Induplati:
Predlog ukrepov za racionalnejše gospodarjenje v DO »INDUPLATI«
Racionalno gospodarjenje in varčevanje mora biti stalno prisotno pri vseh odločitvah delavcev v TOZD in drugih oblikah združenega dela. Na podlagi zadolžitev iz nove ustave, sklepov X. kongresa
ZKJ in VII. kongresa ZKS ter ciljev družbene ekonomske politike, ki zadolžuje delavce v TOZD in drugih oblikah združenega dela, da pri svojih odločitvah upoštevajo racionalno gospodarjenje.
Program aktivnosti racionalnega gospodarjenja in družbenega varčevanja v DO INDUPLATI — Jarše.
Naloge iz tega programa so izredno pomembne za vse delavce v DO. Zato bodo naše DPO, samoupravni organi ter vodstvo podjetja podpirali vsako pobudo delavcev na vseh področjih združenega dela, ki bo imela za cilj racionalnejše gospodarjenje v delovni organizaciji in izven nje. Zato predlagamo, da se ustanovi odbor za varčevanje, ki naj danes sprejete ukrepe tekoče spremlja in sprejema ter realizira nove predloge v smislu racionalnejšega gospodarjenja.
V ta odbor predlagamo: dipl. ing. Srečo Bergant — direktor ing. Jože Klešnik — šef analitičnega sektorja,
Stane Jerman — predsednik DS DO,
Franci Žučko — predsednik DS TOZD,
Slavko Osolin — predsednik DS SS, Venčeslav Perko r— predsednik KESO,
Francka Marinšek — šef računovodskega sektorja, dipl. ing. Karolina Puhar — sekretar OOZK,
Vinko Kepic — predsednik aktiva ZSMS.
Za delo te komisije naj pravna služba pripravi poslovnik v najkrajšem možnem času. Delo komisije mora biti stalno.
Nadaljevanje na 2. in 3. strani
Zbor mladinske delovne brigade »Kozjansko 75«
Predlog ukrepov za racionalnejše gospodarjenje v DO »INDUPLATI«
Nadaljevanje s 1. strani
I.	RAZVOJ IN INVESTICIJE
1.	Naša razvojna politika naj bo usmerjena predvsem v modernizacijo tehnoloških postopkov za doseganje boljše produktivnosti in zmanjševanja zaposlovanja. Zbolj-ševanje delovnih postopkov in zbolj Sevanj e delovnih pogojev.
V ta namen moramo pripraviti naš razvojni program do leta 1985. Za vse investicije pa izdelati precizne elaborate.
Pospešeno moramo kreirati nove proizvode s predpostavko, da vanje ugrajujemo surovine domačega izvora in da jih lahko izdelujemo naj racionalneje s čim manjšimi stroški, da bodo primerni tudi za zunanje tržišče.
(nosilec naloge: razvojni in ekonomsko analitski sektor — ing. Pezdir Janez s sodelavci in Klešnik Jože)
2.	Pri gradnjah in nakupih večje opreme po predhodnih razvojnih planih in izdelanih elaboratih se bo moralo preveriti pravilnost načrtov in predračunov tako, da ne bo prišlo do nepredvidenih dodatnih del in prevelikih podražitev.
(nosilec naloge: ing. Dečko Anton s sodelavci)
3.	Sedanje investicije je potrebno ponovno pregledati, oceniti stroške za dokončanje oziroma usposobljenje in iste v najkrajšem možnem času dokončati. Prekoračitve (po predvidevanjih 6,000.000 din) pa pokriti na ta način, da povečamo stopnjo amortizacije in zmanjšamo sklad skupne porabe ter ta sredstva porabimo za pokritje nepokritih in že začetih investicij.
(potreben je sklep DS)
4.	Investicijsko in tekoče vzdrževanje moramo omejiti v optimalne meje tako, da bodo dela čimprej in hitro narejena, da pa pri tem ne bo trpela proizvodnja.
(nosilec naloge: ing. Dečko — Marinškova s sodelavci)
5.	Zaradi potrebnih sredstev za pokritje nepokritih in začetih investicij je treba koriščenje obstoječega sklada skupne porabe, ki je formiran iz delitve dohodka, absolutno omejiti — odobravanje izdatkov naj pride pod kontrolo IPO (izvršilnega poslovnega organa).
II.	VZDRŽEVANJE DINAMIČNE GOSPODARSKE AKTIVNOSTI
1.	Proizvodnjo moramo večati le na račun večje produktivnosti in ne nabave dodatnih kapacitet, kakor tudi ne na račun dodatnega zaposlovanja.
2.	Posvetiti vso skrb izkoriščanju obstoječih kapacitet tako, da bomo z dobro organizacijo dela odpravili nepotrebne zastoje v proizvodnji.
(tehnologi — obratovodje)
3.	V ta namen je vzpostaviti boljšo povezanost med obratovodji in obrati, med tehnologi in obratovodji — skratka izboljšati medsebojne odnose zaradi racionalnejšega gospodarjenja.
4.	Napovedati boj inflaciji tako, da spoštujemo zasluženi dinar, da racionalno trošimo surovine, ves material in energijo, kar je potrebno za proizvodnjo (kontrola odpadkov). Racionalno nabavljati in koristiti rezervne dele in uvesti točno evidenco o njih porabi. Redne kontrole vzdrževanja strojev in naprav.
(obratovodje in mojstri — vodje vzdrževanja — vzdrževalci)
5.	Izboljšati kvaliteto izdelkov tako, da popusti na kvaliteto ne bodo presegli stopnje dosežene v lanskem letu, to je 1,8% od bruto prodajne vrednosti dosežene na domačem trgu. (Ta razlika znaša v I. polletju 700.000 din.)
(tehnični sektor in vodja TOZD ing. Zabukovec s sodelavci)
6.	Vrednost zalog moramo v poprečju zmanjšati za 10%; v kovinskem oddelku pa za 50%. Skratka, zaloge je treba znižati tako, da bo možno redno plačevanje obveznosti do dobaviteljev. S tem lahko zmanjšamo stroške za zamudne obresti, za obresti od kreditov, pridobimo pa možnost koriščenja skonta.
(naloga za nabavno — prodajno — tehnično in finačno službo)
7.	Spremeniti odnos do dela — izboljšati delovno disciplino in pravočasno izvrševanje danih nalog — zbujati zavest, da brez dela in reda ni napredka.
(nosilec naloge: sindikat — ZK — mladina)
8.	Delovni čas racionalno izkoristiti za doseganje večje produktivnosti. Omejiti izostanke z dela,
s tistimi, ki izostajajo preveč, se je treba pogovoriti o njihovih težavah.
Predvsem je treba analizirati, zakaj je tako veliko bolniških izostankov v konfekciji.
Izboljšati delovno okolje in delovne pogoje ter medsebojne odnose na relaciji delavec pri stroju
—	mojster — obratovodja.
(naloga — obratovodje — študij dela — ambulanta — patronažna sestra — varnostni inženir)
9.	Analizirati kadrovsko zasedbo predvsem na režijskih delovnih mestih in ugotoviti kvalifikacijsko ustreznost zasedbe.
(kadrovski sektor)
10.	Zainteresirati mojstrski kader za brezhibno vzdrževanje strojev za doseganje boljše kvalitete proizvodov. V ta namen ponovno vpeljati stimulacijo na kvaliteto.
(v najkrajšem možnem času — kontrolni oddelek in pravna služba v povezavi s tehničnim sektorjem in obratovodji)
11.	Ozka grla v proizvodnji sa nirati z uvedbo dodatnega (sobotnega) dela.
(priprava dela — ing. Jeraj)
12.	Povečati proizvodnjo konfek-cioniranih izdelkov za JNA, in sicer na naslednji način:
—	organizirati obrat konfekcije na področju, kjer je dovolj delovne sile,
(razvoj in tehnični sektor)
—	čimprej dobiti odgovarjajočega obratovodja konfekcije (lahko obljubimo tudi stanovanje)
(kadrovski sektor)
—	osebni pogovori z delavkami v konfekciji zaradi prekomernih bolniških izostankov.
(tehnični sektor — ambulanta
—	študij dela)
13.	Vsa delovna mesta v proizvodnji urediti na individualno stimulacijo.
(posamične ali skupinske norme)
Obratno režijo vezati na kvaliteto in izpolnjevanje planskih nalog.
(študija dela — tehnični sektor
—	ekonomsko analitski sektor in pravna služba)
14.	Delo preko rednega delovnega časa prinaša s seboj tudi do-
Predlog ukrepov za racionalnejše gospodarjenje v DO »INDUPLATI«
datne stroške, zato naj se ta dela vršijo le tedaj, kadar ni drugega izhoda.
(tehnični sektor — vzdrževanje)
15.	Vsa vzdrževalna dela opraviti hitro in kvalitetno z uporabo materialov, ki jih imamo na zalogi.
(Marolt — Slabe)
16.	Štednja z vso energijo — elektriko — vodo.
(vsi mojstri in obratovodje)
III.	PRODAJA DOMA IN IZVOZ 1 2 3 4 5 6
1.	Preciznejše planirati proizvodnjo, vendar zaradi slabe tržne situacije tako doma kot na tujem, je treba te plane delati za krajši rok.
(analiza trga, komercialni sektor
—	tehnični sektor — priprava dela)
2.	Zaradi težke situacije na trgu, je treba preusmeriti proizvodnjo in prodajo v artikle tehnične smeri. Pojačati prodajo teh artiklov, posebno pa še artiklov iz pla-stificiranih tkanin.
V ta namen bolj angažirati prodajni aparat na terenu (potniki), pojačati pa tudi obiske naših delavcev v prodaji pri naših kupcih.
(Zajčeva in ing. Verhovec)
3.	Intenzivno obdelovati tržišče in iskati novih možnosti plasmajev naših proizvodov. Organizirati propagandne akcije po vseh večjih trgovskih hišah in večjih centrih, predvsem zaradi plasmaja naših zaves oziroma artiklov široke potrošnje.
(naloga — analiza trga ing. Pogačnikova)
4.	Povečati izvoz naših artiklov na konvertibilno področje tako, da bo ta koncem leta znašal 1 milijon dolarjev. To je naloga zaradi izboljšanja naše izvozno uvozne bilance, ki bo še kljub temu precej negativna. Organizirati je treba boljšo povezavo z zunanjimi partnerji, ter iste povabiti, lahko tudi na naše stroške v tovarno.
(šef komercialnega sektorja ing. Orehek — Škerjančeva)
5.	Potrebno je iskati nova tržišča za naše proizvode — vzhod
—	dežele v razvoju. Raziskati je možnost izvoza izdelkov posebne vrste.
(komercialni sektor ing. Orehek s sodelavci)
6.	Da bi bil izvoz rentabilen, je potrebno narediti analizo vseh stroškov, ki bremenijo ter artikle in v svrho konkurenčnosti naredi-
ti akcijo za zmanjševanje istih (embalaža — prevozi — potni stroški itd).
(ekonomsko analitski sektor)
7.	Racionalna uporaba embalaže ter uporaba stare embalaže.
(prodajni referenti in delavci v skladišču)
8.	Obdržati sedanja tuja tržišča, pa četudi bi bilo potrebno mo-mentalno znižati cene našim proizvodom.
9.	Posvetiti vso pozornost pri postavljanju cen našim proizvodom, da so te postavljene v skladu z dogovorjeno politiko o cenah. O tem naj vodi kontrolo tudi delavska kontrola DO.
10.	Zaradi zboljšanja devizne bilance v podjetju je potrebno izkazati možnosti povezovanja z drugimi OZD in skupno nastopati na tujih tržiščih.
11.	Za zboljšanje situacije na domačem trgu, iskati možnosti povezovanja s trgovino v duhu nove ustave.
(naloga komercialnega sektorja —• pravne službe)
12.	Za nekurantne zaloge naj se pripravi predlog, kako, kam in pod kakšnimi pogoji bomo to odprodali
a)	v naši trgovini,
b)	na druga področja.
(naloga vodje prodaje na domačem trgu Zajčeve)
13.	Za boljšo likvidnost podjetja je nujna stalna izterjevalna akcija. V skladu z predpisi se je treba dogovoriti s kupci o plačilnih rokih.
(ing. Orehek — Marinškova)
14.	Racionalizirati prevoze z osebnimi avtomobili.
(vsi šefi sektorjev)
15.	Pri vseh stroških, kjer je možen osebni vpliv — te stroške znižati do meje optimalnega minimuma.
(vsi šefi)
IV.	NABAVA IN UVOZ
1.	Nabavljati le tiste količine materialov, ki so momentalno ne-obhodno potrebni za nemoteno poslovanje.
(šefi sektorjev — tehnologi — nabavni sektor)
2.	Nabava potrošnega materiala naj gre samo preko grosistov.
(nabavni sektor)
3.	Material nabavljati pri dobaviteljih, s katerimi je možna kompenzacija.
(nabavni in finančni sektor)
4.	Redno spremljati zaloge in takojšnje razčiščevanje ostalih pro-
blemov in zalog brez gibanja.
(razvoj — priprava — komerciala — nabava)
5.	Pregledati listo materialov iz uvoza in narediti točno analizo istih z nalogo preusmeritve na materiale, ki se dobijo doma. Velja za vse materiale, ki jih uporabljamo v DO.
(naloga: razvoj — tehnologi — nabava)
6.	Racionalnejše koriščenje prevozov materialov zaradi zniževanja stroškov.
(nabavni referenti — vozni park)
V.	OSTALE NALOGE
1.	Skrbeti za zdravo in ceneno prehrano delavcev. Navajati jih na toplo malico in ne na konzerve.
(vodja TOZD Restavracija in kadrovski sektor)
2.	V naši industrijski prodajalni skrbeti, da z vljudno postrežbo pridobimo čim več kupcev, ustvarimo čim boljši promet in čim boljši rezultat.
(vsi delavci TOZD Industrijska prodajalna)
3.	Razvijati samoupravljanje v duhu nove ustave in sklepov X. in VII. kongresa ZK.
(vse TOZD — kadrovski sektor)
4.	Izpolnjevanje teh nalog je obvezno za vse člane kolektiva. Kršilce reda in tiste, ki svojih nalog in delovnih dolžnosti ne izpolnjujejo je treba klicati na odgovornost po členih našega samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih. Nesposobne delavce na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih je treba zamenjati.
(naloga DPO in vodstva podjetja)
Jarše, 18. 7. 1975
PREDLOG UKREPOV JE KOLEKTIV INDUPLATI SPREJEL
18. julija na skupni seji KESO, vseh delavskih svetov, vodij informativnih centrov, članov sekretariata ZK in predsedstva ZSMS v Induplati.
Rezultati poslovanja v I. polletju 1975
Piše šef ekonomsko analitskega sektorja ing. Jože KLEŠNIK
Kadar govorimo o rezultatih poslovanja doseženih v nekem določenem obdobju je potrebno, da te rezultate merimo — primerjamo z rezultati doseženimi v predhodnem obdobju in načrtovano velikostjo, ker le na ta način lahko ugotovimo ali so doseženi rezultati dobri ali slabi. Če to metodo uporabimo tudi v tem prispevku, potem lahko ugotovimo, da smo v I. polletju dosegli naslednje rezultate.
V predilnici smo v primerjavi s predhodnim obdobjem povečali proizvodnjo za 26%, načrtovano proizvodnjo pa za 3,5 %• Proizvodnja v tem obratu je kljub občasnemu odstopanju od načrtovane povprečne Nm potekala normalno. V obravnavanem obdobju smo pričeli z montažo novih predilnih strojev, ki pa zaradi nenadnega prenehanja dela v firmi Carniti, ki je dobavitelj teh strojev, niso bili dokončno montirani.
V sukalnici smo načrtovano proizvodnjo dosegli le 94%, doseženo v lanskem letu pa smo za 12 % presegli.
Tkalnica je pretežno obratovala v dveh izmenah, del tkalnice (bombažne tkanine) pa v treh izmenah. Načrtovane proizvodnje nismo dosegli, merjeno v m2 in tm je bila ta dosežena le 94%, v votkih pa 97 %; v vseh treh kazalcih pa smo presegli lanskoletno proizvodnjo in sicer v ms in tm za 20%, v votkih pa za 28 %• Načrtovane proizvodnje nismo dosegli zaradi občasnega pomanjkanja posameznih prej (barve) in zastojev pri prezalaganju, ki so občutno preveliki. V tem času smo v pripravljalnici montirali novo angleško snovalo.
Proizvodnjo oplemenitilnice smo prilagajali proizvodnji tkalnice. Obenem pa je ta odvisna tudi od ekspeditivnosti naših kooperantov (MTT, Pletenina, Sava). Načrtovano proizvodnjo smo v tem obratu dosegli 99%, lanskoletno pa presegli za 13 %. V obravnavanem obdobju smo v obratu montirali barvalni aparat — Jet in drugi aparat za barvanje preje ter pričeli z montažo širinsko-razpenjalnega stroja v hali II.
Proizvodnjo v konfekciji smo v primerjavi s predhodnim obdobjem povečali za 3,3 %, med tem ko smo načrtovano proizvodnjo dosegli le 85%. Nedoseganje plana je v glavnem posledica pomanjkanja delovne sile in zelo številnih bolniških izostankov, ki za obravnavano obdobje v povprečju znaša 10,7 %. Z ozirom na tako situacijo smo tudi letos iskali usluge pri kooperantih (Dežnik Ljubljana, šport-Heruc Zagreb), ki so nam izdelovali manjše šotore in šotorska krila. Poleg tega pa smo iskali možnost za organizacijo oddelka konfekcije na področju, kjer je dovolj delovne sile.
Z doseženimi rezultati v proizvodnji nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj smo načrtovano proizvodnjo dosegli le v predilnici, v vseh drugih obratih pa je dosežena proizvodnja manjša, s tem da je odstopanje najbolj občutno v konfekciji, kjer znaša kar 15 %.
Podatki o prodaji naših proizvodov kažejo, da smo na domačem trgu dosegli le 94 % načrtovane vrednosti, na zunanjem trgu je dosežena vrednost za 20% večja, med tem ko smo celotno načrtovano vrednost dosegli le 96 %. V primerjavi z istim obdobjem lanskega le-
ta pa je dosežena vrednost prodaje za 44% večja. Povprečna stopnja prispevka za kritje dosežena na domačem trgu znaša 41 % in je ravno na višini načrtovane, med tem ko je v primerjavi s povprečno stopnjo prispevka doseženo v istem obdobju lanskega leta za 11 % nižja. V primerjavi z istim obdobjem so se namreč variabilni stroški povečali za 57%, prodajna vrednost pa samo za 45 %. Pri prodaji na zunanjem trgu je dosežena stopnja prispevka za 11 % večja od načrtovane, kar je predvsem posledica večje stopnje dosežene pri prodaji tkanin. Doseženi prispevek za kritje v višini 53,659.309,55 din je zadoščal za pokritje fiksnih stroškov, kondicij pri prodaji na domačem trgu, ostalih odbitkov in finančnega rezultata v višini 9,065.549,87 din, ki je za 26 % večji od načrtovanega. Ugodnejši finančni rezultat je predvsem posledica nižjih fiksnih stroškov in nekaterih kondicij pri prodaji, ki so v primerjavi s planom znatno nižje, razen popustov na kvaliteto, kjer so dejansko priznani popusti za 30 % večji.
Dohodek smo dosegli v višini, ki je za 2 % nižja od načrtovane vrednosti. Doseženi dohodek smo začasno razdelili takole: za osebne dohodke 58,3%, za pogodbene obveznosti 7,7 %, za zakonske obveznosti 10 % in za ostanek dohodka 24 %.
Osnovna sredstva smo v primerjavi s stanjem 31. 12. 1974 povečali za 22 %, kar gre predvsem na račun povečanja vrednosti nedokončanih investicij, ki se je povečala za 65 %. Glavno vrednost nedokončanih investicij predstavljajo stroji za predilnico ter zgradbe in oprema za oplemenitilnico.
Zaloge materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov so
Rezultati poslovanja v I. polletju 1975
se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečale za 42 %, med tem ko so v primerjavi z normativi za 1% nižje. Normativno vrednost močno presegajo zaloge pomožnega materiala, kar gre predvsem na račun prekomernih zalog materiala za izdelavo kovinskih konstrukcij, ki so se v primerjavi s prejšnjim obdobjem povečale za 163 % in trenutno predstavljajo 41 % vrednosti celotnih zalog pomožnega materiala. če upoštevamo, da proizvodnja še vedno ne poteka v okviru načrtovalnih nalog, potem so tudi ostale zaloge materiala kljub temu, da ne dosegajo normativnih vrednosti, absolutno previsoke. Vrednost nedovršene proizvodnje se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala za 48 %, kar je za 4 % več kot se je povečal vrednostni obseg poslovanja. Celotna vrednost nedovršene proizvodnje je sicer za 1 % nižja od normativa, kljub temu pa v posameznih oddelkih to vrednost presegamo, v tkalnici s pripravljalnico za 12 %, v oplemeni-tilnici za 36 % in pri tkaninah za konfekcijo za 4 %, vse to v absolutnem znesku predstavlja preseganje normativne vrednosti za 3 milijone dinarjev.
Terjatve so se v primerjavi s predhodnim obdobjem povečale za 25 %, v primerjavi z normativom pa so za 15 % nižje. Pri tem je potrebno opozoriti, da je normativ postavljen na osnovi vezave terjatev na 60 dni, po novem predpisu pa je vezava terjatev dovoljena samo 45 dni, ob upoštevanju tako skrajšane vezave pa so terjatve za 13 % previsoke.
Obveznosti do dobaviteljev so se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečale za 121 %, v primerjavi z normativom pa so za 23 % večje. Tudi v tem primeru smo za izračun normativa uporabili ve-
zavo 60 dni, med tem ko nam dobavitelji priznajo v povprečju 30 dni. Ob upoštevanju take vezave pa so obveznosti do dobaviteljev za 42% previsoke.
Viri obratnih sredstev so se v primerjavi s predhodnim obdobjem, tako po sestavi kot po vrednosti, močno spremenili. Sprememba pa je zelo neugodna, ker se je močno zmanjšala udeležba dolgoročnih virov, s katerimi smo v predhodnem obdobju pokrivali 47 %, sedaj pa pokrivamo le 36% celotne vrednosti obratnih sredstev. Zaradi tega se je plačilna sposobnost podjetja v primerjavi s predhodnim obdobjem močno poslabšala.
V industrijski prodajalni smo v obravnavanem obdobju dosegli realizacijo, ki je za 91 % večja od dosežene v preteklem obdobju in za 55 % večja od načrtovane. Doseženi dohodek je bil začasno razdeljen takole: za osebne dohodke 21,8%, za pogodbene obveznosti 1,6%, za zakonske obveznosti 15,3 % in za ostanek dohodka 61,3 %.
Celotna realizacija Restavracije in počitniških domov je v primerjavi s preteklim obdobjem za 37 % večja in za 16 % večja od načrtovane. Doseženi dohodek je bil začasno razdeljen takole: za osebne dohodke 70,6%, za zakonske obveznosti 1,9%, za pogodbene obveznosti 11,2% in za ostanek dohodka 16,3 %. V počitniškem domu v Umagu je v obravnavanem obdobju ugotovljena izguba zaradi večjih stroškov investicijskega vzdrževanja (beljenje, delno pleskanje, obnova teraca in poliranja, lakiranje parketa po sobah, popravilo vseh zapir pri oknih in vratih ter izdelava polic v shrambah in pomožni
kuhinji), ki so v celoti nastali že pred začetkom sezone.
Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da v TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken razen pri ostanku dohodka postavljenih ciljev v celoti nismo dosegli, zato bo potrebno v II. polletju vložiti vse napore za to, da bo poslovanje bolj uspešno. V TOZD Industrijski prodajalni so doseženi rezultati zelo razveseljivi, saj so v primerjavi z načrtovanimi močno presegli vsa pričakovanja. V TOZD Restavracija in počitniški domovi pa so doseženi rezultati tako v primerjavi z doseženimi v predhodnem obdobju kot z načrtovanimi zadovoljivi.
\_J
nr
induplati
DOPISUJTE
V
GLASILO
Žulji mladih prinašajo napredek
Dvig zastave v brigadi
Te dni že odmeva na Kozjanskem brigadirski »zdravo«. S tem pozdravom se pozdravljajo mladi tudi v Suhi Krajini, v Brkinih v Halozah in drugod, kjer so še manj razvita področja. Žulji mladih in njihovo delo prinašajo v te kraje zaupanje v jutrišnji dan in zavest, da pomeni prihod mladih tudi prihod novega življenja.
Tri mladinke smo bile od 18. maja do 8. junija v brigadi »Mladinska delovna akcija Kozjansko 75«. Točno smo bile, me iz Indu-plati, brigadirke šlandrove brigade, ki je štela 41 brigadirk. V enoti je bil uveljavljen naslednji urnik:
ob 5.00 — vstajanje; sledi takoj telovadba; 5.25 — dviganje zastave; 5.30 — zajtrk; 6.00 odhod na delovišče; 14.30 -— odhod iz delovišča; 15.15 — kosilo, nato prosto do večerje; 19.00 — večerja; 22.00 — po-večerje.
Mnogi se zanimajo za življenje v brigadi. Biti brigadir je nekaj častnega. V brigadi lahko vsakdo pokaže ali razvija svoje ustvarjalne sposobnosti. Pri delu začne vsakdo tudi ceniti trdo fizično delo. Seveda ne gre pozabljati osnovne naloge, ki je v širjenju bratstva in enotnosti med narodi.
Vsem staršem morda ni bilo vseeno, da smo v brigadah največkrat zato, ker jim ni znano, da resnično delamo!
Na Kozjanskem smo bili vsi prvič. Presenetila nas je lepa, nedotaknjena narava in diametralno temu, odrezanost teh krajev od utripa vsakdanjega življenja.
Prva prijateljstva smo sklenili takoj po prihodu v »dom brigadirjev«. Nastanili smo se v naj lepših prostorih v vaseh. To je odraz priznanja domačinov, ki so skrbeli za naše počutje. To je znak hva-
ležnosti Kozjancev za pomoč, ki smo jo z delom prispevali.
Pohvaliti velja tudi naše kuharice, ki so pripravljale le okusne jedi in skrbele, da ni nihče zapustil jedilnice lačen.
Na delovišče smo se vozili 12 kilometrov daleč. Kopali smo jarek za vodovod, polagali v izkopani kanal cevi in jarke nato zopet zasuli. Meter za metrom se je vodovod bližal lepi vasici Prevor-je. Prvi dan dela je bil najtežji. Nežne roke in kramp ter lopata ne gresta skupaj. Roke so zato postale žuljeve, potem je šlo delo lažje naprej. Ko smo razbijali skale, ki so bile na trasi, so postale tudi mlahave roke mišičaste. Seveda smo večkrat stisnile zobe, toda ovir nismo poznali. Pogostoma je bilo težko a ustavili se nismo nikdar!
Po kosilu sicer nismo delali na polaganju vodovoda ampak sodelovali pri urejanju zidnega časopisa in brigadirskega biltena ter pri pripravljanju kulturnih nastopov. Gojile smo tudi šport. V ta namen smo se peljale na igrišče v Lesično. Skratka, popoldne je vsakdo počel, kar mu je najbolj godilo.
Na izletu smo bile tudi v Stu-bičkih toplicah in v rojstnem kraju Josipa Broza v Kumrovcu. Za mnoge so bili ti izleti edinstvena prilika, da so bili v teh krajih.
MDB — v Kumrovcu
Ta zapis bi bil pomanjkljiv, če ne bi pisala tudi o zabavnem delu brigadirskega življenja. Plesali smo, sodelovali v kulturnih nastopih, peli in se veselili ob tabornih ognjih ipd.
Hitro so minevali dnevi. Prišel je tudi zadnji dan. Morali smo se posloviti od prijateljev. Segle smo v mlade roke in sklenili, da bomo naše delo nadaljevale ob letu. V Šentvidu pri Planini smo se zadnjič zbrali mladi iz vseh koncev Jugoslavije in se razšli z našim pozdravom »zdravo prihodnje leto«!
Zdenka Simonič
OBVESTILO
Na podlagi Zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3), obveščamo vse delavce, da uvaja zakon teden solidarnosti, ki traja vsako leto odslej od 26. julija do 1. avgusta. S tem v zvezi prispeva vsak delavec, upokojenec, kmet in obrtnik enodnevni neto zaslužek v poseben sklad, podjetje kot celota pa še 0.3 % iz doseženega dohodka. V tednu solidarnosti se uvedejo na vse poštne pošiljke tudi posebne znamkice po 0,30 din, za kulturne, zabavne in športne prireditve pa po 1,00 din.
Ker je akcijo treba izvesti še v juliju — z letnim planom pa to ni bilo določeno — je posvet predstavnikov družbeno-po-litičnih in samoupravnih teles dne 14. t.m. sklenil, da dodatnega delovnega dneva ne uvajamo (možno bi to bilo le 26. t.m.), pač pa bomo v soboto, 19. t.m. delali za solidarnostne namene, kot nam to predpisuje zakon.
Jarše, 14. 7. 1975	Iz uprave podjetja
Za 3,1 odstotka zmanjšan dohodek zaradi slabe kvalitete
Proizvodnja in kvaliteta v juniju 1975
Piše: ing. Franc Jeraj
V juniju so proizvodni obrati delali v predvidenih delovnih izmenah. Ob prostih sobotah so delno delali v impregnaciji, predilnici in tkalnici.
Oskrba z osnovnim izdelavnim materialom ni bila problematična. Nastali pa so problemi pri nabavi barvil za sintetično prejo, pomožnem izdelavnem materialu za konfekcijo in oddelek za kovinske konstrukcije. V proizvodni je vedno bolj čutiti restrikcije pri uvozu. Vsled tega bo naša nujna naloga iskati določene zamenjave za materiale, katere lahko dobimo na domačem trgu in kvalitetno odgovarjajo za potrebe v naši proizvodnji.
Količinsko izpolnjevanje načrtovanih nalog je bilo v vseh proizvodnih obratih, razen v obratu tkalnice, slabše kakor v mesecu maju. S tem pa so slabši [tudi kumulativni rezultati za 6 mesecev letošnjega leta in tudi primerjalni indeksi z letom 1974.
Po posameznih obratih imamo za mesec junij naslednje rezultate:
PREDILNICA je izpolnila plan z 99,5%. Obratovali so brez večjih zastojev. Delno so delali tudi ob
prostih sobotah. Zaradi pomanjkanja predpreje je bilo 26.852 vreten-skih ur zastojev, kar predstavlja v proizvodnji 1946 kg manj izdelane preje, to pa je 3,9 % mesečne proizvodnje. V primerjavi z letom 1974 je bilo v predilnici izdelane za 25,7 % več preje.
SUKANČARNA je glede na potrebe tkalnice izpolnila mesečni plan z 76,8%. V primerjavi z letom 1974 pa je bilo v sukančarni izdelanih za 12 % več raznih sukancev.
TKALNICA je mesečni plan izpolnila v t. m — 99,6%, v kv. m — 95,3 % in v 000 votkih 100,3%. V primerjavi z letom 1974 je bilo v tkalnici izdelanih za 20,5 % več tkanin v tekočih metrih, 19,1 % več v kv. m in zatkanih za 28,2 % več votkov. V juniju je bilo registriranih 1117 statvenih ur zastojev
zavoljo pomanjkanja osnov (849 ur) in pomanjkanja votka (268 ur). To predstavlja za okrog 5860 t. m manj izdelanih tkanin, ali 1,6% mesečne proizvodnje tkalnice. V tkalnici bo potrebno še več povezave med pripravljalnico in tkalnico in to zaradi pravočasne priprave osnov in votka ob zamenjavi artiklov na statvah. Prav tako pa je potrebno več sodelovanja pri reševanju problemov v zvezi s kvaliteto. V juniju je bilo v tkalnici še težje glede pomanjkanja barva-
ste preje. Bistvenih zastojev zaradi tega ni bilo, vendar pa ni bilo mogoče držati asortimana proizvodnje po določenih dessenih.
OPLEMETILNICA je izpolnila mesečni plan proizvodnje samo z 86,5 odst. Kumulativno za 6 mesecev je plan izpolnjen 98,8%. V primerjavi z letom 1974 pa je bilo adj us tiranih za 13,3 % več tkanin, če primerjamo proizvodnjo tkalnice in oplemenitilnice ugotovimo, da je bilo adjustiranih 196.000 t. m več tkanin, kot pa je bilo izdelanih v tkalnici. Ta rezultat izhaja iz zmanjšanja nedovršene proizvodnje ter barvanje in kalandriranje pollane-nega platna iz uvoza. Vendar pa bi bil rezultat oplemenitilnice lahko boljši, če bi MTT pravočasno dobavljal tiskane tkanine. Barvarna preje je izpolnila mesečni plan z 66,7%. Vzrok za slab rezultat je predvsem v pomanjkanju barvil iz uvoza.
KONFEKCIJA je v juniju dosegla slabše izpolnjevanje plana kakor v maju. Plan je bil izpolnjen z 86 %• Za 6 mesecev je bil plan konfekcije izpolnjen z 84,5%. V primerjavi z letom 1974 pa je bila proizvodnja večja za 3,3%. Vzrok za slabši rezultat je verjetno delno zaradi prehoda na izdelavo šotorov za posebne namene. To pa mora, pod tem pogojem, dati boljši rezultat v juliju mesecu. Obstoja pa v obratu konfekcije še vedno stari problem izostankov, kateri ima praktično vedno smer naraščanja, ne pa upadanja. Tako je imel obrat konfekcije v juniju 12,3 % bolniških izostankov in to brez porodniškega in nege otroka. Skupni izostanki v konfekciji pa so predstavljali izgubo 24,3 % od vseh možnih delavnih ur, ali izraženo v urah je to 10.608 ur, od tega zaradi bolezni 5367 ur. To pa predstavlja 12,25 % vseh izvršenih norma ur.
Naj nižji odstotek bolezenskih izostankov je imela pripravljalnica, in sicer 3,1 %, ostali obrati pa:
predilnica	6,9	%
sukančarna	8,7	%
tkalnica	7,5	%
oplemenitilnica	7,8	%
konfekcija	12,3	%
Peče	5,2	%
KVALITETA naših izdelkov je v stalnem upadanju, to se pravi, da je iz meseca v mesec slabša. V surovih tkaninah je bilo 91,46% I.
Konec na strani 8
■ n
Sredi montaže širinsko-razpenjalnega stroja
r~w	e\z	Dr. Marija šiška
Zmanjšan
dohodek... V poprečju več bolniške
Nadaljevanje s 7. strani
kvalitete, 3,53 % — II. kvalitete, 1,4% — III. kvalitete in 3,61% — IV. kvalitete. V gotovih izdelkih je bilo 87,6% — I. kvalitete, 5% II. kvalitete, 2,7 % — III. kvalitete in 4,7 % — IV. kvalitete. Zaradi materiala je bilo izločenih iz I. kvalitete 7398 t. m tkanin ali 2,2 % vseh adjustiranih tkanin. Največ je bilo nekvalitetnega blaga zaradi materiala pri artiklu 3141/130, 3149/140 in 3255/130. Vzrok je verjetno v premajhni pazljivosti (različne nianse barv), različne barvalne partije. Pri a rt. 3255/130 pa je bil uporabljen material iz različnih partij. To pa se je pokazalo šele po barvanju v jet aparatu. To je nauk za bodoče. Tkanine, katere tkemo surove in jih potem barvamo, morajo biti izdelane iz enakega materiala.
V juniju je bil dohodek zmanjšan zaradi slabe kvalitete za 505 tisoč din ali za 3,1 % od celotne proizvedene vrednosti tkanin, to pa je več kot pa je bilo predvideno z letnim planom.
Tudi obrat predilnice ne dosega zadovoljive kvalitete. I. kvalitete je bilo 57,4% in II. kvalitete 42,6%. Tudi tu je vzrok za slabšo kvaliteto tkanin. Večkrat sem že poudaril, da so za kvaliteto končnega izdelka važne prav vse faze tehnološkega procesa in to od začetne faze v predilnici (mikalnika), pa do zadnje faze oplemenitenja, oziroma končne faze adjustiranja.
Enkrat se bomo morali vsi spoprijeti s tem problemom kvalitete, za kar je že skrajni čas. Kajti, ni pošteno, da ravnamo z dragimi surovinami in izdelki tako, kot da ne bi bile naše in kot da od tega ni odvisen rezultat poslovanja in končno tudi naši OD.
V	naši ambulanti ugotavljamo zadnji dve leti, da bolniški stalež narašča. Odkar nismo več samostojna obratna ambulanta, ne vodimo več evidence po posameznih oddelkih tovarne, zato ne moremo ugotoviti v ambulanti, v katerem oddelku je več izostankov. V tovarni pa znajo povedati, da so v oddelku konfekcije najvišji izostanki od dela. Tako lahko ugotovimo, da soupada porast bolniškega sta-leža z otvoritvijo novega oddelka konfekcije v Pečah. Res so takrat pričele prihajati delavke konfekcije iz matične ustanove pogosteje v ambulanto. Navajale so različne težave. Pri marsikateri sem po nekaj tednih ugotovila, da je v strahu za svoje delavno mesto, češ, v Peče bodo preselili vsa lahka delovna mesta, me smo pa bolne, starejše, kako bomo zmogle drugo delo?
V	zadnjem letu so v konfekciji ukinili ročno nabijanje obročev na šatorska krila in uvedli strojno nabijanje. Tudi te delavke prihajajo v ambulanto z motivacijo, da je tako nabijanje obročev težje, da no morejo delati tega zaradi težav v hrbtenici, v nogah. Po ogledu tega mesta sem ugotovila, da je na takšnem stroju delo lažje od onega ročnega nabijanja potem, ko so stroj popravili toliko, da je nožna pogonska naprava tako urejena, da je dobesedno potreben migljaj noge, da stroj spraviš v pogon.
Druga domneva za povišanje bolniškega staleža je, da prihaja v tovarno nova, mlada delavna sila, ki si še išče svoj primeren način zaslužka. Marsikateri novinec ali novinka ne najdeta zadovoljstva na delavnem mestu, zato tudi »bežita« v bolniški stalež. Z raznimi navajanji težav, ki terjajo nekaj dni preiskav, da ugotovim, da so vzroki težavam ne v bolezni, ampak v nezadovoljstvu pri delu. Takšni de-
Mladinska delovna akcija — nakladanje »dobre« zemlje
lavci zapuščajo tovarno, prihajajo novi in težave se ponavljajo.
V zadnjih mesevih se sprašujejo po vsej državi, zakaj bolniški stalež narašča. Upravni in politični forumi so sklicali sestanek, na katerega so povabili tudi nekatere zdravnike. Vzroka visokemu stale-žu niso mogli dognati do kraja.
Prav gotovo je den izmed vzrokov visokega bolniškega staleža kriza, ki v ljudeh vzbuja občutek negotovosti, zato se zatekajo v bolezen.
Prepričana sem, da je vzrok visokega staleža predvsem sociološki, zato bi lahko dali odgovor le sociologi.
Za konec pa pregled bolniškega staleža v Induplati po letih:
1966	1967	1968	1969
%	3,68	3,05	3,91	4,68
1970	1971	1972	1973	1974
%	4,22	4,46	4,61	5,24	5,39
JE TEHTANJE V OKOLJU BREZTEŽNEGA STANJA MOGOČE?
Je, toda ne z običajnimi tehtnicami.
Domislili so si G-zero (kratica za to je G-o, op. p.) tehtnice, ki delujejo na principu vibriranja. Po fizikalnem zakonu si to tolmačimo s tem, da vibrira močneje tisto telo, ki ima večjo maso. Tako lahko s pomočjo vibriranja tudi tehtamo. Na prirejeni skali je mogoče težo odčitati in jo sporejati z nam znano težo.
G-zero tehtnice uporabljajo zaenkrat le astronavti v vesoljskih ladjah.
Kdaj pozneje bo to morda uporabno tudi na naši dobri stari »Zemlji«.
PREGOVORI
Izkušnja je beseda, s katero vsakdo imenuje svoje napake.
Išči prijateljstvo s človekovo dobroto, ne z njegovo dobrino!
Javno mnenje je vedno pred zakonom!
Kriv je vedno tisti, ki je odsoten.
Papeži in ženske imajo skupno to, da spremenijo ime kadar začnejo vladati.
Zunanje igrišče Induplati poslej zaklenjeno, ne zaprto
Piše: O. Lipovšek
Bralcem našega glasila smo letos že nekajkrat posredovali tekstualno in slikovno vest o delih na zunanjem igrišču Induplati v Zgornjih Jaršah. Do nastopa poletja smo uspeli, v sodelovanju s kolektivom Induplati, urediti garderobi s tušema in straniščem v vsaki. Vidite, da pišem v dvojini, kar pomeni, da sta v eni zgradbi dve ločeni garderobi za domače in gostujoče moštvo ali za moške in za ženske, če bodo na igrišču tekmovalci obeh spolov.
Že v uvodu želim naglasiti, da ne bosta niti garderobi še manj pa stranišči služili gledalcem športnih nastopov ali prireditev. To je in mora biti razumljivo vsem. Med gledalce seveda ne štejemo funkcionarje in sodnike.
Ob sodelovanju mladincev iz Induplati in drugih smo uspeli postaviti okrog igrišča primerno ograjo. Ograja omejuje vstop na igrišče vsem, ki so ga doslej rabili le kot dirkališče, sprehajališče ali otroško igrišče. Dirkališče seveda za dirko z motornimi vozili, sprehajališče z milo oceno, da so preko igrišča samo hodili, nekateri celo samo občasno, vendar tako redno, da sta nastali preko igrišča dve stezi in otroško igrišče, kjer so otroci brez nadzorstva kopali na igrišču luknje in podobno. Zanje bo igrišče zaprto.
Vsem, ki bodo želeli priti na igrišče zato, da bodo gojili kakršenkoli šport, bomo omogočili vstop in rabo garderob. Zanje igrišče v Jaršah ne bo zaprto. Za vstop bodo rabili seveda ključ; tega bodo dobili, če so člani domačega društva Partizan ali člani kolektivov Induplati ali Slovenijales oziroma, če pridejo organizirano kot del ene množičnih organizacij KS Preserje ali Jarše. Uporaba igrišča z njihove strani bo morala biti seveda v preglednem urniku ali predhodno »pravočasno« najavljena.
Vsi drugi bodo morali dobiti dovoljenje za vstop na igrišče. Za to bomo morda (društvo Partizan, ki bo upravljalo z igriščem) zahtevali odškodnino, zato pa bomo dajali igrišče v uporabo v dobrem stanju (za razmočenost kot posledica vremenskih prilik seveda ni zagotovila).
Ograja ima še en namen. Kadar bodo tekmovalni nastopi, bomo že pri vstopnih vratih pobirali od gledalcev določeno vstopnino. Kdor je ne bo plačal, ta ne bo mogel na igrišče. Takšna je navada tudi drugod. Pred vhodom na igrišče bo urejen parkirni prostor za motorna vozila in za kolesa. S temi vozili ne bomo dovolili nikomur na igrišče.
še poziv gledalcem.
Tisti, ki boste prišli na igrišče na ogled tekme v odbojki ali v košarki, boste zavzeli kot vedno prostor ob igrišču. Omejitev velja le skladno s predpisi, kolikor »ma-neverskega« prostora rabijo igralci.
Gledalce nogometnih tekem in atletskih tekmovanj pa prosimo, ostanite na nasipu! Ne silite na travnati del med tekališčem in igriščem. Tam se lahko zadržujejo le rezervni igralci ter trenerji nastopajočih moštev. Vsi drugi tam nimajo kaj početi. Redarji vas bodo napotili na nasip, če pa to ne bo zaleglo, se boste morali odstraniti iz igrišča. Red mora veljati za vse!
In zadnji poziv vsem, ki bodo prišli na igrišče ali se zadrževali v njegovi bližini. IGRIŠČE JE NAŠA LAST! Tvoja in moja. Tega seveda ne gre izkoriščati, da bi delali škodo na ograji, v garderobah ali na stezi oziroma na igrišču. Veliko denarja smo investirali, zato nam bo ugajalo, če boste našteto čuvali enako, kot če bi bilo vse to vaše, težko in drago pridobljeno imetje.
Vsi športniki in posebej vsi člani izvršilnega odbora društva PARTIZAN vam bodo za to hvaležni.
Delovna akcija mladincev pri urejanju zelenice sredi Prcserij
Bine Hribar, eden najboljših športnikov Partizana Jarše
Odpovedal je avtomat
Klet pod staro oplemenitilnico postaja vedno bolj nepomembna. S tem pa še ni odpisana. Nekaterim rabi kot skladiščni prostor, obratu pa kot razdelilno mesto za elektrovode z elektromotorji in s črpalkami za vodo. Slednji črpajo vodo na avtomatski znak.
V noči od torka na sredo (15. na 16. julij) je bilo drugače. Avtomat, ki bi naj vklopil črpalko oziroma ustavil črpanje je odpovedal. Voda je naraščala nezadržno. Dežurni gasilec Tone Hribar je ob
3.	uri zjutraj vklopil hladilne naprave in ugotovil, da ne delujejo. Iskal in našel je vzrok za to. Voda v kleti.
Do začetka dela jutranje izmene je voda nenehno naraščala in dosegla okrog 6. ure višino 150 cm. Skratka, vsa klet je bila poplavljena. Škoda, to ocenjuje posebna ekipa ljudi, ni majhna. Voda je zalila elektromotorje, kompresor, električne razdelilne naprave in zidne barve ter lake, ki so jih v kleti skladiščili pleskarji, ki opravljajo pleskarska dela v Induplati.
Domači gasilci so takoj stopili v akcijo in pričeli črpati vodo iz kleti. Namestili so staro gasilsko črpalko in novo tipa rosenbauer. Takoj so ugotovili, da je stara črpalka glasna in da daje precej izpušnih plinov sicer pa, da v efektu močno zaostaja za črpalko tipa rosenbauer. Za pomoč so zatorej prosili še sosednji gasilski enoti Jarše in Mengeš. Obe sta prišli s črpalkama rosenbauer. S tremi črpalkami so po eni uri in pol, okrog
8.	ure, izčrpali iz kleti vso vodo.
Ko drugod neurje gospodari in dela škodo s poplavljanjem, mi z drugim vzrokom za poplavo ne zaostajamo. Računamo le, da bo ta šola, sicer zelo draga, dovolj nazorno podučila, na kaj moramo paziti mimo vsega, kar je v vsakdanjem življenju označeno kot možni vzrok za nesrečni slučaj.
Ne vemo, kolikšna je bila škoda, toda znano je že sedaj, da je precejšnja.
Otmar
Rešite svoj stanovanjski problem
Po daljših raziskavah so arhitekti Splošnega gradbenega podjetja Gorica izdelali osnutek za omenjeno vrstno hišo in jo prvič predstavljajo v Trzinu. Obsežna gradbena dela na desni strani zvezne ceste Maribor—Celje—Ljubljana, takoj za »starim« Trzinom, ob cesti raste novo naselje. Interesentom priporočamo, da si hiše ogledajo. Za vse nas je Trzin blizu, zato je ogled na licu mesta najbolj prepričljiva reklama.
2.10 ------Hr93-*-j|-------- 3.44
Izhodiščna cena za vrstno hišo R 420 na dan 15. 3. 1975 je
mansarda
Gradbišče s komunalno opremo in drugi invest. stroški Gradbena, obrtniška in instalac. dela ter priključki		11	||
		-ji	4.70 115.675 268.189	fn 117.102 363.336
Skupaj din		383.864	480.433
Kogar so številke zamikale	temu povejmo še naslednje podatke:		
Uporabna površina	obračunska netto dejansko uporab, stan. površinam2	površina m2		
I. in II. etaže		76,34	76,34
Uporab, površina mansard, prostora		18.70	17,19
Pokrit parking		21,00	15,75
Pokrit prehod pri vhod. atriju		2,50	1,25
Obračun, neto stan. površina skupaj v m2		118,54	110,53
Kogar zanima še več, ta lahko dobi informacije pri SGP Gorici (Ljubljana, Celovška 149) pri Biro 71 v Domžalah ali pri nas v kadr. org. sektorju.
štiriinštirideset vrstnih hiš R420 bo letos v Trzinu dograjenih do 3. ali do 4. faze.
Nadaljevanje na 9. strani
PREGOVORI
Ne verjemi tistemu, ki te boža; morda samo išče mesto, kamor te bo lahko udaril.
Sreča je, če se srečata prilika in pripravljenost.
Tako je praznoveren, da noče delati v tednu, v katerem je petek.
Ing. Joco Balant
Oprema odprave na Mt. Mc Kinley
Ne zavoljo plagiata smo prepisali del sestavka z naslovom, ki je enak izvirniku in bil objavljen v letošnji 5. številki PLANINSKEGA VESTNIKA ampak zato, ker govori o kvaliteti naših šotorov posebne izvedbe.
Pa preberimo, kaj pravi o tem ing. Balant:
Meteorološke razmere na Mt. Mc Kinleyu terjajo trpežno in solidno opremo. Ker sami nismo imeli opreme za prebivanje v velikih višinah, smo bili prisiljeni, da si opremo kupimo ali da si jo sposodimo. Prvo ni prišlo v poštev, ker je oprema predraga, zato smo jo iskali pri alpinističnih odsekih in
PZS. Ker odseki razpolagajo z dotrajano alpinistično opremo, je bilo naše edino upanje PZS, kjer je shranjena oprema naših himalajskih odprav.
Šotori:
Na PZS smo si izposodili tri šotore francoske znamke Monclairin en šotor Induplati Jarše (podčrtal Lipovšek). Pri pregledu se je izkazalo, da so v zelo slabem stanju. Iz treh francoskih smo potem usposobili dva, šotor Induplati Jarše pa je bil nekoliko boljši in smo ga preizkusili na treningih. S svojo polvaljasto obliko se je izkazal zelo praktičen in prostoren.
Tudi lažji je bil od francoskih (3,75 kg proti 5,95 kg). Želeli smo dobiti še katerega, vendar jih žal ni bilo. Uporabljali smo ga za bivanje, kuhanje in vsa druga opravila v slabem vremenu. Vetru se je s svojo obliko zelo uspešno postavljal po robu. Šotor sestoji iz dveh delov. Zunanji šotor je iz impregniranega najlona, na obeh koncih pa sta še apsidi. V zadnji smo shranjevali hrano in opremo, prednjo apsido pa smo uporabljali za vhod in kuhanje. Impregnacija je bila že zelo slaba, tako da smo doživeli večkrat dež v šotoru, ko je sonce topilo sneg na njem. Notranji šotor nima apsid in je prišit na zu-
Vrstna hiša bo grajena z uporabo najsodobnejše tehnologije gradnje. Hiša je projektirana po najsodobnejših načelih stanovanjske gradnje. Zasnovana je kot triinpolsobno stanovanje, po izkoriščenosti in funkcionalnosti tlorisa pa ustreza tudi večsobnemu stanovanju. Velik dnevni prostor s funkcionalno nameščeno kuhinjsko hišo, dve sobi, en kabinet in ostali pomožni prostori omogočajo stanovalcu ugodno bivanje. Poleg tega je mogoče kasneje urediti z razmeroma majhnimi stroški del že zasteklene mansarde v še en bivalni prostor z možnostjo ureditve lastnih sanitarij in priključitve kuhinjskih elementov z uporabo netto površine okoli 18,7 m2.
Notranje stene ni potrebno ometati, ampak se nanje po prehodni izravnavi lepijo tapete.
Pokriti parking pri vhodu (skupna površina 21 m2) je prav tako mogoče z razmeroma majhnimi stroški kasneje urediti v garažo in shrambe. Zagotovljena je individualnost atrija ob vhodu v hišo in vrta ob dnevnem prostoru z ograjami na mejah stavbenih parcel. Ograje so lesene, ob dnevnem prostoru v dolžini 5 m in pri vhodnem atriju v dolžini 2,5 m. Nižja ograja je postavljena tudi ob parkingu za goste v dolžini 2,5 m. Vrstne hiše bodo grajene v nizih po 8 do 16 hiš.
REŠITE SVOJ
STANOVANJSKI PROBLEM
Nekaj hiš po tem načrtu je v Trzinu že zgrajenih
25.15
j - 2.50	|	" 5.00 -	4---- 2'50  ----H- '-30 -lf- 1.625—[{--------------- B.625  ---------------j-j---2.50 ------j---2.50 ------j-
nanjega s 5 cm dolgimi trakci. Spredaj in zadaj se z zadrgami popolnoma zapre. Šotor napenjajo trije prečni loki iz palic iz steklenih vlaken debeline 6 mm. Šotor sidramo s klini ob vznožju šotora in z vrvicami s sredine napenjalnega loka. Pri močnem vetru so se nam vrvice večkrat iztrgale iz šotora.
Monclairjev šotor je strehaste oblike in ima samo dve nosilni palici v obliki črke A. Natakneta se skozi široke zanke na zunanji strani šotora spredaj in zadaj. Tako šotor razstaviš, ne da bi stopil vanj. To je posebno važno če moraš to delo opravljati z derezami na nogah. Po udobnosti je daleč
zaostajal za šotorom Induplati, (podčrtal Lipovšek).
V njem smo samo spali in shranjevali opremo. Je tudi dvojen in nekoliko nižji. Ker med palicami ni vmesne palice, se je pod težo snega v sredini zelo vdajal in s strani pritiskal na ležečega v šotoru. Delal je vtis, da se bo podrl. Edina njegova prednost je, da je nekoliko toplejši. Imeli smo dosti težav z zadrgami, ker so bile že dotrajane in so se s težavo zapirale. Za sidranje smo imeli običajne aluminijaste kline, ki pa so se izkazali za neuporabne. Sidranje smo izboljšali tako, da smo klin skupaj z vrvico zasuli s snegom, poteptali in počakali, da je vse
skupaj zamrznilo. Kasneje pa smo za sidranje uporabili cepine, smuči in palice.
To je prepis prvega dela zapisa o opremi odprave na Mt. McKin-ley. V nadaljevanju je govora o ležiščih, o spalnih vrečah, puhasti opremi, osebni opremi, tehnični opremi, o gorivu in foto opremi. Vsega ni kazalo prepisati, ker je za nas najbolj zanimivo prvo, kjer opisuje uporabnost našega izdelka.
S tem bi hotel opozoriti tiste, ki bi se odpravljali na višje hribe, 6000 metrov in več, da uporabijo za bivanje samo šotore Induplati, ker so se, o tem ste lahko brali avtentičen zapis, najboljše obnesli.
Brez
Obvestila
menjajočega dela osebnih dohodkov
POROČILO ZA JULIJ 1975
Vrednost točke se ni spremenila in je ostala na isti višini kakor v preteklem mesecu:
TOZD proizvodnja in DS
skupnih služb	din 0,0186
Restavracija in po. domovi	din 0,0185
Industrijska prodajalna	din 0,0190
Odstotek za izračun menjajočega dela osebnih dohodkov za TOZD proizvodnjo in DS skupnih služb je bil izplačan v minimalnem znesku, in sicer:
R _ D = 0,5 %
R — D — Z — —0,5 %
Torej na vseh delovnih mestih, ki so vezana na R—D—Z je bilo odtegnjeno od OD 0,5 %.
TOZD Restavracija in počitniški domovi R2 = 15 % in isto za TOZD Industrijska prodajalna R2 = 15 %.
Poprečno izplačani osebni dohodki so se gibali naslednje:
TOZD proizvodnja in DS skupne službe din 2.793,96, tj. za din 102 nižji od meseca maja, kar gre na račun minimalnega odstotka pri menjajočem delu osebnega dohodka,
TOZD Restavracija in počitniški domovi din 3.385 in TOZD Industrijska prodajalna din 3.493, tj. v obeh primerih nekoliko nižji od meseca maja.
TOZD proizvodnja
Razred		pred.	prip.	tkal.	oplem.	konf.	kov. k.	vi i	Del. sk. sk. sl.	TOZD Rest.	TOZD Trgov.
1500 —	1700	1				1					
1700 —	1900	1							1		
1900 —	2100	6	14	4	3	17			5		
2100 —	2500	23	27	74	31	95	5	l	29	4	
2500 —	3000	35	66	77	27	91	12	7	72	4	3
3000 —	3500	4	7	31	11	11	5	1	37	5	2
3500 —	4000	3		13	4	1			17	3	
4000 —	4500			2		1	1	2	10	2	
4500 —	5000	1		1	1			3	9	2	1
5000 —	5500		1						7	1	1
5500 —	in več							2	14		
		74	115	202	77	217	23	16	201	21	7
najnižji	OD	1572	1943	1923	1914	1692	2315	2484	1794	2346	2932
najvišji	OD	4644	5054	4899	4823	4116	4320	6644	9449	5489	5096
poprečni OD		2573	2589	2726	2644	2499	2851	3765	3352	3385	3493
Vera Habjan
Ob smrti moje drage mame
JOŽEFE OCVIRK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz oplemcnitilnice in sosedom v naši ulici, za denarno pomoč ob tej bridki izgubi.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoča hčerka Lojzka por. Razpotnik z družino Junij 1975
ZAHVALA
sodelavcem iz pripravljalnice za denarno pomoč in izraze sožalja ob priliki nenadne smrti moje dobre mame
ELIZABETE FRANIC Hčerka Angelca, por. Kukovec
IZ
kadrovske
službe
TOZD proizvodnja:
Vstopi:
1.	Razpotnik Anton, del. v ople-men., vstopil 1. 7. 1975,
2.	Kosi Brigita, del. v oplemeni-tilnici, vstopila 8. 7. 1975,
3.	Peterka Drago, del. v opleme-nitilnici, vstopil 8. 7. 1975,
4.	Krnic Marija, šivilja v obratu Peče, vstopila 15. 7. 1975,
5.	Vidergar Danila, delavka v obratu Peče, vstopila 9. 7. 1975,
6.	Kovačevič Serka, previjanje v priprav., vstopila 15. 7. 1975,
7.	Peterka Ivan, del. v oplemeni-tilnici, vstopil 16. 7. 1975,
8.	Orehek Anka, del. v konfekciji, vstopila 15. 7. 1975,
9.	Mikola Erika, previjanje preje, vstopila 25. 7. 1975,
10.	Narat Sonja, sukanje preje, vstopila 28. 7. 1975,
11.	Žučko Boris, del. v obr. kovin. konstr., vstopil 28. 7. 1975.
Izstopi:
1.	Slipčevič Luka, del. v ople-menitilnici, odšel v JLA 4. 7. 1975,
2.	Porenta Ciril, del. v obr. kovin. konstr., sporazumno 5. 7. 1975,
3.	Slapar Bojan, del. v oplemeni-tilnici, odšel v JLA 7. 7. 1975,
4.	Burja Franc, pom. moj. t tkalnici, odšel v JLA 9. 7. 1975,
5.	Koželj Peter, del. v obr. kov. konstr., odšel v JLA 9. 7. 1975,
6.	Ovca Ivan, del. v cerad. oddelku, odšel v JLA 9. 7. 1975,
7.	Etemaj Idriz, del. v opleme-nitilnici, sporazumno 9. 7. 1975,
8.	Popovič Dragana, tkalka, izstopila 13. 6. 1975,
9.	Mušič Zinka, del. v konfekciji, inval. upok. 8. 7. 1975,
10.	Šinkovec Marija, del. v konfekciji, inval. upok. s 17. 7. 1975,
11.	Stražar Marija, previjanje, izstopila 16. 7. 1975,
12.	Milenkovič Milica, samov. zap. delo, dne 17. 7. 1975.
SDS skupne službe:
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
dipl. ing. Žakelj Marjeta, tehnolog, izstopila 31. 7. 1975.
Izdaja v 1000 izvodih delovna organizacija INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Odgovorni urednik Tulij BUDAU. Člani uredniškega odbora: Slavi GERBEC, Marica JERMAN, ing. Jože KLE8NIK, Cilka MRDŽEN O VIC, dipl. ing. Branko NOVAK, dipl. ing. Avgust OREHEK, dipl. iur. Ingo PAS, dipl. ing. Janez PEZDIR, dipl. ing. Boža POGAČNIK, Ivo SESEK, Majda ŠKRINJAR, ing. Janko UKMAR in ing. Lado ZABUKOVEC. — V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK, predsednik mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani.
Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974).