinacije moštev, da v mladi generaciji dorašča italijanskim »azzur-rom« dober naraščaj .so se izbrani nogometaši iz raznih pokrajin, rojeni v let'h 1922-24, merili v medsebojnih tekmah, ki so dale naslednje izide: v Parmi: Emilia—Lombardia 4:1, v Romi: Lazio—Toscana 1:1 In v Padovl: Jul. Benečija—Benečija 6:2. Tudi te tekme so pokazale, da Italiji za dobre nogometaše še ni treba biti y skrbeh!
Da bi bili glede nedeljskega nogometnega sporeda na italijanskih terenih še bolj v tekočem, naj zabeležimo še izid zaostale prvenstvene tekme iz divizije B, in sicer med Bresclo in Alessandrio, ki je ostala z 2:2 brez odločitve in je vrgla vsakemu po eno točko. Tako ima tudi Ales-sandria 22 točk kakor Vicenza, vendar je zaradi slabše razlike golov ostala na svojem starem tretjem mestu.
Dva hokejska dogodka
Hokejsko moštvo rumunskega prvaka Juventusa je v nedeljo v Garmischu izgubilo tekmo z nemškim prvakom Riesser-see z 1:9. Rumuni niso bili tako slabi, kakor bi se sklepalo po številkah.
Ekioa Fiessersee je pred to zmago slavila še drugo in izdatnejšo med tednom, in sicer v teku gostovanja v Parizu, kjer je odpravila tamkajšnje vojaško moštvo s 16:1.
Inserati v Jutru" imaio velik uspeh
Službo dobi
Dobremu retušerju
dam plošče na dom. Naslov poslati aa ogl. odd. Jutra pod »Retušer«
1957-1
enkrat 16 novincev. Dekleta, ki so bila tudi »na sporedu«, se niso prijavila. Igrali so v soboto od 13. do 16. ter včeraj od ranega jutra do zadnjega. vendar so kljub temu s skrajno izrabo vsake razpo-ložlrve minute odigrali vse partije do konca.
Hermes: Djinovski. Bogataj. Bcž:č
Mladca I: Krečič. Blažič Medved
KoTOtan I Milan. Strojnik A. Zoajnar
Slavija !: Poženel. Pavlic Kamenšck.
Kakor je razvidno ie Hermes nastooil brez Marinka in čeprav spadata tako Dji-novskT kakor Bogataj med najboljše > b''!o to Gs<ta!!m vendarle znak da bi bilo tokrat mogoče Hermežanorn naprtiti kak občutljiv poraz Zlasti M'adikarjem ie zraslo veselje, in kakor je pokazal potek tekmovnnja. še dokaj upravičeno
Med podrobnimi rezultati tega turnirja bi bilo navesti te-le:
Da so bila moštva urejena na dvoje, sta iffrali najprej moštvi Slavije Tli in Korotana II izločilno. Zmaga1! je Korotan II in začelo se je
7. kolo Mladika 1 je porazila SlaiJfo II 5:0. Mladika lil — Sla>.'i]a l 5:2. Korofan I — Mladika II 5:4 in Hermes—Korotan II 5:1.
II. kolo: Mladika 1 — Mladika II 5:1 ln Hermes — Korotan I 5:2.
Finale: Hermes — Mladika I 5:4-
Otvoritveni table-teniški turnir SK Slavije je prinesel nekaj življenja v naše športne vrste predvsem pa pokazal, da se naglo množijo vrste onih, ki so se oprijeli te športne panoge. Nič zato, če ni toliko upoštevana kakor ostale; za pravega športnika je vredna kakor vsaka druga!
Perfektno sobarico
zmožno tudi nekai gospo dinistva z znan em »loven ščine in nemščine ta z do brimi, dolgoletnimi spriče vali sprejmem Ponudbe s prepisi spričeval na Gozdni urad kneza Auersperga, Soteska, pušta Straža pri Novem mestu.	178V1
Graščinsko
kuharico
prvovrstno, zmožno sloven ščine in nemščine z dolgo letnimi spričevali iščem za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na Gozd ni urad kneza Auersperga, Soteska, pošta Straža pri Novem mestu.	1784-1
Učiteljsko moč
za nemški pouk 1., 2., 3. in 4. razreda gimnazije z znaniem latinščine in po možnosti angleščine iščem. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Gimnazija«
1783-1
Radio
beseda L —.60, uitsa —.60, za dajanje naslova ali za
šifro L 3.—.
Radio aparat
z vsemi valovnimi dolžinami v dobrem staniu kupim. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Dobra znamka«	2024-9
Avto, moto
beseda L —.60. uksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Sobo odda
Lepo sobo
sončno oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
3027-23
Sobe išče
beiciia L —.60, taksa —.60, ■.a daianie naslova ali za
šifro L 3.—.
Pozor! Lastniki avtomobilov z generatorjem:
Mo.ici*.' iamo .n popravila mo vse vrste generatorjev - Velika zaloga električni: ,entilatorjev, črpalk in vse! potrebščin ?a generatorje Generator delavnica. Tyrše va 13 (Figovec, ievo dvu rišče I. Tel. 29-27 1775-i"
Opremljeno sobo
išče mlad zakonski par za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. februar«	2035-23a
Prazno sobo
z up^raDo kuhinje iščem za takoi v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 osebi odsotr.e čez dan« , 2036-2 3a i
Sobico
iščem pn ooiiši družini za j 15. februar. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Dok tor B«	2020-23a
Fotografskega
pomočnika
dobrega retušeria iščem za takoj. Foto Tounst, Alek sandrova 10, dvorišče
2034-1
Služkinjo
za vsa hišna dela in kuho iščem. Cesta 29. oktobra 7-11. vrata 13.	2017-1
Postrežnico
pošteno za hišna dela sprej mem od 8. do 16. Ilirska 3, priti. levo.	2021-1
Snažilko
za stopnišče sprejmem takoi v Strossmayerievi ulici 10-11. nadstr. desno.
2023
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega sprejme za po zneie salon »Strgar«, Miklošičeva cesta. 2033-1
Prvovrstna tvrdka v Trieste
išče nemško stenodaktilogra finjo Za takojšen nastop. Ponudbe v italijanščini in nemščini z navedbo starosti. šol in dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod — Špedicija« do najkasneie četrtek 12. dopoldne.
*rrmmm
Beseda L —.30, taksa —.60, 2a dajanje naslova ali za šifro l 2.—.
Perfektna kuharica
povsem samostojna gospodinja z dolgoletnimi spričevali išče primerne stalne službe. Naslov v vseh poslov. Jutra.	2018-2
Kuharica
Idi premeniti službo radi sedanjih razmer najrajši k samostojnemu gospodu. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna iti poštena«
2020-2
mBM
Beseda L —.60. taksa —.60, u dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Pomaranče
prima »Biondo« v košarah po cca 17 kg kupite na Ja-nežičevi cesti štev. 13 po 4.70 lir za kg. Kličite tel it. 37-14	1923-6
Beseda L —.60, Uksa —.60, za dajanje naslova ali za Iifro L 3.—.
Denar dobite
ako prodaste svojo nerabljeno gumo, steklenice, ko vine in drugo po najboljši ceni tvrdki Metalia, Go sposvetska 16.	2032-7
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Več tricikljev
različne velikusti, s prima gumami, naiboljše izdelave in diro z avtogumami. za zelo nizko ceno prodam Generator delavnica. Tvrše va 13, (Figovec. levo dvn rišče) tel. 29-27. 1777-11
Beseda L —.60, taksa —.60. za daj.inie naslova ali za šifro X. 3-—.
Moderno spalnico
2015-1
orehova imitacija trikrat la knano poceni proJa pohi-
štvo Gluhak, I 1'lorjanska 19.
,1.liana,— 016-12
Beseda L —.60, t.ksa —.60, za dajame naslova ali za šifro L 3.—.
Solastnika
s potrebnim kapitalom 100 tisoč lir za dograditev več-stanovanjske hiše iščem. Mateiial v zalogi Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši- j fro »Sigurno naložen de- , nar 1942«	2028-16
be»eua L 1.—, ta^sa —.60 za daianie naslova ali za iifro L 3.—.
Mlad gospod
simpatičen s sigurno eksistenco, akademsko izobražen poroči simpatične mla denko. lepe zunanjosti, sta ro 20 do 28 let. Častna za deva. Ponudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod »Imovina postranska stvar«
2037-2".
Beseda L —.60. uksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Pianino
rabljen kupici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«	2030-26
Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, prastari oče, tast in stric, gospod
JOŽE GOSTINČAE
minister v pokoju itd.
Pogreb bo v sredo 10. februarja dopoldne v Viž-marjih.
Maša zadušnlca bo v sredo 10. februarja ob 7. uri pri Sv. Petru v Ljubljani.
Vižmarje, Ljubljana, Vaijevo.
ŽALUJOČI OSTALI

Izgubljeno
Beseda L —.60. t?ksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Poročni prstan
z napisom France 24. 10. 1920 sem izgubila. Pošten naiditelj naj ga odda proti nagradi. Ivanšck, Bleiwei-sova c. 48.	2019-28
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Lokal
v Židovski uiici 3 oddam s 1. majem. Informacije v Židovski ulici J-II. nadstropje. _2012-19
Beseda L —.60. uksa —.60, za dajanie naslova alt za šifro L 3.—.
Proda se
enodružinska hiša, cena 32 tisoč lir. Pot na rakovo jelšo, preko Čurnovca. — predzadnja hiša. 1847-20
2 parceli
za dvonadstropno stavbo ;>ri bežigrajski gimnaziji v . zmeri 610 m2 po 150 lir prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno« 2025-20
Enonadstropno hišo
v poljanskem predmestju, 4stanovanjsko z dvemi av-togaražami ter 3 delavnica mi prodam. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Lir 420.000« 2026-20
Največ oglasov ima
„JUTRO"
(nserirajte torej tudi VI!
* Puderdozo
in razno lepotičie sem našel. Dr. čerin, Gosposvet-ska 14.	2031-28
Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
BRADAČ FBANJO
železniški uradnik v pok.
8. t. m. po kratkem trpljenju, večkrat previden s tolažili svete vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 10. februarja 1942 ob pol 3. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. februarja 1942.
Globoko žalujoča soproga in sorodniki
Insenfii v „101 iP" imaio velk i sneli
'n
r« i*- i t j
Umrl Je naš ljubljeni soprog ln stari oče, gospod
ing. VASILIJ
univerzitetni profesor
jttH
Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 10. februarja 1942 ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. februarja IS 42.
Žalujoča soproga in vnuk
Radio Ljubljana
TOREK, 10. FEBRUARJA 1942-XX.
7.30; Poročilo v slovenščini. 7.45; Pesmi ln meiodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert me-zosopranistke Bogdane Stritar. 12.40: Italijanski zbor pod vodstvom Prata. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkestralna glasna pod vodstvom Ariandija. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra pod vodstvom Barzizze. 14.15: Poročila v slovenščini. 17.15: Stara italijanska glasba — koncert Favorettovega zbora. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45; Operetna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Gledališka sezona EIAR simfonični koncert pod vodstvom Casella, v odmoru predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini.
SREDA, IL FEBRUARJA 1948 — XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Melodije in romance, v odmoru napoved časa. — 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Vlado Golob solo na harmoniko. 12.40: Koncert pianistke Delie Scappini. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Prenos iz Japonske 14.15: Komorna glasba. 14.20: Poročila v italijanščini. 14.25: Pestra glasba pod vodstvom Manna. 14.45: Poročila v slovenšči-nL, 17.15: Zbor ljubljanske Glasbene Matice. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert saksofonista Miloša Ziherla. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogolkov v slovenščini. 20.30: Prenos iz milanske Seale: Othello, flaaba Verdi — ▼ odmorih predavanje v slovenščini la rasti T slovenščini. 24.05: Paročila v ltattjan-Mial.
m -	■.-'.-..'■'.o,' >->'■. • V-S-*	^»»iBOM.
ODBOR RUSKE KOLONIJE naznanja tužno vest, da Je preminil njegov odbornik in član ruske kolonije
VASILIJ VASHLJEVIČ NIKITIK
vseučiliški profesor
Pogreb spoštovanega pokojnika lz 2al se bo vršil dne 10. februarja ob 14. uri.

+
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena mati in mama v starosti 74 let, gospa
REMŠKAR MARIJA vulgo škandrovc
dne 9. februarja ob 1. uri ponoči.
Drago nam nepozabno mamo položimo k zadnjemu počitku v sredo, dne 11. februarja 1942. ob 10. url dopoldne, iz domače hiše na Logu št. 17, na pokopališče na Brezovico. Prosimo tihega sožalja.
Log pri Brezovici, dne 9. februarja 1942.
IVAN, MARIJA, FRANČIŠKA por. VLAH, otroci in ostalo sorodstvo
U . .	.. 'S.
t
Dotrpel je svojo trnjevo življenjsko pot dne 28. januarja 1942 previden s sv. zakramenti naš nepozabni
DANČI ČEBULJ
uradnik KID
Svoj večni mir uživa začasno na beograjskem pokopališču.
Vsi, ki ste poznali dragega nam Dančita, ohranite ga v lepem spominu.
Vaijevo, Radovljica, Hinje, 6. februarja 1942.
Žalujoči: ZC5A, žena; POLONCA, 6PELCA, otroka; LEOPOLD1NA, mama; DARINKA, sestra.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inueratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v LjubljanL