279. številka. Ljubljana, soboto 5. decembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. X-J.;■.!.••. vsak dan, i?.vzpt2.-' p«-*!Kr«"!;V« m «<*..."- jv> pm'-nikih, -«r vchi po posti pr^eu.ST.. za ■ vstro-ugersk* flezelfl *a oeio loto 16 gold., za poi Itjta 8 gold. •» č^trf leta 4 #«;'..i. — Za LJublJano brei po^iijniija im dom za ceio ini<. (3 goiii., ■■•i\ ertrt iera 3 ffold. 30 kr. za en nio5»c I golcl. 10 kr. Za pnšiljanje na i\>jui n~- taeuua 10 *rajc. iu niiT4t>..., 30 fcr. za cetrt iecA. — Za taje tfeiele za c«lo tato 20 tfi>l© KagovnUjo posijati uaroSnine -.'k *niaciie, prizadevi ii'e. državi koristiti in pomagati. Pred nsmi lcžcči budget r* končitjo /. deficitom. Tu uam nalaga štedljivost. No-beuega zdravilu nij, ki bi kr 7.0 micukrat iz sveta 8}>ravilo. G renter : „Leta 18G0. smo imeli budget od 280 milijonov, denes pa, ko je najve5ja zapreka gospodar»tvenega razvoja, koukordat odpravljen, imamo 380 niilijonov. Kar 80 dežele v stoletjah pridobile, izginja in se pokaže kot dohodek države. Kaj bi 8fl reklo 0 gospodarji ki les iz strehe prodaja? — Tišti, ki največ davka v državi plačujejo, denes nemajo beaede v tej zbornici. — V volilni reformi so na dvoje ločeni stanovi i a ločeao narodnosti. To se ne da tajiti, da 1 majo uiesta več poslaucev, nego kmetje. Meščan velja za des t kmetov, en goldinar davka v mestu velja za pet goldinarjev na deželi. A poleg tega, da se je mej mestom iu deželo loČilo, tuđi narodnost je od narodnosti ločena. Ali mar nij rcunica, da je na Moravskom 930 000 Nemcev in l,G00 0OO Slovanov, a imajo Slovaui 11, Nemci pak 13 poslancev? Torej se ne more reci: „vsi narodi ia v^e dežele so tu zastopanr, če le vstopiti hočejo.u Z v<»lilno reformo se je za to skrhelo, da ae to ne godi." Življenja osode. (Posloveuila Antonija S.) II. (Daljo.) Ker je Kobert pogosto v mesto hodil, bil je kmalu poznau in goapice so rade o njem govorile; bil je na muogokateri veselici, na katero je bila povabljena in jo prišla tuđi Marija s starsi. Tako se torej mladi d' Armanville seznaui z najiepšo deklico iu njeuimi starši. Ako jo resničuo, da se ljubezen pri prvem pogledu užge v srcih, poteui je tukaj popolueni istsuito. Srce Kubertovo se jo nnelo za krasotico in zaprisegel si je, da mora ona biti plen njegove ijubezni. Tuđi Marija je precej neko nagnenje čutila do njega, in je rada poslušala njegove sladke besede. Pri pogoBtem ehajanji, za katero je baron vedno skrbel in je tuđi nađel gosto-Ijubnost očetove hiše, priseznl je stoteruo svojo ljubezen Mariji, ona tuđi nij mogla prikrivati več, obstula je svojo, da ga ljubi. Tako se torej užge plamen goreče Ijubezni in kmalu zgine retmi in otužni izraz na lici Marije, ker baron jej veduo prisega in prisega, da jo ljubi, da ona je prva, ki j<» ljubi in da bode tuđi zadnja, ker lu*če rajSi umreti, nego zapustiti jo, ali jo izgubiti; ona jo tuđi ohetala zvesttibn, kajti ona ga je ljubila iz vso moči svoje du3e. Tako sta mlada Cloveka srečo prve ljubezui uživala in uboga Maiija si je zidala gradove v oblake. Dobrim BtarŠem je zginila skrb za otn-žno hcerko, ter jih je jako veselilo, da se je ozdravila cd tieveaelega temparamenta, da je nasprt.sti postala venela iu živa. Zato si uijso upali njeno sreče kaliti, akoravno jela je ta zveza skrbeti za pnliodnjost Marijino, ker mislili so si: ako baron tuđi v resnici v zakon vzame Marija, kaj je druzega njegovo, nego ime? Popolnem srečno storiti jo ne moie, ker je ne more ob-varovati uiorilnih, materijalnih skrbi. Marijini starci tuđi ne bi mogli resiti ga niti glavnih dolgov ne, ker ako bi mogli ćelo svoje pre-možeuje dati Mariji, ne bilo bi za njegove velike dolgove dovolj; iu ako bi tuđi grad iu V8e posestvo prodat in plačal dolžnike, ne ofttalo hi ničesa. Tako bi moral od pre-moženja Marijinega živeti, kar bi pa za nje-l'ovo razvajrne obifaje le pičlo hndilo. Pa pri najboljSi volji trga Htoriti ne morejo, k*»r jo Se zadaj sin, dečt-k in ta ntora tuđi kaj imeti, da je preskrbijcn. Kar so torej Mariji namenili za „doto" bilo jo za barona malo, kak(-r kapljica voda na razbeljeno železo ; akoravno se je <»bče trdilo, da bode leta Maii „bogata". Te skrbi in uejevolje nijsta mogla roditelja prikrivati, nego sta jo obema Iju-bljencema razodela. Ker pa je Marija postajala takoj še otožnejša, nego prej, nijsta se upala ve5 ljabiniceina veselja prve Iju- Govornik govori proti novi svobodi in biča tadi, da v Avstriji mora dete „postati nemik uCenec, da si nobene nemSke besede ne omeje". Prehajaje na gospodarstveno krizo pa meni, dajo „vera" bode pre-magala, ako se zopet oživi, citira Goetheja in sv. Avgaitina, ter aodi, da materijaliiem je kriv vseh zdanjih nesgod, isto tako kri-vičnost. Fqx skuSa podieti, kar so govorniki na desni resnifinega rekli. Stvarnoga mož nij nič povedati znal. O DadaljevaĐJi debate, ki je bila v če-trtek, poročamo prihodnjič. Ta prvi den, vlada ne šteje mej bvojo lepe dneve, ker moralično je dobila velike udarce, ki se nteguejo poznati. Obžalovati je, da — Ce-hov nij pri tacih prilikah v zbornici. Kut prvega govornika proti bndgeta na-bajamo za Četrtek vpisanega slovenskega poslanca dr. V očnjaka. Politični razgled. Aofrniijo «1«'i «*!«•> V Ljubljani 4. decembra. Glede ustavoverskega zborovanja v ne-deljo o tfosjtorlfi»'.vtvvtH'j krizi, pri ka-terem je, kakor znano govorilo 19 govorui-kov, rekel je grof Spiegel: „ako se nepo-Breči iHtavovernej stranki splošnej mizeriji konec narediti, brzo si ona nadgrobni kamen postavi z napisom na en^j 81 r a u i: ministerstvo Auerspergovo in na drug ej: raj h sr at. Ljudje se užp dobodo, ki certaistvo preuhtrojijo". Ustavo-verci teli besedij nijso bili veseli. Iz M*t>.ite se javlja, da je tam na pošti nekdo ukral vsa denarna pisma; to je lep izgled, kako izvrstue ho magjarske razmere. Vlltnltlt i;J» !-&*> V«-». V Fieffji'ttfiu je 24. nov. prvikrat izšcl nov časopis „Vreme", kateremu je urednik Mia R-ikić, tajnik ministerstva no-traujih z-dev, tedaj organ srbske vlade. Program se glasi: svoboda govora j svoboda društvena; svoboda tiska; osobna varnost; enakopiavnost pred postavo ; veČji uatavnost; večja odgovornost niiniste-ska, uprave v no-tranjih zadevah gospodarskih ; vzajemnoflt 7. sorođuimi narodi in gojenje srbskega pokliča na vzbodu pod vlado Obrcnovičev. V fi'4tn<-<*slii eku^Udinl se je Buli' t zhlivalil za volitev predsedniško in apehral na HpravoljubnnsL strank. — Potem se je prid vek k vojuej postavi v posveto vauj? vzel. V .ti'iiiiiHPvi pravdi je obrok prelo žen na nedoloSen čas, ker obdolfeni A mi na ne more več dnij sknp pred sodnijo biti zarad bolebnonti. Amerikan-mki drlavni dolg sa je meseca novembra 1a 123 000 dolarjev po-manjšal, v drlavni zakladnici pak je bilo 30. nov, 83.043 000 dol. v xlatu in 16.699.000 dolarjev v papirji. Dopisi. Iz 1 Jllt>ljMii<- 3. dec. [I«v. dop.] (§. 19 državnih osnovnih postav v ljubljanskih uradnijah) Pred nekaj časom je prišel po opravka nekov gospod k tnkajSnji c. k. mestni okrajni sodniji, ter je, opirajofi se na §. 10 državnih postav, vprašal tamoSnjegn g. P. v zadevah nekovib aktov v Hlovenskem jeziku. Gospod birokrat ie aa pohlevno vprašanje dotičnega gospođa Hicer odgovorit v nemškem jeziku, potem pak se < brnil proti dragim uradnikom, rekši: .Lieber nuiclit' ich lebeo, dass er mir eine Ohrf-ige versetzen wtlrde, als dass er micb sloveniscb anspricht." IVaš tist poBpod je priSel po drugem opravkn, drugikrst zopet tjekaj, ter ga je nagovoril 8 prostim starodavnim slovenskim naslovom „Vi", ali eden gospodov v svoji sveti jezi zarohoi nad njim: „Ich bin nicht „Vi" sondern „Oni". Ali nijso ćelo humoristični v svoji Rtraati proti slovenskemu i*e-ziku ? Ce hoče kdo tega uradnika prav po-čestiti, mu povenio, komu bi bilo dobro reci: „llerr „Oni" ich bitte" itd. ¥3R ICHIIIllika 2. dec [Izv. dopis.] Kakor VRako leto tuđi letos je okrajni Solski nadzornik e:. „Mirna" 20., 27. in 2H. nov. nane solo pregleđoval, pa videvSi ga uže smo ugibali, da nij prišel Ramo zaradi Sole, ara-pak Se po kaj druzega in nijemo se motili. Tako obnašati kakor se je on obnafial v Soli, smel bi le v nemškem rajhu, ne v kam-niški soli, kjer so nčenke samo rojene Slovenke. Obiskajo6 deklifiko Solo, pokazal je hitro svoj „nemški" obraz s tem, ko je jel vpraševati le po nemško, ter le germaniziral, kar pa limenke so le malo razumele, k več-jemu, da se pravi osel, Esel, „zima" pa Wtnter, ali mraz, ki je lastnost smrti in ne življenja in zdravosti. Tuđi Se celo nemSki govor jina je go-voril, kar se ve da uficnke nijso prav ni6 razumele, kar sved ci to, da dumov gredočc so ena druge povpraševale, kaj je ta gospod6 % visocim klobukom sam lebi pravit, kar p» nij vedela n;ti ena ko draga ne. Tadi je agitiral ta veliki Nemec, da bi se ta ustanovila filijala „Lehrervereina", ter obljubo val kaj bo dobil tist, kateri bo vptfe. Mamela-kov učiteljskih za to društvo v Kamniku nij\ a v okraji je veS takih značajnežev, kateri bodo pa Se le zdaj pravo barvo kruho-borstva pokazali. Pa ako bi povsod z učitelji krajni Solnki svet tako ravnal, kakor je naš pošteni kam-niški krajni Selski svet, ki je Adlescbitza od-poslal, ter se ga otreRel, raje kakor da bi ga bili imeli za nem3kutarsko breme tukaj, kaj ti on je bil ponižen hlapec gosp. 8imer Pirkerja et Comp. Iz CploillilMkc pri Vranskem 1. dec. [Izv. dopis.] Letni Casi, vreme in ljudje se vedao spreminjaj hudo stiskajoČi mraz, da celo rolinarji nijso ruleti mogli, česar starSi ljudje v taketn času ne vedo se spominjati. A nastopilo je toplo južno vreme in uže zdaj, ko to vrsto pišem nij duha ni sluha prejšnje hode zrne in imamo zopet kopno zemljo. S3 huje pa, ko hivSi mraz, nas utipka pomanjkanje tako potrebnega denstrju. Od kod ga dobiti? Zaftlužka nij, in cena km^t-► kih pridelkov čem dalje, tem nižje pada. Potrebne reci mora;o hiti, in davek bo mora, če ravno teško, vendar lo na tanko plačati. — Če pa davek phiSujemo, hočrmo pa tuđi nam odmerjene pravice in spolnjenje naglih želi tcrjnti. Kmet rad pla^uje davek, ker ve., da brez njega flovcsko dinitvo in državne naprave obrtati ne morejo in ker brez davkov nikakor biti no moremn. A t<» nuH žali in So zelo žali, ker vemo, da precej mnogo svote v šolski znklad pla-čujemo, a od viŠjih Solskih oblastnij pa se nam vedoo le nasproti našim željam ravna, Okrajni šolski avet na Vranskem z nami v resnici tako ravna, kakor huda mačeha s svojim pa8terkom. Vrival nam je pred dvema leti gospoda Stvamilia za začasnegi učitelja, kojega je gospod Solski nadzorn'k Ivapun poprej tndi H'lno grajal in ga nam kot nesi'O«()l)n*jta ft.arokopitn<*ža naslikal in ga nam je v resnici tuđi tako po zasluženjtt grajal. Pa sedaj ravno t*ko za njega maramo, kot za lantiki minoli nn^. — Služba učiteljska je bila zopet razpisana in kljubu bezni kaliti, saj sta vesela, da je bčeikn zdaj nrečna, drugo bode uže „bog dal". Dalje nij bilo nobenega zađržka veČ v nju ni Ijubczni, dasi tuđi se oba priiiodnjo-sti nijsta bala, saj človeške Btrasti so nestrpljive in neprenuišljene, saj v Ijubczni nij nobenih Bkrbi in nobenega vpradanja. Marija je ljubila barona s plamenom prve ljubezui, in 8 tisočerimi vezui je bila na njega nave-zuna, storila mu vse kar je zahteval, iz ljubezui mu nij mogla ničesa odreci. Ou je eicer ljubil to angeljsko podobo, pa mi«lil si je: kaj mi pomaga samo ta aladki čutV Njegovi doniifiljavosti nij nič svetega, nič prenedolžnega, da bi svojemu poželenju ne zadostoval, nič česar bi uživati Še ne smel; vse kar je na sveta, je le za uživanje in za kratek čas, vse. Tako je njegova neusmiljena roka utr-gala najlepšo cvetico celega nicsta. Ne dolgo potem ga nakloni njegova mati stopiti v zvezo z groiico Sevres, in ga pregovori nij za njeno roko prosi. Baron dobro ve, da po zdrnženji a to damo postane zopet imeniten in bogat aristokrat, zato je bilo njegovo premifiljevanje kratko, in se mu je bilo lebko odlotiti. Marija zve to novico, dasi jej Itobert o tem ničesa nij ouenil. Starši njeni bo ga večkrat (tpominjevali in celo prosili, naj ni-kar vsaj hčerke dalje ne inoti, ako neče svoje dolžnosti storiti, tuda on vedno trdi, da jo bo vzel, da je vse drugo izmišljeno. Sam pak si misli, da ker enkrat bode le tuđi ona zvedeti morala, ker je uže blizu dan njegovega poročenja, nameni si, da jej hoče pri prvi priliki vse'povedati. Kako se je to zgodilo smo uže v začetku te svoje pripoveati povedali. Sicer so bili starši to žalostuo povest baš prej za gotovo zvedeli, a si nijso upali Se na ravnost povedati ćele istine svojej hčeri, ker oni so pač dobro vedeli, kako hud iu strašon «'dai\'c jo to za njo iu za njih. Cakali fio, da bi sama vse iz njegovih imt čula. Pa kaj jo lelikoniiSljciiemu brez zna-čajnemn človeku zaveza svetega zakona? Nič; da le ujegov čolniček zopet mirno brez Hkrbno plava, da more dalje „sladkoati" življenja uživati, zato potrebnje denarja, saj brez denarja ali z malim je največje gorje. Kaj je mar Uceoni tnožu, ene deklice sreča, kaj mu mar če jo nesrečna. Zakaj se mu je pa udaluV N Č. Da jo po svojem „pre-pričanji1'1 resnično ljubi in jej daljšo ljubezen prisega, ter zato p?st zlata ponudi, zdi se mu popolnem zadosteno. ll'bcrt je iniel tuke misli, in v kratkem po onem prizoru na vrtu je bilo njegovo ženitovanje. Marija omedli, ko Čuje to vest, zdrami se iz oinedlevice v teški bolezni; vidi življenje polno grenkobe in stiske pred soboj. (Konoc prihodnjič.) delncga dejanja. — (V spo min starega pa tri jota.) Vfieraj pop6ludne ob 3. srao pokopali sfare slovenske korenine moža, p. Žigo Bal sa, ki nij bil »amo izvrsten patrijot, atn;mk tuđi oprava živa kronika ljubljanskoga mesta. Posebno h mladih let, ko je občeval s Prezirnom, Čopom, Kori tko m, Smole-tom in drngimi korifejami slovenskoga slov-stva, je mož vodel mnogo zanimivega pri-povedovati. Karakteristično je zanj, kar nam eden njegovih prijateljev poroča: „Pred 5 leti, pravi, najdem enkrat starega Žitro v ka-varni; kakoi* grah debele solze ro mu tekle po njegovem ntarem, originalno razoranem licu. Kaj Vam joV ga vpraSani". — „Uerite !" mi odgovori ter mi pomoli „Slov. Narod" in pokaže v njem natisnjeni uvodni Članek: „Slovenci — galgenvogel", z besedanii: „Ko bi inul cesarsk cekin, hi ga naravnoiit v Maribor Tom Si Sa poslal, da je ta članek natisuil, a žali bog, da ga nemam!" Umri je 62 let star. Znan je bil za voljo svojega do-brega srca. —o—. — (Osnovalni odbor) „pravega Slovenca" društva nekoliko mladih mož, ki liu-Čejo na tu gledati, da s Slovenci nanio slovensko govorć, je predvčeranjem svoja pravila c. kr. vladi v potrjenje predložil. Pravila so tuđi nam poslana. Ve$ o tem, kadar piidejo od vlade potrjena nazaj, kajti da bi nadim 1 judom natfa vlada inorda pre-povedala društvo za gojenje svojega sloveu skega jezika po svoje delati, to v libctalui Avstriji sigurno oij mogoče . . . — (Vol kov i) so se pokazali blizu 3t. Vida pri Zatićini na Dolenjskem. Lovci so enega ustrelili, a klati se jih še pet okolo. — (Vreme) se nam je črea noč iipre-menilo, zapadel je sneg. — (Poboj.) V noči mej 22. in 23, nov. je napadel J. Koprivec, sin bigoega poaest-nika v Pijavi gorici pod Ljubljano 52tetnega ffostača J. Viranta pred hišnimi durmi z polenom, ter ga teSko ranil, da se je takoj zgrndil na tla. Uzrok tega napada nij Se znan. Zločinca so izročili sodniji. O ozdrav-Ijenji Virantovem se dvomi. — (Iz Slovenjgradca) se „Gosp." poroča: V četrtek 2(5. nov. gre IH letni sin nekega kočarja iz šentpeterake fare v Drav-berg po soli. Ves dan ga je neka posebna srditoflt grabila, pa nihČe nij vedel, zakaj. Srdit gre od hiša in spotoma nikoga ne pnplcđa ia n? ogovori. Na potu proti Mis-peku ga sreča Oleten t'&ut, ki je v težkib e »kljab copr»tal za drugim v flkornjih hitrejc tekočim fantom. Hila sta Mispekova pa-Htirja. Ravno ko cokljarček žolCnatega pot-nika srefia, zavpije na tnvariSa v škornjicah „Ti terc, ti lahko tako naglo hodi^l, ko imaS škomje!" Čmerni, 181etni teleban misle, d:i dečko njega za terca ima (terc je tukaj kakor bntec), mahne fantiČa s svojo te^ko palico po glavi, da se ta kar na tla zavali, potetn ga Se dvakrat udari in z nogama peha. — V tem prihiti nekoliko Ijudij, ki divjaka pretepati začno, ta se jim pa ztnnzne. Fantek je v nekoliko urah umri, moritca so pa žandarji na pntu z Dravberga ptijeli iu v Slovenjgradec prignali. — (Na smrt obsnjen.) Pred cclj-Hkimi porotniki sa je 2!>. nov. obravn^val sledeči nlnčaj. Valentin G»le3, 28 letni kro-JHŽUi pomi-gač, iz Zaloga, dozvedev^i, ka njrgova ljubica, kranna rumenotasa Marjita Voduškova iz Vrbovelj 7.daj zanj no ntara vef, ker je očetova vf)lja, da poda roko premožnemu poscstnikii Grtizaju, reče : uli moja, ali nnbcnega. Krasna Marjetica vftasi sama nij vedela, kdo je pravi njen, (iolcS ali premožni Guzaj. Ljubil je krojač lepo Marjctico ćela 4. leta, toda trpeti nij mogel, da jo boce imeti tuđi Guzaj, ki je h6 cven-knm ogluši! srce Marjetice in njenega očeta. Zatorej je GoleŠ mislil vedno na mačevanje. Na večer G. sept. t. 1. pili so v gostilirci K. Rorniča pri sv. Unu, Marjetica Voduš kova, brat njen, Miha in bodoCni ženin — CJuztij. Ko GuleS to izve, hotel je za njiini toda gre raje vzeniŠi soboj britvu v neko drugo krčmo, ka bi videl bolje kdaj se vine Marjetica domov. Slednja res prido pozneje sama a svojo prijatelj ico Ano GorjanČcvo po Htczi. Goles jej zaskoči pot, spodi prijateljici« njeno ntran, zgrabi Marjetico VoduŠkovo, ter jo podere na tla. Naglo izvleče britvo iz žepa ter jej prereze vse žile na vratu, da je v malo miuutah na to umrla na izgubi krvi. — Zaradi tega zločina stal je torej 28. m. m. Ooleš v Celji pred porotuo sodnijo, kateicj je predsedal c. kr. vrhni svćtnik deželne sc»d-uije dr. Martinak, tožbo je zastopal državni pravduik Duller, zagovornik ex v\\\t dr. Prus iz K(>njic. Zatcženec je tajil preiuišljeni umor uego jej je hotel zaradi njeue nezvestobo le uoh odrezati, da bi potem za njo uikdo ne-tnaral. Ali priče so potrdile, da je froltš fie-■■.ti»krat se iz azil, da svojo ljubicu »pravi iz tega sveta. Še ko je ona na „parahu 1c-žala kričal je »kozi okno v sobu : „Ta baba ine zdaj veČ ne bode imela za norca". Po-rotuiki so po svojem piedHeduiku dr. Grc-goriču iz Ptuja izrekli, da je Golcš kriv amora. Sodnija ga je tedaj obsodila k smrti na veSala. V enem tednu je to tretj« obsoriba k smiti pred celjsko poroto! */fep boljim mofi in fdravje brei lek« in brPiz stroškov po izvrstni Sevalesciere ii Barry 17 FiAttc/AIIM. i?H M nžd jft nij bnlozni, ki hi jo np Itila nztlra-viln ta prijetna /. prsne, i na jetrah; žleze i TKiduho, holi'i'inc v Irtlvicali, j»'tikanji>, slabosti, zluto ^.ilo, vodenico, iiir/.lico, vrto^hivjt', Hilcnjc krvi v j^lavo, Siinu-nje v uŠi'Hih, Hl;ibosti in bluvanju pri nosofih, otožnost, diabct, trj;aTiji', sliujSiitiji1, bliMličico iti j>re-hlajrnje-, pitsebno so priponu'a zn riojrncc inje bolje, nt'^o dojiiirino mh'ko. — Izkii/, i/, mi'j KO.00O sprife-val /.dr;i\ iluili, Uri1/. va:iku medicine, Tinij njiini apri-i'ovalu pmtesorja 1 >r. \\'iirzerja, ^. F. V. ileneka, pra-vejja prnfesnrjii mediriiie n;i vst'iM'iliši'i v Mariboru, «dravilnej,pa »vetnika \h: Ani^rhteinii, Dr. Kliorehmda, Dr. ('auii>lM>Ha, proi". I>r. l)i:dt'1, Dr. L'n\ ^ndirijc Custle-stiiiiit, Marki/e dc I>n-li.-in :i itino^o ilrn/.ili inioiiltnih ')B(ib, a« r:i/.]ntSilj:i\;i na posebno z:ditev!inj*f zastonj. Kratki izka/. i/. SO.OIM) s]»ri«fvalov. Sprifevalo zdravilnc^a Hvetnika Dr. AVurzorja, Hinili, lo. jul." lH.r)2. Rnvalcncićre Dit Iiarry v mnogih Hliu-jijili nagradi vsa zdravila. PosebiKi koristna jt; pri tlristi in t,priži, dalji! pri Kesalnili in obistnih bulo/.nib, a t. d. pri kainnjii, pri prisaor«n'atn. JaineH Sboreland, ranoeelnik, '.tii. polku. IzkuAnja tajnepi nanitetiiejfa sM'-tovalra K'^P-Dr. An ^«1 sttMu a. IVerolin, «!. maja 18.r>6. Ponavljaji1. i'/.rckain >;-lfde ltovalcacićro tlu Barry vBi!stransko, najbolji1 Hprii'e.valo. Dr. Ah k e I s t e i ti, taj ni Hanit. svctoviilcc Sprieevalo št. Tti.'.t'Jl. Ober^i ni p«Tti, (liailensku), 'J2. aprlbi 1H72. Moj patient, ki je u/.e liolelial S todnov za straS-ninii lioli-rinami vnctif juter, ter uiei\sar pmižiti nij ino^el, je vsled rabe Vsi^a Roviilosdero tlu Harry po-polnaiua zdrav. Vi I j cm 15 u r ka rt, rarmrelnik. M on to ii a , Istra. Ućinki Rovalesrfćrt! dn l>any no i/vrstni. Ferit. Cl a n s be rtfer, c. kr. oUr. /.dravnik. at. 80.110. (Josp. I'\ V. l'.eiieke, pravi profesor medicine na VHeneiliSe.u v Mariboru (Nfiiu'ijii;, piđe v „H e r 1 i ti e r K 1 i n i s c b r. \V o c li e u s i- h r I f t" od K. aprila 1S7:J to U': „NiUdar ne /.abim, da je, ozdravila tinela tnojib otrok le takozvana „liuvalonta Ara-biea" ^Kevalesrieivi. l'ete. je \' 4. nirsieu vcilno vei in ve*- linjšalo, ter viduu bljuvalo, kar vsa '/.dmvila nijso bila v Htanu otlpniMti; tuđu KcvuleHcičre (,'aje jztlravila pojiolnotna v <» trduih. Wt. t;i.2iu. Marki/«) du llreban, bok'hajo sedem let, na nespanji, trualici na vst'h udili, shujsanji ia liipobondiijL St. 7SLH10. C.ospo vde»vo Kleuimovo, Diissulilorf, na doltfoletneni bolebanji frlav«^ in duvlji-nji. !St. 7f).h77. Fini1. Kolleija, c. kr. \ ojaSk. oskrb-nika, Veliki Varaždin, na pljiunein kašlji in boldiauji diiSuikn, omotici i tisi'anji v prsili. Št. iib.lli*. Cuspoiliini tlo Montlouis na nepro-bavljc'iiji, nespanji in lnijsanji. JSt. 7r>.l>70. (lospodii (iabiiela TeSnerja, hIuSu-telja viSju ja\.ie trgovinske akademijo diiiuiJMko, na skoro breznadejni prsni bolet'-ini in pretrt-su eiitnic. IJevaleseiJ're je 4 krat teeiieja, ne^-o niesct, tor se pri odrašienih in utrucih prilii'uui 50krut već na eeni, pirili1! brane. r ....'tt-istili uuftiii> h do pol fuuta \ t'oUI. 50 kr., •jji i: f oid. i>D lir., 2 tuuca 4 gyliL 50 kr.: 5 fun- -. 3 0 jtold., Vi funtov 20 gold., 24 f intov 3« *,'uld.( itevaloRnifro-BiscniUm v pnlicah a 2 čfold. 50 kr. i 4 jiolil. JO kr. — iijvtt'o^oujru-Uliocohitoo v pruhu -. -7 ploB^cah r.a ?.«> tfto 1 i*oM. M hr, 24 Uj ? golđ. •0 kr., 4tj u-b 4 gold. 50 kr., v praha sa l'2O tas uj « fiolđ. - lJroJajo: Hurrj- dn Hnrrv .*i Comp. tia l>u- ««}t, Wttll£lH«bKuase 6t. 8, v ljubljeni Kd. d -iir, v Cratloi brat ju Obui anziue y »•, v Inn- t»3>«Eia l)i -o!itl ^'Prunk, v C\;lovoi V Birn- n.lior, v ILotiil Ludvig MUllt r, vllm-bora rt. Moru',, v n^-uuu J. H -'t^..okhft ub.'ii. v ZiiKri'im v lekarniei nsniiljenib sob tor, v t'or- no\U'iili pri N. Šnirbn, v (hrku pri Jul. I*a- \idu, lekarjn, v 4.i*»«li*ii pri bratili Ober ra nz- mevr, v iimcšvnrii jiri .lo.-i. v. l'apn, lnestnuiini lekarju, pri ('. M. .1 abnerj u, lekarjn, v Vnrttž- tlinu pri lekaiju dr. A. llultoiju, ^«1..^ v vaoh .„dt:.. pri ii«tij..h i-i-.cjih \t> *p< .-..i jakih tr^ovoih; iud\ raapoći\ja duisjffea hiSa :m v«o kirjo j>c poitnih j:ika,zuteJih ali poviotjili. Mari i tr jLjubijftfcfil ud 1. do :l. dec: Fr Krautler. krojač, star 1{J 1., v civilni li luici. na ji-tiki. Ant Aubel, dete pakovskejsa uiojstra. 1 1., na St. ppterski'iu Fe-l^rji ft 141 n. o.eP- ».tnika četrtošolec. HL, nakaptioin-Si" »»»ebnik, 6^ L, na Kapucinskem proilinestji št 1*. in Jov. ildilf, tesir, 7t» 1., oba na p.jučui vodenici. Josip Vrankar, tleto deavca, '» mes.r v mestu st. 44, na osi'pnicah. Anton Jegiič, vrvar. TO 1., v inestu št. M-, na osl.ib-ljenji. Marija Ste karjeva, sopniga železniškega delavcr 4S 1, na Polanah %t 90, na jeiiki. U , Kleinenčii ^ i., na pijučnein vnetji. .^;^« J>.jjrsA 4 decembra. Akcije narodne banke . - ""^ " ij- * Kreditne akcijo .... *~ • „? B uondou........"r " 91 " Napol..........o » ^ - C. k. cekini.......J • «'« • drebro.........105 „ -5 . Koncipijenta, ki ima nž) enoletno vajo in ziuoiiio»x advokata pri sodniji nauiestovviti, išče Dr. Sernec, (;MI—2> v Marilmt'ii. Zamasiti votle zobe ni) uoheuega buljsVga sredstva, nego zobni plomb oil (>. k. dvornega zobozdravnika Ur. J. G. Poppa na Ditnaji, mosto, Itngncrgaaao hicv. 'J, katcro ai vnakilo Bani lctiko in brc/, tjulcčin v otli U)h (iuuc. ki so putem trdno z. zobni mi ostanki in zubnim mesom zvežc, /.oi) iluljiu'ga unićuvanja varuje in bolcčino utirti. Anatherinova zobna pasta od Ur. J. G. Poppa, c. k. »Ivorm'ga žobo-zdrcivnika na iJunuji, iiu'Sto, Bogu« if^a.ssc št. '2. Ta preparat vziližnjo živoat in člstost sap«1, služi mimo tc^a še v to, go: (44—4) v I a. K a r i n g e r - j i — A. K r i s p e r - j i — Eduard Mahr-u -- Kor. Mol h. Schiuitt-u — E. Bi raeb ita-u, lokarji; — v Kranji pri L. Krispor-ji — Sob. Hcbaunig-u, lokarji; — v Plibcrg-u pri HorbBt-u, ln-karji;—v Varaždinu pri llalter-ji, lokarji; — v ltudolfoveiu pri Dr, ltizzuli-jit lekarji — J o s o f H e r g in a n - u; — v Krskciu pri F o d. li Uiu clioa-u, lek.; —v Kauiniku pri J abn-u, lekarji; v Gorici pri Pontoni-j i, lokarji — J. Kollor-ji; — v Wartonbcrg-u pri i\ Gad!cr-ji; — v Vipavi pri Anton. I)opori a-u, lok.; —v Postoj ni pri K tip forschmid t-u lokarji; — v Škofjiloki pri C, Fabiani-ji, lokarji; — v Kočuvjipri J. lirauno-tu, lokarji; — v ldriii, c. k. rudaraka lekarnica; — v Litiji pri K. Miiblwonznl-j i, le.karji; — v Ka- tloljici \- I Iiiiiit>iii-^;-ii, St. AiniPii-l'lntz 1, v Ljubljani: I-Zctrel -A.cli.tscls.in- (172 — 11) Pisma in telegrami naj hu atlrcsirajo: „Adler-Linie — Hainburg." Okružnica. l)ovoljujonio si naslednje opozornjuvati na naS prav po ceni jesenski ceniky tor se bodt'Uio vudno, kot dosedaj trudili v vsacom ogledu s solidnim in po-šlmini blagom načini odjcumikoni UHtrezati. Kit snio v zvtzi z najverjiini tovarnaini na kontinentu, so Vašemu lUugo-niilji (lonuja ugodna prilika, h potrebnim blagom se preskrbeti po tuvartiidkih eeuali. — l/delki in blngo našo je najbolje, ki ga ruzdeljujcnio v tri ruzličnu vrsto ceu; prva. vrsta obscga ii sorte, druga vrsta 1 sorto in tretja vrsta cenc, jo tinjfinejii vrsta robe. Na posebno zabtevanje, Vam po&iljninu kompletne cenike in vzurke tVanco in brezplaćuu. Kazpošilja se s poAtnim povzetjem. H posebnim spostovaujem Dunajska tisko-tovarniška zaloga katuna, StiMlt, ltuprcchtH|»lutx Kr. 'A, (2H1-7) C e n i k. Tiskana roba. Liistni i/.delki, perealin roba za srajee, \att-l po "20, *2;J in 2;") kr. Kosinonortki izdek'k, perealin roba, vate! no 2."), .'JU in .'!;"> kr. AU'bolj-livrcal in inebelj-kretoii, vatel po lilt, IJU in 4U kr. Kn.snioiiosko iiwnje za damsku, in utrošku tphKko, \atel po -10, -12 in M> kr. Svitli kosnionoški in t'raneoski briljantin, vatel po IHX, ."J;"> in 41) kr. Gladka bela pavolnata roba. bilou in širtiug za srajee, vatel po 2U, L'."> in .'JU kr. luli briljantin in atlaugrad, vatel po 2b, 'M in ;jr» kr. "/„ iiane. pikt'ta vseb barv, vutel po 45, ;")() in GU kr, 'j4 ruineuega nankinga, vatel po 20r 25 in :»»> kr. *;4 šamoi iu belega nunkinga, vatel po ;k>, ^;> iu 40 kr. Roba za rutice. 1 tucat otronkib batist-robeev, z barve-niin okrajuni a HU, i)U kr., 1 gld. 1 tueut damskih batist-robeev, obrubljeni l barveniuii okraji a 1 gld. 1.20, iu 1.4U kr. 1 tucat damskih žakonet-robeev a 1.G0, 2.fiO in ^ gld. I tiuat robeev za gospode, obrubljeni z barvenimi okraji a ii.fjO, o in .'iifrt) kr. 1 tueat bulih robeev rumburakega platna a. 2, ;5 in 4 gld. 1 tucat belih robeev irSkega platna a 5, G in 7 gld. 1 tueat belih robeev batintnih ali bel-t'uSkib a 8, y in 10 gld. 1 tueat heltučkih plutnenih robeev, z bar-venimi okraji a f>, G in 7 gld. 1 tueat t'oulard- ali katuti-robcev, za na glavu, lastni izdelek u 2, 2.f)U in li gld. 1 tueat ioulard- ali katuu-robeev, za na glavo, koHinonoHki izdelek a Ut ii.50 in 4 gld. 1 tueat barvanih žepnib rubeev a 2, 2.50 in .'J glil. 1 Bvilnata-Ioulard-zcpna-rutiea za gospode z burvanimi okraji, najnovejče a HO kr., 1.20 in 1.50 kr. Angleška, gladka volnata roba. Orni in gladko-burvenl orlean, vatel po 40, 50 ni GU kr. Crni in gladko-barveni deini-liister, vutel po 70, ti() in 1)0 kr. Crni in gladko - burveui svilnati - llister, vatel po 1, gld., 1.20 in 1.50 kr. Orni aksamit, vatel po 80 kr., 1 gld. in 1.20 kr. L'rui aksamit za »ilk-obleke, vatel po 1.G0, 1.80 kr. in 2 gld. 1 Sur veni progast aksamit za obleke, naj- noveje, za damako in otroško obleko, vatel po 1.50 kr. Barcliaiit-roba. 1 kua £10 vatlov liel, model', miliran ali barvan bareliant ;/B Jl ^^ "l ln & B'1^ I koa oO vatlov bel, moder, meli ran ali barvan barehant 4/^ 7, H in y gld. 1 koH .*!() vatlov bel, moder, meliran ali barvan barebant "/g a 10, 11 in 12 gld. 1 kos žuora»t. ali pike-barebanta 7/g 4 H, il in 10 gld. 1 kos žnoraHt, ali pike-barehanta 4/„ & ti, 10 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali pike-barehanta P/B a 10, 12 in 15 gld. 1 vatel iiajtiiiejega pavolnatega barehanta a -10 kr. Damska-pike-krila, eno 2.50, 3.50 in 4.50 kr. Otroške-pike-odeje, bele ali pobarvane, ena 1 gld., 1.20 in 1.50 kr. tiladka platnena roba. 4/4 ilO vatluv evirnastega platna, 1 koB' ti, 7 in 8 gld. D/8 JJO vatlov evirnastega platna, 1 kos 8, y in 10 gld. 4/4 J50 vutlov opranoga kreasplatna za mi mizu 1 kos 7, & iu 10 gld. u/„ iiO vatlov upranega kreasplatna za na »nizu 1 kos S, 10 in 12 gld. l7„ 50 vutlov beltauku tkanina 1 koa 12^ 15 in 18 gld. °/B 50 vatlov hulaudSka tkanina 1 kos 1G, 20 in 25 gld. V7„ 54 vatlov rumburška tkanina za gospodske Hi'tijce, 20, 25 in 30 gld. t'/ij 51 vutlov rutnburška tkanina za dain-bke Biujee, £]0, o5 in 10 gld. **/„ 54 vatluv rumburska tkanina za gospodske srajee, 40, 50 in GO gld. Tkanina je izkljueljivo lo izdelek fiimo 91ay cV llolleld. l'lutnenu rjnbe brez živa & 3, il.50 iu LKbl________________________ Damaska roba: ltele garniture, iz polplatnenega dainaSka. G os. 12 os. 18 os. 24 os. 4 gl. 7 gl. 10 gl. 14 gi." liele garniture iz prav platnenega jaguar da. ti os. 12 os. 18 os. 24 oa. ~5 gl. "agi. 14 gl. 20 gl. liele garniture i/, eisto platnenega dumu&ku. G os. 12 os. 18 os. 24 oa. ~i gl. 12 gl. 18 gl. 21 gl. 1 tueat barv. desert-uervijetov 2, i), 4 gl. „ „ belih „ „ 2, 3, 4 „ Damaska obrisala vatel po 25, iJO, 35 kr. Obrisala iz ćistega platna tueat 4, G, 7 gl. Servijeti iz čistega platna, tueat 4, G, 7 gl. 1 kos B/4 barv. kav. platna 80 kr. l'rti iz čistegu \dattia b/4 2, 2.50, il. gl. „ „ „ „ «»/4 4, 5.50, 7.50 „ „ „ „ ,, "/* «» »• 1«. ,* (ianiitme barv. iz eistega platna. G os. 12 os. 4 gl. 8 gl. 1 garnitura prtov, 2 postelj. in 1 iniz. prti a 10, 12, 15 gld. l'ri naroeilih naj se blagovoli udati, te se zuhteva 2., 1, ali najlineje vrsto robu. — Ako je odjema iu nukupovuiije veliko se povoluje zuižana eena. — Adresu prosimo nutanjko za])omniti: Milino ltuprt'cltini^lut* Air. il, iiie:.wuits ilti- Riiprcchtslvirl-hu, vis-a-vis dem Einganu Utr Sacristei. I Alije*. :). decembra: ttvrnjia: Fonda is Senožed. — La-cel iz Dunaja. p.-i Slomi Mol iz Trsta. — Aisih berg iz Dunaja. — Novak iz Siska. — C.»hn \l Voriic. - ilirsjh'.ur iz Dm-naj:, _ Deisinger iz Gradca. — Len u Dunaja. - Lorv u Trsu - Gro? „r ,f pag,j iz Pouoviča. — Human iz Kolar iz Dunaja. - Steinnitst/. iz Kranja. Žc'oznikov. - Berenz iz Dunaja. -iierman u Celja. - GUcksthal iz Du-naia. — Mora iz Trsta. — hscher iz Dunaja. . pri Zamorni: Kiatis iz Manl'ora. __ Fajdiga iz Gradca — Mertel u Pas grosse Loos zu Weihnacht cictrtnneit ;u tcr.ncn, but« ftdj (?clt;ifli^ctt, buri i'ettcilicjiinđ on itx ncu:n »on ber frcicn it-.-.er f.e .-.r.-Bttn l*'Cii'inn:2lu4fi(6tcn. gine jlnimic n. 250,000 Km. »O.OOO, (iit.OOO. 5U..ooo. 1. Zo% n;ctt irie bd anKtcn ^tdm:cn=i:ctttnm fcif er.tl^a tcnttn @ca'innc crft nai) 3obrcn balb t; Slcnotcu tnittelft nur 7 uautaStubcn StricciuiKien jur Cntic^ctbunj tirtnmcn. i 2. 7vwr tie Šužjabluti^ ber (StiuiniK buftrt b«r bat im 93«ffa:tuiB ter etelm btbeuttnbtn fflciL'tnitc eine ittbetligimj mit nur tlcinan rufttcti om l(i. u. 1T. 'Scccnibct a, c fiau« 1 gan-,cs Crigtral»2eoS gl. S, 30, riti ^alb«5 eiunr;'.:-.uen Wtjitntcn voh i;ns ivrninM :a-:Kru Jimtiiii1 'l;ldne unt1 tebe ii-cit.vf đli:etuttft gratis. Banquiers Ilaillburg. lzdatelj in za uredništvo edgovereu: Maku Aimić. Lautuiua m tibk „Narodue tiskuruc".