Letnik 1914.
861
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXIX. — Izdan in razposlan 27. dne julija 1914.
Vsebina: (Št. 174—177.) 174. Ukaz, s katerim se c. kr. pomožni carinski urad I. razreda Schandau pooblašča odpravljati pošiljatve z živimi rastlinami. — 175. Razpis o Najvišje odobreni izpremembi ustava „Graverske in medaljêrske šole“ na Dunaju, ki jo je odslej oznamenjati za „Akademsko specijalno šolo za medaljêrsko umetnost“. — 17(1. Razglas o dopustilu z električno silo obratovane male železnice od Bolcana v Köhlern. — 177. Razglas, da se je podaljšala dopustilna doba za napravo in začetek obratovanja z električno silo obratovane male železnice s pravilnim tirom od postaje Nußdorf Kahlenberške železnice v XIX. dunajskem občinskem okraju na gorsko planoto Kahlenberško.
174.
Ukaz ministrstev za finance, poljedelstvo in trgovino z dne 8. julija 1914. 1.,
s katerim se c. kr. pomožni carinski urad I. razreda Schandau pooblašča odpravljati pošiljatve z živimi rastlinami.
Dodatno k ukazu ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, trgovino in finance z dne 15. julija 1882.1. (drž. zak. št. 107) o opreznostih, ki se jih je držati v prometu z inozemstvom zaradi zabramhe, da se ne zatrosi trtna uš (Phylloxera vastatrix), se c. kr. pomožni carinski urad Schandau (na Saksonskem) pooblašča iz inozemstva prihajajoče pošiljatve, v kateiih so pod št. 2 dodatka h gorenjemu ukazu (priloga C k § 18 izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi, oddelek a, točka IV) oznamenjeni predmeti, odpravljati po predpisih, obstoječih za odpravljanje takih pošiljatev po pooblaščenih carinskih uradih.
«
Schuster s. r.	Zenker s. r.
Engel s. r.
175.
Razpis ministra za bogočastje in nauk z dne 15. julija 1914 1.
o Najvišje odobreni* izpremembi ustava „Graverske in medaljêrske šole" na Dunaju, ki jo je odslej oznamenjati za „Akademsko specijalno šolo za medaljêrsko umetnost.“
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne 9. julija 1914. 1. blagovolilo najmilostljiveje odobriti izpremembo ustava „Gravêrske in medaljêrske šole“ na Dunaju, ki jo je odslej oznamenjati za „Akademsko specijalno šolo za medaljêrsko umetnost“, z naslednjim besedilom.
Hussarek s. r.
Ustav
c. kr. akademske specijalne sole za medaljêrsko umetnost na Dunaju.
§ !•
Akademska specijalna šola za medaljêrsko umetnost, ki je zenačena na umetnostnih akade-
(Slov«nlaoh.)
178
mijah obstoječim specijalnim šolam, ima namen posredovati svojim učencem najvišjo izobrazbo na polju medaljêrske umetnosti in male plastike in jih izobraziti za samostojno umetniško delovanje na tem polju.
§ 2.
Specijalna šola je podrejena c. kr. ministrstvu za bogočastje in nauk.
§ 3.
Izobraževanje specijalne šole obsega dobo največ štirih let.
§ 4.
Za vzprejem v to šolo je potreben:
a)	Dokaz o naukih nižje gimnazije, nižje realke ali tem zavodom zenačene šole, dovršenih z dobrim uspehom, ali o znanju, ki je enako temu, kar se zahteva na teli šolah;
b)	dokaz o naukih obče kiparske šole tuzemske umetnostne akademije ali kakega njej ustrezajočega oddelka tuzemske umetnostne obrtne šole, dovršenih z dobrim uspehom, ali dokaz o znanju in vedenju, enakem učnemu cilju teh šol, ki se poda s predložim poskusov in opravo vzprejemne preskušnje.
Izjemoma ima voditelj pravico posebno nadarjene prosilce za vzprejem, tudi če ne morejo docela dokazati pod b) navedene stopnje umetniške predizobrazbe, vzprejeti v zavod, da se dopolni njihova predizobrazba.
Taki učenci se morejo pripustiti k zadnji izobrazbi (§ 3) šele tedaj, kadar so s primernim pripravljalnim naukom na zavodu dosegli po lit. b potrebno umetniško predizobrazbo.
Ta pripravljalni nauk ne sine presegati dobe štirih let.
§ 5-
Na specijalni šoli se poučujejo:
a)	Za glavne predmete: modeliranje ter s tem združena umetnostnotehniška dela (rezanje pečatov, cizeliranje, patiniranje) ;
b)	za pomožne predmete: risanje aktov, anatomija, perspektiva in nauk o slogih :
c)	pomožne znanosti: obča zgodovina s posebnim ozirom na kulturno zgodovino, umet-uostna zgodovina.
§ 6-
Na čelu zavoda stoji voditelj, ki ga je postavilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk in ki je odgovoren za umetniško izobraževanje in za vodstvo administrativnih opravil.
Po potrebi mu more c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk pridejati pomožne moči.
§ 7.
Kolikor na zavodu samem ni za to poskrbljeno, morajo njegovi učenci potrebne pomožne predmete obiskovati na akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju in so jim tudi pomožni zavodi te akademije za rabo dani na voljo.j
§ 8.
Natančnejša določila obsega učni red, ki ga je izdalo c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk.
§ 9-
0 podeljevanju daril in ustanov odloča na predlog voditelja specijalne šole c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk.
§ 10.
Specijalna šola prireja vsako leto šolske razstave in razen tega v primernih razdobjih večje razstave, ki naj nudijo tako učnim osebam kakor tudi učencem in absolventom zavoda priliko pokazati, kaj so storili.
17«.
Razglas ministrstva za železnice z dne 15. julija 1914.1.
o dopustilu z električno silo obratovane male železnice od Bolcana v Köhlern.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakoua o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v porazumu z udeleženimi ministrstvi po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, posestniku hotela Jožefu Stadlerju v Holcanu podelilo dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane male železnice od Bolcana v Köhlern.
§ 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonar finančne ugodnosti, navedene v členih VI do XII in XXXII, odstavek 1, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
§ 2.
Koncesijonar je dolžen dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
§ 4.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, mora koncesijonar dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, in tistih oblaste v ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebine tega dopustila in tehniških dopustilnih pogojev, ki jih je postavilo c. kr. ministrstvo za železnice, ter obstoječih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851.1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo c. kr. ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6.
Koncesijonarju se daje pravica s posebnim dovolilom c. kr. državne uprave in s pogoji, ki jih ustanovi, narediti delniško družbo, ki naj stopi v vse pravice in obveznosti koncesijonarja.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Znesek resnične ter nominalne napravne glav-
potrebuje odobrenja c. kr. državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo pravilno, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila c. kr. državna uprava v namerjane nove stavbe ali v po-množbo obratnih naprav in se stroški pravilno izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem načrtu, ki ga odobri c. kr. državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci delnic, ki se iz-dadö, potrebujejo odobrenja c. kr. državne uprave.
§ 7.
Koncesijonar je dolžen, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakočasno v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne mornarice in deželne hrambe.
§ 8.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po naročilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi izkaznicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo s popotno prtljago vred prevažati brezplačno.
§ 9-
Koncesijonar je dolžen, pošto ter uslužbence c. kr. poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem redu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati primerno odplačilo, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železniškega zavoda.
§ 10.
Koncesijonar je dolžen, poskrbeti za oskrbo svojih v železniški službi uporabljanih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za preskrbo njih družin in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude in z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarja kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To preskrbo je izvršiti tako, da mora koncesijonar zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic ali pri svoji pokojninski blagajnici.
Ustav pokojninske blagajnice, ki se eventualno ustanovi, ter vsaka njegova izprememba potrebuje odobrenja c. kr. državne uprave.
§ H-
Koncesijonar je dolžen, na zahtevanje c. kr. ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 12.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računaje od današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
G. kr. državna uprava sme po pogojih, navedenih v § 16, izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč.
§ 13.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica se ne uporablja gledé dopuščene železnice.
§ 14.
Koncesijonar nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustiti tretjim osebam ua svoj ah tuj račun.
§ 15.
G. kr. državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice ter obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in odpravijo.
§ 16.
G. kr. državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilu, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Zlasti se sme izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred potekom dopustilne dob^ako se ne izpolné v § 2 določene dolžnosti gledé začetka obrata.
Forster s. r.
177.
Razglas ministrstva za železnice z dne 23. julija 1914. L,
da se je podaljšala dopustilna doba za napravo in začetek obratovanja z električno silo obrato-vane male železnice s pravilnim tirom od postaje Nußdorf Kahlenberške železnice v XIX. dunajskem občinskem okraju na gorsko planoto Kahlenberško.
V § 2 razglasa ministrstva za železnice z dne 5. avgusta 1912. 1. (drž. zak. št. 158) določena doba za napravo in začetek obratovanja z električno silo obratovane male železnice s pravilnim tirom od postaje Nußdorf Kahlenberške železnice v XIX. dunajskem občinskem okraju na gorsko planoto Kahlenberško se je podaljšala do 4. dne avgusta 1917. 1.
Forster s. r.