PLANINSKI VESTNIK Prav gotovo ne bomo nikogar podili s Snežnika, ker si ne lastimo izključne pra­ vice upravljanja z njim. Kljub temu smo trdno prepričani, da bi moral biti Snežnik zatočišče le pravim planincem, iskrenim ljubiteljem narave ter iskalcem pristnega miru in sprostitve. Prostora za razgrajanje in zabavo je v Sloveniji že tako preveč. Morebiti bo kdo tudi nam planincem očital nezgledno vedenje do narave. Ne zani­ kamo, da tega včasih ni bilo. Toda pred približno 80 leti je tedanji lastnik snež­ niških gozdov skoraj prepovedal hojo na Snežnik, ker so takratni hribolazci plašili divjad in uničevali gozdno rastje. Leta 1911 je Planinski vestnik objavil ostro opozorilo o varstvu gorskih rastlin na snež­ niškem območju. Sicer pa tudi večtisoč- glavih množic, ki se občasno valijo po vznožjih Snežnika med tako imenovanimi množičnimi vzponi, naš očak verjetno ne gleda z naklonjenostjo. še kaj bi lahko dodali, s čimer se pla­ ninci ne moremo pohvaliti. Vendar se vsega tega zavedamo in vselej skušamo posledice svojih napak in nerodnosti po­ praviti. Toda najvažnejše je to, da so naši posegi v naravo v primerjavi s po­ segi smučarske in drugih industrij prav zanemarljivo majhni ter jih narava brez večje škode prenese. Planinci ne pose­ kamo stotine hektarjev gozda v enem za­ mahu, da bi naredili prostor za slalom in smuk, in ne požgemo desetin hektarjev gozdov, da bi lahko imeli uspešne ma­ nevre, pa tudi nismo zgradili naselja s skoraj 200 stavbami v ekološko izredno občutljivem kraju, kjer ni ne pitne vode ne kanalizacije ne elektrike in ne komu­ nikacijskih zvez. Naj se vsega tega dobro zavedajo vsi, ki odločajo o prihodnosti Snežnika. (Iz Snežnika, glasila planinske skupine osnovne šole Dragotin Kette v Ilirski Bistrici) VISOKOGORSTVA ZAVZEMAJO 11 ODSTOTKOV NAŠEGA OZEMLJA ALI JE SLOVENIJA GORATA DEŽELA? Akad.dr. IVAN GAMS V deveti številki PV je Tomaž Banovec tabelarno prikazal merske podatke Voja­ škega geografskega inštituta v Beogradu o višinski pasovitosti Jugoslavije, njenih re­ publik in avtonomnih pokrajin, med njimi Višinska pasovitost visokogorstva v SRS (v %>) tudi za SRS (v bodoče: Slovenijo). Po de­ ležu površja nad 1000 metri nadmorske višine (v bodoče: n. v.) Slovenija zaostaja za jugoslovanskim povprečjem (11,29: 16,7%), prav tako po deležu površja v pasu 1500—2000 m (2,08 : 2,80 %), le delež površja nad 2000 m je malenkostno višji (0,43 :0,33 %). Kdor ve za splošno pre­ pričanje, da je Slovenija gorata dežela in da so Slovenci gorski narod, je bil ob teh nizkih deležih verjetno presenečen. Prese- Posoške Julijske Alpe Posavske visokogorske Alpe Planote v vzhodnih Julijskih Alpah Zahodne Karavanke (nad Zg. Savsko dolino) Srednje Karavanke Mežiško-Savinjske Karavanke Kamniško-Savinjske Alpe Visokogorstva skupno 0 do 400 m 3,0 — — — — 0,9 — 0,7 Vi 400 do 600 m 11,9 6,6 2,7 — 1,3 7,2 9,7 6,5 i i n s k i p 600 do 1000 m 21,9 24,0 38,2 29,9 35,7 48,4 27,6 31,4 a s 1000 do 1600 m 31,9 35,7 57,1 48,2 52,1 42,3 41,0 43,0 nad 1600 m 31,3 33,7 2,0 21,9 10,9 1,2 21,7 18,4 PLANINSKI VESTNIK nečen bo tudi nad njimi ob tabeli, ki pri­ kazuje naša visokogorstva, Julijske, Kam- niško-Savinjske Alpe in Karavanke (vse v okviru SRS). Izračunali smo jih pred leti v Katedri za fizično geografijo Oddelka za geografijo FF v Ljubljani na podlagi topografskih kart 1 :100.000. Pustimo vnemar opis omejitve teh gorstev, od katere so odvisni izračunani deleži. Omenimo le, da segajo v tabeli prikazane Kamniško-Savinjske Alpe na vzhodu le pri­ bližno do zgornje Savinje. Onstran nje so po naši omejitvi Mežiško-Savinjske Alpe. Tomaž Banovec navaja dr. Tomislava Mla- denoviča pripis k višinskim pasovom, kot jih je izračunal VGI. Po njem zavzema visokogorski svet (v srbohrvaščini visoko planinsko zemljište) površje nad 1500 m. Iz naše tabele sledi, da je površja nad 1500 m pri vseh naših gorstvih precej manj od polovice. Po deležu površja nad 1000 m oziroma nad 1600 m vidno izstopajo Po- soške Alpe in Posavske Alpe zahodno od Krme. Planote v Vzhodnih Julijskih Alpah (Mežakla, Pokljuka, Jelovica in Komna) ter Mežiško-Savinjske Alpe imajo sveta nad 1600 m le še 1—2%. Ker tudi drugod ne prevladuje tako imenovani alpski pas, ki se dviguje nad gozdno mejo, se moramo v smislu Mladenovičeve klasifikacije višin­ skih pasov nujno vprašati, ali so naše vi­ sokogorske Alpe res visokogorje. Na pod­ lagi iste klasifikacije si zastavljamo tudi vprašanje, ali je Slovenija gorata dežela. Dr. Tomislav Mladenovič je namreč nižjim pasovom pripisal naslednje oznake: pas 0—200 m n. v. — nižinski svet, pas 200 do 500 m — gričevnati svet, pas 1000—1500 m — srednje gorati svet (sredogorje). Po tej tabeli pripada goratemu in visokogorskemu svetu le 46 %, torej manj od polovice Slo­ venije. Ta vprašanja pa se zastavljajo v povsem drugi luči ob dejstvu, da je višinski pas eno in reliefna klasifikacija drugo. Saj pla­ ninec, ki hoče na Krn in ki izstopi iz vlaka, recimo, v Mostu na Soči, ne govori, da je od brega Soče prvih 140 m višinske raz­ like, do 200 m n. v., hodil po nižavju, na­ slednjih 300 m po gričevju, med nadalj­ njimi 500 m vzpona po nizkem gorovju, nato po srednjem gorovju in končno po visokem gorovju. Goro merimo od pod­ nožja, kjer je po Slovenskem polno na­ selij z imenom Podgorje, do vrha; odlo­ čilna je torej relativna in ne absolutna višina. Za goro je potrebna primerna str­ mina in po mednarodni rabi tudi klimatska pasovitost. Ob morski obali lahko dosega gričevje le 50 m n. v. Tunjiško gričevje za­ hodno od Kamnika dosega z vrhovi do 600 m n. v., griči na Pokljuki do 1000 m in več in na tibetanski planoti do 5000 m n. v. in več. Kolikšno relativno višino prisodijo tej ali oni kategoriji po svetu, je odvisno od lokalne povprečne reliefne razgibanosti. To velja tudi za pojem nižine in višine. Na bolivijski visoki planoti, v Tibetu in pone­ kod v Afriki so »nižine« v nadmorskih vi­ šinah naših alpskih vrhov. Tudi izraza ravnina in planota sta prire­ jena deželnim povprečkom. V Sloveniji smo navajeni imenovati gričevje tiste skle­ njene vzpetine, ki se dvigajo do 150 m, redkeje do 200 m in le izjemoma čez 200 m nad dnom dolin. Nedorečena je meja med hribovjem in go­ rovjem. Barbka Lipovšek-Ščetinin in Bojan Zupet sta v članku Gorsko izrazoslovje (Alpinistična šola, I. del, 1979) definirala hribovje z besedami: »v zaključeno celoto povezan sklop hribov in manjših vzpetin ter vmesnih globeli«, gorovje pa takole: »v celoto povezan sklop gora (na Koro­ škem gure)«. Najbrž je tiskarski škrat spre­ menil Gure v gure. V teh Gurah je precej gričevja. Skušajmo ugotoviti razliko med obema ka­ tegorijama po splošni rabi. Govorimo o Predalpskem hribovju, o gorovju Gorjanci, o ribniški Mali in Veliki gori in podobno. Razlika je predvsem v večji reliefni razčle­ nitvi hribovja, kot je pri gorovju. Do po­ dobnega zaključka pridemo, če pregle­ damo posamične vzpetine, ki jim pravimo gora. Pri tem moramo prezreti tiste gore, ki so svoje ime dobile od gorce-gore, to je od vinogradov. Zato mariborska Pekr­ ska gorca ni mala gora, temveč grič. Trška gora pri Novem mestu je na meji med gričem in hribom. Prezreti moramo tudi gore, ki so dobile ime po romarskih cerkvah (tipa Šmarna, Limbarska, Sveta gora). Prave gore so masivne, to je manj razčlenjene in se vidno dvigujejo nad oko­ lico (Matajur, Slavnik, Slivnica, Uršlja, Blegoš itd.). Ni naključje, da je večina gora iz apnenca, kjer je manj dolin. V višjem svetu imamo začuda malo lastnih imen z »gora«. Na to vprašanje znanost še ni dala zadovoljivega odgovora. Manj sporno je, kaj je visokogorstvo. Tudi Banovec pravilno trdi, da so to skupine, kjer vrhovi segajo čez gozdno mejo. Če hočemo računsko ugotoviti, kolikšen delež slovenske zemlje odpade na tako definirane vzpetine, trčimo na težave. Za ugotavljanje tako imenovane reliefne ener­ gije, ki pomeni višinsko razliko na dolo­ čeno vodoravno razdaljo, je več metod. Dajo različne zaključke. Tomaž Banovec bi lahko omenil, da je Geodetski zavod SRS po kvadratih v obsegu 500 X 500 m izmeril ne le nadmorske višine in ekspo- zicije površja Slovenije, ampak tudi na­ klone. Ob že omenjenih meritvah v Katedri za fizično geografijo FF smo merili relief­ no energijo tako, da smo na topografskih kartah v merilu 1 :25.000 ugotavljali raz­ liko med najvišjo in najnižjo točko v okviru kvadrata 1X1 km. Od 57 slovenskih po­ krajin so tu tabelarno prikazane samo vi­ sokogorske skupine. PLANINSKI VESTNIK Reliefna energija visokogorstev v okviru kvadratov 1 X 1 km Gorska skupina Visokogorstva skupno Posoške Julijske Alpe Posavske visokogorske Julijske Alpe Planote v vzhodnih Julijskih Alpah Zahodne Karavanke (nad Zg. Savsko dolino) Srednje Karavanke Mežiško-Savinjske Alpe Kamniško-Savinjske Alpe 0 do 100 m 2,0 1,2 1,7 8,2 0,5 — — 0,5 Re 100 do 200 m 8,2 2,4 7,5 28,6 6,3 2,9 2,0 5,5 i e f n a e 200 do 300 m 12,7 6,0 10,7 24,3 13,6 7,8 20,2 8,2 T e r g i j a 300 do 400 m 18,0 6,9 13,9 12,3 21,5 30,1 38,0 14,5 \i "k 400 do 600 m 31,3 27,1 29,8 18,9 40,8 39,8 33,7 36,7 nad 600 m 28,0 56,4 36,4 7,7 17,3 19,4 6,1 34,6 Tudi v tej tabeli so planote v jugovzhodnih Julijskih Alpah bolj podobne visokim di­ narskim kraškim planotam kot ostalim Al­ pam. Največje strmine pa so v Posočju in v gorah zahodno od Krme. Ko smo za pokrajinsko-ekološko sestavo Gorenjske analizirali relief, smo o razmaku izohips na topografski karti 1 :100.000 iz­ merili šest razredov površja po naklonu. Čeprav ta metoda ni povsem zanesljiva, je iz dobljenih tabel za gorenjske predele le videti (glej knjigo Gorenjska — 12. zboro­ vanje slovenskih geografov 1981. Ljubljana 1981, s. 20), kako je naš alpski predel strm: mnog bolj, kot bi sodili samo po nadmor­ skih višinah in kot sledi iz zaključkov že omenjenih meritev v Geodetskem zavodu Slovenije po metodi DMR. Na vprašanje, ki je zastavljeno v naslovu tega članka, žal ni mogoče dati nedvoum­ nega odgovora. Zanj bodo morebiti zani­ mive številke, ki smo jih dobili pri že ome­ njeni analizi reliefa v 57 slovenskih po­ krajinah. Po njej pokrajine, ki jih lahko označimo za hribovite in sredogorske ali so dinarske kraške planote, zavzemajo 41 % sloven­ skega ozemlja. Resnici na ljubo je treba dodati, da je vmes tudi nekaj takih, kjer se hribovje meša z gričevjem (na skraj- nostni meji sta Bizeljsko in Krško hribov­ je). Že omenjena visokogorstva pa zavze­ majo 11 % Slovenije. Zaključek iz tega je, da je gorati svet v obliki visokogorstva, sredogorstva-hribovja in visokih kraških planot v Sloveniji le v večini. Odgovor na zastavljeno vprašanje se lahko glasi približno tako: glede nadmorskih vi­ šin površja je Slovenija precej pod sve­ tovnim povprečkom. Nad 1000 m se pri nas dviga le 0,88% vsega površja, v sve­ tovnem povprečku pa 27 %>. Svetovno po­ vprečje pasu 1000—2000 m je 16,2%, pri nas le 0,85. Ker pa se naše gore začenjajo v nizkih nadmorskih višinah, po relativni višini v splošnem ne zaostajajo za vrstni­ cami po svetu.* Te trditve žal ne moremo podpreti s številkami, ker ni ustreznih me­ ritev, saj ni znanih točnih podatkov o de­ ležu, ki ga zavzema gorati svet ne za kontinente in ne za dežele. Kdor pa se je kaj več potikal po svetu, bo najbrž soglašal z mnenjem, da je relief v Sloveniji kljub nizkim nadmorskim viši­ nam nadpovprečno strm, in to tudi v nižjih legah. Prav ta strmina daje posebno draž popotovanju po naši zemlji. Le iz doline se moraš povzpeti, pa si lahko na strmem pobočju prezračiš pljuča in na razvodnem vrhu užiješ razgled če že ne po širši oko­ lici, pa vsaj po domači in sosednji dolini. * Nekatere angleške in zlasti ameriške izdaie sicer obravnavajo pod naslovom »Mountains« Te visokogorstva. (Primerjaj mednarodno revijo Mountain Research and Development.) Če vam je Planinski vestnik všeč, če hočete propagirati planinstvo, če želite kaj prispevati k čisti naravi v Sloveniji, če bi radi lipov list nesli na vsak slo­ venski holm, grič in goro, pokažite našo revijo prijateljem in znan­ cem! Svetujte jim, naj naročijo Planinski vestnik, najstarejšo slovensko revijo z več kot 90-letno tradicijo!