V LMoei, V peieK, M 24. aprila 1925. Posamezna Številka stane 1*50 Oft LClO LIH.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
sa pol leta ..... ,120 za celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Dii
Sobotna Izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 v Inozemstvu.... „ 80
Cene fnserofom;
Enostolpna petltna vrsta malt oglasi po Din 1'50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50. veliki po Din 5-— in 4*—, oglasi v uredniškem delu vrslica po Din 6*—.
Pri večjem naroČilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Fošlniiia Mm v Dolovtm.
Uredništvo je v Kopitarjevi ultd 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
naroi.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Besen opomin.
Velikonočni dogodki v Bolgariji so iznenadili in razburili ves kulturni svet. Zgodovina pozna sicer dovolj atentatov na visoke osebe, pozna tudi posrečene in ponesrečene napade na razne politične korporacije, ne pozna pa nobenega tako krvavega dogodka, kakor se je odigral v Sofiji pri pogrebnih svečanostih za umorjenim generalom Georgijevom.
Sofijski atentat pa ni izbruh trenutne nezadovoljnosti ljudstva in tudi ne plod trenutnega sklepa kakšne prekucuške skupine, ampak je samo najbolj krvav zaključek — če je že zaključek — dolge verige političnih umorov, ki so se dogajali v Bolgariji skoraj vsakodnevno, odkar je prišla na krmilo vlada gospoda Cankova. Cankov je prišel na krmilo s krvjo in kri je najznačilnejša signatura njegove vlade. Njegov režim naj bi bil režim »močne roke«, ki ne pozna za političnega nasprotnika nobene milosti in nobenega popuščanja, ampak samo pogin. Kar se ni hotelo v Bolgariji ukloniti njegovemu režimu, to je moralo izginiti. Neusmiljeno krutost sedanjega režima v Bolgariji najbolje označujejo prenapolnjene ječe doma, na tisoče političnih po vsem svetu razkropljenih bolgarskih beguncev in na stotine po nedolžnem žrtvovanih človeških življenj. Tako jc »vladal« Cankov.
Pred Evropo pa je bilo treba neprestano prelivanje krvi vsaj navidezno opravičiti. V to svrhp je vladi gospoda Cankova izvrstno služilo protiboljševiško razpoloženje evropskih reakcionarjev po vseh deželah. Če razglasi svoje politične nasprotnike, izmed katerih jih v resnici gotovo 99 procentov sploh ne ve, kaj je boljševizem, za nevarne boljševiške pre-kucuhe, bo njihovo preganjanje in tudi brezsrčno pobijanje pred Evropo moralno opravičeno, si je mislila vlada Cankova, m kakor si je svoj načrt zasnovala, tako ga je tudi izvršila. Kar ni bilo z vlado in za vlado, je preko noči bilo v Bolgariji vse boljševik in s tem tudi že obsojeno ali na zavraten umor na cesti ali pa na Bodnijsko izrečeno smrtno kazen. Opozicije in ugovora Cankov ni trpel. Tako je razumel Cankov »vlado močne roke«.
Za dokaze, da so njegovi politični nasprotniki najhujši boljševiki, Cankov ni bil v zadregi. Bolgarska policija je dosegla v fabriciranju raznih dokumentov in v odkrivanju raznih zarot in komplotov neverjeten rekord. Diplomatski zastopniki sedanjega režima v Bolgariji pa niso imeli važnejše naloge, kakor da so z vsemi sredstvi poskušali vzbuditi med vnanjim svetom vtis, da je v Bolgariji že vse bolj-Scviško, z izjemo g. Cankova in njegovih pristašev seveda.
Polne ječe, stalno preganjanje in krute obsodbe pa Cankovih političnih nasprotnikov niso ukrotile, ampak so le dvignile njihovo odporno silo in je stopnjevale do skrajnosti. Politične strasti so se razplamtele v velikanski požar, ki je zajel vso deželo. V svojem obupu je poseglo tudi zatirano bolgarsko ljudstvo po enakih sredstvih, kakršnih se jc posluževala krvava vlada, in za vsako glavo je padla glava po staroznanem balkanskem pravilu.
Tragedijo, ki sc sedaj odigrava na Bolgarskem, je treba razumevati iz njenega notranjega razvoja. Iz zla, ki ga je zasejal Cankov s svojo vlado »močne roke«, sc ni moglo roditi nič drugega kot iste vrste zlo in korenin tega zla ni treba prav nič iskati v kakih tujih vplivih. Neverjetno sicer ni, da so poskušali maloštevilni bolgarski komunisti splošno proti-režimsko razpoloženje izkoriščati v svoje strankarske namene, toda glavni vzrok strašnih dogodkov v Bolgariji ni treba, da bi bila ravno boljševiška agitacija od zunaj, ker jc bilo dovolj revolucionarnega netiva doma, kjer ga jc kopičil dan za dnem Cankovov režim brez tuje pomoči. Cankov žatije, kar je on sam sejal.
Žalostni dogodki v Bolgariji so resen opomin vsem vladam, ki se hvalijo s svojo <m«čno roko«. Je nujen zakon narave, da rodi pritisk vedno protipritisk, ker ga mora roditi. Glede Bolgarije so to ore-
prosto resnico jako dobro spoznali nepristranski angleški opazovalci, ki so brez pridržkov priznali »po mnogostranskem in skrbnem razmotrivanju,« kakor pravijo sami, da sedanji dogodki v Bolgariji niso plod tuje agitacije, ampak žalosten rezultat še bolj žalostnih političnih metod sedanje vlade proti njenim političnim nasprotnikom.
Tudi sedanja' vlada kraljevine SHS ;e rada hvali, da je vlada »močne roke«. Svoje moči sicer ni kazala na tako krut jiačin kakor Cankov, vendar pa je včasih segla po metodah, ki niso daleč od bolgarskih. Ali bo bolgarski zgled našo vlado prepričal, da politika »močne roke« ni vedno najboljša in najzanesljivejša?
NARODNA SKUPŠČINA SKLICANA NA 28. APRILA,
Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Predsedni-štvo narodne skupščine je danes po skupščinskih hodnikih dalo nalepili letake, s katerimi sklicuje prihodnjo sejo narodne skupščine za 28. aprila. Dnevni red je: Določitev dnevnega reda prihodnje seje,
SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Za danes sklicana seja zakonodajnega odbora je bila popolnoma kratka. Člani opozicije so protestirali proti načinu sklicevanja sej. Seji je prisostvovalo 10 poslancev. Najprej je bil prečitan zapisnik poslednje seje in zapisnik odseka za stanovanjski zakon, nakar je bila seja po par minutah zaključena. Prihodnja seja bo jutri.
KDAJ SE VRNE PAŠIČ?
Belgrad, 22. aprila (Izv.) Poslednja dva dni je postalo v parlamentu živahnejše. Prispeli sa nekateri poslanci, ki so člani | odborov in odsekov, poleg pa tudi drugi poslanci, ki so se dosedaj mudili v notranjosti med svojimi volivci. Važnejših dogodkov ni pričakovati do Pašičevega prihoda. za katerega se še vedno ne ve, kakor j je to običajno pri njem. Po vesteh, ki so jih dobili razni ministri, je pričakovati njegovega prihoda šele 25. t. m. Ravnotako je pričakovati v kratkem vrnitve kralja in kraljice iz Sarajeva.
Banski stol proti preganjanju rtr. Mačka in tovarišev.
Zagreb, 23. aprila. (Izv.) Danes je banski stol razpravljal o pritožbi državnega pravdnika proti sklepu sodnega stola v zadevi dr. Mačka in tovarišev. Banski stol je v celoti zavrnil pritožbo državnega pravdnika, ki je zahteval, da se mora proti dr. Mačku in tovarišem preglasiti obliga-torieen preiskovalni zapor in da se morajo obtožiti radi veleizdaje. Nocoj je bila odločitev banskega stola dostavljena dr. Mačku in tovarišem, zagovorniku dr. Trum biču, državnemu pravdniku in policiji. S to odločitvijo banskega stola jo zadeva dr. Mačka in tovarišev drugič definitivno likvidirana, tako rta se proti njim ustavlja vsako nadaljnje postopanje na podlagi materijala, ki ga ie dosedaj predložil državni pravdnik. Po sodni odločitvi bi morali dr. Mačka in tovariše izpustiti na svobodo. V zvezi s tem je nocoj odpotoval v Bel gradi šef policije dr. Bedekovič po nadaljna na-navodila. V Zagrebu pričakujejo, da bodo dr. Maček in tovariši jutri izpuščeni iz internacije, vendar pa policija doslej še ni. prejela nobenih tozadevnih navodil.
PAVLE RADIČ O RAZGOVORIH Z RADIKALI.
Zagreb, 23. aprila. (Izv.) Pavle Radio je nocoj na vprašanje vašega dopisnika, če namerava nadaljevati razgovore z radikali, odgovoril: >Naravno, da hočem nadaljevati razgovore.. Naj se stvar razvija. Mrtvilo tira celo stvar nazaj,vprašanje sporazuma pa mora iti naprej.: — Danes ja odpotoval v Belgrad poslanec dr. Bazala,
TRGOVSKI KONGRES V ZAGREBU.
Zagreb, 23. aprila. (Izv.) Dne 26. t. m. se bo v Zagrebu vršil prvi kongres trgovskih korporacij iz cele države. Pred začetkom kongresa se bodo delegati udeležili otvoritve zagrebškega velesejma.
ZAGREBŠKE OBČINSKE VOLITVE.
Zagreb, 23. aprila. (Izv.) Nocoj se jei vršila seja meščanskega kluba Hrvatska zajednice. Sklenjeno je, da nastopi federacija HRSS t. j. Seljačka stranka, H Z in fraii-kovski disidenti pod vodstvom dr. Košutiča pri naknadnih občinskih volitvah a skupno listo pod imenom: Hrvatski social-no-napredni blok. Pri občinskih volitvah nastopijo še naslednje stranke: Hrvatska pučka stranka, samostojni demokrati, frart-kovci, socialni demokrati, narodni socialisti in neodvisna delavska stranka (komunisti).
POGAJANJA ZA ZVEZO Z GRŠKO.
Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Jutri bo prišla v Belgrad grška delegacija za pogajanja
BELGRAJSKI BOLGARSKI POSLANIK 0 RAZMERJU Z NAŠO DRŽAVO IN 0 DOGODKIH V E0LGARIJI.
Belgrad, 23. aprila (Izv.) Kakor običajno, so iz razumljivih vzrokov tudi poslednji žalostni dogodki v Bolgariji zainteresirali tukajšnje vladne kroge. Izjava, ki jo je dal v sobranju notranji minister Ru-sev, da je bilo atentatorjem na katedralo naročeno, da naj takoj po izvršenem atentatu odidejo na srbsko poslaništvo, kjer bodo dobili na razpolago potne liste za inozemstvo, nepovoljne izjave ministra Kal-fova napram članom angleške Labour Par-ty, kakor tudi obširno zasnovana kampanja bolgarskega časopisja, ki odkrito dolži našo vlado, da je v zvezi z emigranti povzročila nerede, niso mogle ostati brez odgovora z naše strani. Pričakovalo se je, da bo korak naše vlade energičen in to tem bolj, ker so padle na nas zelo komproinitirajoče izjave od strani odgovornih bolgarskih ministrov.
Včeraj se je v političnih krogih govorilo, da je pričakovati celo prekinjenja di-plomatičnih zvez. Vendar se zdi, da bodo ti energični koraki izostali. Tako so vsaj danes zatrjevali vsi odgovorni krogi. V zunanjem ministrstvu so izjavljali, da je zadevo poravnal naš sofijski poslanik Rakic, ki je v to svrho dobil od vlade potrebna navodila. Zdi se, da se je vlada zadovoljila z izjavo, ki jo je naši vladi dal v imenu svoie vlade tukajšnji bolgarski poslanik Vakarevski. Nocoj je ponovno obiskal zunanjega ministra Ninčiča in se z njim dalje časa razgovarjal.
Ko je odhajal od zunanjega ministra, so ga prestregli časnikarji. Izjavil jim je sledeče:
Z g. dr. Ninčičem sva se razgovarjala o položaju, ki je nastal vsled poslednjih dogodkov. Odnošaji med našo državo in Jugoslavijo so kljub vsemu temu popolnoma normalni, redni in mirni. Dosedaj ni bilo nobenega vzroka, nobenega novega momenta, ki bi to prijateljsko sosedstveno razmerje kalil. Kar se liče izjave Kalfova angleškim parlamentarcem, temelji la vest najbrž na nesporazumu. Prepričan sem, da Kalfov kaj takega rii izjavil. Ravno tako tudi izjave notranjega ministra Ruseva ni jemati tako tragično, ker on ni ničesar izjavil s svoje strani, ampak je navedel samo izpovedi aretiranih zarotnikov.
Kar se liče vesli o strahovitih preganjanjih in številnih aretiranih, so te vesti po mojih informacijah neresnične in fantastične. Gotovo je, da mora po takih dogodkih vlada ostro nastopiti, posebno v prvih dneh, dokler niso aretirani vsi atentatorji in dokler niso odkrite vse njihove zveze; tako daleč pa, kakor pripovedujejo nekatere vesti, vlada ni šla in tudi ne bo šla. Take vesti o številnih aretacijah in ubojih se širijo tendencijozno. Enake so vesti, ki se ponekod širijo, o odpovedi carja Borisa in o povrnitvi bivšega kralja Ferdinanda. Iz vsega je jasno, da posebno v sedanjem času car Boris niti misliti ne more na odpoved. Ravno tako ni govora o povrnitvi Ferdinanda na bolgarski prestol. Sam krvav dogodek v cerkvi Svete Nedelje je predvsem delo anarhističnih, revolucionarnih elemcntov Vendar je pri tem jasno, da je šlo za široko zasnovano zaroto, ki naj bi vprizorila revolucijo v Bolgariji in vzpostavila boljševiški režim. Verujem in prepričan semj da ne more odslej to gibanje imeti nobenega uspeha, posebno ne po dogodkih v cerkvi Svete Nedelje, kjer je šlo očividno za to, da se pobijejo kralj, člani vlade, višji funkcijo-| narji ln predstavniki državne oblasti.
Zagotavljam Vas, da v Bolgariji dose-j da še ni bilo tal za revolucijonarne meto tode, da na so odslej vse nade teh olei^ejS"
tov še manjše. Vlada se trudi z vsemi silami, da uvede zakonito stanje. Pri tem ji pomagajo ne samo njeni ljudje, ampak tudi celokupna legalna opozicija. Poleg tega je vladi dovolila veleposlaniška konleren-ca povečanje njene armade za 10.000 mož. Nadejam se, da bo to vladi zadostovalo, da vzpostavi popolen mir, da bo bolgarskemu prebivalstvu dana prilika razviti svoje sile v prospeh domovine. Prepričan sem, da bo šla v tej zadevi na roko tudi jugoslovanska vlada s tem, da bo bolj pazila na čudno delovanje bolgarskih emigrantov, ki se nahajajo na tukajšnjem ozemlju. Njihovo delovanje je škodljivo. S tem, da javno delujejo, dajejo samo nade nekaterim fanta-stom v Bolgariji. Bolgarska vlada je radi tega tudi povečala in pomnožila svoje čete na meji proti Jugoslaviji, posebno na onih mestih, kjer je delovanje emigrantov osredotočeno. To je imelo za cilj, da prepreči stike bolgarskih emigrantov, ki se nahajajo v Srbiji z njihovimi somišljeniki na naši strani.«
Nato se je poslanik Vakarevski Ijubez-i njivo poslovil od časnikarjev.
Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Odločni koraki sofijske vlade v obsednem stanju so po poslednjih vesteh storili svoje in v krvi udušili vsak upor revolucionarnih elementov. Posebni dopisniki belgrajskih listov so se danes vrnili. Tekom dneva so prispeli tudi številni tuji časnikarji, ki so se na svojem potovanju ustavili tudi v Belgradu. Precejšnjo senzacijo je vzbudila tukaj vest, da je veleposlaniška konferenca dovolila bolgarski vladi povišanje števila stalne vojske za 10.000 mož. Kakor znano, je naša država vedno najbolj nasprotovala vsakemu povečanju bolgarske vojske, ker bi to po tukajšnjem mnenju pomenilo stalno nevarnost za mir na Balkanu. Veleposlaniška konferenca je dosedaj tudi vedno vpoštevala naše proteste. Po zadnjih dogodkih pa je dovolila Bolgariji povečanje armade, ker smatra, da je to za vzdrževanje reda in miru v Bolgariji potrebno.
Sofija, 23. aprila. (Izv.) Da se v Bolgariji prične revolucija, je bilo že sklenjeno na kongresu vseh komunističnih strank 24. novembra 1924. na Dunaju pod pred-sedništvom Menžinskega, ki je član izvrševal nega odbora komunistične internacionale in načelnik odseka v zunanjem ministrstvu. Denar za finansiranje revolucije je nesel v Bolgarijo kurir Karel Slani in ga izročil Jankovu v Sofiji. — V notranjosti Bolgarije je bilo dosedaj aretiranih okrog 1500 oseb.
Sofija, 23. aprila. (Izv.) Vojni minister je izdal na vojaštvo dnevno povelje, v katerem naglaša vlogo vojske, ki jo mora igrati pri vzdrževanju reda in miru v državi. Spominja na atentat na kralja in na grozen zločin v cerkvi Sv. Nedelje, pri katerem so mnogi našli smrt. Ugotavlja, da je vojska težko prizadeta, ker je izgubila 14 generalov in več poveljnikov. S proglasitvijo obsednega stanja postavlja ljudstvo svojo usodo v roke vojaštva, ki mora ščititi domovino in za vsako ceno zajamčiti državi mir, osebno in imovinsko varnost.
Sofija, 23. aprila. (Izv.) Bolgarska brzojavna agencija poroča: Čuntulova, glavnega sotrudnika Minkova, je policija izsledila. Ker se je uprl aretaciji, ga je policija ustrelila.
Sofija, 23. aprila. (Izvirno.) Zasedanje bolgarskega sobranja je podaljšano do 6. maja.
o zvezi med našo in grško državo. Predsednik grške delegacije je poslanik v Londonu Kaklamanos. Delegata sta poslanik v Belgradu Zarnados in Rafael, ravnatelj političnega oddelka v grškem zunanjem ministrstvu Predsednik naše delegacije je Mate Boškovič, člana sta Branislav Drago-vič in Milan Antič. Pogajanja se bodo pričela v pondeljek.
"pretep v francoski zbornicl
Pariz, 23. aprila. (Izv.) Herriot je bil izvoljen za predsednika parlamenta z večino levičarskih glasov. Opozicija se volitve ni udeležila. Pri volitvi je prišlo v zbornici do burnih prizorov. Nekaj opozi-cionalcev je hotelo tajnike, ki so šteli glasove, kontrolirati in so se postavili za njihove hrbte. Vsled tega je prišlo med vladnimi poslanci in opozicionalci najprej do prerekanja, končno pa do tako hudega pretepa, da je moral predsednik sejp zaključiti.
sanacija francoskih financ.
Pariz, 23. aprila. (Izv.) Finančni odbor je dovolil vladi dvomesečni proračunV-ski provizorij.
briand potuje V london.
Pariz, 23. aprila. (Izv.) Vnanji minister Briand namerava potovati v London, kjer bo razpravljal z angleškimi državniki o vprašanju varnosti.
italijanski parlament.
Rim, 23. aprila. Včeraj je Mussolini sprejel predsednika senata Tittonija in predsednika poslanske zbornice Caserta-na. Razpravljali so o sklicanju parlamenta ln o delovnem programu. Kakor se zatrjuje, se skliče poslanska zbornica dne 14. maja. Kot prva točka pride na dnevni red ženska volivna pravica v upravne za-stope. Pripravljeni sta dve poročili: večinsko, ki odklanja žensko volivno pravico, in manjšinsko, ki se izreka zanjo. Narodno vodstvo fašistovske stranke se je izreklo proti ženski volivni pravici, vendar se zatrjuje, da bo zakon v zbornici sprejet, ker se bo Mussolini osebno zavzel za to.
deveccki — senator.
Rim, 23. aprila. Znani fašistovski prvak in guverner v Somaliji Cesare Mana Devecchi, je s kraljevim dekretom imenovan za senatorja.
boljševiška nevarnost.
Berlin, 23. aprila. (Izv.) »Deutsche
Zeitung« objavlja poročilo svojega dopisnika v Frankfurtu, da je trgovska zbornica v Frankfurtu opozorila s posebno okrožnico svoje člane na boljševiško nevarnost, ki preti državam na ruski meji Okrožnica frankfurtske trgovske zbornice pravi, da postaja po poročilih iz Bolgarije in Jugoslavije in iz obmejnih držav agitacija komunistov vedno živahnejša. Iz raznih okolnosti se da sklepati, da se ravnajo komunisti po navodilih iz Moskve. Zato je treba računati z možnostjo oboroženih vstaj. Dogodki v Bolgariji so resen znak grozeče nevihte. Previdnost pri sklepanju novih kupčijskih zvez s temi državami torej ne bo škodovala, ker je treba računati z okolnostjo, da bodo v slučaju kakšnega prevrata vse pogodbe razveljavljene in investirani kapitali izgubljeni. Dogodki v Bolgariji po vsi verjetnosti ne bodo ostali osamljeni, ampak je treba računati na nadaljevanje. Svarila slične vsebine so bila poslana baje tudi na razne borze v inozemstvu.
čičerin se brani.
Moskva, 23. aprila. (Izv.) Čičerin je izjavil zastopnikom inozemskega časopisja, da so trditve bolgarske vlade o stikih Moskve z bolgarskimi atentatorji popolnoma neresnične.
VOLIVNA DOLŽNOST NA MAŽARSKEM.
Budimpešta, 23. aprila (Izv.) V volivnem odseku parlamenta se je danes razvila zanimiva razprava o tem, ali naj se volivna dolžnost uvede tudi v krajih, kjer je volitev javna. Razprava je bila zelo burna. Končno se je večina izrekla, da se uvede volivna dolžnost povsod.
Demagogija velebankirske stranke.
Demokratskim demagogom posestvo ljubljanskega škofa ne da miru in včerajšnje »Jutro« je priobčilo celo uvodnik o tem vprašanju, ki je tako poln najnesram-nejše demagogije, da bi bilo greh, če ne bi vso »Jutrovo« zvijačnost razgalili in pokazali stvari, o kateri smo že včeraj pisali, v še bolj jasni luči, kakor se to spodobi za tako resno in važno vprašanje.
Govorimo čisto odkrito kakor vedno in kakor glasilo ljudske stranke. SLS ne ščiti nobenega veleposestva, tudi cerkvenega ne, ako predstavlja v današnjih razmerah socialno zlo. Jugoslovanski škofi so sami izjavili, da se podvržejo pravični in res s splošnega socialnega vidika izvršeni agrarni reformi, s privoljenjem svete stolice seveda, ki gotovo zoper to nič nima in se ji nikjer v Evropi ni ustavljala, če se je izvedla res v korist ljudstvu, ki ima premalo zemlje ali nič, in če se je dru-| gače preskrbelo za stvarne potrebe Cerkve. Da se pa pri nas pravična agrarna reforma ni izvedla, to ni krivda škofov, ampak režima, ki se pri celi tej velevažni za-| devi ni dal voditi od socialnih vidikov, ampak od špekulacije. Najeklatantnejši primer ie afera Thurn-Taxisa, pri kateri imajo svoje prste vmes ravno tisti samostojni demokrati, ki zdaj uganjajo zaradi posestev ljubljanskega škofa tako ostudno in hinavsko demagogijo. Da pa režim tudi ni sklenil konkordata s sveto stolico, na podlagi katerega bi se vprašanje cerkvenih veleposestev lahko pravično in socialno-koristno uredilo, tega menda tudi niso krivi jugoslovanski škofi.
Ako bi se ta reč pravično in socialno-koristno izvedla, pa bi seveda morali verniki vzeti nase bremena, potrebna za dostojno vzdrževanje Cerkve in njenih služi-teljev, bodisi v tej ali oni obliki. Poskrbeti bi se pa moralo tudi za vse one človekoljubne naprave, ld se danes s cerkvenim premoženjem v smislu dotičnih ustanov vzdržujejo. Če je ljudstvo za to, oziroma če je država pripravljena potom davkov to prevzeti popolnoma nase, tudi SLS ne bo ščitila sedanjega stanja, ampak se ravnala po volji ljudstva. Da bi se pa versko občestvo meninič tebinič oropalo, ljudstvu pa od države naložila nova bremena, ki bi se pa ne uporabljala za vzdrževanje bogoslužnih in človekoljubnih namenov (kar je spričo režima pri nas najbolj verjetno), to bi pa bilo na vse strani krivično, in tega SLS, ki zastopa s p 1 o š -n e koristi, ne bo zagovarjalo, da bi namreč od take agrarne »reforme« imeli dobiček samo nekateri demokratski špekulanti, komisarji, sekvestri, advokati itd. itd., ljudstvo pa nič in stvarne cerkvene potrebe tudi ne.
Toliko načeloma. Kar pa se velepo-
Pavel Popotnik:
Mozaik.
Sličice iz Goriške.
1. Skozi baško dolino.
Ne vem, kako sem se včasih vozil. Ko sem zadnjič sčdel onkraj predora v italijanski vlak . in slonel ob oknu in gledal v probujajoči se svet — strm je, da bi nedeljskim turistom nudil lepe plezalne partije, a Bačarji ga z ljubeznijo obdelujejo, da jim požene iz visečih njivic ljubi kruhek — sem videl, česar dotlej nisem opazil.
Zajedavce.
Omela bohoti na starih jablanah, tepkah, češnjah in drugem drevju tako
kakor nikjer drugod.
In sem pomislil: simbol!
Med rodom, ki je vzrastel iz naše zemlje, ki korenini v njej z dušo in srcem, so sc razpasli zajedavcL
Zajedavci se bohotijo, drevo še kljubuje, a hira.
Simbol kliče, kliče.
Kdaj pride čas, ko bo nož izločil zajedavce in bo drevo ozdravljeno, rešeno in sam cvet?
Kdaj, kdaj?
2. Vojna odškodnina.
Še vedno ni konca »konkordatov« in pisarjenja. Za »konkordate« je izmetalo ljudstvo ogromno denarja, obnavljalo je svoje domove, jemalo posojila, odškodnine pa ni in ni. Zemlja in domovi so obnovljeni, a obremenjeni
Sistem!
Ljudstvo naj pod gospodarskimi bremeni obnemore, potem bomo z njegovo zemljo in ž njim razpolagali po ljubi volji.
Na dnevnem redu so nove prošnje: prijava vojne odškodnine kot terjatev do bivše Avstro-Ogrske,
V	vlaku slišiš pogovor o tem in izveš, da računavajo tu za tri prijave pet, in spet za eno 10—15 lir. In v trgih in vaseh vse križem dežele je dela čez glavo, ker do 24. aprila morajo biti prijave oddane.
In bodo in ljudstvo bo bogatejše za eno upanje in bo baje na podlagi priznanic lahko dvignilo pri katerikoli banki 70% vsote, ki jo ima dobili od Avstro-Ogrske,
V	nekem kraju, ko je sodnik zaprisegel priče, ki morajo biti na slednji prijavi kar štiri podpisane, je menil odločen kmet:
»Hudiči, sami so krivi, naj plačajo, kar nam gre po konkordatu, pa bo dobro!« Pa je končno le ded izpolniti prijavo. Upanje je upanje ...
3. Šolski štrajk.
Sedim v gostilni in čakam na voz. Gostilna je polna kmetov iz bližnjih in oddaljenejših krajev, ki so prišli v trg, da dobe točne informacije o vojni odškodnini in odposlanca delavsko-kmetske zveze iz Gorice.
Sedim, gledam in poslušam.
Pri sosednji mizi modrujeta dva izrazita moža: eden visok, gladko obrit oča-nec, katerega obraz me je spominjal potez Simona Gregorčiča, prevdarnost je ! govorila iz njega in večkrat sem uiel be- '
sestva ljubljanskega škofa tiče, ni to kakšno rentno veleposestvo, čegar dohodki služijo posamezniku za razkošno življenje (ljubljanski g. škof in razkošje!), ampak ljubljanske škofije, čegar dohodkov ne more njegov vsakokratni formelni lastnik zapraviti po mili volji v dragih kopa-liščil, ampak se mora iz njegovih dohodkov vzdrževati cela vrsta inštitucij in zavodov, za katerih vzdrževanje bi morala sicer skrbeti država. Vrhtega pa se je »Jutro« nesramno zlagalo, trdeč da ljubljanski škof dobiva od države plačo. Škof dr. A. B. Jeglič ne dobiva od države niti ene same pare plače, niti on osebno, niti njegovo uradno ordinarijatsko osobje, kar mora g. minister dr. Žerjav dobro vedeti!
Kako nemoralne in brezvestne so metode »Jutra«, iz tega menda vsakdo lahko jasno razvidi. Naj »Jutro« postopanje, ki ga zagovarja napram ljubljanskemu škofu, dosledno uporablja napram svojim lastnim pristašem! Ako človek, ki dobiva od države plačo, ne sme imeti posestva, kakor pravi »Jutro«, potem naj n. pr. g. veliki župan dr. B a 11 i č kar lepo zastonj odda svojo hišo, oziroma naj mu jo država zapleni, kajti »Jutro« samo zagovarja namesto pravne razlastitve potom odkupa, kakor to zahteva dosedaj zakon, enostavno zaplembo privatne lastnine. Pridite se boljševiki od »Jutrovcev« učit!... Če se pa hočejo gg. demokratje podati na nevarno pot zaplembe privatne lastnine, naj bodo prepričani, da se zaplembe ne bodo ustavile pri škofijskih posestvih, ampak bodo našle poti tudi do rudnikov, recimo do trboveljskega, od katerega imajo demokrati največ dobička, do hiš, in celo do hranilnih vlog hrez ozira na njihovo visokost! Čo pa pride tako daleč, naj si gospodje pripišejo posledice sami, in naj se nikar ne izgovarjajo na »moskovsko propagando«.
Res politična morala »Jutrovcev« je taka, da se mora zastuditi vsakemu želodcu.
Fran Erjavec:
Ivania.
i.
J. J. Rousseau je ob zarji moderne dobe menda prvi z vso jasnostjo v svojem Contrat social povedal, da mora vladati nad »naravnim razvojem« naroda zavestni duh; nauk, ki ga je francoska revolucija s precejšnjo brutalnostjo poizkušala vsaj deloma izvesti tudi v praksi. Če kdaj, pač danes čutimo pomen in važnost te ideje, kajti nikdar se v slovenski politiki še ni toliko govoričilo o »naravnem razvoju« kakor zadnja leta. »Naravni razvoj« nas baje vodi v zlitje s Srbi in Hrvati v en narod z enim jezikom, in naša dolžnost je baje, da ta »naravni razvoj« čim najbolj podpiramo, oziroma se mu vsaj ne ustavljamo. To v svojem bistvu izrazito materialistično tezo so povdarjali in povdarjajo pri nas nekateri politični in politikujoči krogi s takim sugestivnim ropotom, da ni čuda, če se je tupatam ustvarilo neko resignirano razpoloženje, ki dopušča možnost, da bi »tok življenja« mogel izbrisali našo narodno individualnost. Kakor hitro bi pa začeli verovati v to možnost ali pa jo tudi samo hipotetično dopuščati, bi morali z logično doslednostjo indirektno priznati tudi popolno upravičenost onih političnih prizadevanj pri nas, ki streme zavestno in hotoma za
* K £lankoma gg. dr. Andreja G o s a r j a in Triglavskega.
tem, da se izvrši to čim prej in ki sistematično zatirajo vse, kar bi moglo to našo individualnost oblikovati naprej ali jo vsaj ohranjati. Kam mora voditi tako naziranje, je jasno: vsa naša narodnopolitična in kulturna prizadevanja izgube s tem ves svoj elos, vse svoje notranje pogone, ves svoj višji smisel, svoj raison ter morajo nujno slediti zgolj materialističnim ciljem. Mate-rializem je pa najhujši strup, ki je kdaj okužil človeštvo! To skušamo Slovenci zlasti danes, ko diktirajo velik del našega političnega in javnega življenja sploh le nai-surovejši materialistični nagoni.
ii.
Kaj pomeni sila zavestnega duha, vidimo danes na vsak korak. Latijci, Estonci, Litvinci, razni mongolski in tatarski rodovi (n. pr. Burjati, Jakuti itd.), ki niso nič ali pa vsaj ne znatno večji nego mi Slovenci ter so preživljali stoletja brez najpri-mitivnejših političnih pravic, izpostavljeni najbrutalnejši rusifikaciji, tvorijo danes lastne suverene države ali pa žive v svobodnih federacijah lastno državno življenje. Dočim so se mnogi teh zavedli svoje narodne individualnosti ter začeli ustvarjati svojo individualno narodno kulturo šele v zadnjih desetletjih, na kako politično samostojnost do ruske revolucije po večini sploh mislili niso, imamo Slovenci izmed vseh Slovanov najstarejše spomenike lastnega pismenstva, slovenska knjiga bo praznovala kmalu štiristoletnico svojega rojstva, naša ljudska prosveta je v vsej južni in vzhodni Evropi najvišja, jasen politični program so nam začrtali že naši dedi in politična ter kulturna (zlasti jezikovna) slepomišenja, kakršna si izmišljujejo danes nekateri politiki, so odklonili že Trubar, Vodnik, Prešeren in Levstik, da imenujem le najmarkantnejše stebre slovenske kulture. če bi vladala svet le »naravni razvoj« in »življenski tok:. v zgoraj omenjenem smislu, bi morali vsi zgoraj navedeni narodiči že davno brez sledu izginiti v ruskem ali poljskem ali kakem drugem morju, tako pa vidimo ravno obratno, da sta »naravni razvoj'-: in »življenski tok« v najnovejši dobi že izločila ravno iz tega ruskega morja n. pr. Beloruse, katerih je precej manj nego nas Slovencev in ki so brez vsake lastne politične in do najnovejših časov skoro brez kulturne tradicije in- celo brez vsakih izrazitih geografskih ali etnografskih meja. In vendar ga ni danes kulturnega Be-lorusa, ki bi ne zahteval proti vsem poljskim ia ruskim »ujedinjevalnim« vabam, teorijam in poizkusom lastne beloruske državne individualnosti, da številčno močnejših Ukrajincev, kjer se je ta proces že izvršil, niti ne cmenim ne. Vse te in ostale narode je politično in kulturno dvigal in dvignil duh, zavest nacionalne individualnosti, energična samovolja. In ta duh živi tudi v slovenskem narodu, ne dva ali tri desetletja ali pa šc manj, kakor pri zgoraj navedenih narodičih, temveč vsaj že poldrugo stoletje, ta duh nas je ohranil in nas izoblikoval v najtežjih okoliščinah in tega duha ne bodo izbrisale iz slovenskega naroda nobene ad usum Delphini izkonstru-irane teorije, ki si jih izmišljuje k sreči ne prevelik del slovenske inteligence, da bi upravičila z njimi svojo hlapčevsko naravo ali pa svoje materialistične cilje. S tem so pa že tudi podani osnovni temelji prave slovenske politike, ki more in mora graditi le na ta duh, če noče ovirati narodnega političnega in kulturnega napredka, ki more biti le v afirmaciji lastne narodne individualnosti.
sedo »Bejž, bejž!«, ko je ugovarjal živahno gestikujočemu prijatelju, kateri je nepretrgoma govoril, gladeč svojo košato brado in brke ter popravljal vsako toliko lovski klobuk z gamsovo trofejo. Klobuk mu je nagajal, ker je med govorjenjem tudi z glavo sam sebi odločno prikimaval,
»Podkrnca sta,« sem ugotovil in ker bi rad nekih podatkov, ju pozdravim in prisedem.
Res sta bila izpod Krna. Bradati mož je bil sorodnik S. Gregorčiča ml. Izvedel sem marsikaj in ko je gladkoobriti odšel, se je bradati mož razvnel in izlil vso žalost, ki tare zemljo, v jedke besede, najhujše je pa stalno označil: »Saj veste« in dal je prst na usta.
Mož je bil svoje dni kot polir v Ilid-žah, kjer so urejevali in zidrli kopališče, bil je še tu in tam in tudi v Ameriki. Strašen lovec je. Nešteto gamsov in divjih petelinov je že postrelil. In dvanajstero dece ima.
Pa je začel govoriti o šoli. Povedal je, da ne pošiljajo otrok v šolo, da štrajkajo. Tuje učne moči so dobili, ki ne zmorejo našega jezika, in tako bi bili otroci prvih dveh šolskih let vsak dan brez obveznega enotirnega pouka v materinščini, ostali pa, ki bi morali bili deležni v vseh predmetih materinega jezika, bi pa morali poslušati vse v tujinščini.
In so rekli starši: »Ne, tega ne pustimo!« in so obdržali otroke doma.
Svojo pravico zahtevajo in mož je rekel, da se ne vdajo, dokler ne bo pouk lak, kakršen mora biti po zakonu. »Čf so napravili zakon, ki nam pusti drobtuie,
naj se ga držijo. To zahtevamo,« je rekel mož, »ker ne pustimo, da bi se naši otroci potujčili. Iz take šole, kakor jo sedaj hočejo uvesti, ni pričakovati kakega znanja. Mogoče pa se jim zdi, da zna sedanji rod preveč.«
»Veste,« je nadaljeval, »tam v Flo-renci ali kje je bilo, kjer je bila cela kom-panija naših vojakov-novincev. Lepega dne jih postavijo v vrsto in komandant reče šaržu, naj vpraša vojake, kdo ne zna brati in pisati. Šarža vpraša. Vojaki stojijo tiho in se ne zganejo. Vpraša drugič. Vse tiho ko prej. Komandant misli, da vojaki vprašanja ne razumejo in ukaže poiskati drugega, ki je razumel jezik vojakov-novincev. Dobijo ga in reče:
»Kdor ne zna brati in pisati, naj stopi naprej!«
Vojaki tudi na ta klic obstoje.
Komandant se čudi, a še bolj debelo gleda, ko stopi iz vrste vojak-novinec in mu pove, da med mladim rodom goriških Slovencev ni enega, ki bi ne znal brati in pisati,
»Che strana gente!« je vzkliknil komandant in dobil pred našimi fanti re-špekt. —
»Pri takih šolah kot jih imamo zdaj,« je sklepal mož, »bi čez deset let v podobnem slučaju stopilo pol kompanije naprej, čez dvajset let pa kar cela. To hočejo, gospod. Žalostno je, da se človeku srcc trga. O!..je še zavzdihnil in šepnil tiho prošnjo.
Naš rod ob Soči je še zdrav. Mislimo na to zdravje!
III.
Slovenska politika mora bazirati na one in visoko etičnem principu, ki je tudi eminentno krščanski, da so vsi narodi svetil ne glede na svoje število in 's-rasoi enakovredni in enakopravni in se morajo dopolnjevati v vscčlovcški mirovni kupnosti. Ta princip, o katerem sploh ni med nami nobene diskusije, ker je izhodišče vsega modernega pojmovanja demokra-tizma, kategorično odklanja misel kakršnihkoli »rasnih« ali »etničnih« podrejenosti ali itiperiomosti. Razne plemenske teorije, plod liberalnih materialističnih naziranj, za nas sploh ne eksistirajo, kajti mi moramo izhajati iz onega edino pravilnega, moralnega in demokratičnega etičnega principa, ki pravi, da ima kakršnakoli narodna, gospodarska ali zgodovinska skupina, ki se čuti za posebno enoto, neomejeno pravico do samoodločbe. Nacionalnosti ni i ne razumevamo v pomenu surove živalske borbe ia nadoblast, temveč v smislu humanitete, ki zahteva mirne rešitve vseh teh problemov. Naša nacionalna samozavest je rezultat moralnega napredovanja in demokratične miselnosti na-ega naroda, zato je velika etična in kulturna vrednota, Id jo moramo negovati in čim najvišje dvigniti. Narod je za nas višji, mnogo višji pojem nego država, kajti mi smo poprej in mnogo bolj člani naroda nego države, ki je le vnanja organizatorič-na oblika gotovega števila prebivalcev, sta-nujočih na gotovem teritoriju. Kategorično odklanjamo zato vse one oblike in izraze državne sile, ki bi bile narodu v škodo ali bi ga ovirale pri njegovem individualnem razvoju in napredku. V tem pogledu ne more biti niti najmanjšega kompromisa z liberalno materialističnim etatističniin nazorom oboževanja države, ki je tudi nedemokratičen, kajti država je od danes do jutri in le iredstvo, dobrobit naroda pa cilj. Glede na b je tudi popolnoma razumljivo, da nikdar ne moremo privoliti v nobeno koncesijo, ki bi ogrožala razvoj in napredek našega slovenskega r ia, katerega so individualno izoblikovi. Iga stoletja in ki ima tudi se za napi^., neomejeno pravico do neomejenega individualnega razvoja. Slovenski narod in njemu inianenten slovenski duh bodeta ostala in živela dalje, pa naj posamezne skupinice počnejo kar hočejo, toda politična stranka, ki jo zgrajena na narod in je njegova zastopnica, mora imeti kot zadnji ideal pred očmi vedno popolno politično suverenitsto naroda, ki ga zastopa, njegovo popolno gospodarsko samostojnost ter čini najvišje izoblikovanje vseh narodnih individualnih kulturnih vrednot. Na tem principu mora stali vsaka stranka, ki hoče biti demokratična, zasidrana v narodu in tolmač svojega naroda. Edino take stranke imajo pa tudi pravico do obstoja.
IV.
Praktična politika ie umetnost deseza-nja možnega, zato ona v realnem življenju navadno ne gre in ne more iti v ravni črii, temveč po večjih ali manjših ovinkih, dovolj je, da ne izgubi izpred oči cil ja, temveč se mu skuša približevati, kolikor le dovoljujejo zunanje okoliščine. Aplicirati to na današnje razmere ni težko. Odreči se ne moremo in ne smemo niti eni točki svojega slovenskega narodnega programa, temelječega na večnih in edino pravilnih etičnih in resnično demokratičnih principih, s tem bi se dejansko izločili iz naroda, ki bi šel tudi prej ali slej preko nas. Jasno i o, da bodo zunanje okoliščine zahtevale morda v praksi še mnogo samozatajevar-ia in mnogo začasnih taktičnih kompromisov v korist vsaj postopnega približevanja k cilju. Ta pa mora ostati vedno jasen in ne zastrt.
Politične vesti.
-j- O »novem programu SLS« piše — lahko uganete, da nihče drugi kot stari »Slov. narod«. Bral jc nekaj o modernih demokratičnih temeljih države, ki jih zagovarja naša stranka, pa starina misli, da je to nekaj od včeraj in danes. Polemika sc z ljudmi tega kova ne izplača, naši somišljeniki pa vedo, da naša zahteva po avtonomiji ni samo kaka »plemenska« — naj nam bralci ta izraz oproste —, ampak zahteva, ki izvira iz nc.šega pojmovanja države. Država ni le skupina poedinccv, ampak družba, ki ja sestavljena iz družin, občin, stanov, pokrajin. Mehanično pojmovanje države starega liberalizma odklanjamo in smatramo državo za gospodar-sko-kulturno skupnost. Pravi demokrati-zem je mogoč le, če sc da tem malim organizmom, ki tvorijo državo, življensko možnost. Po njih mne ljudstvo priti do veljave, v centralistični državi pa nikdar. Nič novega ni več to pojmovanje. Naj tisti gospod vzame v roke Krekov »Socializem«, Ušeničnikovo »Sociologijo«, govore naših katoliških shodov ali pa od-vojeno mišljenje Jugoslov. kluba iz ustavne debate — prepriča sc lahko v knjigi Si. Jovanoviča: »Ustavno pravo«, — pa bo videl, da ie zelo daleč za svetom. Čc bo starina študiral naš »novi« program, morda vendar uvidi da ni več za našo dobo in mirno zaspi
-f Češkoslovaški tisk o novem položaju v kraljevini SHS. »Lidove Noviny« od 17, aprila pišejo na uvodnem mestu, da je preokret v Radičevih vrstah za ureditev notranjepolitičnih razmer v Jugoslaviji tolikega pomena, da se mora ta pojav označiti kot posebna doba v najnovejši zgodovini Jugoslavije. Krona kot drugi ustavni faktor je najbolj interesira-na na tem, da pride v Jugoslaviji do trdnega narodnega edinstva in zato je krona najtrdnejša vez med Srbi, Hrvati in Slovenci. Jugoslavija boleha že od svojega postanka dalje na srbsko-hrvatskem vprašanju, katero bi bili lahko rešili samo pravi zastopniki Srbov in Hrvatov, a to so radikali in hrvatska kmečka stranka. Če vsi znaki ne lažejo, je trenutek za skupno delo prišel, ker se rešitvi tega vprašanja ne morejo upirati več niti radikali niti Hrvati. Ne da se pa ugotoviti, če jc že danes mogoča koalicija med obema do včeraj si nasprotnima strankama, lahko pa trdimo, da se bo politika razvijala v smeri take koalicije. — Glavni organ čeških gospodarskih krogov »Reforma« pa piše, da so hrvatski volivci pod vodstvom Stipe Radiča vodili opravičeno opozicijo proti Belgradu, ker se je Pašič trudil spraviti Hrvate na svojo stran ne samo zlepa, ampak tudi z nasiljem, ki je le povečalo vpliv hrvatskih voditeljev. Radič je svoj vpliv izkoristil za poostrenje spora med Belgradom in Zagrebom. Sedaj pa je v Jugoslaviji republikanstva konec, ker se jc Radičcva stranka izrekla za sporazum s Pašičem. Republikansko gibanje sicer še živi v Srbiji, toda volitve so dokazale, da jc brezpomembno. V sporazumu med radikali in radičevci leži najlepša pot za zbližanje Srbov in Hrvatov in nova srbsko - hrvatska koalicija je že na obzorju.
-f Tednik »Virovitičan« prodan radikalom. Tednik »Virovitičan«, ki je bil 27 let v opoziciji proti vsaki vladi, jc njegov lastnik tiskar Ivan Ple.vnik te dni prodal radikalom za 33.000 Din. Plevnik prosi v zadnji še od njega izdani številki za odpuščanje vse, ki jih je bil kdaj v svojem listu napadal.
Učinki lepe pomladi. Ni šc poletne vročine, toda že topli pomladni dnevi tako razgrevajo možem okrog »Jutra« možgane, da niti kratkega »Domoljubovega« članka o cerkvenih posestvih ne morejo pravilno razumeti. »Domoljub« je povedal, da bi morali v slučaju razdelitve cerkvenih posestev pač verniki — nc Jutrovci, ki so samo vpisani v krstni knjigi — na drug način poskrbeti za duhovščino, cerkve in cerkvene človekoljubne naprave. Da država za to dovolj ne skrbi, vsakdo vc, in o duhovniških plačah je celo »Ju-iro< parkrat — upajmo, da ne v hinav-ščini — zapisalo krepke besede. To je torej samo po sebi umevno, vendar so Žerjavov list cerkvenc kazni tako zbegale, da ue zna prebrati celega članka, ampak iztrga posamezen stavek. Najboljši dokaz, da ni čistih namerov pri jutrovski skrbi za kmete, ki naj bi prišli do cerkvenih posestev. — O težkih dneh, ki jih preživlja naš kmetski stan, je prinesel »Domoljub« uvedni članek, v katerem kon-štatira žalostno dejstvo, da naš kmet propada in cla nima sedanja vi da nikake&a razumevanja za rešitev velikih agrarnih vprafanj. Da to Žerjavove cm ri všeč, jc več ko razumljivo, saj že nikdar nico imeli smisla za kmetske potrebe, staviti pa bi šli, da ne bi 1. '1 »Julrov« urednik bral članka, če nc bi nosil napisa »V težkih dneh«. Mislil je pač, da je napisan o težkih dneh Žerjavove politike, ki preživlja težke ure dvomov, ali jc še v milosti pri gospodu Pašiču ali ne.
Neozdravljiv bolnik, »Slovenski narod« nič ne razume. Ni razumel pokojnega Malmiča, micleč, da obsoja narodnostno načelo kot tako za poganstvo, dasi jc Mahnič označil za poganski le liberalni materialistični nacionalizem. Ni razumel pokojnega Kreka in ga označeval za pre-kucuha, po današnjem »katoliškega bolj-ševika«. Ne razume ne Gosarja ne Triglavskega, videč med njima nasprotje tam, kjer ga ni. Ne razume, da se prav pojmo-vani narodni princip nič ne kosa z demokratičnim, ampak da narobe na njem sloni, iz njega izvira, oziroma da sta v vzajemnem bitnem odnosu. »Slovenski narod« sploh nikoli ni ničesar razumel in ničesar ne razume. Tudi Slovenske ljudske stranke ne, seveda. Panes mu je kapitalistična, jutri boljševiška, zdaj katoliška, zdaj brezverska, enkrat konservativna, drugikrat revolucionarna. Slovenska ljudska stranka pa je vedno ista, lc v možganih »Slov. naroda« begajo najrazličnejše ideje, se prevračajo, medseboj borijo, kinematograiično menjajo, zabri-sujejo in spet ločujejo, vse skupaj pa je velika dušna godlja.
i^^jsmnomaiMngnBnHHnnni
| Vajeniška razstava
L v LJubljani
od 26 /4. do 4.5. 1925.
^UMrMNHHBBnnMMnMHMi
Jopisi.
Kranj. Mestna Orjuna Kranj je 10. t. m. razvila svoj prapor. Cela slavnost je bila bolj Idaverna, ker so se že tudi JDSarji naveličali večne kuratele in priganjanja. Pravijo, da se ne dajo komandirati in ustrahovati duhovščini (seveda rabijo ti ljudje bolj salonski izraz), da to se ne strinja z naprednostjo, pa so zato prišli izpod namišljenega »klerikalnega« gospodstva pod dejansko strahovlado ne samo PPŽ-režima, ampak tudi orjunašev, ki vihtijo svoj bič prav energično. Naši meščani sicer kolnejo iu godrnjajo kot medved na verigi radi neprestanih dajatev in ukazov, a ubogajo in pridno izobešajo zastave. Najbolj demokratski kar na večer prej, zmerni v nedeljo jutro, drugi pa šele ob poznejših dopoldanskih urah. Orjunašev so v kroju našteli 120 s 13 prapori, tudi nekaj orjunašic, precej gledalcev, zlasti okoličanov, ki so se prišli prepričat na lastne oči, kateri trgovci in gostilničarji bodo izobesili zastave. Nekaj sicer znanih JDSarjev je tudi javno izjavilo: »Ne izobesim zastave, ker živim od kmetov.« Zato pa so nekateri zastave spravili že v nedeljo zvečer, drugi v pondeljek zgodaj, tako da v pondeljek, ko so prišli okoličani na običajni sejem, ni nobena več visela razven pri onih trgovcih, ki so znani po svoji veliki navdušenosti za »demokratstvo«. Zato svetujemo g. županu, ki je z zastavami okrasil seveda svoj dom ter poleg mestnih hiš tudi Mestno hranilnico, naj v prihodnje da klicati tudi uro, od kedaj do kedaj imajo viseti zastave, da ne bo potem prepirov in očitkov »straho-petnosti«, »nelojalnosti«, »zavratnosti«, »do-bičkaželjnosti«, »dvoreznosti« in takih ljubeznivosti. Red mora biti! — Čudili srno se pa, da so tudi nekateri naši pristaši klonili in zastave razobesili. Ali je tako hud pritisk? — Sicer pa druge nesreče ni bilo, a to treba, da pribijemo kot vestni kronisti, kakor tudi še
to, da so se orjunaši obnašal dostojno, še cc lo farno cerkev jih je popoldne nekaj obiskalo.
Hrastnik. Kakšni so napredni
konce rt L Za nedeljo, 19. t. m. je bila na znanjena zabava v »Narodnem domu« s so-delovanjom godbo dravskega divizijskeg* okrožja iz Ljubljane. Godba se je pripeljala v dveh oddelkih in jo je vodil sam dr. Čerin. Sodelovanje tako odlične godbe je privabilo na zabavo tudi precej pristašev drugih strank. Spočetka je bilo vse mirno in občinstvo je z napetostjo poslušalo godbo, ki je Igrala Izbrane komade. Kar naenkrat pa nastane glasen prepir med dvema gostoma nekim trgovcem in nekim mesarjem, ker je nek orjunaš izjavil, da nosi poslopje za enkrat še napis »Narodni dom«, toda dolgo to ne bo trajalo. Čim bo plačan zadnji obrok dolga, ne bo več »Narodnega doma«, ampak bo »Sokolski dom«. Trgovec in mesar sta se spoprijela, sledil je udarec s pestjo po glavi ln močno praskanje po obrazu. Vrišč je bil tak, da so godci izjavili, da ue igrajo. Nek demokrat se je izrazil, da klerikalci in komunisti no spadajo v »Narodni dom«, ker jc namenjen samo tako intoligentnim ljudem kakršni so pristaši »Narodnega bloka«. Kričal je tudi po dvorani »Živijo dr. Žerjav«. »Dol z dr. Korošcem«. Njegovi pristaši so ga sicer skušali pomiriti, toda uspelo jim to ni, še ob dveh popolnoči je rogovilil in kričal po cesti. Seveda je bila vsa zabava radi tega nastopa pristašev »Narodnega bloka« jako klaverna ln je pokazala blokaško strpnost v precej čudni luči. — Novega agitatorja za Orjuno smo dobili pred dobrim mesecem v osebi pi-smonoše A. H. Pridobil ji je baje že 47 Članov. V odboru so pismonoša sam kot predsednik, VI. Ros kot tajnik, Skobe kot glavar; podpirajo jih pa gostilničar Avgust Dolin-šek, trgovec in gostilničar Hofbauer, gostilničar Roš in nekaj uradnikov pri rudniku.
—	Poroke Slovencev na Nemškem. G. konzist. svetnik Janez Kalan je v Sloven-čovem podlistku opozoril na težave, ki jih imajo Slovonci na Nemškem ob poroki. Na Nemškem zahtevajo za zakon poleg drugih listin še sposohnostno spričevalo (Ehefaliig-keitszeugnis). Tega jim mora dati pristojno okrajno glavarstvo. Če pišejo na okrajno glavarstvo no dobe odgovora, ker 1. prošnja ni kolkovana, 2: ker okr. glavarstvo nc ve za potrebne podatke. Zato svetujemo vest-falskim Slovencem, naj vselej pišejo domačemu župnemu uradu, da jim preskrbi to listino. Domači župni uradi bodo potrdili podatke n starosti, samostojnosti iu o svobodnem stanu dotičnib zaročencev in prosili okrajno glavarstvo za sposobnostno spričevalo. Ker bo okrajno glavarstvo imelo sedaj vse potrebne podatke, bo lahko takoj izdalo spričevalo. Stroške za vse to iu za pošto mora seveda nositi prosilec, ker prosivci tega ne vedo, imajo veliko skrbi in tožav. Župni uradi si bodo pridobili mnogo zaslug, če bodo pomagali tem siromakom.
—	Kakšne župane odstavlja P.P. režim v Slveniji? Nedavno toga od velikega župana dr. Baltiča odstavljeni župan v Št. Krištofu pri Laškem Jožef Sluga, posestnik v Levcah, je bil 1. 191-1 od zagrizenega sedanjega samostojnega demokrata, ki ga ljudstvo dobro pozna, ovaden avtsrijski politični oblasti, dn je zakiical: »Živijo krni j Potcr« Živijo Srbija! Mož jc moral takoj 1 nkor eden največjih zločincev v zapor. Spotoma so ga Nemškutarji pošteno pretepli. Rane, ki jih je tedaj dobil na glavi, se mu še danes poznajo. In taki možje dandanašnji no uživajo zaupanja vodilnih mož, pač pa nemškutarji, ki so 1- 1914 Slovence pljuvali in jih pretepa-vali! Seveda, kje bo pa prostor za nedolžne narodne heroje in nemškutarje iz vojne dobe, če bi sedanji oblastniki cenili zasluge in trpljenje priprostih mož v 1. 1914 radi njihovega jugoslovanskega mišljenja in jih upoštevali, kedar jim ljudstvo zaupa in jih postavlja na čelo svojih občin!
—	Vprašanje z Dolenjskega. Govori se, da morajo nekje na Dolenjskem prizadele stranke državnemu desinfektor ju za razkuženje sob in oprave plačevati po Din 300. Ker smo mnenja, da se morajo razkuževanja v prostorih, kjer je bila nalezljiva bolezen! izvrševati brezplačno, prosimo, da se prizadeti oglasijo, če je vest, ki kroži, resnična.
—	Dr. I. Razlagov spomenik. V št. 89. z dne 22. aprila 1925 smo objavili vabilo odbora Razlagovega spomenika za nakup srečk loterije, dovoljene za to, da se zberejo sredstva za postavitev spomenika temu zaslužnemu slovenskemu rodoljubu. Kakor smo pa naknadno zvedeli, razglaša odbor po lepakih, da se dobiček porabi za Razlagov spomenik in za kritje stroškov zidave društvenega doma »Narodnega kulturnega društva« pri Mali Ncdolji, ki je popolnoma v rokah napred-njakov. Ker smo mnonja, da si naj zidajo napredni svobodomiselci svojo podeželske trdnjavo sami, priobčujemo zgornjo informacijo, ki smo jo prejeli od verodostojne osebe, v ravnanje našemu občinstvu.
—■ Okrajni glavar v Kočevju je zn 20. t. m. določil komisijonelni ogled za podelitev tretjo gostilniške koncesije pri Fa.ri. Dolgo se že plete ta zndova. List »Prerod* jc že svojčas ugovarjal proti otvoritvi tretjo go-
stilne v kraju, ki šteje 25 številk. Že od sedanjih dveh gostiln je ena takorekoč sarnn še po Imenu. Da se pa sedaj tako hiti z ustanovitvijo še tretje gostilno klub soglasnemu protestu občinskega odbora, je pa jasno. Kai mari javni red in blagor. Prva je danes politika. Prosilec za novo koncesijo je bil namreč brez svojo vednosti pri zadnjih volitvah vpisan kot varuh Žerjavove skrinjico. Ker pa ni prišel na volišče že na predvečer, je šel k njemu samostojno demokratski veljak, ga pozval, naj vsaj na dan volitev pride stat k demokratski skrinjici, in mu zagotovil, da ho zato sigurno dobil koncesijo za gostilna Sedaj nam je čisto jasna naglica okrajnega glavarja v pobijanju alkoholizma.
—	Zvonovi so vračajo. Cerkve na najvišjih točkah Obsavja v litijskem okraju Sveta Gora, Sv. Planina, Kum dobijo vse letošnjo pomlad svoje zvonove. Na Sv. Gori (849 m) jc bila slovesnost belo nedeljo. Na Sv. Planini (985 m) bo v nedeljo 26. aprila. Na Kumu (1210 m) peto nedeljo po Veliki noči.
—	Premovanje goveje živino v Bohinju dne 20. t. m. s podporo vlade in obeh občin je pokazalo, da se je napravil v povzdigi govedoreje v Bohinju velik korak naprej. Prignanih je bilo k premovanju 128 glav in sicer: 22 bikov, GG krav in 40 telic. Zlasti lepe so bile krave-mlekarice. Glede mlečnosti so bile nekatere res izborne živali. Izmed 66 prignanih krav je bilo nad polovico priznanim 25 točk in čez. Lepi so bili tudi nekateri biki, krepko zastavljeni, čokljati, z izbornimi mlečnimi znaki, izvrstnimi parklji — kar ustvarjeni za Bohinj in njegove razmere. Glede oblike in enotnosti o barvi bi bilo seveda marsikaj zboljšati. Premovanih in obdarovanih s primernimi darili je bilo 14 krav, 8 telic in 10 bikov. Upoštevati je Ireba, cla je glavni vir dohodkov v Bohinju mlekarstvo in sirar-slvo. — Premovanje je doseglo svoj popoln uspeh in potrdilo vnovič edino pravi smoter. Id ga moramo imeti: dvigniti mlečnost, a obenem tudi zboljšati prikladnost bohinjske govedi za Bohinj, za te visoke, mrzle, strme in razdrapane planine. To premovanje pa je tudi dokazalo, da se tako merodajni krogi kakor tudi Bohinjci sami dobro zavedajo tega i* korakajo krepko po začrtani poti.
—	Sadjarski odbor za okraj Radovljics priredi v nedeljo dne 26. t m. v Podkoren« pri Krnnjski gori celodnevni sadjarski cepil ni tečaj. Odbor vabi vse zanimance iz okoliša osobilo mlajše posestnike hi mladeniče, d« se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu Udeležencem se priporoča, da prineso s s* boj cepilno orodje.
—	t Izidor baron B. Bojnički. V Trn. grehu je umrl bivši bos.-hercegovski civllid adlatus Izidor baron Benko Bojnički. Po kojnik je bil rojen v Pragi 1. 1846. kot sir podmaršala. Po dovršonib študijah jo stopil v vojno mornarico in se udeležil schlesvvig holsteinske vojne; 1. 1866. je sodeloval v voj ni proti Italiji in bil v bitki pri Visu odli kovan z zlato svotinjo za hrabrost. L. 188" je prestopil v civilno državno službo in pri šel kot vladni tajnik najprej v Nevesinje kjer je bila pravkar butila vstaja. Tu se j* izkazal Bojnički kot mož na nravnm mestu ln je storil prebivalstvu mnogo dobrega. Kasneje je služil v Mostarju kot okrajni glavar, potom pa je bil Imeuovan za eivil
nega adlatusa ▼ Sarajevo. Na tem mesta
je deloval 20 let ter je civilizacija Bosne in Hercegovine njegovo delo. L. 1912. je odšel v pokoj in živel do svoje smrti v Zagrebu. Pokopali so ga z vojaškimi častmi.
—	Za državnega pravilnika v Zagreba je imenovan dr. Fran 2 i 1 i 6, dosedanji upravitelj državnega pravdništva.
—	Poljske dijakinje v Belgradu. V Belgrad je dospela Bknpina dijakinj s lvovske gimnazije, na čeln ravnatelj in vež jfrefe-sorjev. Poljakim gostom so priredili prisrčen sprejem.
—	Kolik« idravnikOT je r eeB državi
SHS? Po statistiki ministrstva za zdravje iz leta 1921. je v celi državi lt»34 zdravnikov, kar pomeni, da pride na 7649 prebivalcev 1 zdravnik. Posamezne pokrajine so imele sledeče število zdravnikov: Slovenija 264 to je 1 zdravnik na 3924 prebivalcev, Vojvodina 376 ali 1 na 4255 preb-, Dalmacija 79 ali 1 na 4607, Hrvatska in Slavonija 446 ali 1 na 5020, Bosna in Hercegovina 157 ali 1 na 12.100, Srbija 300 ali J na 15.333, in Črna gora 12 ali 1 na 33.333 prebivalcev.
—	Velik tajski premet v Dalmaciji. Letošnjo pomlad se razvija v Dalmaciji tujski promet izredno ugodno. Ia vseh evropskih držav prihajajo odlični tujci, ki se divijo krasni prtrodi in blagemu podnebju. V Dubrovniku so bili o veliki noči vsi hoteli pre-napolnjenL Cavtat je bil vrhutega shajališče domačih državnikov s Pašicem na čelu. Ljaba Jovanovič se je z družino in večjim krogom prijateljev mudil v Šibeniku. Vreme je v Dalmaciji tako toplo, da se m nog j gostje vsak dan kopljejo.
—	Za Dalmacijo. Ministrstva zunanjih deL prosvete in trgovine so poverila Lnjl Vojnoviču nalogo, da napiše v francoskem jeziku delo o Dalmaciji, njeni zgodovini in nmetnostL Vojnovič je v evrho podrobnih študij odšel v Split.
—	Konec stanovanjske mizerije v — Osjeku. Osješka >Drauc poroča, da je tvrdka Piri et Pelger ponudila osješki mestni občini, ida ji zgradi 100 malih stanovanjskih hiš z eno sobo in kuhinjo in z dvema sobama in kuhinjo s potrebnimi pritiklinami vred, in sicer hi veljala hiša z eno sobo 35.000, hiša z dvema sobama pa 50.000 dinarjev. Pri stvari gre ■za neki angleško-mAdžarski stavbni sistem. Hišice so podobne vilam, narejene pa so iz železa. Konstrukcija je zelo enostavna. Vna-nje in notranje stene so iz pločevin^ stene pa se nasiplje kakšna masa, ki je slab prevodnik toplote. Pločevina je lakirana, da se hišico lahko znotraj in zunaj umiva. In še eno prednost imajo, da se daje namreč demontirati in prevažati, ker vsa pločevina tehta komaj 3000 kilogramov. Ogrska državna uprava je naročila že 6000 takih hišic, večinoma za železničarje. Železolivarna v Osjeku se resna poteguje za licenco za gradnjo takih hišic za celo Jugoslavijo. Če je na projektu res kaj, bo imel v Osjeku, mogoče pa tudi 'drugod, lahko vsak količkaj varčen delavec ali uradnik v par letih svojo hišico.
—	>Gajret< t Belgrada. Dne 21. L m. so dospele v Belgrad gojenke muslimanskega prosvetnega društva >Gajret< v Sarajevu. Spremlja jih hanuma Šemse Cengič in podpredsednik sGajretac Hadžiomerovič. Bel-grajčani so priredili mladim muslimankaui sijajen sprejem in jih vse dni njihovega bivanja v Belgradu vabili kot goste na obed, čajanke, gledali šfinc prireditve itd.
—	Razne tatvine in sleparije. Nevarna lenska je neka Ana Hlebec, doma iz Toplic pri Zagorjah. Delo ji ne ugaja in potika se okrog ter preživlja s tavino iit raznimi sleparijama Kljub mladosti se udaja tudi prostituciji in je bila radi spolne bolezni že v zagrebški bolnici. Okradla je več strank v Trbovljah in jim odnesla perilo iu obleko in tudi denar. — Kovaškemu mojstru TJrban-niču na Fužinah je pobegnil 16 letni vajenec Marij Detela, rodom iz Trsta. Fant je ukradel svojemu sončenen obleko in perilo, svojemu mojstru pa eno vrečo in nekaj drobnarij. — Izpred hiše št. 1 v Razlagovi ulici v Celju je bilo ukradeno Francetu Kovačiču iz Vojnika kolo znamke ; Waffenrad« št. 2,322.953 ■rno pleskano, novo, vredno 2500 Din. — Pri l.vrdki Drago Gams v Gaberju jc kupil pred kratkim Hvala Gorazd, zastopnik zavarovalnice Vardar« v Ljnbljani, kolo znamke
Alba . dirkalno, italijanskega izvora, svitlo zeleno pleskano, vredno 3000 Din. Hvala jc lal 1000 Din nakupnim1, ostanek pa je obljubil, da pošlje v par dneh iz Ljubljane. Hvala, ki je napravil šc več drugih dolgov, pa je bržkone pobegnil v Italijo. — Iz stanovanja posestniee Helene Fon v Loki pri Zidanem mostu ji; ukradla 19 letna že večkrat radi tatvine kaznovana Justina Medvedova i/. Pleterja pri Celju nekaj obleke, čevljev in nogavic. V Goriški vasi pri fimar •ieli pri Škocjauu je bilo vlomljeno v zaklenjeno stanovanje Franceta Ruparja. Vlomilec je odnesel par novih čevljev, nekaj obleke in pa zlato ameiikansko uro z verižico. Tatvino jc izvršil nek 30 letni tujec, doma od Brežic, ki je bil prejšnji dan pri Ru-parjn in ga prosil za podjioro, češ da tnn je vse uničila povodenj.
—	Pozor občine! Po deželi se potepa 35 letni bivši brivski pomočnik Vladimir Mar-kič, doma iz Trebnjega pri Novem mestu. Mož .ic delomržen in si pomaga večkrat tndt na ta nsčinj dn je m 1 j« pri različnih občinah ubožne podpore na račun svoje domovinske
občine. — Na isti način s« klatita po Jugoslaviji bolniški strežaj Viljem Sterman ln pa Josip Iaop, oba ia Ljubljane. Ne lotita m pa nobenega dela, dasi sta stara komaj še 24 let. —■ Vse občine se opozarjajo, da takim postopačem ne dajejo nobenih podpor, ker se s tem podpira samo vlačogarstvo in pa ker je tudi možno, da domovinske občine odklonijo povračilo takih izdatkov.
— Krasne kamgarne za moške in volnene blagove za damske obleke v vseh modnih barvah kakor tudi perilni krep, frotir, surovo svilo, batiste, etamine in raznovrstno perilno blago, priporoča tvrdka: F. in L Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Prepričali se bodeto, da kupite tu znatno ceneje kot povsod drugje!
Iz štajerske.
SHODI SLS V OKRAJU CELJE-VRANSKO.
Sv. Jurij ob juž. Sel. Na belo nedeljo, 19. L m. dopoldne so se v »Katoliškem domu« zbrali pristaši in zaupniki SI£ iz Št Jurija in okolice, Dramelj ter Kalobja na zaupni sestanek. Udeležba je bila dobra, s par izjemami sami zavedni naši možje-volilci in davkoplačevalci Z zanimanjem so sledili izvajanjem poslanca dr. Hodžarja o političnem položaju, delu v narodni skupščini, davčnih bremenih, njih posledicah za celotno naše gospodarstvo itd. S pritrjevanjem se je vzelo na znanje poslančevo poročilo o intervenciji pri davčni oblasti, da se vsaj v mejah finanč. zakonov omili neznosno davčno breme. Poslanec je podrobno in praktično ter na posameznih vzgledih razjasnil zborovalcem, kako ima davkoplačevalec ravnati in izkoristiti v zakonih predvidena sredstva proti previsokemu obdavčenju, predvsem pri dohodnim. Z ogorčenjem so zbo-rovalci - davkoplačevalci obsodili politiko dr. Žerjava in dr. Pivka, ki v Belgradu slepo glasujeta za vsa stara in nova davčna bremena, doma bi pa demokrati v družbi samostojnežev radi prirejah protestne shode proti davkom. Zborovanje je skušal motiti znani Urlep, eden nekdanjih strastnih agitatorjev za samostojne-■2e, pa se mu ni posrečilo. Za svoje neresne medklice, kakor kaj je s cigaretami poslancev (kje je neki to raco pobral, mogoče pri bivšem poslancu Drofeniku), je žel samo posmeh. Na vprašanje, h kateri stranki sedaj pravzaprav pripada, ni dal točnega odgovora, je nadalje molčal in se resnici na ljubo do konca popolnoma korektno obnašaL
Vojnik,- Isti dan popoldne se je vršilo krasno uspelo zborovanje pristašev SLS v dvorani Vojniške posojilnice. Iz vseh krajev lepe doline, tudi iz najoddaljenejših so se zbrali naši zavedni pristaši, tako da se je kot zaupni sestanek zamišljeno zborovanje razvilo v pravo manifestacijo za našo stranko. Poročilo poslanca dr. Hodžarja se je vzelo z odobravanjem na znanje. Razpoloženje zborovalcev je izzvenelo v en sam klic po naši gospodarski osamosvojitvi, ker od politike naših političnih nasprotnikov nimamo drugega in ni pričakovati drugega kakor bič in nasilje.
Gomiljsko. V središču Vranskega sodnega okraja na Gomiljskem se je vršil v ponedeljek, ! 20. t. m. zbor zaunikov Sli wt cel okraj. Poročal je poslanec dr. Hodžar. Udeležba jc bila povoljna.
Celje. V torek, 21. t. m. so zborovali v Celju v dvorani pri "Belem volu - zaupniki SLS sodnega okraja Celje. Ob izredno veliki udeležbi je poročal kakor na Gomiljskem poslanec dr. Hodžar o političnem položaju, podrobno o davčnem vprašanju in o korakih, da se vsaj v mejah zakona omili davčno breme. To priliko je porabil tajnik g. Marko Kranjc iz Maribora in predaval o organizatoričnih nalogah naših zaupnikov.
* s< *
š Poroka. V soboto IS. L m. se je poročil v Mariboru g. Franjo Notar, sodnik v Rogatcu, z gdč. Marico H1 a d n i k, postno uradnico v Mariboru. Obilo sreče!
Sz Primorske.
P Prefektov dementij. »Piccolo* objavlja dementij videmskega prefekta glede njegovih izjav v Vipavi, kakor jih je bila priobčila tržaška v-Edinost«. Izjave so sc nanašale na uradništvo in pouk slovenščine v šolah. Prefckt izjavlja, da takih izjav ni podal.
p Jugoslovanski ministri na Reki. Te
dni so se v strogem ineognitu mudili na Reki jugoslovanski ministri za zunanje zadeve, pošto, finance in vere.
p Nove zgradbe v Gorici. Tam. kjer je bila norišnica, bodo zgradili bolnišnico s 300 posteljami; če bo treba, tudi 400. Priklopih bodo zavod za zdravljenje pljuč s 100 ter norišnico za mirne bolnike s 300 posteljami. Stroški bodo znašali 12 milijonov lir. Dali bodo: provinca 7.5, občina 3.5, okrajna bolniška blagajna 1 milijon lir. Gornja realka bo dobila novo poslopje. Št. Peter in Ločnik bosta preko Podgore zvezana s cestno železnico, ki bo šla. čez nov most čez Sočo. Mislijo tudi na zopetno pozidavo grada.
n Svet trgovske zbornice za Istro bo štel 18 članov in se ho delil v dve sekeiji. V prvi sekciji bo tudi zastopnik tujskega prometa.
p Uvoz ln izvoz kave. Uvoz kave v Trst je znašal lani 755.000 vreč, izvoz 730.000. Omenimo, da je tržaška kav- ^rmiruska borza edina te vrste v Ivaliji.
p Semenišče na Reki. Finančni minister je pooblaščen, da da na razpolago 600.000 lir u naknp poslopja za duhovniško semenišče.
p Reka—Opatija—Lovrana. S 1. aprilom je stopil na pa mišk i progi med omenjenimi kraji nov vozni red v veljavo. Vsak delavnik vozijo pamiki osemkrat v vsaki smeri, ob nedeljah in praznikih pa šestkrat.
p Iz Trsta v Benetke. Tvrdka Tripcovlch prireja letos s salonskim parn ikoni »Vene-zia« izlete v Benetke z zelo znižanimi cenami in z dvadnevno veljavnostjo. Odhod vsak dan ob 9 od Mola Audace (prej Molo S. Carlo), odhod iz Benetk ob delavnikih popoldan ob treh, ob nedeljah pa ob desetih zvečer.
Iz Ljubljane.
lj Protest zoper postopanje italijansko oblasti napram ljubljanskemu vseučiliškemu profesorja. Profesor filozofije na ljubljanski univerzi dr. Franc Veber je nameraval ob priliki svojega bivanja v Trstu dne 16. aprila L L pred tamkajšnjim slovenskim občinstvom predavati o predmetu: »Analiza vestk, torej o čisto znanstveni in nepolitični temi. Dasi je bilo predavanje tržaški italijanski oblasti pravilno javljeno in je tudi sicer prof. Veber izpolnil vse predpise formalnosti, ga je italijanska oblast aretirala in ga izpustila šele na najenergičnejši protest našega generalnega konzula v Trstu. Italijanska oblast je pri tem s prof. Vebrom postopala kar najsramotneje, na način, kot se postopa z navadnimi zločinci, tirajoč ga celo uklenjeuega po mestu, kakor bi hotela pokazati, da za njo ne veljajo niti najprimitivnejše forme kulturne dostojnosti in mednarodnih običajev. To postopanje italijanske oblasti napram prof. Vebru, ki bije v obraz vsem pojmom o najnavadnejšili družabnih oblikah, je kruta žalitev naše kraljevine, koje državljan je prof. Veber, je kruta žalitev ljubljanske univerze, katere odličen član je on, in je kruta žalitev celega našega naroda. Hkrati je to postopanje nezaslišano kršenje najnavadnejših naravnih pravic naše avtohtone narodne manjšine v Italiji, pridobljenih v tisočletnem bivanju na onih tleh, pravic do lastnega kulturnega razvoja in udej-stvovanja, katerih ji doslej na tak brutalen način ni še kratil noben nacionalni nasprotnik. Celokupna akademska omladina ljubljanske univerze je na zborovanju pred univerzo v Ljubljani dne 23. aprila 1925 skupno z zastopniki ljubljanskih kulturnih in narodnih organizacij, razmotrivajoč o gori opisanem dogodku, soglasno sklenila najenergič-neje in pred vsem kulturnim svetom protestirati proti postopanju italijanske oblasti v Trstu. Od naše vlade, osobito od našega ministra za zunanje zadeve, pa zanesljivo pričakuje, da bo ona z vsem povdarkom zahtevala od kraljevske italijanske vlade, da da zadoščenje za nečuveuo ponašanje italijanske oblasti v Trstu napram prof. Vebru, da pokliče krivce tega brezprimernega dogodka na odgovor in poda potrebne garancije, da se podobne sramotne žalitve naših državljanov ua italijanskih tleli ne bodo nikoli več ponavljate; predvsem pa trdno pričakuje, da bo naša vlada najodločneje zahtevala od kraljevske italijanske vlade, da respektira pravice naše avtohtone narodne manjšine v Italiji po svobodnem kulturnem razvoju in življenju. — Gornjo resolucijo so zborovalci izročili rektorju ljubljanskega vseučilišča, da jo izroči predsedniku ministrskega sveta v Belgradu.
lj Včerajšnji zenihstičm večer je privabil v Mestni dom do 350 ljudi, ki so morali biti v toliko, v kolikor jih je privabila radovednost po zunanjosti takega večera, še nekaj zadovoljni, precej pa razočarani glede vsebine preda-vateljevih izvajanj. Gospod Poljanski se je skušal držati teze, ki jo je v teku svojega govora postavil, da mora biti pesnik zenitistične struje duhovit; posrečila se mu pa je duhovitost redkokdaj. Večina njegovih duhovitosti so bile paradoksne trditve, katere so sedaj po osmih letih boljševizma v Rusiji že precej vsakdanje. Celo tisto njegovo tezo, da smo Balkanci z Rusi eno, in sicer Evroazijci in da nas je skupaj 160 milijonov, kar naj bi nam dalo poseben pogum in samozavest, je izrekel že sto let pred Poljanskim Črnogorec, ko se je bahal: Kdo nam pa kaj mora; nas in Rusov je 100 milijonov. Zenitizem je umetnost one kulture, ki smo jo poklicani mi Balkanci-Evropejci ustvariti in ki naj bi stopila na mesto vseh dosedanjih kultur, ki so seveda po Poljanskem vse zanič. Za to novo kulturo velja načelo: Popolna prostost duha in popolnoma prost razvoj fizične sile s pomočjo tehnike dosedanjih kultur. Kako si Poljanski to misli, je hotel demonstrirati ua primerili iz ustvarjanja pesnikov, glasbenikov, kiparjev in arhitektov zenitistov. To ustvarjanje je precej čudno, tako čudno', kakor je bila čudna pred leti namera nekega hiperinodernega slovenskega pesnika, ki je hotel recitirati svoje pesmi samo ob svitu plamenic in samo s strehe >Jugoslovanske tiskarne \ Lastniki tiskarne mu tega niso pustili in so ga s tem tako streznili, da se jc sedaj ?.c popolnoma unesel in živi, deluje in pesnikuje, kakor žive, delujejo in pesnikujejo navadni slovenski zeniljani. Tako sc bodo najbrže streznili kmalu tudi gospod Poljanski iu njegov zenitističnj novostru-jarji in s tem dosegli, da bodo njegovi javni nastopi sicer veliko slabše, vendar pa samo od resnih "judi obiskani, ki ne ljodo delali medidicev in predavateljev motili z več ali manj neslanimi medklici.
lj Pritožba na policijsko ravnateljstvo. V
Kersnikovi (preje Novi) ulici se nahaja na dvorišču neke večje novejše hiše dobro obi-iskovana gostilna, ki ima za svoje goste na razpolago tudi kegljišče. Najbolj živahno je na kegljišču v večernih urah, kegljanje se pa na veliko nevoljo okoli stanujočih strank le prevečkrat raztegne pozno v noč. Ko stopi vino igralcem v glavo, se za vsako malenkost raz-vnamejo, prepirajo in luiče, da se krik in vik razlega daleč naokrog. Mnenja smo, da kegljišče nikakor ne spada v sredino tako nago-sto obljudenih hiš (dotično dvorišče se nahaja nekako na sredi bloka, ki ga tvorijo Kersnikova ulica, Gosposvetska cesta in Vošnja-kova ulica (na Gor. železnico). Če je že obrt-na oblast dala dovoljenje za gostilniško obrt v talcem kraju, naj pa vsaj, policija poskrbi, da ne bo večer za večerom, zlasti ob sobotah in nedeljah tako kričanje v poznih nočnih urah, ko si prebivalci žele počitka in miru. —-
V	okolišu je še par drugih gostilen, pa nobe. na ui tako nemirna, kakor baš ona v Kersnikovi ulici. Prizadeti prebivalci upamo, da naša pritožba ne bo zaman in da bo policijsko ravnateljstvo naredilo v kratkem času red iu mir. — Več prizadetih.
lj Zeleni travnik v Tivoliju se bo izpre-menil prvega majnika v šahovsko polje. Kdo ne bi prihitel na vežbališče > Atena c, da si ogleda zanimivo novosti
lj Kam hitiš? Na Kongresni trg. Kaj je! Ali ne veš, da jc v nedeljo 26 .aprila velika tombola nižjih poštnih uslužbencev. Glej, da še pravočasno kupiš tablice. Prodajajo jih vsi pismonoše in trafike po Din 2.50. Oglejte si dobitke pri Gričar iu Mejač, Šelenburgova ulica, Elite, Prešernova ulica in J. Goreč, Dunajska cesta 1. — Odbor.
lj Nehvaležna nočevalka Marija Polakova na Gosposvetski cesti je prenočila svojo znanko neko Marijo Bol iz Zagreba. Bolova pa je poplačala to gostoljubnost na ia način, da je ukradla Polakovi, ki ji je poleg tega 220 Din posodila, rjuho, predpasnik in krilo in je izginila brez slovesa. Po njenem odhodu so ugotovili, da je ta sleparska Zagrebčanka, ki je tako grdo izrabila gostoljubnost, odnesla tudi železničarju Cirilu Krajniku 100 Din vreden dežnik z rjavo palico.
lj Razne tatvine. Na trgu je bilo izvršenih včeraj zopet več manjših tatvin in je bilo ukradenega več blaga in tudi nekaj denarja.
V	mestni deški šoli v Sp. Šiški je bil ukraden iz hodnika siv gumijast plašč in pa čnt dežnik. Na Kongresnem trgu je bila ukraden,'i iz vladnega avtomobila karbidna svetilka, vredna 150 Din. — Na Cesti na Loko pa je bila ukradena iz veže hiše štev. 26, Frančiški Kovačevi karbidna svetilka, napravljena iz topovskega naboja, vredna 100 Din.
lj Pijan razgrajač. — Mesarski pomočnik ! J. O. iz Ižanske ceste je prišel pijan na dvorišče posestnika Ivana šušteršiča. Brez povoda je začel po dvorišču preklinjati in razsajati, pri čemer je razbil tudi 20 Din vredno šipo. Domači so poklicali stražnika, toda pred-no je ta prišel, je surovež že pobegnil.
lj Policijske vesti. Včeraj je bilo vloženih 16 ovadb, in sicer radi tatvine 2, radi nedo siojnega vedenja 'J, radi kaljenja nočnega miru in razgrajanja 2, radi prestopka cestno policijskega reda o in pa ena radi poneverbe, tepeža na ulici, nošenja orožja brez orožnega lista, radi telesne poškodbe in pa radi prekoračenja policijske ure.
sv Obhod s križem sv. Marcela. Ob velikanski udeležbi vernikov in cerkvenih dostojanstvenikov se je vršil v Rimu obhod s križem sv. Marcela. Zvonil je tudi veliki zvon ua Kapitolu. Ko j« šel obhod mimo cerkve sv. Petra, ga je papež blagosloviL
sv Umrl je predsednik bivšega Nemško avstrijsko-ogrskega gospodarskega društva dr, Herman Paasche.
sv Avstrijske šole proti alkoholu in nikotinu. Po uovih učnih načrtih za splošne višje šole v Avstriji se bo v predavanja raznih predmetov, tako nar. gospodarstva, sociologije, filozofije itd. vpletal pouk o vplivu alkohola in nikotina na človeški orga nizem in duševnost.
sv še en prckajevalec človeškega mesa' V Berlinu živi 521etni brusač Albin Tandep ski, po rodu Poljak. Mož neprestano menja svoje kuharice. Te dni je zopet udinjal mladega dekleta. Ko sta prišla v njegovo podstrešno stanovanje, je hotel Tanderski dekle I a zvezati, toda ušla mu je in tekla ua poli cijo. Policija je nato udrla v stanovanje Tan-derskega in našla tam polno nasoljenega if posušenega mesa. Sploh je bilo po vseh po sodali meso. Na mizi so našli več mesarski! nožev. Dalje je našla policija mnogo paroi moških in ženskih čevljev, obleke in domo vinskih listov in drugih izkazil. Tanderski je opazivši presenečenje policijskih uradnikov zaklical: -Menda pač mislite, da imate pre<i seboj drugega Harmanna. Toda temu ni tako Kaj takega zmorejo le nemško svinje, jaz seir pa Polja k.< Zagonetni slučaj zaenkrat še u pojasnjen.
sv Tuberkuloza ua Francokcm. Francoz;
skrbi, kor umre na tuberkulozi relativno š« enkrat toliko Francozov iu Amerikancev Vzrok je ta, da Angleži in Amerikanci fran roški način zdravljenja tuberkuloze praktičm izvajajo, dočim častijo Francozi samo s spo -eiiiki ue rin z uoorabo njegovih metod.
Gospodarstvo.
»štedenja v Sloveniji.«
Hranilno vlogo v Sloveniji so vnašale na koneu 1924. okoli 1100 milijonov.
V decemberski številki >Revue čcono-mique et flnancidre de Bclgrade« so objavljeni podatki o štednji v naši državi. Po teh podatkih so znašale hranilne vloge v celi državi dne 31. decembra lota 1923. 4.711 milijonov dinarjev. Od tega odpade na drž. hipolekarno banko 164 milijonov, na poštno hranilnico 351 milijonov, na regulativne hranilnice 264 milijonov, na kreditne zadruge 550 milijonov in na denarne zavode 3.381 milijonov dinarjev.
Za Slovenijo bi bila dne 31. decembra 1923. skupna vsota hranilnih vlog 878 milijonov dinarjev, kar pomeni 19 odstotkov ali da je skoro četrtina vseh hranilnih vlog države r Sloveniji.
Od celokupne i* odpade na zadružništvo 368 milijonov dinarjev, na regulativne hranilnice 233 milijonov dinarjev, na denarne zavode 191 milijonov dinarjev in na ljubljanski poAtoo čekovni zavod 86 milijonov dinarjev.
Pri 6 ljubljanskih denarnih zavodih, ki ao dosedaj objavili svoje bilance za leto 1924, go narasle vloge v teku leta 1924 od 154 na 256 milijonov dinarjev.
Vloge pri ljubljanskem poštnočekovnem cavodu, ki so znašale 31. decembra 1924 8b milijonov dinarjev, so bile 31. decembra 1923 le 69 milijonov dinarjev.
Vloge pri 26 regulativnih hranilnicah so dosegle 31. decembra 1924 302 milijona dinarjev napram 283 milijonom dinarjem na dan 31. decembra 1923.
Iz teh podatkov je razvidno, da imajo za-drnge največ hranilnih vlog, za njimi regulativne hranilnice.
Včeraj smo javili statistiko hranilnih vlog v Avstriji in na Ogrskem. V interesu javnosti je, da bi vse institucije, kjer se stekajo hranilne vloge, objavljale stanje hranilnih vlog v manjših časovnih dobah, kakor je leto. Tako n. pr. poštno čekovni zavod objavlja vsak mesec svoje stanje. Izkaz o stanju vlog v regulativnih hranilnicah se objavlja vsake tri mesece. Če ee naši denarni zavodi ne morejo odločiti za objavljanje stanja hranilnih vlog v mesečnih izkazih, bi bilo priporočati, da objavljajo take izkaze vsaj ob vsakem trome-aečjn. Avstrijska in mažarska statistika obsega »se večje zavode in se objavlja mesečno.
Tu je interesirano Društvo bančnih zavodov v Sloveniji, ki naj bi vzelo organiziranje trti podatkov v roko in jih dalo na razpolago javnosti, ki bi s tem dobila vpogled v trenutno konjunkturo v gospodarstvu Slovenije.
Na koncu dodajamo, da so znašale hranilne vloge v Sloveniji koncem leta 1924 okoli 1.100 milijonov dinarjev, kar je seveda le približna cenitev, ker kakor že omenjeno, niso publieirani vsi tozadevni podatki.
Anglija In nemška konkurenca.
Precej časa se že v Angliji pritožujejo radi nemške konkurence. Položaj se bliža onemu, ki je obstojal tik pred svetovno vojno, ko bo Nemci s svojimi cenenimi proizvodi izpodrivali angleške proizvode ne samo v inozemstvu, temveč celo v Veliki Britaniji sami. Ko je bila Nemčija po vojni uničena, so marsikateri angleški krogi, med njimi pred vsem stranka Lloyda George-a zastopali mnenje, da je treba Nemčijo dvigniti, kajti edino če bi Nemčija procvitala, bi se tudi v Angliji kon-
čala brezposelnost in britanska industrija bi spet zavzela svoje normalno mesto. Ta nazor se je pa izkuzal kot pogrešen.
Znana je imenitna angleška teorija, po kateri naj bi spet Nemci postali kupovalci kave in Rusi kupovalci čaja, da se s pomočjo tega omogoči Brazilijancem in Kitajcem, da nakupujejo angleško blago. Ta imenitni rezultat, kateremu so Angleži žrtvovali toliko svojih političnih interesov, pa še vedno niso dosegli. Angleški uvoz neprestano narašča in sicer mnogo hitreje kot izvoz. Tako je mogel g. Baldvvin pred kratkim izreči resne besede: »Povsod se vedno bolj kažejo znaki industrijske nevihte Če bi ta izbruhnila, bi povsod razširjala revščino in morda za več let zadržala vsako možnost vrnitve k procvitu.«
Konkurenca Nemčije je danes tako uspešna, da so angleške parobrodne družbe prošli mesec naročile pet parnikov v ladjedelnicah v Hamburgu in pri tem prištedile ogromno denarja! Danes britanske ladjedelnice z nemškimi ne morejo več konkurirati. Nemški gradbeniki so se zavezali, da dobavijo te ladje štiri mesece prej kot angleški in za ceno, ki je pri enem parobrodu za 100.000 angleških funtov nižja, kot najnižja angleška ponudba, to se pravi, da so si na ta način angleške parobrodne družbe prištedile nad 125 milijonov Din, ne da bi računali dobiček pri skrajšani dobi dobave.
Vsa Anglija je vsled teh dogodkov silno vznemirjena, kajti velik del britanskih ladjedelnic že več mesecev ne dela in sedaj so pa tako važna naročila bila oddana v inozemstvo.
Vzrok, da more Nemčija s svojimi nizkimi cenami tako uspešno konkurirati, leži po zatrdilu angleških kapitalistov v tem, da nemški delavec dela za mnogo nižje plačilo kot drugi. Angleške delavske organizacije seveda tega ne priznavajo in nočejo sprejeti niti podaljšanje dnevnega dela, niti znižanje plač in življenjskega nivoja v Veliki Britaniji. Ravno nasprotno: nemške delavce skušajo pripraviti do tega, da jih posnemajo.
Dejanski vzroki večje konkurenčne sposobnosti nemške industrije pa so gotovo globlji. Leže v žilavosti in organizaciji nemškega naroda, ki napenja vse materljalne in duhovne sile, da se zopet dvigne.
* * «
g Narodno-gospodarske zanimivosti iz Slovenije. Tovarna usnja »Pet o vi a«, d. d. v Ptuju razglaša te dni vabilo na občni zbor, na čegar sporedu je predlog o znižanju delniško glavnice in klirati o zvišanju iste na desetkratni znesek dosedanje, ozir. o fuziji z inozemsko družbo »Kumauic«. Ker je večina za tozadevne sklepe že zasigurana, izgube na ta način domačini znaten del svoječasno vložene glavnice, tujcem pa pade veliko in moderno urejeno industrijsko podjetje pol zastonj v roke. Ljublj. kreditna banka, ki je glavni upnik in menda tudi glavni delničar te tovarne, bi kot domača slovenska banka pač ne smela dopustiti, da se tujci na lahek način polaste ene izmed največjih usnjarskih industrij Slovenije. Izgovor, da se fuzija (norni-nelno) izvede z zagrebško d. d. »Huma-nic«, pač ne bo držal, ker je splošno znano, da so lastniki centralne in vseh podružničnih tovaren »Humanic« inozemci, kolikor so pa lastniki delnic domačini, so pa itak le slamnati možje, ali pa zagrebšik židje nemškega pokoljenja, katerih ko noč no tudi ne moremo šteti med zavedne Slovence ali Hrvate. — Ne!'a tiskarna v Mariboru je objavila te dni svojo bilanco, iz katere je razvidno zanimivo dejstvo, da je morala tiskarna za obre-
sti dolga, najetega v svrho investicij, plačati štirikrat toliko, kolikor je znašal njen celoletni čisti dobiček. — Banka, ki je posodila denar, ni mignila niti z mezincem in vendar je spravila v svoje blagajne znatno večjo vsoto, kot lastniki in sodelavci tiskarne. Tiskarna je tedaj delala ne toliko zase, kolikor za banko, katere glavni in tihi delničarji so večinoma avstrijski inozemci, ali je potem še slovensko podjetje? Dotična tiskarna je nastala iz svoječasne fuzije in nacionalizacije dveh ali treh manjših nemških tiskaren, sedaj pa zopet donaša — četudi indirektno — dobiček nemškim delničarjem sodelujoče banke.
g Obrtniški krediti. Trgovska in obrtniška zbornica nam poroča, da je dobila Narodna banka, podružnica v Mariboru poročilo, da je kontingent, dovoljen za podeljevanje obrtniških kreditov v okolišu mariborske podružnice, že izčrpan in da je vse prošnje, ki bi se še vložile iz tega okoliša, zavrniti.
g Narodni Gospodar. Izšla je 4. štev. »Narodnega Gospodarja«, glasila Zadružne Zveze v.Ljubljani s sledečo vsebino. Dr. Mohorič: Vprašanje obrestne mere; Krištofič: Tekoči račun; A. Kralj: Rentni in invalidski davek; Dr. C. N.: Nacionalizacije; Vprašanja in odgovori; Zadružništvo; Gospodarstvo.
g Zagrebški sejem. Predpriprave so v polnem teku. Svoj poset je prijavilo mnogo odličnih oseb. V Sloveniji prodajajo legitimacije: podružnice Prve hrvatske štedionice v Ljubljani, Celju in Mariboru, Zveza za tujski promet v Ljubljani, Urad ljubljanskega velesej-rna, Jadransko podunavska banka v Ljubljani, Mariboru, Krim,ju, Mestne hranilnice v Črnomlju in Novem mestu, Savinjska posojilnica v Žalcu, Obrtna banka v Ljutomeru, Gremij trgovcev v Ormožu, Trgovska banka v Slovenj-gradcu, Posojilnica v Ribnici.
g Amerika posoja Avstriji. Ravnatelju Kreditanstalta Ehrenfeldu je uspelo zaključiti za industrijska podjetja Kreditanstalta v New-yorku posojilo v znesku 2 milijonov dolarjev.
g Zastoj v delu italijanskih borz. V finančnem ministrstvu se je vršila včeraj konferenca borzijancev in zainteresiranih oblasti. Vlada je po poročilih listov sprejela predlog borznih agentov in bo zastoj v delu italijanskih borz kmalu končan.
g Iz romunskega gospodarstva. V Romuniji imajo 2878 delniških družb s kapitalom 23.400 milijonov lejev in rezervami 2300 milijonov lejev. Od tega odpade na 152 petrolej-skih 8766 milijonov lejev, na 971 bank pa 5200 milijonov lejev.
g Delniške družbo v Bolgariji. Koncem leta 1925? sta bili v Bolgariji 502 delniški družbi z vplačanim kapitalom 1772 milijonov levov. Koncem leta 1924 je število delniških družb v Bolgariji naraslo na 524 z vplačanim delniškim kapitalom 2083 milijonov levov.
Borze.
Dne 23. aprOa 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 14.75—14.89, Italija 2.54 —2.57 (2.5370—2.5670), London 297.50— 300.50 (296.87—299.87), Newyork 61.71—62.71 (61.62—62.62), Pariz 3.2350—3.2850 (3.24— 3.29), Praga 1.8365—1.8565 (1.8350—1.8650), Dunaj 8.68—8.88 (8.67—8.87), Curih 12.01— 12.11 (11.98—12.08).
Curih. Belgrad 8.35 (8.35), Budimpešta 0.007175 (0.007175), Berlin 1.23 (1.23), Italija 21.17 (21.20), London 24.7750 (24.78), New-york 516.60 (516.60), Pariz 26.80 (27.0250), Praga 15.3250 (15.3250), Dunaj 72.75 (72.80), Bukarešt 2.30 (2.35), Sofija 3.7750 (3.7750).
Dunaj. Devize: Belgrad 11.405, Ko-danj 130.90, Loudon 34.035, kilan 29.10, New-
york 709.35, Pariz 36.805, Varšava 136.20. — Valute: dolarji 706.70, angleški funt 33.98, francoski frank 36.55, lira 29.06, češkoslovaška krona 21.01.
Praga. Devize: Lira 138.655, Zagreb 54.45, Pariz 175.50, London 162.175, Newyork 33.775.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo is leta 1921. 61—62.50, 2i/n % državna renta za vojno škodo 160.50—16250 (zaklj. 161.50), Celjska posojilnica, d. d. Celje 210—212.50, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 217 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 112—1 127, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 825 (blago), Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 135 (blago), Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 380 (denar), Združene papirnice Vevče 100 (denar), Stavbna družba, Ljubljana 265—280.
Zagreb. Hrvatska ekskomptna banka, Za-greb 105, Jugoslavenska banka, Zagreb 97— 98, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 59—> 59.50, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 800—< 805, Slavenska banka, Zagreb 72, Dioničkd društvo za eksploataciju drva, Zagreb 42.5(1 —45, Hrv. slav. d. d. za industrija šečera, Osijek 600—610, Našica 52—53, Guttmann 410, Slavonija 85, Trboveljska premogokopna družba, tu 385, Vojna odškodnina 161.50, 1% drž. invest. posojilo 61—62, Združene papir-niče Vovče 110.
Dunaj. Živnostenska banka 84, Alp i na 375.6, Greinitz 13.5, Trboveljska družba 44.9, Hrvatska eskomptna banka 11.85, Leykam 12.2, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 6.61, Mundus 84, Slavonija 6.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami monte, od S-8 do 21-27, fko meja 390 (blago), hrastovi frizi, od 4 do 9 cm, od 25 do 60 cm, i. in II. vrsta, fko meja 1400 (denar), smrekovi, ozir. jelovi hlodi, od 25 cm dob. naprej, fko nakl. post. 250 (denar), late 24-24, dolž. 2, 2i/3, 3, 3i/2, 4 m, media 3 m, fko nakl. post. 3 vag. 275—275 (zaklj. 275), bukovo oglje, vilano, fko Podbr-do 1 vag. 114—114 (zaklj. 114). — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, par. Ljubljana 475 (blago), pšenica llard Winter št. 2, par. Ljubljana 460 (blago), pšenica av-i stralska, fko Postojna tranz. 225 (blago), otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana 195 (blago), otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana 330 (blago), oves makedonski, orig. par. Ljubljana 185 (blago), koruza zobata, fko sremska post. 220 (blago), koruza zobata, par. Ljubljana 236 (blago), koruza medjimur-ska, par. Ljubljana 485 (blago).
Novi Sad. Koruza 170—175, za april 185, za maj—junij 191', ; m k a bazis »0« 655. Položaj čvrstejšL
pr Dr. Henrik Steska: O javni upravi, upravnopravna in upravnopolitičnu razmo-trivanja. V dodatku: Pravilnik, Upravnega sodišča za Slovenijo. Splošna knjižnica zvez. 53. V Ljubljani, 1925. Založba Zvezne tiskarne in knjigarne. Strani 176. Cena broš. Din 28, vez. Din 36. — Ta spis je za nas Slovence no-vum, ker nismo imeli knjige o javni upravi, ki bi razmotrivala predmet iz upravnega in upravnopolitičnega stališča. Dr. Henrik Steska, avtor te knjige je član in organizator Upravnega sodišča za Slovenj io ter docent in eksaminator za ta predmet na naši univerzi. Zato lahko mirno rečemo, da je spis prišel izpod peresa enega najbolj poklicauih mož. V tej knjigi objavljena razmotrivanja
uzm&zan las jBssaaarnc-^r -^.t« . s i
Ljubezen in zlato. 70
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
»Že imam!« je iznenada vzkliknil. »Hegan, čestitaj mi. Stvar je tako enostavna kakor prevaliti hlod. Drugega ni treba, kakor da ga udarim po gobcu, močno.«
Pojasnil je iznenadenemu Heganu, za kaj gre, potem pa je zopet pozorno poslušal, dasi se včasih ni mogel premagati, da se ne bi na glas zadovoljno in radostno zahehetal. Bob se je vedno zavrtel na desno. Dobro. Zaradi tega je sklenil nabrati vajeti v roki in kakor hitro bi se Bob hotel zasukati, bi jih dobil z vajeti po gobcu. Ni bilo konja, ki bi se zavrtel po takem udarcu in njegovem nauku.
Tisti teden se je Daylight v pisarni bolj kot kdaj zavedal, da ni imel z Dedo niti družabnih niti sploh človeških stikov. Položaj je bil tak, da je ni mogel vprašati, ali bo prihodnjo nedeljo zopet jezdila na izpfdiod ali ne. Zavedel se je nove težkoče v tem, da je bil delodajalec tega zalega dekleta. Ko se je dnevno delo vršilo kot po navadi, se je večkrat ozrl nanjo in vprašanje, ki ga ji ni mogel staviti, ga je šegetalo ob viru govora: ali pojde zopet jezdit prihodnjo nedeljo? In ko se je oziral nanjo, je ugibal, koliko je stara, kakšne ljubavne prigode je doživela, morala doživeti s tistimi vseučiliščnimi pobiči, s katerimi se je družila in plesala, kakor je pravil Morrison. Tistih šest clni med obema nedeljema mu je bila glava polna nje, in la čas je spoznal eno: poželel si je je In želel si jo je tolikanj, da ga je minula vsa nekdanja bojazen pred predpasnikom. On, ki je večji del življenja bežal pred ženskami, je jjostal sedaj tako pogumen, da jih je začel zasledovati. Prej ali slej jo neko nedeljo sreča zunaj pisarne, nekje med griči, in ako sc trikrat ne seznanita, bi se zgodilo samo radi tega, ker bi ona ne želela*
Tako je našel v roki zopet drugo karto, ki mu jo je dala sreča. Kako važna je ta karta imela sčasoma postati, tega ni vedel, deial si pa je, da je prav dobra karta. A zopet je jel dvomiti. Nemara pa je to zgolj zvijača sreče, da ga pahne v nesrečo in pogubo. Kaj, ako bi ga Deda ne hotela, on pa bi jo še dalje ljubil bolj in bolj, vedno silnejše? Vse nekdanje njegove bojazni so iznova oživele. Spomnil se je pogubnih lju-bavnih prigod med možmi in ženskami, ki jih je poznal. Berta Doolitfle, hči starega Doolittla, ki se je blazno zaljubila v Dartworthyja, delnega lastnika ob bogatem potoku Bonanza; in potem Dartworthy, ki sploh ni ljubil Berte, pač pa se je noro zagledal v ženo polkovnika Walthstona in pobegnil z njo po Yu-konu navzdol; in dalje polkovnik Walthstone, ki je silno ljubil svojo ženo in je zasledujoč drl za bežečo dvojico. Tn kakšen je bil konec? Berlina ljubezen je gotovo bila nesrečna in tragična, in ljubezen ostale trojice istotako. Tam pod Minookom sta polkovnik Walthstone in I)art\vorthy uredila v boju celo zadevo. Dartworthy je padel. Polkovnika pa je krogla skozi pljuča tako oslabela, da je prihodnjo spomlad umrl za pljučnico, in tako njegova žena ni imela žive duše več na svetu, ki bi jo ljubila.
In nadalje Freda, ki se je vtopila v pogonu ledu radi nekega moškega na drugi strani sveta, in potem sovražila njega, Davlighta, ker je slučajno prišel mimo in jo potegnil iznad ledu in nazaj v življenje. Pa Devica ... Stari spomini so ga strašili. Ako bi se ta ljubezenska klica še njega močno polastila in ako bi Deda ne marala zanj, bi bilo skorajda tako zlo, kakor ako bi ga bili Dovvsett, Letton in Guggeniiam-mer ociganili za vse njegovo imetje. Ako bi njegovo porajajoče se hrepenenje po Dedi bilo manjše, bi mu ta strah utegnil pregnati vse misli nanjo. Na drugi plati pa ja zopet našel tolažbo v misli, da so se nekatere ljubavne zadeve vseeno dobro končale. Mogoče mu je sreča dala to karto, da dobi. Nekateri t
ljudje so bili rojeni srečni, so živeli srečni vse svoje žive dni, in so umrli srečni. Morebiti je bil tudi on tak človek, rojen miljenec sreče, ki ni mogel izgubiti.
Prišla je nedelja in Bob se je v piedmontskem gričevju vedel kakor angel. Včasih je bila njegova dobrota malo živahna, razposajena, drugače pa je bil pravo jagnje. Daylight je pripravljen z dvojnimi vajeti kar koprnel, da bi se Bob zavrtel, samo enkrat zavrtel, Bob pa se je vedel tako izborno, da je povzročal jezdecu tantalove bolečine. Ampak Dede ni bilo od nikoder. Vse zaman je krožil med griči, pre-jezdil popoldne strmo razvodnico drugega pogorja in dospel v dolino Maraga. Ko je dospel do vznožja, je začul spredaj pred seboj peket konja v zmernem diru, ki je prihajal proti njemu. Kaj, ako bi bila Deda? Obrnil je Boba in se vrnil v koraku nazaj po poti, kjer je prišel. Ako je bila Deda, je imel srečo, je dejal, kajti srečanje se ne bi moglo pri-goditi v ugodnejših okoliščinah. Tukaj sta bila, oba jezdeč v isti smeri in v svojem diru bi ga došla ravno na kraju, kjer bi jo strm klanec primoral jahati korakoma. Tako ne bi njej preostajalo drugega, kakor da jezdi z njim do vrha razvodnice, in ker je bila na drugi strani strmina zopet velika, bi morala še dalje korakoma jezditi.
Dir je prihajal vedno bližje, on pa je gledal naravnost naprej, dokler ni slišal, da je ustavila konja v korak. Tedaj se je ozrl preko rame. Bila je Deda. Spoznanje je bilo hitro, ona nekam presenečena. Kaj je bilo naravnejše kakor da jo obrnivši deloma konja počaka, da pride do njega in da potem jezdita drug poleg drugega po klancu navkreber? Vzdihnil bi bil olajšanja. Dosegel je, kar je želel in tako lahko. Pozdravila sta se, drug vštrie drugega in oba dva namenjena v isto smer, pred seboj še mnogo milj.
(Dalje sledi.)
v®
ge* ■ -
__
mxassamm

naslanjajo deloma na predavanja, ki jih je avtor imel na jurldični fakulteti naše univerze o občnem pravu (o pravnih osuovah, n ustroju in postopanju uprave; doloma so bila objavljena v krajši obliki že v nekaterih naših publikacijah. Avtor je izbral ona vprašanja, ki bi uteg-nila biti važna •'lasti sedaj pri preureditvi državne uprave, -umotrprave in upravnega sodstva v naši dr-'..ivi, kakor tudi one, ki so potrebna za pravilno pojmovanje upravnih pojavov sploh. V'sak;» razprava je sama zase zaokrožena, mota, in se tičejo v uj'ih razuiotrlvaui proii-ineti načinov in sredstev uprave, dalje načinov decentralizacije uprave s posebnim ozirom na našo državno upravo, potem raznih vrst samouprave zlasti raznih vrst teritorialne samouprave, nadalje npravnih činov kot oblik, v kterili se pojavlja javna uprava, in končno upravnega sodstva vobče in uje-srovo ureditve v naši državi. Da se bolje spojna poslovanje upravnih sodišč, je avtor dodal še pravilnik upravnega sodišča za Slovenijo, ki ga je sestavil kot član tega sodišča na podstavi več nego enoletnih izkušenj pri tem sodišču in ki se nahaja dosedaj le v rokopisu. S tem pravilnikom bo gotovo ustreženo v veliki meri gg. odvetnikom in drugim pravnim zastopnikom iz politične, finančne in sodne uprave, ki imajo posla na našem Upravnem sodišču za Slovenijo. Ker je knjiga izdana v žepni izdaji (v obliki malega formata Splošne knjižnice) bo še posebno praktična in priročna za imenovane interesente kakor tndi za akodemike-juriste, katerim bo knjižica posebno dober pripomoček vja študij javne uprave in državne izpite, (te dodamo še, da. obravnava knjiga aktuelna vprašanja, tičoča se upravne organizacije naše države kakor vprašanja decentralizacije drž. uprave, nadalje vprašanja teritori-ialne samouprave in da govori o državnem svntu in o upravnih sodiščih iu njihovih kompetencah. bo jasno, da bo knjiga izredno Informativne važnosti tudi za praktične ju-riste, politike in poslance, V spričo obsega in »kusne opreme knjige je cena direktno neznatna. Knjiga se naroča pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
pr Filatelistični list. Izšla sta 3. in 4. številka >Kolektorja ■?, glasila slovenskih filatelistov, ki izhaja v Kranju, z zanimivo vsebino iz zbirateljskega športa. Razprave: Dr. Ivan Fetrič: Za vpostavitev vzajemnosti med slovenskimi in hrvaškimi filatelisti; Evgen De-iocco: Naši dinarski provizoriji; Vilim Gregorčič: Zbirka mark po črtežu; A. Bungerz: Nekaj o zamenjavanju znamk. V predelku - Razno : vzbuja pozornost uotica o Padevre-tovih ialz.ifikatih 15 K in 20 K znamk in poskusnih tiskov.
pr Fraueosko-slovanski koncert je bil »t, aprila t. 1. v velikem amfiteatrn pariškega.
vseučilišča Sorboue v korist francoskih in slovanskih dijakov. Nagovor je imel član slovanskega odbora profesor M. Aleksander Amautovič. Sodelovali so francoski, ruski, češki, poljski, bulgarski in dva srbska umetnika M. Jovanovič -— Bratza in M. Jovanovič.
Narodno gledišče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20 zvečer.
Petek, 24. aprila: ROKA ROKO UMIVA. Premijera. Red E. Sobota, 25. aprila: Ob 5 popoldne ROSMERS-HOLM, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 26. aprila: ROKA ROKO UMIVA. Izv.
OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer. Petek, 24. aprila: Zaprto. Sobota, 25. aprila: DON PASQUALE. Red A. Nedelja, 26. aprila: AIDA. Gostovanje gdčne Zaludove in Zdenka Knitlla iz Bratislave. Izven.
Petek, 24. aprila ob 17 (petih): PETRCEK, dijaška predstava ob znižanih cenah. »Tri sestre« so se prvič vprizotile v Mariboru v četrtek in se jutri ponove. Prevedel je to dramo velikega Rusa A. P. Čehova g. Kovic, ki vodi tudi režijo. Cehov danes naši publiki ni več neznan, mnogo so pripomogli k temu zadnje čase vedno bolj pogostni prevodi iz ruske literature, največ pa gotovo Hu-dožestveniki, ki so 'naš v igranju Čehovih drani nedosegljivi mojstri. (Lansko sezono so igrali Hudožestveniki v našem gledališču Čehovo dramo »Češnjev vrt .) —• >Tri sestre« je tragična izpoved, tragičen dnevnik treh sester Olge Maše in Irene, ki hrepene neprestano po lepem, plemenitem, vzvišenem življenju: toda usoda jim prekriža vse račune ... Ne preostane jim drugega kol udati se v usodo in skušati živeti popolnoma znova, nanovo hrepeneti, upati, delati četudi zaman ... Drama je psihološko silno dramatična in zapusti v gledalcih globok utis. Vloge '•Treh sester■: so poverjene ge. Bukšekovi, ge. Gaberjevčičevi in gdč. Kraljevi. Poleg tega nastopi skoro ves dramski ensemble. Sodeluje za odrom vojaška godba.
Stevbena zadruga »Akademski dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani ima v petek 8. maja ob 8 zvečer svoj redni letni občni zbor v Aka-demskejn domu«, Miklošičeva e. 5, v prostorih »Slov. kat, akad. starešinstva^. Spored:
1. Čl tanje zapisnika zadnjega obč. zbora; 2.
poročila: a) načolstva, b) nadzorstva; 3. po- j trditev računskega zaključka za 1. 1924; 4. spremeba pravil; 5. slučajnosti. Za načelstvo: i Ivan Mazovec, predsednik, Miha Krek, tajn.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima danes dne 24. aprila od 6 do 7 zvečer svoj tedenski seminar v bivši prisilni delavnici s sledečim sporedom: Demonstracija nekaterih psihijatričnih primerov, demonstrira priinarlj dr. Gosti, »Iz sodnozdrav-niške prakse« govori g. dr. Travner, sodni zdravnik. Prosimo za točnost. — Odbor.
V društvu »Soča« v Ljubljani se vrši v soboto dne 25. t. m. v salonu pri »Levu« 20. in zadnje predavanje v tej sezoni. Ta večer predava univ. prof. g. dr. Aleksander B i 1 i m o -vi.č in sicer prvič v našem društvu o narodnem gospodarstvu o temi: »P a p i r n a t i denar«. Na to zelo aktualno in veleintere-santno predavanje opozarjamo vse člane iu prijatelje društva da se ga v obilnem številu udeleže. Po predavanju prosta zabava z godbo in petjem. Začetek točno ob pol 21. zvečer. Vstop vsem prost.
Orlovski odsek Ljubljana-Sv. Jakob priredi v nedeljo, 26. i m. ob 8. uri zvečer v telovadnici šole na Grabnu telovadno akademijo z zanimivim sporedom, na katero vabimo vse prijatelje Orlovstva.
Orlovski odsek v Zagorju ob Savi prosi vse bližnje orlovske odseke in druga društva, da ne bi priredili večjih prireditev dne 28. junija t. 1., ker razvije : Orel« v Zagorju ta dan svoj prapor. Na to slavnost že sedaj vabimo. Natančnejši spored bo pravočasno objavi jen v listih in polom letakov. Bog živi! — Odbor.
Turistfka m spori
Motoklub Slovenija. Dirka I. Hrvatskega motociklističnega kluba v Zagrebu se vrši dne 3. maja t. 1. iu ue 5. maja, kakor je bilo pomotoma javljeno.
izpred sodišča.
delavec in ste obtoženi, Ju »te ukradli pri po-
sestrnku Francu Mejaču v Zalogu 75 Din vredno sekiro. — Jaz nisem nobene vzel. — Ja pa prodali ste jo? — E gospod, med treskami sem jo našel, pa sem mislil, da jo lahko vzamem,
—	Dobro, 3 dni zapora. — Hvala, dobro, gospod, dajte mi takoj listek za tri dni, grem precej noter, kaj pa čem prebirali. — Sledila je slika izza volitev. Bačnik Anton in njegova žena sta bila obtožena, da sta dala dan po volitvah več delavcem pijačo. Ovadena sta bila po volilnem zakonu prestopka točenja alkoholnih pijač v javnem lokalu. K obravnavi je prišel samo mož. Priznal je, da je dal nekaj delavcem par čašic žganja, storil pa je to zato, ker so mu leti rekli, da se po šesti uri že lahko toči. To pa se je izkazalo kot neresnično in zato je bil obsojen na 12 ur zapora in poleg tega še na 50 Din globe. — Za njim je prišel na vrsto oženjen delavec Matija Pišek. Ta možakar se je malo napil in ko je sekal doma drva, je tako nesramno pel in govoril, da se je cela soseska pohujševala. K oso ga opozorili, da naj bo pameten, je udaril s sekiro po steni. Radi te umazane sirovosti je bil obsojen na 24 ur zapora in bo moral plačati takso in vse stroške. — Končno so nastopili obtoženci, ki niso prijavili svojega orožja. — Florjančič Izidor ni prijavil samokresa. Trdil je, da tega ni storil, ker je samokres neraben. Obsodba: 50 Din. — France Kumer iz Sp. Šiške je imel neprijavljeno Steier pištolo. Trdil je, da jo je dobil po preobratu in da ni vedel, da jo mora prijaviti. — 50 Din. ~ Jesih Milko je imel browning pištolo in pa tudi orožni list, katerega pa je pozabil podaljšati. Ker je bilo orožje v bistvu prijavljeno, je bil mož oproščen, pritoži! pa se je upravitelj državnega pravdništva,
—	Pri posestniku Ivanu Breceljniku v Drav-Ijah so dobili lovsko puško. Mož se je zagovarjal, da rabi puško, da strelja Golubarje, ki mu rije jo zemljo in spodjedajo drevje. Tudi to mu ni pomagalo. Obsojen je bil na 60 Din in stroške in kar je najhujše ' puška gre. : Ko je čul sodbo, je zaklical: Puško zahtevam nazaj! Sodnik: »Ne gre, puška je zaplenjena! In zaječal je mož: Joj, joj, 1000 Din jo vredna, sedaj je pa lučk
Kino 28. Pet prizorov se je odigralo v prav kratkem času. Živi prizori so se vrsitli kot na platnu v kinu. Vstopali so nestrpni, samozavestni, skesani in zakrknjeni, odhajali pa so zadovoljni in razočarani, nekateri celo užaljeni. — Minka Hribarjeva! Vdova na Selu, ima 4 nepreskrbljene otroke. Sodnik: »Vi ste obtožena, da sle pretepli nekega otroka in ga tudi poškodovali!«: Minka: :»Ja, gospod, ta »pamž« je strašno nagajiv in poreden in ne da mini. Sicer sem pa jaz miroljubna!« Sodnik: "-No. ker vem, da so nekateri pamži res poredni in nagajivi, ste obsojeni samo na 24 ur zapora. Z Bogom! — Benedik Anton! Vi ste
I4r.bljp.na 30U m n. ni. viš. Normalna barometerska višina 730 mm.
L-ua OptUSO* vari a	Ua i onu'te i v mni	: lurino-mutsi 7 C	1'ilUfulli ditarenen » 0	•Nelio, | vetrov j	tV-iariD, v mm
2S./4, •31 h	736-3	6-7	1-7	obl. !1 - !	
23,/4. 7 h	7S6-8	5-9	0-8	megla	1.3
24/4. 14 Ii	736-4	12-5	2-2	jasno j	
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat aza Oplograph dobite edino !e pri L.	seiento^a al 6/1.
Telefon št,®80
r ti
TST
Vsaka drobna -vrstica 3T*Zn 1'50 nli vsaka beseda SO par, Naj. ■ manjši S> Din. Oglasi nad devet vrši i c se računajo više. Za odgovor znamko!
Služba OR.GANISTA in CERKVENIKA
jc razpisana r Smartimi pri Kranju. Plača po dogovoru. Župni urad S MARTIN pri Kranju.	2691
TAJEPJČ"A~~~~
kateri ima veselje do spe-cerijoke trgovine, sprejme
takoj FRANC NADIŽAR v Kranju.	2670
ki govori (udi nemško, se sprejme. Uranu in stanovanje v hiži. — M. BERDAJS, Srgov. z mešan:m blagom in semeni — MARIBOR.
KROJAŠKEGA
VAJENCA
Ljubljančana, sprejme takoj ►ELITE«, Prešernova al. 9.
i\\k
trezen, pošten ter popolnoma vešč v svoji stroki, SE TAKOJ SPREJME. - ANT. MOHOR, mcdicarija, Krani.
Tapetniški pomočnik
dobro izurjen, sc sprejme lakoj v lepeto kraju Slovenije. — Ponudbe pod šifro: Tnoetnik 2694 na upravo.
MAGACINER
mlad, neo/.enieo, s primat referencami, vešč slov, ali hrvatskega in nemškega jezika, se sprejme v veletrgovino jajc in perutnine. — Prednost imajo tisti, ki imajo prakso v tej stroki. Ponudbe pisane lastnoročno, s priloi. •liko na: MARKO FUHR. MANN, eksport jajc in perutnine, SUNJA, Hrvatska.
Sprejme se požten in krepak DEČKO kot VAJENEC r PEKARSKO obrt. - Vsa oskrba v hiši, event, tudi oblaka. JOSIP LAVTIŽAR, pekarna, KRANJSKA gora.
JČ^PM za Za5rcb v lino hišo perfefctno KUHARICO in SOBARICO z znanjem nemškega jezika, poslednja da je vešča v šivanju in krpanju perila. Ponudbe je poslati na velein-dustrijalca Richard Alberti, Zagreb, Tiiškanec 8t. 18 F, Vila Alberti.	2697
"~Nov KOLiŠELJ,
male enovprežne SANI, dobro ohranjeno moško KOLO in malo decira. TEHTNICO prod« »KONKURENCIJA«, Ljubljana 7,	2679
Zamenja sc dobro ohranjen
clvosedežni AVTO
7« atirisedežuega. — Naslov v opravi lista pod It. 25(M.
STROJ za PLETENJE
?.t, 8, poljubne velikosti, se vzame na posojila oz. kupi. AL, GIMPELJ, trgovec — Toplice pH Novem mestu.
NA STANOVANJE"
in HRANO se sprejmeta dva gospoda po jako nizki ceni. Ambrožev trg t, gostil.
Kovaško orodje
kompletno, za tri delavne moči. in STROJ r.a KONJE STRIČI, jc naprodaj. Inte-resanti si lahko ogledajo navedeno na VRHNIKI -Podiipska cest« itev. 56.
i Kolo črti
novo, znam-besa«, je po nizki ceni naprodaj. Gasil Pečnifc, Siožice SSev. 47, nri Ljubljani.	2686
ln PIANINI, novi in rabljeni po zmernih cenah vedno v zalogi. Oddaja tudi na obroke. — M. ROPAŠ, Celje.
r.'. mkhjvbk rrr
M OB'K A GAtlCA 1
freple. ra)!)e In vsa umetni gnojila fl m 1 w.i m vrnj^ratm. eroKisiTOver.jnirarr v.M
Večjo množino različnih
STEKLENIC
od 1/ia do 1 Vi litra prodam. Cena ugodna. Ponudbe na upravo pod »Ugodno« 2683,
65 cm širok, skoro nov
(Gctler) kompletno, Se malo rabljen, za ceno 60.000 Din z 20 žag. kteSSarai izi nož?. Cenj. ponudbe ua upravo »Slovenca« pod St. 2655.
Prevozni mlini
zh domače mletje (pogon 2 KS) so na ogled in sc prodajo pri PODBOJ, Sv. Petra cesta št. 95.	2479
WATCK O?
CHRONCMETRES ET FlOHTSES EisPSECISiOH
r£nommčs par. leur.
HAUTg PREC1SION BlENFACTURe ELEGANCE
Schaffhausenoij
svetovna znamka Pobi se pri
f. Mn, liiiai
Prešernova t Šelenburgova 7
onemu, KI IZSLEDI v nedeljo, dne 19. aprila t. 1. iz gostilne Benčina v D. M. v Polju ukradeno KOLO, zn. »Rambler«, št. 128.271, visoko kraiiio. Plašča rudeča. Prosti tek Torpedo z dvojno prestavo brez veriHcc. —
Olivfsiilrt POLAJNAR, p. D. M. v Polju 39, 2682
ČISTO SVINJSKO
mas!
I Si
v lastni topilnici topljeno, imam stalno v zalogi. Najnižje dnevne cene. — Cenj. naročila na tvrdko
J. POPOVIČ — Ljubljana. Kupi se eno- ali dvodružin.
HIŠICA
v sredini Ljubljane, najraje v šentpeterskem ali poljanskem predmestju z vrtom ali tudi brez vrta. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »HIŠA« Stev. 2620.
POZOR!	POZOR*!
MOLITVENIKE »SPOMIN na JEZUSA«
imam zopet v zalogi in sicer usnjena imitacija (pegamoid) z zlato obrezo, mebki okr. vogali, Din 15, zlata obreza, trdo platnice, platno 10.50 Din, rudeča obreza, trdi, platno, 8.50 Dtn komad. — Knjižica ima 224 strani ter je zelo pripravna za birman-ce. — LOJZE ZORIČ, knjigovez in trgovec, KRŠKO.
SREBRNE~XRONE ~
kupujem. - Ponudbe upravi lista pod šifro »KRONE«.
FRANC. »LUCERNO« ČEŠKI
SEMENSKI OVES GRAHORO
in razna travniška semena dobite pri Fr. Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta 36
Obrtnik!, ličarji, pleskarji, pozor!
VELIKA ODPRODAJA
raznih lakov iz svetovnoznane tovarne Carl Tiedemann. Nudi po znatno «ni!«nih conah
STANKO FL0RJANCIC, LJUBLJANA
3v. Petra oesta 35 (prejo Mencingerjev lokali
ŽENSKO KOLO
znamke r.Landeskronea, naprodaj. Vila Turk, Medvode
Dve KOKOŠI, koklji,
kupim; plačam dobro. Novi Vodmat 62, Društvena ulica
jUBes©^ ITM B¥HBB BasaR ra¥i¥ŠBa¥ai
RAVNOKAR DOŠLE
je
m
GLAD1JOLE v osmih barvah, velikocvetne, DALIJE — 3(1 različnih vrst — ima v zalogi IVAN ŠIMENC, irgov vrlnor, Ljubtj., Gradišče 12
fe Fran MarHnec, Ljublj&na-Skofeljoa, vljudno javi, da
191 1 M
Si
13
^ vsako vrsto les, maniše kakor tudi največje kolibi ciue; kupuje vsake vrste les in izvršuje vsa stav-a bena tesarska dela po najugodnejših cenah.
dvocilinderski, z visoko in nizko napetostjo s ca. 90 konjskimi silami, 8--10 Atm. nadpritiska. Kupi se popolnoma nov stroj ali pa še zelo malo rabljen, kateri pa ns sme biti starejši kakor 10 let. — Konservna tovarna »GLOBUS« __d. d., VRHNIKA.
i	H. O M**
carinsko posredniški in jpedicijski Nreau i i
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41
Haslo« briojovkam: ..Grom". Telsfon interurban St 454.
Podružnice:
Maribor, Jesenice, Rakek.
I Obavlja vse v to stroko spadajoče l posle najhitreje in pod | kiilaninimj pogoji.
| Zastopnlfti družbe spalnih vofO. 5. E. za ekspr.|!oš!!jke. i
Izdaj« konzorcij »Slovencu,
Odaovorni urednik: Vfilor C^iicič v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v Liubliant