dsilj «sespt Burnim» mí PROSVETA GLASILO SLOVENSKE IE PODPORNE JEDNOTE Uradniški le «»rsvalškl prestorli Sift 7 B. Lswndsle Av«. OfflM of P* Wiest Um: 2*47 Sovtli UwrnUU Ave Telspboa», Rockwell 4Hi LETO—' Om lists h IMO IZ KAlPAfJE KROJAŠKIH Amalgamated naakakuje trdnja vo sa trdnjavo; krojači dosegli ie lepe uspehe. tm Ï77ot*. 10. avgusta (Augiiat 10), 1929. mJtmg mt special r«U ei »¿ûîT^TSl trn U (mIw llSS, Act sf TSTTtfiTlulWlsod » jSHTTtTT Subscription 9S-00 Y—rly_ STEV.—-NUMBER 187 mm New York. — Philadelphia, New York, Minneapolis so trdnjave, okrog katerih je Amalga-mated Clothlflg Workers unija (organizacija krojačev moških oblek) vrgla vsa sredstva v svr-ho organiziranja. V New Yorku so se podjetniki podali po kratkem spopadu in dva tisoč krojačev za dečke obleke je doseglo povišanje, oziroma reatavrira-nje starih plač ln izboljšanje delovnih razmer, ki so jih izgubiH v zadnjem letu kot posledice notranjega boja med komunisti in progresivnim elementom. V Minneapolisu so šli delavci ga stavko pri dveh nadalji^h firmah. Pp stavki so sedaj prizadete tri družbe in sicer Rosenblatt, Goodman in Lincoln Clothing kompanija. Podjetniki iščejo skebov potom časopisjf; Goodman se bo morsl zagovarjati pred sodiščem radi ignoriranja državne postave, ki določa, da mora v slučaju stavke vsak podjetnik, ki išče akebe, v oglasu tudi navesti) da se v tovarni vrši stavka. Citizens' Alliance— agregacija (krdelo) openšapar-jev — je Goodmanu priskočila na pomoč in bo kontestirala to določbo pred višjim' sodiščem. Openšaparji pravijo,, da ta zakon nI ustaven. Največji boj ss pa vrši v Phi-ladelphiji. Unija se je vrgla nad filadelfijske openšaparje z vso Sh^r^v^T^stotkov |Mirt svojih sredstev. Od sadnjega poročila v Prosveti, v katerem smo poročali, da so se tri večje firme ie podale In podpisale pogodbo z unijo, so krojači sastavkall še pri štirih nadaljnih družbah. Med prizadetimi je Daroff and Sons največja, ki upoeluje 800 delavcev. Prizadete so še Slegel, Friedman in Lob-Hybbart kom-panije, ki upoelujejo okrog tiaoč krojačev. Možnost je, da odidejo delavci na stavko vsak čas še pri dveh največjih firmah. Med neorganiziranimi krojači, ki še niso bili pokllcsni ns »tavko, prevladuje močan uporniški duh. Pritiskajo na organizatorje, da okličejo stavko brez nadaljnegs zavlačevanja. Ker pa unija miall, da Čas za generalno stavko še ni prišel, priteguje delavce na stavko sedaj iz te In zopet if one tovarne. Do pred kratkim se velike fir ni«' niso dosti zmenile za organi-zatorifne aktivnosti unije. Ali nenadni uspeh ksmpanje je povzročil veliko iznenadenje med njimi. V filadelfljski moški oblačilni industriji tvorijo veliko večino delovne moči v Ameriki rojeni otroci italijanske narodnosti. Unija pravi, da je to element težko, zainteresirati za organizacijo fall kadar ae pa zdrami in postanejo člani unije, so njen najboljši materijal. Amalgamated Clothing Work-kit unija Je najprogresivnejšs ' ' Kanizedja v ameriškem delavcem gibanju. Ustanovils ss js ■'ta 1914, ko se je na konvenciji I'nited Garment Workers unije odcepil» močna skupina progresivnega elementa. V to ga je prisililo reakcionarno vodstvo, ki J" ležalo na organized? In ss mastllo na račun člsnstvs In delavstva. Voditelj nove organizacije je bil Sidney Hfllmsn. ki je čas njen predsednik. On je del«veki voditelj v pravem po-menu besede, inteHgpnten in člo-v*k izrednih spoeobnoetl. r*Xgo vrsto let je MI vea apa-r«t ADP obrnjen proti tej dual-n< uniji, ki nI več dualna. Kljub '«no ee Je nova organised ja lotila organiaatoričnega dela t nemo, Inteligenco In drsnostjo, k> Je jemal sapo celo energične- Vletor L Bargar bo iaiaa pokopan Njegovo trupie leži na javnem odru v mestni hiši. Oscar Ameringer glavni govornik ob odprti jami. MUwaidiee, Wia^Pogreb Victoria L. Bergerja, bivšega aocla-liatičnega kongresnika, se vrši v soboto popoldne ob 2:30 iz mestne hiše, kjer leži njegovo truplo na javnem mrtvaškem odru od petka opoldne. To je tretji alu-čaj, da je meato dalo komu to čaat. Zadnji mrlič je ležal v dvorani meatne hiše pred štiriindvajsetimi leti. Proetor v mestni hiši, kjer leži slavni pokojnik, se je v enem dnevu pretvoril v čarodej ni vrt. Truplo ae skriva v goščavi tisočerih vencev, ki so jih položile delsvske organizacije in nešteti posamezniki. Cestna straža mil-wauških delavcev stoji ob rakvi. Kakor je naznanil "The Milwaukee Leader," čigar glavni u-rednik je bil pokojnik, ne bo pogrebnih ceremonij. Berger bo pokopan na pokopališču Forest Home. Krsto bodo nesli do avta in iz avta do groba uslužbenci "Leader j a." Pogreb bo velikanski. Deputacije mnogih' delav-skih organizacij v drugih krajih so naznanile prihod. Sedem senatorjev bo zastopalo zakonodajno zbornico Wiaconaina. Oscar Amerinfer, urednik "The Illinois Minerja" in ožji prijatelj pokojnika, bo ob odprti jami govoril Bergerju poslednje slovo. Chicago. — Jugoslovanska socialistična zveza je položila lep venec na krsto V. L. Bergerja ln Imela bo tudi zastopnika pri pogrebu. "Sovjetska zemlja" v Omeku. Omsk, Sibirija, 9. avg. — Mo-noplan "Sovjetska zemlja," ki je na poletu iz Moskve v New York, je včersj brez vsake nezgode dospel sem. Letel je povprečno sto milj ns uro in žtlrje letalci se dobro počutijo. Ks Omska se ns-daljuje polet v Kamčatko na akrajnem robu aevernovzhodne Sibirije. Omak, Sibirija, 9. avg. — "Sovjetska zemlja" je danea poletela proti Krasnojaraku na avojl zračni poti proti Ameriki. Ameriški kapitalisti ae kopajo nagi v Rusiji. Rostov na Donu, USSR., 8. avg. — Skupina amerižkih milijonarjev in milijonark se je včeraj kopala v Donu. Ker se v Rusiji vsi ljudje, odrastli kakor otroci, kopajo čisto nagi, so se tudi Američani poslužlll te navade s edino razliko, da so se Američanke oddaljile od moških in pljuskale samev vodi. Ruskim proletarcem, ki so jih gledali, se je-to selo dopsdlo. Fašisti paradlmjo v Gorici. Gorica, Italija, 9. avg. — Včeraj so bile tukaj velike fašistične slavnosti ob obletnici okupacije po italijanskih četah med vojno. Fašisti so odkrili spomenik padlim Italijanom na soški fronti. mu Gompersu. Razen Philadelphie ln Clevelanda je Amalgamated organizirala yse večje tovarne moških oblek. NaJmočneJ-Se poetojanke ima v Chicagu. Rochester Ju (N. Y.), New Yor- ks In Cinclnnatiju Kljub temu, da organlzadja vedno vrši obširne aktlvnoeti, organlsatorične In izobraževalne. je prispevala v podporo stav-karjem raznih unij stotieočake. Za jeklareko stavko leta 1919 je prispevala 100 tiaoč dolarjev; ss rasne rudarske stavke je prispevek najmanj 880 tisoč kljub te-mu, da Je Mla na črni listi ADF. Začetkom ssdnjega meseca, ob priliki jtavke newyorških krojačev v ženski Oblačilni industriji, je dala 10#eoč dolarjev. FOSSIZIS ASS FOIDOVA BOLNIŠNICA Moški strežniki Izpodrivajo bolniške strežnice v aanitejakem oddelku; h istem masne produkcije upeljan tudi v bointš-aico. Detroit, — (F. P.) — Načela masne produkcije ni Henry Ford upeljal edino v svoje o-grorrine tpvarne, temveč v bolnišnico, katera je že tifdi postala — tovarna. Vsaj s stališča Ibolničark, bolničarjev in delovnega oaobja ni nobene ras-liks med tovarno in bolnišnico. Vaak košček jedi mora biti natančno sabeležen, ravno tudi vsaka najmanjša potrebščina. Kuhinja* bolnišnice je operirana na principu "stock rooma" v tovarni : \$r se odnese is nje, se zabeleži v knjige In vsak košček vrnjene jedi ae zapiše v bilančno kolono. Ta sistem je mogoče vzorno gospodarstvo, kljub temu je pa najbrže bolj potraten kot pa racionalno vodstvo. In kar je važno, je to, da se osobje ne more počutiti nič drugače kot se čutijo delavci pri benčih ali pa poleg "belt line" sistemov. Nadzorstvo v bolnlš-nid tudi ni manj strogo kot v tovarni. Gledaaanitejskegt (first aid) oddelka v tovarnah je Ford tudi savrgel med staro šaro tradl-djo, ko je nadomestil vse bolničarke z moškimi. Načelnik de-partmenta je bil vprašan, kaj je vzrok za to reformo. "Efficiency', je bil odgovor. Vodstvo pri obvssovanju bolnikov ln ranjencev kot ps ženske. Povprečen bolniški strežnik zgotovi delo od 10 do 20 procentov hitrejše kot ps ženska, kar pomeni znižanje delovnih moči. Ford je tudi opustil rasne dobrodelne naprsve v svojih to-varnah, ki jih je svojo čase u-pel j si. Prvič js Henry prona-žel, da to stane dsnar, drugič ni pa to nič drugega kot hipo» kritstvo napram delavcem. In Ford noče biti in tudi ni potrebno, da bi igrat vlogo hinavca. Opustil je tudi sistem upoštevanja starih in pokvsčenlh delavcev, kateri mu Je pred leti prinesel Sloves humanitaren. Sedaj dobe pri nJem delo le tisti, ki so krepkih mlžlc in ne presterl. Henry Ford je mogoče ena največjih oeebnosti današnjega časa. Zrsvoludonlral je tako-rekoč vso Industrijo. Ali s for-diziranjem dela in ljudi je Ford ustvsril pa nov in večji problem, ki nI najmanj idealen. Portes OH črtal skaskud jo Iz ao- Mexico City, 8. avg. — Začasni predsednik Portos Gil je črtal iz osnutka novega kazenskega zakonika za Mehiko določbo smrtne kazni. Ako kongres potrdi predaednlkov korak, bo v bodo-<'■<• dosmrtna ječa najvišja kazen v Mehiki. Polomil prsi ae prave Waahington. — Glede poštnega deficita je uradno glasilo poštnih uslužbencev "The Union Postal Clerk" položilo prst ns prsvo mesto. Urednik previ: "Dokler bo velebiznls rabil poštni depertment sa pestunjo, ki mu nosi prof i to, toliko čaaa bo depertment tudi dele I deficit. Ako vdobiznis želi, da bo depertment pokrival stroške, tedaj mora pa zahtevati, de vlada odvzame sub-venci>«, ki Jih prejemajo privatni interesi ne razne in številne Zastoj v Maaftarijl; razgovori to razbili Japonska poročila! o boljševiAki eabotaži na kiteMi ieleanlci. Tokio, 9. avg. —t Današnja poročila ia japonskih virov se glase, da ao ae kitsiSko-aovjetaka pogajanja v Mandžuliju razbila in kitajakl delegatje ae vračajo domov. Druga japonska veat it Harbina se glasi, da so ruski vo-jažld letalci obnovili demonstra-cije ob meji., Harbht, Mandžurija. 9. avg.—-Kitajski uradniki rxporočajo, da je bilo včeraj isvšienih več poskusov sabotaže na progi vzhodne kitajske želeantto. Komunistični nameščenci iao hoteli razdajati premikallšča na progi. Veat je prišla, da Je aovjetaka vlada poslala ppofssorjs Sereb-rljakova kot svojca glavnega zastopnika* pri pogajanjih a Kitajci, toda ta vsst I* ni potrjene. Anglija naše odstopiti od svojih zahtsV. Haag, Hoiandija, 8. avgusta. — Mednarodna konferenca za rešitev vzeli probimov, ki izvirajo iz vrine, ja • vedno v zastoju, Nikamor na more. Philip Snowden, laborltski finančni minister AnflUs, ki »vodi angleško delegacija; odločno odklanja Youngov načrt Nfaracij in zahteva, da AnfrHji oatane prejšnji večji dškt nšmške odškodnine, da sa letnlk#*ne dele v pogojne in brezpogojne in da se odpravi jdgšefanje odškodnina v blagu. Na drugI strani ao Fran-cozi, Italijani in |jslgijcl enako odločni, dg mora biti Youngov ram biti konferenco. Si Histerični dnevnik odgovoren ss premedtliev obravnava. Gastonia. — Da je prišlo do premestitve obravnavo gastón akih stavkarjsv, je največ odgo-vorsn dnsvnik "Gastonia Gaset-te." Proti stavkarjem Je vodil histerično kampanjo, ki Je bila direktno hujsksjoča. Pred sodnikom js sagovorništvo čltalo iz "Gazette" manijaste izlive, ki so tudi njega prepričali, da js poštena Obravnave nemogoča v taki atmoaferl. Kljub temu nI nič gotovpga, da bo v Chariottsju mogoče Isbrsti poroto, ki bi ne imela predsodkov proti dslsv-cem. American Civil Ubsrtiss um Ja js ipsnanlla, da js odprls poseben sklad v prid gastonijskih stavkarjsv. Vss nsbraa dsnar bo unija isročlla sogovorniku John R. Nealu, ki ga bo porabil direktno la samo za obravnavo. Več strank js uniji namrsč sporočilo, da ne marajo prispevsti Mednarodni delavski obrani, ki porabi nabrani denar večinoma sa komunistično propagando; pripravljeni so pa prispevsti zs obrambo teh stavkarjsv Ameri can Civil Llbertlf** uniji. ADF la eodnijuke prepovedi. Washington. — Na tekočI seji ekaekutivnsgs odbora ADF, ki ss js pričela v Atlantic Cltyju dne 8. avg., bo prišlo tudi vprašanje, kakšen načrt naj odbor predloži bodoči konvenciji s osl-rom ns sodnljsk* prepovedi. V kolikor je do sedaj snano, nima odbor nobenegs défini ti vnega načrta. V sednjem kongresu Je senator Shipstesd predložil absurdno predlogo federacije, katere eo ss končno tudi ssmi stvo-riteljl ustrašili Prihodnja kon vsnelja, ki ss bo vršila v Toron tu, Kanada, meseca oktobra, bo mogoče sklenile, da federacija podpira Norris- Walsh-Blal novo predlogo sa uklnjenje sodsljaklh prepovedi v delavskih sporih. IELAVSKE SI GESTUE NISO DNAGE K on teat aa eugestlje je prinsasl delavcem 81,247 ln "prisaa-nje," aa drušbo je pa vreden pol milijona. Pontlac, Mlch. — (F. P.) — JConteat sa odpravo potrate pri Oakland Motor Car kompanlji je izpadel izredno dobro, possb-no šs sa drušbo. Nji se je sanjalo, da Imajo delavci veliko več tehničnih smošnosti kot Jih pa morejo pokazati pri ddu. Razpisala js torej kontest sa sugsstije v svrho odprave potrate In isboljšanja obrata. Da stimulira kontestante, ki so jih tvorili vsi dslavd, js drušba razpisala sto nagrad v znssku $1247. Resultat kampanje je drušbl prinesel 1248 sugestij, ki bodo njenim delničarjem prlneale nad pol milijona dolarjev letno. Nagrade je dobilo le ato delavcev, ostali so prsjsll zahvalo — cheap enough. Vsaka sugestljs, ki jo je družbs sdoptlrals, JI bo prinesla letno 9488.84 povprsčsn prize", ki so ga arečni kontostan-tl prsjsll, snaža pa 918.47. Ths bargain was excellent — sa kompanijo vsaj. Prvo nagrado sto dolarjsv js dobil Chšster J. Flyn, ki je družbi predloiil detajllran načrt sa "tsstsnjs" motorjev s novim gorivom, ki ss imsnuje philfusl Instalacija tega slstsms ss bo družbi isplačala v snopi letu; kom ps ni ji bo prinessl $8697 vlsk mesec v obliki smanjšanih stroškov. i y f ■ ■■ ......I ...... I— Raoriaalziraaja MWlwaabaa Lsadarja" Kaigria brilaklh «al) patraiaja v krizi lapor tskatllnth delavcev bo nsj* brž kmalu končan, ker so tovarnarji v dseperatnem položaju. Maacheeter, Anglija, 9. avg.— Vrhovni svet Kongresa delavskih strokovnih unij na Angle. žksm je stopil včeraj na posor-nloo velikega boja med laatnlkl tekstilne Industrije ln pol mili-Jona delavci. Voditelji Kongresa, ki so deloms obenem ministri v delavaki vladi, ao nastopili energično, da ss čim prej konča ispor in reši mesdno vprašanje. Začela so se neformalna pogajanja s predstavniki tekstilnih baronov za baso, na kateri se lahko obe stranki ssdlnlta sa skupno konferenco. prevzeme Socialistični nova Milwaukee, Wfc — (F. P.) - Smrt Vletor Bergerja je prehitela realiziran J s načrta za rsor-ganisadjo "Milwaukee Leader-Ja", edinega delavsksga dnevnika v Ameriki v angleškem Jeziku. Po nesreči, kateri Js Berger podlegel, so odgovorni funk-donsrji pri listu pričsll rasmi-šljstl o novi situadjI in prišli do zaključka, da odgovornost za list prevzame nova organisacijs. Na čslu lista bi še vedno ostal Berger-načrt, ki ga ja delno prekrižala njegova smrt , In obenem povspešils. Novs korporseljs bo Izdala 28 tiaoč delnic, čljth cena ko pet dolarjev vsaki. NJsn voditelj 6o nsjbrže državni ssnator Duncan, ki js logičen naslednik pokojnega Bergerja. Dunean Je avtoriteta o mestnih financah, in njegov načrt sa reorganiziran je finančne strukture mesta Milwaukee Je pred leti dobil svetovno pozornost. Teaarjl znižali plače uradalkom. Seattle, Wash. — Uradniki lokalna tesarske unije št 181 najbrže niao preveč sadavoljni s akcijo članstva, ker je bs seji odločilo, ds tudi oni saslužljo po devet dolarjev na dan. Dos*-daj so prsjsmali po 80 dolarjev na teden, zanaprej bodo prejemali pa 84 dolarjev sa pet dni dela. Upravitelji oetellh unij ne gledajo nič kaj prijasno na to reformo tesarjev. Dež rošN koruse v Emporia, Kans. — Dne 7. av-guate je tu dsševsla prvič po U dneh. Koruze, ki ee je že začela sušiti, Ul Dseeterai delavnik Js ŠMMlsa — sa power trust. Seattle, Waah. — The Puget Hound Power and Llght kompanija, Dla pow*r trusta, kač« po. daljšati delovni čaa na dsaet ur. Družbs gradi elektrarno, ki bo stala pet milijonov. Delavci delajo sodem dni v tednu. In ako Jih družbe ohlagodari še s deset-urnim deievnlkom, hoda najsrečnejši kulljl na svetu, sil morda ne? Ogromni profit!, kl člevsku Jemljejo Waahlngton. — (F. P.) — V Ameriki ja vss mogočs, veliki profiti pa najbolj. Prejšnji kon-greanlk David J. Lswls, ki ns-čeluje Rswlelgh Tsrlff biroju, kstsri Js bil ustanovljsn po no-ksm prijatelju pokojnegs La-Folletta v svrho, ds msša štrene csrlnsklm koritarjem, Je pogledal v kraljestvo cementa ln našel profltarstvo, >1 človsku zs-plrs sapo* O Lshigh Portland Cement kompsnljl, ki obratujs dvajset tovarsn v rasllčnlh krajih deše-le, pravi, da so njsni profiti tako visoki, da ss Je osna navad-nim delnicam svišala od sto na izplačuje povprečno dlvldendo v obsegu 470 procsntov ns vloše-nI kapital. -- Ths Santa Crus drušbs, ki do-minlra paciflčno obal, Izplačuje 10 procentno dlvldendo na svojo kapitallssdjo, v katsri js skoraj več vode kot ps v Psdflčnsm morju, Ths Sandusky Cement kompanija plačuje 24 in pol odstotka dlvidende na kapital, ki je napihnjen kot kovačev meh. Produkcljakl atroškl s plačo vrsd so manjši kot pa leta 1914 ln cena cementu pa veliko večja, kar pojasni vprašanje velikih profltov. ae organkdvnja Wssh I nfton^^Vss vsčja ma-sta ns obali Pscifiks ss pridru-žujejo Ameriški ligi sa Investi-gacijo telefonskega trusta, Or-ganlzaclji načelu je Otto Chase, koncllmsn Is Seattla. Njen namen je, da ss bori proti povišanju cen, ki Jih zahteva telefonski trust. Sodelovala bo tudi s senatnim odborom pri Invssti-gsdjl tegs orjsks. » mmm^mmmmm^mmmmm^ Evropski delavski vaditelj prids v Ameriko. . Waahington.—I/udwig Maisr, tsjnik mednarodne federacije poštnih, telefonskih in telegrafskih uslužbencev, |>rlde ns obisk v Amsriko dne 20, avgusta. Po» setll bo konvencijo poštnih kler-kov in študiral ameriški poštni sistem. Maler Je Dunajčan ln govori devet jesikov. Blgaailet kaznovan s New York. — Frank Bruno Je pred sodiščem prisnal, da Js bf-gamist. Hodnik bi gs bil lahko obsodil na pet let Ječe, namesto tega mu Je naložil hujžo kazen: poslal ga je domov z ukazom, da mora skrbeti za obe ženi in njune otroke, toda živeti mora ločeno od obeh. Mehičaai aretirali Handtaa. Mežico City, 8. ávg. — Mehi-ške oblasti ao aretirale generala Augustina Handina, bivšega voditelja vstaje v Nikaregvi, ko Je dospel v Mfrrido v Mehiki Hendlno bo menda poslan v Honduras, ds ga tam internirajo. DELAVSTVO PODPIRA STAVKO ttOMIJEV Pokopali bosai ln cerkveaa hierarhija gluha na apele dr-Šavalk posredovalcev sa Uravnavo stavke. New York. — (F. P.) «J 18 lokalnih unij je obljubilo finančno podporo grobarjem, ki so na stsvki na Calvary pokopališču. Stavkarj! so še prejeli tisoč dolarjev od prlatanišklh delavosv. Stavkovna straža molčs pozdravlja potrebna sprevode, ki se pomlčejo ns mirodvor. Več sto mrličsv čaka ns povržju, kdaj bodo izročeni hladni grudi, ksr stavkokatl očlvtdno niso kos nalogi. Stavko skužajo izravnati po-«mlovjdci delavskegs depart-msnta. Naleteli pa so ns gluha ušesa pri bosslh In csikvsnl hierarhiji. Kardlnslu Hayssu od rimskokatoliška csrkve je bil pred več dnevi poslan telegram, v katerem je bil urgiran, da porabi svoj vpliv sa isravnavo stavk». Do sedaj ni bilo od nje-gs ša nobsnsga glasu. Na njs-ga sa tudi stavkarj! naslovili protestno pismo. Stavko so povzročili pokopališki bosgjs, ksr so odpustili prod-aednlka novoustanovljene orgs-nizsdjs, James Dohertyja. Stav-kar JI ssdaj sshtsvajo skrajšanje delovnlka Is dsvet aa osem ur, povišanje plač In priznanje u-nlje. Prva mmmm stali ns pogajaajei organ iai New York. — (F. P.) Actors' Equity asociacija Js dsaegls prvo smsgo, ko so lastniki fllm-sks Industrijs pristali v pogajanje. Ts zmaga Js ssvsda Is moralnega pomena, ki ps Js sa organizacijo velika vrednosti V aačstku asdanjs orgsnlssto-rične kampanje so podjstnlkl ponovno Insistlrsll, da unija ns rsprezentlrs lgrslnsgs osobja In da se radi tega nimajo oni o čem pogajati. Na ts argument Je unija odgovorila s velikimi masnimi da» monstracijsml v Los Angelesu In v New Yorku, ki so končno Jireprlčsls tudi trmoglavs pod-stnfks, ds unija vsndar represent I rs rsSkdšns gledališke svssde In najnlšjs vrste gisdali-škegs proistariata, od katerih mnogi žive le od smbicijs In u-panjs, da ss sgkrst mogočs Is povspnejo ns najvišji pedestal. Predsednik unljs Frank 0111-more prsvl, ds organlaaelja ns bo dopustlls nobenemu članu, da bi deisl pri neunljsksm podjetniku, Zahtevajo stoodstotni unljskl ansambel pri vsaki produkciji. Vsllka večine članov ss pokori temu sklepu, k! Je njih sklep, ln le 20 Jih js bilo suspendiranih v New Yorku. Unija zahtovs 48urnl tednik In navadno plačo u česurno delo. V tem osiru vlada sedaj pravi kaoa v Industriji. Od Igralcev ae navadno sahteva, da delajo po več dni skupaj In ko Js slika Izdelana, navadno odpustijo vae delavce, ki nimajo po» godb. Unija Js pripravljsna predložiti avoje zahteve v končnem alučaju tudi rassodišču. ....._ - ,____sr~s-r Trgovina s Rusije ss veča. New York. — A m tor g, rusks trgovaka družbs v Ameriki, na-snanjs, da Js v mesecu Juliju Rusija kupila več blaga v Ameriki kot pa kak drugI mcecc v Sfadovinl sovjetsko ameriške trgovine. V juliju Je bilo sklenje-nlh sa nad 20 milijonov dolarjev trgovskih kupčij, največ aa podlagi kredita, ki znaša 80 od- 10. AVGUSTA. PR09VETA THE wuawpnuwm GLASILO » LASTNIMA SLOVSNSSS NA*>0MB PODTOB- Onmm mt mmi irtllitf-* kr SImwm WaSwyl SmMM S«Mr Nin^nlMi M drU», (¡«v«. Okie«*»} In MM - M-. MM u U UM. »I M M MMI ■M^rtUli r«U«i br Um U-luS SI#m* Chimg») UMA NAS MT MS M» j . , [m p« Mcuvucu fbosveta MITA* SotIS U»IM» A»** CMM—. MEM SES pr TKE ■ iT ITSO PEESS J ItaUM r MWMitt. M i/rlNMT (July fl>ltM). pol*« niiiii r«HM«*» i« m «Ir M >• ■ im, m m »«m UM m ' »'■1 ■ Vidor L Berger i ■ V ameriškem delevekem gibanju js bilo malo rooi, ki bi imeli svetove« alovss. Večinoma so bili in so še danes osebnosti lokalnega pomena in le nekaj je tgkih, ki Jih komaj pozna samo ameriška javnost. Od onih, katerih imena so znana zunaj Amerike, je Dsie ns prvem mestu. Na drugem mestu pa je po vsej pravici Victor L. Berger.^ Debs je mrtev brez malega ie dve leti in Berger mu js sledil v grob ta teden. Z Debsom je ameriško delavstvo izgubilo voditelja, ki je znal takorekoč religiozno vplivati na čustva posameznikov ln mase, z Berber jem Je pa Izgubilo treznega ln razsodna$a_politika in takti-čarja. ki js prej vplival na rasum kot na srce. Berger je bil učitelj in šurnallst. Njegova • beseda, izgovorjena in zapisana, ni bila apel, pač pa je učila, pojasnjevala in vodila k spoznanju; govornik in kritik, ki je bil pokojnik, je vedno oposarjal na dejstva in praktične Izkušnje. Vsa njegova slina energija se je kon-cetrirala v isvajanju načel in socialistične politika, ki se lahko aplicira na dejansko šivlje-njs. Bodisi kot voditsij stranke, kot urednik Usta in kot delavski zakonodajalec v kongresu je bil Berger teJssrlo doslsdsn. Nikdar ni varal delavsksga ljudstva z ničemer, ki pride čss noč, nikdar sa ni lovil v skstremih, ki zgačljo blsmašo ln flaško. Berger ja vedho stal na trdnih realnih tleh, poznal je razmera Amerike, v katero se je priselil kot mlad študent, in v luči teh rasmer je uravnaval smernice svojemu delu ln boju. Zato je njegovo vodstvo uspevalo v mestu, kjer je ftlvel in delal ln lavske množice. Baš v Milwaukeaju je Imela stranka največ posltlvnih političnih uspehov , in do teh uspehov je največ pripomogel baš Berger s svojo jekleno vztrsjnostjo ln s svojo rssumno ln zdrsvo taktiko. Ameriško delavstvo je Imelo v Berger Ju vellkegs zagovornika in kašipota. Koliko mu js slsdilo, js drugo vprašanja, ki se ne tiče Bergerja. Kot kongreanik je dolga leta re-presentlral ne le svoja volflce v Mllwsukeeju, temveč ves delavski razred Združenih drŽav; on Je sagovkrjal delavstvo v splošnem, branil ja njegove pravice vsepovsod in pobijal je delavcem škodljive poetave za vse država Unije. Celih petdeset let je delal sa delavske interese in med vojnQ je moral tudi trpeti zaamehova-nje, žalitve, Izključitve iz zbornice, aretacije in divjaške obsodbe vsled pobesneloeti vladajočih krogov. Berger Ja mvtev, toda njegovo delo živi. Bojevnik js legel v grob, tods boj se nadaljuje. Nadaljevati ga morajo drugI toliko čaaa. dokler ne Izide solnce svobode in blagostanja sa vse ljudi. " Naj živi spomin med smerlžklml delavci na moža, ki je živel za nje! Hoover skia jai§ Is Washingtona poročajo, da je mister Hoover sklenil olepšati deželo s novimi fn velikimi ječami. Prebivalstvo Ječ zelo nsraščn zadnje čase v "God's country" ln ker Amerika ne pozna ribniških metod, da bi stare cerkve in ječe razrlnili, Je vsekakor treba sidati nove. Ta vesela vest Is Washingtona are seveda na račun naše slavne proaperltete. Narod napreduje. dobro živi ln se zabava Kapitala Jt vedno več, plače naraščajo, vsaka družina Ima svoj avto. mesto ae žirijo na deželo, farme ai-11 Jo v meats, sato Js pošteno In prav, da se svobodno ljudstvo kosa s vsemi štirimi v zidanju nebosežnikov. gsražnlc. cerkva in Jač. V razmerah, ki, hodijo po glavi, je to logično. V tovarnah je vedno manj delavesv in nekam morajo Iti. Dobra krščannka vlada torej skrbi, da se aesldajo nove in velike Ječe. Siromaki morajo nekam IU ... Rudarji, ki še delajo, naj se pripravijo na nov "shock". Železniške družbe uvajajo novo lokomotivo, ki se imenuje lokom o t or in katera dobro ln hitro vleče, nič ne kadi. porabi manj vode in kuri se na olje. Te dni Je bil lokomo-tor preizkušen v Chicegu I a šelezniškt baroni so selo navdušeni. Kaj to pomeni? Predvsem to, da se trg premoga šs bolj «Uane la rudarjem. ki še dsisjo, se napovedujejo permanentne počitnic*. Glasovi m naselbin T" n. p. h . g, g kisivendjsh. St. Leala, šib. s Mb času kyjb lencij raznih organizacij pridejo gotovi ljudje na dan z raznimi naeproUtvi proti gl. uradnikom, skušajo jih omalovaževati in delati n^ne zaprgke. Vsaka konvencija ima slišne afere, ki vzamejo veliko ¿asa in stanejo nar. Ko se poleže vihar ka Je konvencija zaključena, ja stva* pozabljena in vse je o. Ako bi člsnstvo pašno čltalo zapisnike ' konvencije, bi prišlo do zaključ)», da na sejah ne vlada parlamentarizem niti demokracija. Sreč* je, da ae take Itvari hitro pozabijo, ker nekateri člani nikdar ne čltajo zapisnika. Želim nekoliko opisati situacijo, ki traja že deset let pri organizaciji Woodmen pd the World. L. lj>20 Je pri toj organizaciji nastalo razburjenje, Čigar posledica je bila, da jc okrog osam tisoč Članov apeliralo na vrhovno sodišče. Apel ni bil u-poftevan in članstvo je bHo na izgi|bi. Pred dvema letoma Je gl. predsednik W. A. Fraaer vzel dva milijona iz blagajne in organiziral novo druŠbo pod imenom Globe Life Insurance Go. na podlagi sistema Old Line Legal Reserve Co. Pri tem ao mu pomagali drugi gl. odborniki. Za tp akcijo nI Fraser članstva niti vprašal,-temveč Js kar čez noč organlžlral novo družbo in pričal s poslovanjem v 24 državah-Članstvo je bilo radi tega nezadovoljno in je poslalo apel na državno vrhovno sodišča, ki je dne 11. julija 1.1. odloČilo v prilog članstva in proti gl. odbornikom. Glavnemu odboru je bilo naloženo, da vrne vsoto, kamor spada. Fraser je bil predsednik obeh, W. of W. in Olobe Lile Co., na stroške članstva. To niso bile malenkosti. Organizacija W. of W. je v juliju t. 1. Imela svojo konvencijo v Seattlu, Waah. Na konvenciji so vsi gl. odborniki podali , prostovoljno resignacijo, toda konvencija ja ni sprejela, temveč izreftb jim js seupnieo. Rezultat Je bil U, da so biH vsi glavni odborniki ponovno izvoljeni sa prihodnje << štiri letu Zdaj pa, bratje ln sestre, razmišljajte o tej aferi, ki se Je vlekla dve leti in je članatvo apeliralo na sodišče, kljub temu eo pa delegati Izvolili vae stare odbornike. Ne smemo se torej preveč razburjati, kadar se v naši organizaciji pojavijo male afere, ker vidimo pri drugih Škandale kot v kinogledališčih, pa se ne ukrepe ničesar, da se odpravijo. Za danes naj bo dovolj o allčnlh konvenčnih aferah. Jacob Ktančič. ki pa vae jMivejo. Dva tovarni v Fairraount Cityju delajo noč in dan, ena pa počiva. Naj še omenim, da ae» v Tem JM* tu naletel na neko rojakinjo, ki U J« raztogoUU», ko aem ji voščil "dober večer". Pri tem sem se spomnil na rudarje v Trbovljah. Tam je bila namreč taka navada, a|co al srečal rudarja in ga pozdravil, ko se je vračal z dela, if> dobil po glavi, če ga pa nisi, si jo dobil pa po hrbtu, tako da ni bilo nikdar prav. Človek, ki je na potovanju res stakne marsikaj. Poždrav vsem naročnikom tega Usta! Steve Fabjan. Poročilo Tsatopnlka ' Farrell, Pa. — Dne X. avgu-sta sem se Podal v naselbino Canonsburg, kjer sem obiskal John Terčelja. gl. odbornika SNPJ, ki je dal nekaj ašik v naročilo. Od tu sem ae podal na Meadow Lands. Tam sem našel prijatelja Peter SeJi|nika in Johna Žigmana is Bridgsvil-la. Nagovorila sta ma, iiaj prisadom v njun avtomobil, ako ao hočem kam peljati. Ponudbo sem odklonil iz razloga, kar sem moral obiskati nekaj naročnikov. Sešel sem se a Frank ?eri-ehem, ki mi je takoj obljubil prenočišče v njegovi hiši. Njegova soproga me je prijazno sprejela ter mi izročila šopek cvetlic, katerih ima vsepolno na vrtu. Pripravila mi je tudi o-kusno večerjo in kmalu zatem ja prišlo v vas nekaj soaedov, s katerimi sem se pogovorjal o raznih stvareh, dokler ni prišel čas za počitek. Drugi dan sem obiskal gospo Gruden in gospo Martinčlč. Bil sem dobro postrežen, za kar jim hvala. V tej naselbini sam se mudil dva dneva in prišel ja Čas, da sem se moral posloviti od prijaznih ' rojakov. Upam, da jih v kratkem sopet obiščem. Anton Zidanšsk, zastopnik Prosveto. Piškoti In MškotL Colllnwood, O.—"BiŠkot." Tf-ko ste vi piaall, kot se neki naročnik jezi. — Nekoč sem delal v Pittsbu^ghu pri neki National Biscuit kompaniji. Bilo je v juliju. Vroče kot v peklu. Pa sem moral stati pri peči od 7. do 12. in od 1. do 5. podnevi. Rinil sem tiste piškote v peč hi iz peči. In lahko mi verjamete, da se nisem le jezil nad piškoti, ampak tudi klel sem. Piškotom pravijo tudi "hard tag". Moji piškoti niso bili blagoslovljeni. Američani pa so jih vseeno jedli v "turtle" juhi. FnffikBerblt. LJUDSKI GLAS * t* I.MM k» UM «S griff*»* mnkwbj« . delovanje v amislu predlogov mednarodne go-spdarske konference iz leta 1927 ter lojalno sodelovanje z mednarodnim uradom dela. Javnost treba poučiti o vseh zunanje političnih ciljih in zadevah. Proti tajni diplomaciji. Sistematično uveljavljenje Društva nar^lov v smislu ideje izdelovanja narodov sveta. Zo-petna upostava diplomatskih in trgovinskih je jednota pripravljena podpi- odnošajev s sovjetsko Rusijo. rati svoje člane v največji potrebi, kar bi bila dobra reklama za organizacijo. Mladina je imela bolji uspeh in v nje prilog je bilo sprejetih par koriatnih predlogov. Seveda, mladina je naša bodočnost in je potrebno, da se ji gre na rake. Konvencija se bi ne bila tako dolgo zavlekla, da ni bilo na dnevnem redu večnih "pitanj" o raznih stvareh. Prišlo je na površje vprašanje o zadnji pre-mogaraki stayki, kako so ru darji stradali pod Lewisovim] režimom itd. Naj omenim še bloke na konvenciji, socialističnega hi progresivnega. Kot je razvidno iz Prosvete, se nekateri zelo hudu-jejo nad temi bloki, kar pa je nepotrebno. Razumeti se mora, da je namen vsake stranke, da porine svojega kandidata na vodilno mesto, kar je seveda nemogoče. Jaz sem tudi kandidiral, toda Izvoljen nisem bil, ker je bilo preveč drugih delegatov na konvenciji, a zadovoljiti sem se vseeno moral. Za časa mojega bivanja v Chicagu sem se sešel z mojimi starimi prijatelji — Mika 2u-gel, Louis Prošek, John Faidl-ga, Anthony Kastelic, John Sto-nich in drugimi iz Bele Krajino. Stanoval sem pri mrs. Udovich, kateri se zahvalim sa dobro postrežbo, kakor tudi J. Steblaju. Joseph Pasarich, član št. 540. Ječa meeto ženitvenega potgvaaja. St. Louis, Mo. — 211etni John Burton je delal na banki, in je za svoje pisarniško delo prejemal 70 dolarjev na mesec. Imel je ljubico — nič nenavadnega —- ki sta sklenila, da se mora zaročna doba spremeniti v zakonsko srečo. Za Johna je pa bilo veliko vprašenje, kako al napraviti primerno življenje s avojo nizko plačo. Pričel je mlatiti in delati načrte, kako zvišati dohodka. Cel dan in dan za dnem je premetaval denar. Mlad, da si sam zviša plačo brez dovoljenja gospodarja, je postajala vodno silnejša in ga končno obvladala . . . Sedaj se nahaja v ječi meeto na ženit nem potovanju. Chicago. — Cikaš k i ometači (plasterers) bodo po prvem septembru prejemali $18.60 sa o-semurno delo. Na seji lokalne so pogodbo končno Povišanj» znaša 60 centov na dan; nogodbs velja za dobo trak let Povišanja bo deležnih tri tisoč ometačev, ki spadajo v unijo do zadnjega moža. Deveta točka razpravlja o zahtevah labour party v kolonijarnih vprašanjih. Za sodelova-nje Velike Britanije z dominijoni na podlagi popolne in obojestranske enakopravnosti. Priznanje pravic indijskim narodom do samovlade in samoodločanja. Pritegnitev Indije v brit-ski commonwealth na podlagi enakopravnosti in samovladujočih domini j onov. Ustanovitev zaščitnih mer proti idcfcriščanju kolonijalnih narodov po evropejskem kapitalu. Posebne zaščite za ta ljudstva in proti krivičnim in neznosnem razmeram v socijalnem pogledu. Deseta, kot zadnja točka tega akcijskega programa pa se peča o politični demokraciji. Zahteva se pppolen supremet spodnje zborni-ce. Proti ustanovitvi nove zbornice. Za odpravo krivičnega volilnega sistema. Za urad-ništvo vse državljanske pravice (politične in meščanske). Za informiranje javnosti o strankinih financah. Za odpravo kupovanja časti in dostojanstev. Za ustvaritev posebnih parla-v Škotski, Walesu in Angliji z avtonomijo v čistih podeželskih (poljedelskih) u-devah. Kakor vidimo, sloni akcijski program m praktični bazi. Brez velikih obljub v programu, nego z jasnimi, vsakdanjimi in aktualnimi zadevami se peča akcijski program labour party. In te zahteve so izvedljive, ker niso pretirane, izvedljive v gospodarstvu, izvedljive * notranji politiki v znamenju potrebnih reform v vojski, v parlamentarnih zadevah, volilnih pravicah ln volilnem sistemu, izvedljive pa tudi v zunanji politiki v realizirani težnji po miru in za mirno sožitje ter socijalno obnovo narodov. Delavska vlada, ki je v začetku junij« 1929 prevzela vlado v Londonu si je nadeli velike in težke naloge. A razredno gibanje an-gležkega proletariats v labour party bo pokazalo, ako je stranka in ako je delavstvo na Angleškem dorastlo svoji vlogi, ki jo mora igrsU v zgodovini človeštva, ali ne. V tej vladi bo videl deUvaki razred primer, kaj zmore polr-tvovalnoat ln reekie zahteve delavskega razreda v kapitalističnem gospodarskem redu. (Konec.) Fran Tratnik: AFOUZIŠI O UMETNOSTI. ^ Kdor v avojem delu stremi in hoče vri kot mu je dooeči mogoče, sanj je življenje prekratko. , < Za onega, ki koče samo to, kar doseči m* re, je življenje predolgo.-- e Ne bodi malodušen v mladosti ln ne misij na kratkoet življenja, ter ne delaj sam^ dneva. Snuj marveč načrte na široki podlagi, k« bi živel tisoč let f ^ Kar si velikega zasnoval in tebi nib^ mogoče končati, nadaljevali bodo drugi. Mu* mogoče v drugačni obttkL . ' Tvoje življenjsko delo bodf tako zapi«^ v sveto knjigo dela sa narod la človeštvo. n< samo v tvoj zasebni dnevni račun. — Pri duševno kulturnih narodih s* razvija čuatvo umetnosti in kot rsligijs vk* lepote zavzema mesto pojemajoče vere v vrč» resnice. f Najprej se mora lepota sčistiti v tebi * mem; sakaj če je ni v tvoji duši. Je ne drugod. T"- • '•■■*.',•>■> - t »"t ■ Vest! iz Jugoslavije H NKSHECA V PLANINAH, i (Isvizno.) Ljubljana, 88. julija 1929. Poročali smo že, da sta s severne stene Triglava strmogla vila dva planinca pri plezanju skal ter padla v globočino. Eden se je ubil, drugi pa je odnese) lažje zunanje ter notranje po-ikudbe, ki lahko utegnejo postati nevarne. Dve skupini turistov sta plezali po triglavski steni. V eni teh skupin sta bila Vinko Habe, knjigovodja tvrdke Mayer in graver Viktor Vrež iz Kranja-Ko sta plezali že kakih sedem ur in bi morali do izhoda plezati be kako četrt ure, se je pripetila nesreča. Habe je zašel na tak teren, da si ni mogel pomagati z nogami, marveč je moral plezati, viseč na rokah Kot je pravil kasneje ponesrečeni V rež, se je Habe s potnimi rokami o-prijel gladke skale, ki pa se mu je izmuznila iz roke. Habe je o-mahnil in pri padcu zbil s sabo še Vreža. Oba sta zletela navzdol. Ostali planinci so slišali samo, kako se je nekaj utrgalo, nato pa so zagledali obe trupli, kako padata navzdol in odska-kujeta od polic, od skale do skale. Vraž je priletel osiroma zdrknil kakih 80 metrov globoko in bi bil njegov padec smrten, da se ni večkrat zataknil ob rasne skale ter bolj drčal po skslah dokler se ni na neki polici ujel in cfbstal. Polica je bila široka prav toliko, da ga je zadržala Strašen pa je bil padec za Ha-beta. Odskakoval je od polioe de police, nobena ga ni zadržala. Ko je na neko teraso priletel r hrbtom, da mu je odtrgalo nahrbtnik, je to le še pospešilo padec in v velikem loku je Habe strmoglavil navzdol ter obležal spodaj na snegu. ?o sodbi očividcev je znašal ves Habetov padec kakih 200 metrov. Tovariši so splezali kakih 30 metrov navzdol ter prenesli Vreža na varnejšo polico. Na pomoti sta prišla tudi dva zagrebška turista, med njima dr. Mayer, ki je obvezal Vreža, ko se je bil po vrveh od zgoraj spustil do nesrečne skupine. Za Hafoeta so bili vsi prepričani, da je mrtev ter so zato najprej posvetili vse sile reševanju Vreža. Ko pa je prišla ekspedicija reševalcev do ponesrečene skupine, so P9teg-nili iz prepada še truplo Habe-ta, ki so ga začasno pokopali v snegu in ga jutri prepeljejo v Ljubljano. Pri padcu si je razbil Rlavo, izbil eno oko, udi so po-lomljjeni, notranje poškodbe . . . Vrež pa si k sreči ni zlomil nobenega uda, pač pa ima poškodbe na glavi, po rokah in nogah. Vsekakor ima tudi notranje poškodbe. Ce ne nastopijo radi zadnjih kake komplikacije, bo kmalu ozdravel. Ster je krog 20 let, delal je v "Jugočešld" pri Kranju. Nesreče je morda krivo tudi dejstvo, da mu na levi roki manjkajo rasen mezinca in polo- volji pa tega ne more prenesti ter hoče ostati sam pred sabo čist, ni drugega izhoda kot de-raisija radi neaoglašanja z namerami režima. Biti mora precej pogumen, da napove demisijo. In da utemelji: ne strinjam se a tem in tem kar bi kot minister moral storiti proti svojemu prepričanju. Po Šestih mesecih novega režima pri nas je včeraj prvi minister podal ostavko. Trgovinski minister dridMažuranič, rodom Hrvat, je podal ostavko na položaj v kraljevi vladi. Kralj je o-stavko danes sprejel ter je imenoval za začasnega namestnika in zastopnika trgovinskega ministra dr. Sverljugo, ipinistra financ. Dr. Mažuranič je nocoj sprejel novinarje in jim je podal sledečo izjavo, kakor poročajo uradno: "Edini povod moje ostavke je: Jaz sem v vprašanju končno ureditve agrarnih odnošajev zastopal stališče, da se že izdelani zakonski načrt v glavnem nespremenjen sprejme. Večina ministrskega sveta pa se je postavila na stališče, da se mora ta zakonski načrt v mnogih bistvenih točkah revidirati. Slo je za tem, ali je v dobro razn-mevanem interesu našega kmeta (ker je treba v prvi vrsti njega vpoštevati) in v interesu našega narodnega gospodarstva sploh, da se takozvana agrarna reforma v glavnem na temelju danes stvorjenega faktičnega stanja likvidira, ali pa, da se še nadalje izvaja. Jat sem zastopal in še zastopam prvo stališče. Ker obrazložitev nasprotnih zaključkov ni mogla mene osebno prepričati o nepravilnosti mojega stališča, kompromisne rešitve pa ni bilo mogoče najti, sem izvajal posledice in podal ostavko. N. Vel. kralj je mojo ostavko sprejel najmilostljivejše. Vsekakor bom tudi izven kabineta kot dober Hrvat in dober Jugoslovan posvetil svoje silo za ustvaritev onih velikih misli, ki so dobile izraza v zgodovinskem manifestu z dne 6. januar-ja . . . itd. (Sledi par poklonov, ki so menda obligatni.) Minister dr. Mažuranič je torej prišel navzkriž z mnenjem vlade o agrarni reformi. In ker kompromisne rešitve ni bilo, je ostal značaj in podal demisijo. Ta demisija je vsekakor precej značilna in« jo bodo vsi po svoje komentirali. Je znak, da obsto. jajo razlike v mišljenju vladajo Če skupine. Lahko pa tudi, da je dr. Mažuranič čisto enostav-no resigniral na to mesto ter samo poiskal povoda, da je lahko demisljoniral. Umor v Zagorju. Ljubljana, 22. julija 1929. V nedeljo je bila v Zagorju proslava 80-letnega obstoja strokovne organizacije rudarjev. Popoldne se je vršilo slavnostno zborovanje na Lokah pri Zagor- el rugega prsta vsi ostali, ju, nakar se je vršila veselica. vice ____ __ H ____ Stroj mu je bifpred leti odrezal pol prsta, pred leti pa mu Je pa-trona, ki mu je eksplodirsla v rokah, odtrgala tri prste. Vse te pesreče se pripete le Plezalcem, ki jih je otrast do Planin pritirala v nekako rekor-derstvo, v strast, plezati po stenah in videti v tem nekake s« trakcije, pustolovščine. Tu lahko «podroi in planine oe maščujejo, zahtevajo žrtev. Planincem Pa. ki so mirne nature in žele *amo na planine brez strasti do nevarnih poti, zanje pa naše planine nikakor niso !yevaroe. Minister trgovine deminijoairaL Beograd. 22. julija 1929 V nedemokratičnem režimu I-^ vso oblast poedinec oz. zelo Pičla skupina. Ts tudi imenuje ministre, komiosrje občin in mest, imenuje načelnike poea-meznih uprav Itd. Mlnietri ni-izvoljeni, ker ne morejo biti, »mpak jih kratko malo imenujejo. Ponavadi tudi sprejmejo, se glasi to kot ukaz. ki je bo-'i* da ga izvršiš in se podvrieš, ne maral imeti morda še slt-n°*i. Ta nesvoboda spremlja lK't*m imenovanega še nadalje, 'udi v delu svojega reeora, za k»t*rega Je Ml Imenovan. A če w moral vršiti delo proti svoji l ženo. Ns tej veselici se je nahsjal tu di Janko Gsbron, bivši trgovec in sedsj trgovski potnik iz Trbovelj. Bil je v spremstvu »voje žene in rudsrjs Mihs Premelča. V pondeljek zjutraj so ljudje na-šll na poti is Zagorja pod Sv. Ur-hom pri kapelici mrtvo truplo. Izkazalo se je, da je to Gabron. Obvestili so orožnike. Dva znanca sta šla nato v Trbovlje na dom Gsbrona ter vprašala Gabronovo ženo, kjs js njen mož. Dejala je, ds sta bila z možem prejšnji dan v Zagorju na veselici, na povrat-ku v Trbovlje pa sta se sprls in je mož odšel nazaj v Zagorje pit, žena pa Je odšla domov. Naknadno oe je zvedelo, da je bil v njuni družbi rudar Preraelč. Vsi trije oo zvečer pili v gostilni Muellerja v Zagorju, od koder so krog 11. zvečer odšli proti domu. Vsem Je bilo znsno, da Je med Gsbronom In Premelčem vladalo ljubosumnje. Premelč Je namreč stanoval kot rudar 8 let pri Gabron u in so se večkrat s porekli radi žene. Zato je sum padel na Premelča in deloma tudi na žena Ko js narednik K umik pri hišni prelakavi pri Premelču opazil za itohtl Premelčevih rok aledove krvi in je našel tudi por krvavih madežev na obleki, oo Premelča. aretirali. Enako tudi Gsbron je bil z nožem zadet v vrat, prerezano je imel grlo ter je vsekakor naglo izdihnil, iskr-vavel. Dogodek je napravil mučen vtis v Trbovljah in Zagorju. Kakor so bili res pred leti večkrat poboji in pokolji pijancev v revirjih, so se po vojni uboji in pretepi zelo porazgubili. Beda jim ne da do alkohola in Žive revirji v Um oziru mirno, ne kot pred leti, ko je bilo življenje v Trbovljah in Zagorju vihravo. Ta dogodek je po več letih edini. Pred vojno še je obstojslo s. pr. med trbovskimi in zagorskimi rudarji sovraštvo. Eni niso smeli v drug kraj, prišlo je do pretepa. Ni bilo skoro polnočni-ce, da ne bi v Zagorju zaklali kakega Trbovca, ki je prišel v Zagorje. Ko pa so se rudarske organizacije razvile in so prinesle med ljudi čut solidarnosti in zavest, da treba biti enoten, ko so se razvila po revirjih isobraže-valna delavska društva, je to sovraštvo med posamesnimi revirji ponehalo. Po vojni je nastopi-la še beda, borbe s podjetniki, pičle mezde, denarja primanjkuje, teror z vseh strani — pa je to Ie še pojgčilo tiho, trezno življenje. Zato je tak umor napra-vil vtis po vseh revirjih. Kako je z bolgarski« incidentom? Beograd, 20. julija 1929. Jugoslavija in Bolgarija se že razburjata radi zadnjih vpadov, evropski listi pa vsi samo beležijo obojestranske vpade in v člankih priporočajo sporazum med obema državama, pri čemer zelo radi napišejo kaj v simpatiziranju z Bolgari. Bolgarsko časopisje poroča o mnogih vpadih, ki da jih izvršujejo z naše države ljudje na bolgarsko ozemlje, kjer so med drugim zvezafli nekega bolgar skega kapetana in ga potem raz bojniško ustrelili s streli v hrbet. Naše oblasti spet demontl rajo to poročilo ter jih smatrajo za izmišljene. Francoski in angleški dlplomatični predstavniki v Sofiji so se o vseh zadevah in formirali pri bolgarski vladi, ki pa je spet po svoje orisala vse dogodke. Vsi priporočajo, naj bi se obe državi sporazumeli ter da bi se čim prej ustvaril pirotski sporazum. Bolgarska vlada, katero pri teh sporih podpira italijanska vlada, je poklicala svojega rim skega poslanika generala Vlko-va v Sofijo, da poroča o mnenju italijansko vlade k temu sporu. General Vlkov je bil tik pred svojim odhodom Še pri Mussoll niju, s katerim se je dlje časa razgovarjal. Istočasno pa poročajo iz Ne-gotina, da se je pri tamošnjem okrajnem glavarju zglaslla de-putacija is obmejnega sels Cr-nomasnice, ki je prosila našo oblasti za posredovan je, ker jim bolgarske oblasti ovirajo poljsko delo na posestvih, ki so njihova, a leže na bolgar alg; m teritoriju. Po določbah nekih pogodb je za-sigurano dvolastnikom (ljudem, ki Imajo svoja posestva tako na našem kot na bolgarskem terl toriju) svobodno kretanje, zlasti še v času poljskega dela. Bolgari pa kljub temu delajo težkote našim ljudem—dvolastnikom in to prav sedaj, v času žetve, tako da grozi našim dvolaatnikom silna škoda, če ne bodo odstranjene o-vire. Žito jo dozorelo in oo bo iztreslo, ako ga ne bodo pravočasno mogli poloti in spraviti v shrambe. Nsšs vlsds js obveščena o tem Ur bo pod vzela korake, da se te razmere razčistijo. — Po južni Srbiji prirejajo še mnoge shode proti nolgsrskemu postopanju, proti akcijam ko* mltašev ter pošiljajo o oboda udanostne brzojavke naši vladi. Smrtna keaa. V Slivnici pri Msriboru Je umrl v 76. leta starosti upokojeni učitelj Avgust 2lvko. — V LJubljani pa je n-grabila smrt: Marijo Kovačlč. rojeno Juh, Franca Clberja, Pasi Vončino, soprogo sodniškega načelnika v pokoju is Idrijo, Is Franca Sajovlea, ta potnika. — Ns Razdrtem pri Postojni je u-mrl poeestnik in dolgoletni hre-noviški župan Filip Kavčič v starosti 71 let. — V najlepši mls-deniškl dobi 24 l#t je umrl Ljubljani llinek Kocmut. sosveta Stavkarji so utišali serijo Ms-slejevifc flBVoruv. Marion, N. G. — Tekstilni stavkarji- v Marionu so v preteklem tednu dnevno poslušali serijo govorov, ki jih je imel A. J. Mugte, nsielnik Brook-woodske delavske šole. (Neki komunista |s Detroita jo nuzlvu za "K.K.K." institucijo, ki mu pa privoščimo to veselje, katerega očivldno uživa od blatenja.) Muste je izboren govornik in delavski učitelj, kakršnih je le malo. Na apel stavkarjev za podporo so se unije že pričele odzivati denarnimi prispevki. Z zelenjavo (Vi drugimi poljskimi pridelki jih zulagajo farmarji it okolice. NajpomembnejŠa podpora je prišla pa od noke unijo Črncev. Open&aparoka osgani¿arija na klečoh. St. Louis, Mo. — The Associated Industries st Misaouri, ki vodi boj proti unjjsm in delav-akim organizacijam v državi Missouri, m nahaja v finančnih škripcih — gotovo znamenje, ds je business slab. Suspendirati je morala vašen odbor, ki je zbiral podatke in amunlcijo proti delavstvu. S tem odborom je orga-nizacija takorekoč izgubila možgane. V preteklosti js bila ts open šspsroks agregscija posebno sk tivns v državni legislaturi, kjer je njena lobija skrbela, da zbornica ni sprejels "nevarnih1', t j. kapitalističnemu razrodu škodljivih zakonov. Kenoški etavkarjl m no podajo Kenosha. — Stavkovna situacija pri Allen-A kompanii} je neizpremenjens* Stavka trsja že 19 mesecev. Kompanija o-brstuje s stavkokazi. Stavkarji upanjo, da kompsnijo prisilijo ns kolen* potom bojkote njenih skebsklh izdelkov. 2e pred več mesečl so se organizirali skupino, ki potujejo od mosta do mesta In agitlrajo, da ljudstvo ne kupuje AUsn-A izdelkov. Uspeh te kampanjo je učinkovit. Zadnje leto' je družba naredilu 800 tisoč'«»lsrj^r deficita, ka terega pa pokriva is profltov, ki jih je nggromadila pred stavko. Stavkarji pravijo, da bodo vgdržali dalj časa na stavki kot bo pa kompanija mogla obratovati tovarno z izgubo, s Sli Zanimiva vojna med dnevnikoma. C h ic a g o. —■ "Chicago Tribune" in "Chicago Journal of Commerce0 sta se pričela klestiti radi trusta elektrike. Prvi dnevnik pravi, du ni power truot le prassn strah, temvsč moloh, ki m redi ns račun ljudstva. Drugi dnevnik pravi, ds Je to mišljenje sbsurdno. Ako se ta dvs kspitalistična dnevnika ne pobotata, bo mogočo ljudstvo še imelo dobišek. Velik sksport strojev. Wsshlngton. — V prvi polovici tega leta je ameriški izvor mašinerije znašal v vrednosti 180 milijonov dolsrjev, prsvl poročilo zveznega trgovskega de-partmenta. V primeri z enako dobo Isnskags leta m js Izvoz strojev zvišsl za 28 milijonov dolsrjev. AmeriAks stroj ns Ip-dustrija Js domalega popolnoma neorganizirana, v kolikor m tiče delavstva Vodovod prinend atestu lep dobiček. gt Louis» Mo. — V drugi četrtini tega leta je mestni vodovod prinesel v mestno blagajno vsoto IMJ02.97. Santlujčanje porabijo v vročih dnevih do 160 milijon gaion vode, pravi poročilo. Ta slučaj Je zopet en do-kas. da jo državna Industrtjs tudi lahko uspešna. ftfttlika js le ta. da Je obratoveaa v korist ljudstva is as v korist kapitalistov. , O. sbsmkl skrb! bi m MM skoro New York. — V sredo je četa skebov spet kopslg sto čevljev dolg jarek ns katoliškem pokopališču Calvary, ds začasno t» grebejo mrliče, pri tem pa m Je odlomila velika plast prsti is zasula šUri kopač« Izvlekli so jih ranjene na dan. HUvkuJoči grobarji m drže trdna. Dr. Paul Fsres: Pijmo topli pij 106 hadir lam jt vroče! Navadno mislimo, da je mraz tisto, kar človeka osveži in okrepčs. Ps ni ros. Kakor čudno se nemara sliši na prvo besedo, je vendarle res, da samo gor-ke pijače človeka pošteno osvežijo. Ali pa ju morda homeops-tija? Nsj še bo tako ali tako, odločilno mora biti navsezadnje vendarle iskustvo. Mehanizem človeškega organizma pa je tak. šen. da poleti vplivajo nanj tople pijače bolj osvežujoče nego mrzle. Treba jo razlikovati več primerov: So ljudje, ki v vročini najrajši počivajo zunaj v sonci, ali pa doma v sobi pri neproduŠ-no zabitih polknih in se brez de* Is prav dobro počutijo. Ds s« ubranijo neznosne vročine, na-pravijo sem pa tja kakšen poli-rek, a iz načelne prevklnostl vse-mo ssmo tople pljsče. Kaj se zgodi? Nalahko jih obHje znoj. Da ps more znoj ¡«hlapeti, potrebuje toploto (tak je pač ss-kon prlrode). Toploto odvss-me svoji okolici: v tem primeru koži, in človek res začuti blsgo-dejun osvežujoč hlsd, Pokojni zdravnik Langloi* je izračunal, da osminka litra znoja, ki izhlapi s koše, 10 krat bolj ohladi človeka, kakor čo bi popil četrt litra vode pri 10 stopinjah.' Toda s potenjem so teAavo. Recimo, da os človek vrne od napornega dola, od dolge utrudljive hoje po Žgočem oolncu in J? ves isčrpan od utrujenosti, V grlu ga žge pekoča žeja in znoj lije v curkih s njoga. Vročina jo izpila domsls vso vlago is njs-govegs organizma, ki ga jo tre-ba i »nova namočiti, da se potolaži Šoja. Ali nsj človek v takem stanju čaka, da si sam, ali da mu kdo drugi pripravi gorko pijačo? A čs je pri rokah samo rorzls» kdo Ima toliko potrpljs-nja, ds Jo bo pil v počasnih In preudarnih potjrkih? Tsko sa> mozatajevanje no bi bilo possbno prijetno. Mimo tega ps bi bilo treba še precej dolgo čakati, proden bi ss pojavil blagodejni uči nek, zakaj voda se mora najprvo šole asimilirati, potom isle mara nadomestiti y tslesu nastali pri manjkljaj. »srno zreli in premišljeni ljudje morojo s stolč-nim mirom In potrpsžljivostjo počakuti, da orgsnitsm opravi svojs. Kje ps so tski in koliko jih js? Večine mrzlih in ledenih pijač no msrs, rajši pljo vso "ledeno," da telo kar vzdrgetu od prijetne svežine. 2sl, ds Je to samo iluzija, ki trgjs Is kratk* trenutke. Potem ps Iznova za peče v grlu, iznovs pritisne že js, še hujšs ko poprej In Jih mu čl vse dotlej, dokler ss voda v želodcu no ssimillrs in ns prlro den na?in ne ohls Um nagrmadili v ledenicah V nJem kar mrgoli vsak mogočih bakterij in orgsnsktli sasvt. k zdravju slep bal koristne. De am pri rodnega ledu nI vsi trabs shranjevati m vroče poletne me seee, zakaj tnduetrijs gs usu proizvajati sproti, kolikor trebe Umetni led je boljši, oziroma to-liko vreden, kolikor voda. k ka Ure m 0fIs V koliko je llmo- SloNflska Narodni I0O4 Prtprw JoSáotT] IT. JnaSn 11 MS7-69 So. LawnOelo Ave., CMcsgn. Illinois .. T#l. Roekwell 4004 GLAVNI ODBOR S.N.P.J. UPRAVNIODMBKs VINCENT QAINKAK, predssdnik.....mr>7 H. LswrxUU Ave., Chkaso. 111. FKKl) A. ViiJKU. gl. tajnik.........W,, s. Uwn Av.-„ CMcsgo, 111. riLIP O' SU. M Mth v si vsa rwiu. U w M «i. inluim», nal m VIK MM Alma In §lv§rt« lil oo |l« mí m MUMN as si. taJoiM*^ In Vat miIiii, v ivmI • MifiiiUItlsil ptollf no| ^•ilMolt M vm raiTotss sm» sms»vm|s ? s«. vsi raisivi m «i sm^si m asi s*«iuti» es JSw owMm. i «si»s». vil unaiai u dmmmi ..iJ ------»»- —«--. m i— --.-»- —__ ^__k _ ^^ Mi anuía M -raosvrro,' afTi U«04»W Ar». dkw««. »n. «s MOTSi OMiiei»k»s «lik Un Ssewn om* «M«M u Cibii|8bti8lli8i uprtim pftsMiiil bImhiMI (m Wnolll ibosll bg lÉlfUMÍ |i t Ko |||f|||||,| af flea Mills fl jI rti ImmIIi iliiili ki iIIhmI ii fin Iba Éridlillis mi Iks limssisA m*WSlVOISP ei me HWPevw w if iki otooMilft kmé See «tab Mollis plM^moA of On |nrl if to Mm ■kisH k» iMrinai MPSOSVSfa.M ——- ■■ .....—————————— nada Is umstnsgs Isdu boljls od one Iz prirodnoga? V toliko vsaj, ds js sdrsvs, ker v ledu nI bolezenskih klic; to se nravi, vssj v notranjščini kosov Jih ni. Na površini: tam jo stvsr drugsčns, Pomislite samo na vso nehnago, ki m prime Isdu mod pot/o k vam. V skladišču in na vossh, s katerimi ga rasvažsjo odj» malcem, pride nomslo kdsj v do-tiko s škornji, v kstorih Jo do-leveč popreje gszil po blstu. Bloki so prensšsjo ns rsmdh, pokriti z zamazano obleko in ss premeUvsJo s roksml dokaj dvomljive anslpootl. , Kako nsj si potem v vročini prlvoščlmp požlrek hlsdne pijače, ne ds bi bilo trsbs uporsb-Ijstl led. Arsbei uporsbljsjo neke vroU vrčov "alcarssao" is porozno gline, ki nslshno propu-Iča tekočino Uko, ds js posods od zunsj vetlno nekoliko rosni. In ker U vlsga nepreststio is-hlatievs, s tem trajno ohlajs posodo, da je pljsčs v njej vedno hladna. Ns podoben nsčln si lahko pomsgamo tudi mi. Steklenice (n Iruge posodo js trsb« samo oviti v mokre plstnene kr-I» in jih poaUvHi čez soč ns hlsdno. Kjer so v bližini studenci mrzle vods, ki sama po sobi nI pitna, se poeUvlJo posode kar vanje. OlednJIč pa nam nudi moderna kemija toliko ohls-jovalnih sredstev, da se najde med njimi za vsakršno potrebo neksj prlprsvnegs. V voek teh primerih oeUne pijača popolnoma čista. NI vseeno, ali se ledeno pljsče is Jedi mulivsJo med sli po obadu, počasi In v miru, sli pa ns ušla in hlastno, pod pritiskom hude Žeje. V slednjem primeru m lahko pojsvijo neprijetne posledico, ki oo včssl samo takke ln naglo minejo, včasi pa uUg-nejo biti trajno in zelo t«ške«S snalaja. Ubranimo so Jib naj-iagije na U nsčln, ds nemudoma prestrežemo in popravimo kvarne učinke prenagtegs ohlsjenjs. Po ssužltju ledene pijače se kola ohladi Is reapiracija m ustavi . . . HitlU! Pijte gorkoI HegrejU naglo laiodee in kar jo v nJem. V U namen Js alkohol drsgosen pripomoček, zlasti v obliki punčs. Nemara to Is ns bo sadoščaio. Starejši in modami zdravniki so ol edini v Um. ia jg treba segreti ves orgsnl-¿em In ne lo posammne dole. Prl-voščiU mu iMmj naglo kako prosto vajo ali ps daljši hitrostni Uk. Ako ns lutlte v sobi dovolj ol-lo aamozatajovanja, da bi kljubovali (skušnjavi, ko vam Js vročo In vss žejs, ps vsm nI ns do čaj s, ne do grogs, no, poUm vsemiU mrzlo pijačo, s to «smo orsbsfte; PljU jo kolikor mogoče počasi Yn sam pollrek, kl ga savžljeU s okusom, vam bo v večje voosljo, kskor poln ko-ssrec, če ga na dušek svnilU vsse. Ne boste ulivsll, Is pU»-U mnogo, marvoč Is pijoU dolgo. ObdršKs pljslo nakaj trenutkov v ustih» proden Jo pogolt-neU. Ns U način boste užitek podaljšali, postoUrlli gs boste, s vrhu Ugs bo prišls pijsšs v Islodoc segreta, kar bo koristilo vašemu zdravju. PiJU tedaj toplo, sli vosj: ns plJU mrzlo! (Po reviji "J« Hk tout"). luUni/abi iranHVHN i Chicago. — V IstrUk zvešer, ko se Js temperatura spet dvlg-nlls na 88 stopinj, js unljs sU-dolsdnih delsvcev sklenila, ds v peUk zjutraj sastavka. To pomeni, da bo bsl ss nedeljo smsnj-kalo sladoUda v Chicsgu, Is bo sUvks popolns. Zaloga v sU-dolodnicah bo mogole trajals dvs dni. Unija zahUvs prisnsnje, |#0 Udsnako plačo m Uvslbsns 4e-lavce, $27 minimalno pJ*£o is dekleta in ione, ki sa vi jajo "ice srsscn bricks," dvs tedna počitnic s plačo in nekatero drugs pogoje. Unija ŠUjs 480 ¿Unov In čUnic. V Chlcagu Js 88 tovs-rsn zs Izdolovsnjs sladoleda. Oltgndinavakl Mivol v Hstgi Osnova, III. — Skandinavska delavska Izobrsšavslng li|s Js aranžirala poletno šolo ia Sluin-dinsvoe, kl m vrli r Good Tsm-plars psrku na obrežju rske Kos v biišini Genove. Predavanje in diakusijs m vrlo v obeh J mikih. , V kempl m nshsjs o-krog 10 oseb obojegs spola- Mod pradavsUlJI so dr. Ogndburg, Carl Hsnaler in Ralph Chaplin. J mtmUl poOsiJslM Chicago — Cestni Fred Bryant ja v potok uotrolll policijskega načelnlks Theodora OsOustteja Is Elm wood Psrka v obseatm gostilni Ban ftaaol lan, MiKrsukne sva, In Mallard rd. ftslraettn je Ml pijan la m ja spil o policaji, nakar oo m začeti otre- Ustl. PtOiV Milu P«bJ««Hf: mimjBUL "¡¡T Isti dan te j« zgrudil ujetnik Otip. U nekoliko dni ae je vlačil ob lopati in stokal; v nogah ga je vrtalo, da je trepetal in škripal z zobmi. Z obema rokama se je zgrabil za kolena in se gladil s trpko neinostjo po kosteh do členkov. Tods v kosteh je glodalo do blaznosti, krčilo in razlegalo moaeg, da se ga Je po-laščala hipna, nestrpna razdra-ženost in ae Je na vso moč drgnil s dlanmi po nogah in razbijal s pestmi po njih. Bolečina mu je sekala globoke, ostre brazde v obraz, uiigala oči in jih zapirala. Skrival se je pred gospodom sa kupi kamenja in peska In pritajeno stokal. Opiral se je na lopato in jo stiskal krepko, ker ga nogo niso hotele več držati; šiblle so se v kolenih in sililo k tlom. Z vso silo se js upiral neznosnemu pritisku; lopato je postavil prod so, priiel d rta j h grud i m in ae n* nlonil. Tako oprt je preetopel s desne ns levo nogo ln ea zibal na lopati. Pričel se je spuščati ob lopati proti tlom in setrlegel na trebuh. Glavo je zaril v kamenje, Jo podjal s roksml In u- taSt Dvignili so ga na ramo in ga odnesli v kasarno. Ko so šli mimo gospoda s belim slamnikom, jih je ustavil in pogledal Osipu v obraz. Zgrozil se je gospod in pomembno ukazal, naj ga neso v kasarno, da se odmori. "Da, da... Naj se malo oddahne.. na slamo in ga ogrnili z raztrga- no plahto do vratu. Postavili so se pred njim v polkrog in pre-kriianih rok strmeli vanj. Tiho, šepetaje so govorili, ker so se bali. da bi fruto ktpenj«, ki se je razmajalo v njihovih grudih, ne prevrglo vsake glasne besd-de v gnev in divje zmerjanje. "Niti češe vina mu al ponudil, čeprav ga ima v izobilju v kleti. Zadnjič sem videl.. "Dat Vina in slaščic da bi mu ponudil? Oh, da ... Si videl, ka- ko al je danes po obedu čistil sobe, ko je stal na kupu? Niti tistega ni izpljunil..." Tako so govorili med seboj, O-slp pa je obrnil glavo v steno, zaprl oči in tri s zobmi. Z bosimi, koščenimi nogami je razkopaval slamo, udarjal a peetjo ob zid, da se je krušil prhli omet ln mu padal na obraz. "Noge ... oh, noge gore . . . Ne obleke, ne odejo . . . boe v mrazu In snegu in vročini . . . Odsekajte noge pod koleni t Ho-hoho . . Vrgel je plahto s sebe in raz-kopal z nogami slamo pod seboj, da so letale aa golom tlaku, ki je bila po njem razgrnjena sa prst debo(a P1*"1 mastnega blata. 8voj bledi, v muki drgetajoči obraz je obrnil naravnost v visoki zamazani strop, ki so se po nJem podile muhe v tolpah. Oči je saprl, ki ao medlele v globokih udrtinah, ln stiskal skosl pri-tete zob«; "Prekletstvo... Prekletstvo t" Osipa so na pomlad prignali v tvomlco Iz gorskih gozdov, kjer so drvarili celo zimo v snegu in mrazu. Nikdo od dollncev — _____ni prihzjzl v tiste sasnežene go- V kasarni so ga položili v kot sdove, ki so v njih Umirali ujet- niki gladu ln mrzzz. Samo straže so jih vedno čuvale kakor čuva zverina evoj plen. Kruh, ki so hodili ponj v dolino, so odtrga-vale za najmanjši pregrešek ali pa tudi iz hijenake pohlepnosti; po dva dni Jim ga niso dsjsle in prodajale prekupčevalcem. In da bi ae Jim kdo uprl, je bilo v bližini preveč drevez, ki eo nudila vsak čas poštene, teike gorjače. Ko ao se neki dan v dolini utaborili cigani, so straie slekle u-jetnike in zzmenjale obleke za ciganake cunje. V ta so jih povili mrkogiedi roparji la naročili zase v dolini jagnje in Žganje. Drvarili ao v ciganskih cunjah. Zatekali so se pred mrazom v barako, kjer so pri ognju sušili premočene cunje na nogah in ogrevali premrle kosti; straže pa ao jih izganjale § puškinimi kopiti v sneg in burjo in jih izprebijale s svežimi gorjačamt do smrti. Ujetniki so umirali v blaznosti, lačni in premraženi. Zakopavali so jih pod drevesa in na grobove so postsvljsli piramide iz snega ... "Noga. noge ... Odreftite jihl Bodite usmiljeni. tovariši P «Niso mu odrezali nog. Navalili so nanj svoje plahte in raztrgana suknje; opeko so grdi, jo zzvlH v vrečo in mu jo porinili pod stopala. "Ne, ne, nikar .. .1 Cemu opeko? Noge gore same in v kosteh Žge... Raje nož v grudi... Napravite delo uamiljenjat Poiščite noši V moji torbi je .. Zvijal se je pod ogromno plastjo odej, metal vae s sebe in trgal srajco g grudi. Prijeli so ga sa roke in ga mirili. Trepetal in zvijal se je v njihovih rokah in bolečine, ki niso mogle dobiti razmaha, so mu dvigale hropeče, iz- "Zdelo ss mi je, da sam. JCo sem poprej vstopil In videl, da ležite s zaprtimi očmi, a samo navidezno epite, sem si rekel takoj, da morate biti moje vrste tH "Khj Je to: 'vaša vrste'? Kpko morete tako govoriti r je savpil Raskdnlkov. "Kako? Po pravld vam povem, da sam ne vem. kako ..jo odgovoril Svldrlgajlov mirno ln navidezno aam smeden. Pomolčala sta nekaj Časa in srla drug drugemu v oči. "Sama neumnost!" je jezno kriknll Raskolnikov. "Kaj pa vam pripoveduje "ona", kadar pride k vam?" "Ona? O samih ničevih malenkostih, in — la čudite so mit — mene to tudi jesi. Ko je prišla prvič, veste, takrat sem bil vos truden. Pomislite: pogreb, mrtvaške mditve, sadušni-ca ln pogrobščina! Končno sem ostal vendar ša enkrat sam v svojem kabinetu ln si zapalil smotko. Takrat pa pride skosl vrata in pravi: "Arkadlj Ivanovlč, danes ste od samih skrbi poaablll naviti aro v obed nie i t" Tisto uro sem resnično skosi vseh sodom let vsak teden aam navijal, ako pa som poaabll, me Je spomnila ona. DrugI dan sem se is odpdjal semkaj. Ko pridom v jutranjem mraku na postajo — ponoči som bil zadremal — ves ismučen in s zaspanimi očmi, ter d naročim kavo, se slučajno osrem in sagledam — Marto Petrovno, ki sede k meni, s kartami v rokah: "Ali naj vam prerokujem o popotovanju, Arkadlj Ivanovlč ?" Znala je namreč izvrstno prerokovati na karte. Nikdar d ne bom odpuatll, da je nisem maral podušati. Prestrašen sbešlm — In takrat sa oglasi kdodvorski zvonec. Danes pa sedim po slabem Obedu s težkim ielodcem. sedim in kadim, kar vstopi naenkrat zopet Marta Petrov-na, vsa nallfpana In v novi obleki is selene svile s silno ddgo v leč ko: "Zdrsvstvujtc, Arkadlj Ivanovlč t Kako vam ugaja moja obleka? Anlska bi Je ne napravila tako." Anlska je bila v vaai naša šivilja, hči nekdanjih tlačanov,, toda izučila se je v Moskvi; čedna punica je. Stoji pred menoj In ss obrsča. Pogledal sem obleko in se JI nato s največjo radovednoetjo osrl v obraz: "Kakšno veselje imate nad tem. Marta Pelrovna." jI pravim, "da me hodite vznemirjat s takimi malenkostmi T — "Ah, moj Bog. torej te niti vprašati ne smem!" —. De bi jo podražil. JI rečem: "Marta Petrov na. oženil se bom." — "To je vaša stvar, Arkadlj Ivanovlč; posebno lepo pa ni od vas, da se greste takoj ženit, ko skoraj še soproge niste pokopali. Da bi vsaj dobro isbirall — toda vem. da ne bo niti v njeno niti v vašo srečo, ampak le v sramoto dobrim ljudem." 8 temi besedami js odšla, ln bilo ml Je. kakor bi slišal šumeti njeno vleftko. Kakšna neumnost je to. kaj ne?" "Morebiti ps vse to le ležete?" Je rekel Raskdnlkov. "Redkokdaj tažem." je odgovoril Svidri-gajlov ¿umišljeno, kakor bi bil popdnoma prezrl odurnost njegovega vprašanja. "Pred tem časom pe nikdar niste videvali prikazni?" "Pač, videl sem jo. čeprav le enkrat v svojem življenja; šest let bo od tistih dob. Imel sem dugn s Imenom Pllka ; komaj pa so ga bili pokopali, sem ss ispozabil In zakllcah "Klika, pipo!" Vstopil j* in šd naravnost k stojalu, kjer stojijo moj« pipe Jas sadim Um la d mislim; "Zdaj se bo mašfoair — kajti kratko pred njegovo smrtjo sva se hudo prepirala. "Kako se predrsnež," zzkričim nad njim, "priti k meni z raztrganim komolcem? Marš ven, nepridiprav t" Obrnil se je in odšel in ni ga bilo več. Marti Petrovni takrat nisem povedal ničesar. Hotel sem mu plačati zadušni-eo, pa som se premislil." "Pojdite k zdravniku I" "Tudi brez vas vem, da sem bolan, dasi pravzaprav ne moram reči, kaj mi manjka; po mojem mnenju sem sdravejši od peterih takih, kakršen ste vi. Nisem vas vprašal, če verujete, da se prikazujejo prikazni, temveč vprašal sem vas, ali sploh verujete v prikazni?" "Ne, sa nobeno ceno ne bi verjel t" je srdito vskllknll Razkolnlkov. "Tako govorijo po navadi," je samrmral Svldrlgajlov saae; gledal Jo vstran in sklanjal glavo. "Ljudje pravijo: "Bolan si, to se ti samo dosdeva, to al drugega kakor prazno ble-denje." In vendar tukaj ni stroge logike. Pri-znam, da se prikazni pojavljajo samo bolnikom ; toda to je sgolj dokaz, da se prikazujejo bolnim ljudem, no pa da jih samih po sebi ni." "Gotovo jih ni!" je trdovratno vztrajal Raskolnikov. "NI jih? Mklite?" je nadaljeval Svldrlgajlov In se počaai osrl vanj. "Kaj pa, ako bi rekli: "Prikasni so tskorekoč kosci in odlomki drugih svetov in njihov začetek." Zdrav človek jih seve nima zakaj videvati, kajti zdrav človek je najbolj pozemeljskl človek in mora živeti le zemeljsko življenje, že saradl popolnosti in reda. Jedva pa je zbolel, jedva se je sružil normalni posemeljski red v organizmu, takoj se mu začne razodevati možnost drugega svate, in čim bolj je bolan, tem več ima stikov s drugim svetom, teko da človek, kadar umre, prestopi naravnost na oni svet Ako verujete v bodoče življenje, lahko verjamete tudi tej moji razlagi." "Jaz pa ne verujem v bodoče življenje," je rekel Razkolnlkov. Svldrlgajlov je bil zamižljen. "Kaj pa, ako so tam sami pajki aH kaj podobnega f je {spregovoril naenkrat. "To je norec," d je mlalll Raskolnikov. "Večnoet se nam zdi vedno nerazumljiva ideja, nekakšna ogromna in nerasrešna sago-netka! Zakaj pa na vsak način ogromna? Mi-elite si, da najdete mesto vsega tega sobico, podobno vaški kopalnici, vso zakajeno In po vseh kotih potno pajkov; če bi bila to vsa večnost? Meni ae včadh dosdeva takšna." "Ali d ne morete mlditi ničesar tolaži j 1-vejšega in resnično j šega r je s bolestjo vskrtk-nll Raskdnlkov. "Resnične j šega? Kako morem to vedeti? Morda Je to reenično ... In, veste, jas bi nalašč napravil tako," je odgovoril Svldrlgajlov In se akrivnoetno naamehnil. M ras Je Ispreletel Razkol ni kova. ko Je sa-slišal ta brezumni odgovor. 8vidrigajlov je dvignil glavo, pozorno ga pogledal in ae naenkrat saamejal. "Ne. veate kaj." Je vskllknll. "pred pol ure se še niti nisva pooaala. sa aovrašnlka se smatrava in neopravljeno delo leži med nama; midva pa sva pustila vse in se vrgla na takšnole literaturo! Ali vam nisem rekd prav, da sva dve jagodi s istega polja r "Prosim vaa," js nejevoljno i spregovori I Raskolnikov. "Izvolite ml kmelu razložiti, sekaj ste me aposnali vrednega časti svojega oblaka — In — in meni se namreč mudi, nimam časa. s doma moram .. . "Proalm. p rod m Vaša gospodična sestra. Avdotlja Romanov na. js zaročena s goepodom l.uUnim, Petrom Petrovičem, kaj ne?" --tDdje prtkešajtš.1__ grudi. PogrkoOal je skozi sobe la buli I z razpeljenim pogledom v strop. "Ah . .. Mehke postelje so mi hoče . . .1 Cemu ta kamen pod menoj? Zakaj vse to gorje? Oh, zakaj . . .1" Umiril ae Je in izpustili so ga. Odmaknili so se od njegovega ležišča, paČenill ln bolestno strmeli vanj. "Oh, zakaj .. " Nepremično je ležal, le prsti njegovih dolgih, ogorelih rok so se poigravali s odejo. Tcžkz, mrtvaška bledica se je prikradla v njegov upadli obraz, ki ao iz njega štrlele tope kosti. Široko razprte oči so gorele v blaznem blesku. Uprl so je s rokami v tla, izbočil grudi in stisnil oči ; v grlu se mu je utrgdo in zahropelo: "Bog . . . Bog .. Prekletstvo, sovraštvo, onemoglost, Obupna prošnja in uda-nost... vse to je ležalo v te j besedi, ki je padla kakor kladivo. IV. Preostal* je še majhen košček ceste. Gospod si je dovolil šalo; prinesd jo podolgovat zavojček tobaka in ga postavil prav na kraj tistega koščka ceste. Zbral je okrog aebe ujetnike» pokazal na škrinjico in rekel: "To je vaše, ako danes dokopljete do kraja ..." Vsi so se ozrli ns tisto rjsvo stvar, ki je ležala na prašni cesti in jih vabila s svojim nemim, obetajočim smehom, in vsak si je na tihem prisodil svoj delež Zarili so se z lopatami in krampi v kamen. Dvajset očrnelih, od kamenja ln želesa opraskanih in ranjenih rok se je dvigalo visoko nad nagnjene glave in v krepkih udarcih lomilo trdo, kamnito skorjo, ki se je nalahno stre-in s njo rjavi zavojček, ajact oglodanih lopat jo na-razrinjene in vegaste vozove, da ao se šibili in so mukoma škripala kolesa. Gospod jih je gledd ves čss in se zadovoljno smehljd; z naslado je gledal doke hrbte, ki ao ae enakomerno dvigali in pripogi-balt. Sledil je z očmi vsak udarec, Id jo krušil trdo sKorjo. Ko eo krampi kljuvdi okrog zavojčka, ae ja tresel ln poskakoval in ko je padla sadnja plast, gs je gdspod ❖zel v reke, razvil, stopil k vsakemu in mu nasul v široke dlani tobaka. Za tisti dan Je odpustil Vae na ppčitelr. Zmetali so lopate in krampe na kup, raz^regli vozove in se umili pri vodovodu. Gospod je hodil po vrtu in prstenih kupih, premišljal in računal. Pozno v nOČ so sedeli ujetniki gruči v kasarni in zvijali cigarete. Okolu kasarne po travnikih, njivah in po daljnih, gre-benaatih gorah se je razlila jasna mesečina* jrf se je prikradla skosl okrogla, zamrežena okna v kzsarno, trepetala med bledimi, molčečimi stenami in se mešala s tobakovim dimom. Vsem ja bfto slovesno težko v tem trenotku, zakaj v njihovih dušah se je zdramila omotična težnja, ki jo razmikala stene, rušila gore in daljave, pa se vračala pobita in bolna med otožne, mrke etene. Nekomu ao je izvilo prav is duše, visoko ln žalostno; zapeli so ujetniško pesem, ki so jo pdi samo ob doveenih prilikah, ko se jim je razmajalo srce v otožnih spominih. Čudovita je bila ta pesem, ki je bHa prepojena s naj občutnejžo nežnostjo v muki in trpljenju okordih duš. ki je is njih ob takih prilikah bruhala vsa teža onemoglega hrepenenja. O ujetniku so pdi, ki se je naveličal napd pečenega, ples. njlvega kruha in pregrete, neslane čorbe la je po noči pobegnil is taborišča. Bodeča žica krog taborišča in goste straže ga niso zadržale, ker ga je varovsla temna noč. Ali vendar ga je dalj na pot in lakata vrgla spet v taborišče. Zlomili so tH gorjače na njegovih koalah. Tam ob šumeči daljni reki sa gorami, trav niki in lesovi je sdlhovala stara mati. ki je o« sols In bede oslepela ; sa avojhn mladim sinom je tarnala, ki aa na njem zlomili tri gorjače. *» In domovina, ki se sama koplje v krvi, ona jih kliče is tujino; vabijo jih cvetoče njive in nepokošeni travni ki. vabijo svoje sinove, ki v dalj nI tujini izgubljajo, ln tratijo svoje mlade dle brez koristi «.. Zvijali so cigarete in tiho pre-pevdl. da ao lahko čuli vsako besedo in vsaki svok. ki ao bledi in nežni plavalf nad njimi. Nem«», visoke stene po hladno < trme le 'in ae rasmihaše v mesečini . {Komi Stavkarjl stiskajo HaverhiU, Maaa. — Deeette-denska stavka čevljarskih delavcev je pridlila unijo, da je organizlrzlz več jzvnih kuhinj za stavkarje. Stavkovna podpora. ki je prvotno znašala šest dolarjev na teden, je že prekinjena. Stavkarjl zahtevajo 44 urni delavnik in povišanje plač. IŠČEM MOJA BRATA Rad bi Izvedel za moja dva brata ln sicer Anton in Jože Zev-nik, po domače Sevnikova doma pri Krškem na Dolenjskem. Z Antonom sva bila skupaj nazadnje.leta 1917 v Chicagu, 111., to še predno sem mord jaz oditi v armado v Atlanto, Ga.; on je po poklicu mizar. Jože ae je pa še pred več leti nahajaj v državi Wisconsin. Cenjene rojake pro-dm, če kdo ve za njiju, naj Ima sporoči moj naslov in ju lepo prosim, da mi pišeta, zaka* bom zelo hvaležen. Moj naalov je: Frank Zevnik, P. O. Box 81, Net-tleton, Pa. — (Adv.) VAŽNO Z/t POČIT ■ Želodčni nered je še marsikaterem« pokvaril počitnice. V letnem ¿asu ra bimo kako sredstvo, Id urejuje jetra in drobovje, ter čisti našo kri. TRINERJEVO GRENKO VINO je najboljša pomoč sate. Njegova sestavina spada k kraljestvu selišč. Vzemite ga redno trikrat na dan pol ure pred vsako jedjo, in oproščeni bodete vseh neredov. V vseh lekarnah. Brezplačno poskušnjo dobite od Jos. Triner Co., 1888 S. Ashland Ave., Chicago, III. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATELJEM RAZNIH NAZNANIL. pošljete ta kakeršnakoll naznanila In aa-hvale e smrti, tedaj vselej povej, te v pismu, aH želite Imeti plačan oglas att kot navadna Ako jo prlohčona koC vest, se izpusti Iz osebne zahvale in r, ter ae taka priobči brezplačno, hočete imeti priobčeno cofe vrata raznih Imen In drugih otvnri, Jo pa to eglae, za katerega plačati, to velja za Čpane hi aa na* Nadalje velja lotetadlaa prireditve, itd. Vselej jo treba aH hočete imeti plačan oglas aH SOBOTA. 10. AVGUSTA POZOR! Znamenje tekla te (July ¿1-1929) p, Ja aaročaiaa p Ponovile j t vam Usta si ^Aka «ateno prej», te, Ja mogoče vstavljen, ker a hO plačan. Ako Jo val U* * ten ga na prejmete, js m vutavljen vnled «Tipsfra pUttte nam dopisale»! navedite atari la novi nador. NaM zastopniki ea vri ^ štvenl tajafld la dragi zastoj ki, pri katerih lahko plačal Ima Uliea ........ Meato, dršava. tudi v takem slučaja ae aa navadna vest, narodi stvar bolj na kratko in ae pove Is važnejH dsL Ce pa naročite, da naj bo plačan oglaa, ss priobči vae, kar sahtevate. late tako velja aa vaa draga nazns* če aa koga išče, ženitveno It^Ee Za take stvari as met dati, da naj ba to krat paj aa lati priobči in da kadeta sanj pMriL Te dajem radi tega, ker Je to sklop konvencijo, da ae petem w me val, društva. Osni, naročaš* hI In npravnlltvo da to upoštevate la aa p ravnate. — Filip Godlna, vitel J. Ali ste že naročili Pronveto aH Mladinski Hat svojemu pri» JatelJa aH sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrodnoati, ki ga za mal lahka pošljete svojcem v vino* sa celo leto js OŠJ la aa pel leta »a $3.00. Osi ajN. P^.JepUak $4.80 j Za mesto Chicago ta Cica sa leto $7.10, pal lete 13.71,, Za Evropa stane aa pd is 14.50, aa vas lato pa 99.00. Tednik atona aa Evropo $1.7 «eplaiaja samo *0e i poštnino. T čnino lahke tadl ssi poUJete aa nsašav: Upravniltvo "PR0SYETA' 20S7 S. Lssrašsle Ivi., Chicago, lil POJASNILO. Članom naročnikom Prosi te, društvenim tajnikom in i stopnikom Usta Proeveta, b« s tem pojasneno, da NOV g tem plačevanja naročnine je 1 v veljavo 1. julija 1929. Vsii ročnUd, Id dolgujejo na nan nini za NAZAJ, morajo plah po stsrem sistema vse kar di gujejo do 30. Junija 1929. Pi dm, da ao to upoftteva in vzai na snanjc. Za liat Proeveta Philip Godlna, upravitelj. Mi poznamo može m žene / kateri so več let marljivo hranili, nazadnje so pa svoje prihrani i ' .i ' i ' . :.'f : ..'"'•' , ■ ™ • > .: ' ' 'i > t ^ \ fV* • - ■: ' iJ^-SaSu . • ', Vi*. ' vsled neprevidnega vlaganja izgubili. ' \ Zakaj bi se ne ravnali po našem nasvetu» ker mi vemo kal ae prihranki varno vlagajo, in je to naie iivljensko «animanje. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, IL ■ " • • T I u * ji; * ■ j c * jur j tTiwru cf a Tiskarna S. N. P. J. v * SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila U yaaelica lil gkoda, vizitnice, časnike, knjige, Koledarje, letake itd. j alovenakem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-fkem, gngViikem Jedka In dragih i £ iVODflTVO TISKARNI APILOLA NA ČLANSTVO S.NJU., DA TISKOVINI V SVOJI TISKARNI Cene unijzko delo prve vrata. Vsa pojasnila daje vodstvo ---1_ Pišite po S. N. P. J. PRINTERY 2f6740 S*. Lawadale Avenae CHICAGO^ ILL. TAM 81 DOBE NA ŽELJO TUDI V8A UST MEN A POJASNILA