ZZ. ifeuilKo.
Posamezna Številka stane Din 1*50.
v Llominni, v »noto Z6. lononrlo mi.
Leto mn.
0
izhaja vsak dan popoldne, Uvse uii aelai e la arami te. Inseratl: do 30 petlt vrst a 2 L), Jo 100 mi i 2 I) SO p. večji insertti peUt vrsta 4 D. notice, poslano, Izjave, rekJaine, prekid beseda 1 D; Popust po dogovoru  - Inseratni davek nošene. Vprašanjem glede nscraiov nai se ->nlo*   /.narnks za odgovor
tfnmvniatvo „Sjtov. zaroda   la „.liridoi tiskar««"4 Tasti ava □ lica 4t S, oritllćno.  — Te>*e!»t it. 3 94.
Oreialitfj „Slet. Maral V* InaUavi utloi it S, t« aadatroil«
Tel a oa it en 34.
***   Roko9isstf      ne vrata. *M
v fui^il v#l]i o J 4—3 str. os a. 1-53, 8 In vel 2 O. V inot«ns!iu 4—S str. 2 O., 8 in **£ po 3 O.
Poštnin (»laSiill * <9 3t9>#lr|l.
»Slovenski Narod** velja:	T 1.	v ji „>s.i<n t u ni a t     ] po			
2 HC5CCC/ ......	Din	2 O -	□m	2 0 -	Din 3<>0■ —
	•	i:o -	■	l :o —	.    !8h —
		60 -	•	60 -	90-—
1 .......	*	20-	•	20 -	. 30—
Pri morebMne n povijanju se ima JaOSi naročnina doplačati. Movl   naročniki   na'   po>l ejo v prvič naročnina vedno    •PeJeT"  po nnUjizn d, M»    *»no oi<meft.i n.iro^lli Hrez no«'11 ve ttenat n       ne moremo ozirati.
Trst po jugoslovensko-italijanskem sporazumu.
Če vpraSate, kako je Trst sprejel vest o jugoslovensko-italijanskem sporazumu, je edino pravi odgovor: z z e -lo mešanimi občutki!
Je pač resnica, da se marsikje in marsikdaj krijejo narodnostne in gospodarske koristi, ali prav tako pa je tudi res, da si tupatam ostro nasprotujejo, In Trst. trgovsko - prometni Trst stoji danes pred občutkom, da pomenja sklenitev jugosIovensko-itali:an*kega sporazuma v resnici veliko nacijonalno pridobitev za Italijo, za italitanski narod, obenem pa tudi gospodarski udarec za Trst. najhujši, ki ga je mogel zadeti po odrešenju.  Nikakor  nočem tržaškemu trgovstvu vobče odrekati nacronalnega čuta. ki je prišel do jasnega izraza tudi na včerajšnjem zborovanju tržaške trgovinske in obrtne zbornice, katera je z živahnim   odobravanjem spremljala izvajanja   podpredsednika Oskarja Co-sulicha, ko je poudarjal, da »prav tako, kakor smo delili s reškimi brati na;ža-lostne^še čase,   združujemo danes svojo radost z n'ihovo, prinašajoč svoja najtoplejša voščila novemu biseru, ki se žeđima z domovino«; toda z nacionalnim navdušenjem, ki ni drago   in je morda individualno semtertia celo tudi kolikortol'-ko   nepristno,   prihaja takoj trezno računanje, in ta plat svetime govori kruto, brezobzirno resnico, ki gre trgovsko-prnmetn^mu    Trstu do kosti In mozga. Ta resnica namreč pravi, da Trst z jugoslovensko-ltaHr**«** *^ wv razumom izgnbMa največ5? d^l svojega trgovsko-prometnega z-^edja!   S tem pa svoj ž'vljenlskf pogoj!
Tmel sem priliko govoriti z nekaterim! tržaškimi trgovci, in niihova sodba je bila edina: Sušak in Reka pritegneta nase. zlasti po dograditvi kočevske proge, ne samo vsega prometa iz Slovenije in Hrvatske — vzhodni in jugovzhodni deli Jugoslavije težiio itak v Solun, jugozapadni pa v Split in druga dalmatinska pristanišča — temveč brez dvoma tudi kolikor toliko avstrijskega in dobršen del češkoslovaškega. In ker je v kratkem pričakovati tudi ureditve od-noša^ev med Jugoslavijo in Madžarsko, pojde ves madžarski promet preko Reke in morda kolikortol'ko tudi preko Soluna, samo ne preko Trsta. Celo Poljska ima preko Reke udobn*išo zvezo z Jadranom, kot pa preko Trsta. Kaj torei ostane po vsem tem še Trstu?
Ta vse. samo ne razveseljiva razmotri vania tržaškega trgovstva so prišla do izraza tudi na včeraišniem zborovanju tržaške trgovinske in obrtne zbornice. Poudarjalo se je sicer, da se je uvozni in izvozni promet v letu 1923 res zelo zadovoljivo dvignil na 41 milijonov kvintalov naoram 29 milijonom v letu 1P22 in 61 miTi;onom v letu 1913. in tako dosegel 67% predvomega prometa toda poročijo omen*a obenem, da so bi1; za ta razmah odločilni razlogi, ki ne da;e*o zadostnega jamstva, da bo stvar tudi trama, in svari naravnost pred pretiranimi upi. Seveda, saj je znano, da je v lanski jeseni promet preko Trsta znatno porastel le zato. ker so razmere v Nemčri onemogočale ali pa vsai ogrožale promet prc'-o Hamburga in drugih nemških pristale* ter je zlasti skorai ve* Češkoslovaški promet krenil preko Trsta. Promet ~-eko Trsta ie tekom leta močno valoval, kar je slabo znamen ie za trainost ce danjega n'egovega razmaha, in več kot gotovo je. da se bo sedaj, ko se rzz^ere v Nemčiji zboI'ša?o, že v prvih prihodnjih mesecih, zopet znatno skrčil. Saj *e tekoči me^ec orecej zaostaja za prej-Snilm. prihodnji pa zaostane jo brez dvoma s** boli.
VeVpom-mbna pa je pdsg vsega t~ga za tr*a*ko trgovs^o-nrometno živ-Venie rr»**Hiv*eui številka, ki io iz*:azuie v pro??e«i l^tu jngo^lovenski uvoz in :tv°z. Jrjj*^^'ovrt>«irf nm^«t ni s"hem ;? ra*T,re;; l~*a 1°2^ z"?*al r*d 4,3 mi-H'oua kvintalov, napram 2.7 milijona leta 1922. in 1.9 milijona leta 192U tako
Trst, 23. januarja.
da Je leta 1923. Jug~s!avra glede prometa s Trstom zavzela prvo mesto med vsemi državami tržaškega zal^d*a, in je prav verjetno, kar je menil podpredsednik tržaške trgovinske zbornice v svojem poročilu, da bi se ta promet mogel še znatno povečati. Pristavil je tudi, da ta porast tudi ne izostane, če bosta prisrčnost odnoSajev in dobro razumevanje medsebojnih koristi znali bolje uvel:aviti praktično koristnost izmenjave. Će! In Reka? G. Cosulich je menil, da se mora upostaviti ravnotežje tarifne politike, tako da se bodo mogle svobodno orijentirati vse različne struje prometa ob izključitvi vsake zlo-dejne monopolizacije in da mora reštvi tega vprašanja zbornica posvetiti vse svoje sile. da strogo razlikuioč spravi v sklad varstvo življenjskih koristi Trsta s potrebami, ki jih je ustvaril novi po-loža\
Gre tore* za življeniske koristi Trta, ali z drugimi besedami: za ž*v!?enj-ski bol med Trstom In Reko! Sušaka pa g. Cosulich niti omenil ni!
— Ali mislite, da bo Jugoslavija za svoj izvoz in uvoz uporablala 82 kilometrov naše (italijanske) železmee od Postojne do Trsta, ko ima na Sušaku dostop k morju po izključno svoiem ozemliu in svo"ih železnicah ter bo imela poleg tega še na razpolago par predelov reške luke z železniško postalo vred. in da bo uporabljala plovni park tržaških družb, ki ima dovolj lastnega brodovja? — mi je dejal Tržačan. ki je veščak v trgovinsko - prometnih stvareh. — Tn mislite, da jugoslovenskl Izvozniki in uvozniki še nfso izpoznali. da so jim tržaški posredniki nepotrebni? — je dostavil.
Kakor se torej obrne stvar, kaže občutno izgubo za Trst, in te izgube ne odpravi iz Rima narekovana tarifna politika, pa naj bi bila kakršnakoli, k-r ne more segati preko meja države. Tistega Dunaia. ki je vsemu tržaškemu zaledju določal Trst pospešu oče jadranske tarife, ni več, a od Beograda pa vendar nihče ne bo pričakoval, da bi vodil tarifno politiko, ki bi navajala lastni izvoz in uvoz v inozemsko pristanišče, ko se mu je po petletnih peripetiiab, ki so skoraj ogrožale sam obstanek države, posrečilo vsaj kolikortoliko ugodno rešiti vprašanje lastnega izhodišča na severni Jadran. Jugoslovenskl promet preko Trsta se ne le ne bo povečal, temveč je več kot jasno, da bo od onih 4.3 milliona kvintalov. ki so šli leta 1923. preko Trsta, v bodoče ostal Trstu le zelo. zelo majhen del. In če se upošteva še vse ono. kar je rečeno zgoraj, se kaže Trstu precej mršava bodočnost.
— Reka navzgor. Trst pa navzdol! V splošnem nacljonalnem pogledu ne bo izgube, ker bo tudi Reka naša. — mi je dejal mo^ izveščevalec; — vsekakor pa bo stroške italilansko-jugoslovenske-ga sporazuma plačal Trst.
A. EV ar.
Sonja, 24. Januarja. (Tzv.) Po končanih parlamentarnih počitnicah Je bilo znova sklicano narodno sobranje. Prva seja se Je vršila v ponedeljek dopoldne Na dnevnem redu so važni notranjepolitični problemi. Parlamentarne in politične krose osobito zanima vprašanje makedonskih emigrantov, čijih organizacijo s sedežem v Sofiji smatrajo za edfno oviro na poti k zbližanju med Jugoslavijo In Bolgarijo. Kongres, ki so aa hoteli sklicati nedavno makedonski separatisti, je notranje ministrstvo prepovedalo. Govori se, da namerava vlada energično nastopiti proti elementom, ki Izzivajo Incidente z Jugoslavijo In da nI izključeno, da bo organizacija makedonsrvujočih pr'si1j?na prenesti svoj sedež In delokrog Iz bolgarskega ozemlja. — V zemljoradničkih krogih se govori, da nameravajo predstavitelji zcmJjoradniSke parlamentarne skupine stopiti v stike z Dragijevim in njegovimi pristaši, da določijo smernice za bodoče delo. Dragijev Je voditelj opoadcUoaalae frakcije.
ki se ni pridružila ostali opozicij, ker se ne strinja niti z zemljoradnici, niti s komunisti. Tendenca zemljoradnikov gre za tem. da zbero pod svoje okrilje vse nezadovoljne elemente. DragTJev kategorično zahteva, da se zemljorandiška stranka teme-
ljite očisti vseh ki ne spadajo tja. — Komunistični cb^n^ki svetniki so v mnogih krajih izdali deklaracijo, v kateri odobravajo deklarac'io parlamentarne delovne neodvisne skupine glede ustanovitve neodvisne stranke.
Velika skupščinska debita o trboveljski stavki.
Jugcslo/venski klub z dr. Korošcem na čelu — za socializacijo rudnikov. — Zanimiva izvajanja ministra za šume in -ude.
— Beograd, 25. jan. (Izv.) Včerajšnja dopoldanska in popoldanska seja narodne skupščine jc bila izključno posvečena zadn i rudarski stavki v revirjih Trboveljske premogokopne družbe. Živahna in zanimiva debata je spravila na dan marsikatere zanimivosti o krivdi in povzročiteljih te stavke. Minister dr. Srskič je v svojem govoru konstatirah da so bili tako de'avci vs'ed prenagle* nosi! in neprem'š'Jenosti kakor tudi podjetje samo zaradi trdovratnosti edini povzročitelji te stavke. Splošno so ozna-čali parlamentarci, kakor smo že včeraj omenili, včerajšnji dan v parlamentu za »slovenski dan«. Interpelacra o kuluku sploh ni resno priš!a v razpravo.
V parlamentu in v vladnih krogih je vzbudila veliko przorr»oct        o«n -m_
erpelacffa Jugo^lovenskeza kluba ki aa koncu zahteva socjal zac. o trboveUsA.h rudnikov. Interpelacija med drugim pravi, da je bila zadnja rudarska stavka v Trbovljah ena največjih stavk v zadnjih 35 letih. Stavko je po interpelaciji izzvalo postopanje Trboveljske premogokopne družbe in pa tudi »zanikrna pasivnost vlade«, ker ni hotela proti družbi odločno postopati in ugoditi opravičenim zahtevam delavstva. Interpelacija ostro napada razne državne funkcionarje v Sloveni i. S privoljenjem državnih organov se je Trboveljska družba polastila bratovskih skladnic. Interpe-lantje ljuto napadajo bivšega velikega župana, ki je prepovedal vsako zborovanje v okolišu rudarskih revirjev za časa stavke, napadajo postopanje revirne-ga okrajnega glavarja v Kočevju dr. Ogrina, ki je po orožnikih deložiral v rudarskih hišah nastanjene rudarje in jih izgnal iz okraja. Interpelacija tudi protestira proti temu, da so se zlorabila določila zakona o zaščiti delavstva in da so se proti delavstvu privatnega podjetja uporabliali Členi zakona o zaščiti države. Protestira tudi proti temu, da je družba po svojih agentih skrivaj iskala delavcev na Hrvatskem, ni se pa poslužila edino za to merodajne borze dela.
Koncem interpelacije navajajo in-terpelantje. da oni nasproti nac'jonarza-c'jl Trbovel'ske premogokopne dražbe, kl se je Izvrgla na zelo poseben nač:n, zahtevajo socliafizac'Io vseh rudnikov te dražbe. To zahtevo utemeljujejo:
Vsa naša javnost je pričakovala, da bodo prišla vsa pod;etja naše zemlje v prid javnosti in da bo delavstvo mogli uspešno razvrati svoje delavske moči. Ed"n način uspešnega razvoja pod'etia Je, da se dalo tt radnji v fast vsem Interesentom. Ne samo dosedanji dehrčarl?, marveč tudi naš) Industriji, kmetom In prizadetim radarskim delavcem! Na ta način bi družba res služIla interesom splošnosti in bi bilo rudarjem omogočeno braniti svoje pravice.
Posl. K r e m ž a r (SLS) je v svojem utemeljevanju te interpelacije bil včeraj zelo obširen. Njegov govor Je imel značaj demagogi "e in je bil preračunan za delavske mase. Govoril je nad eno uro. Skušal je pojasniti socijalne in gospodarske razmere pri Trboveliski družbi. Očital je družM. da je ona edino izzvala rudarsko stavko. Obsojal je postopanje bivšega velikega župana Vi je rudarski deputaciji iz'avil. da bo vlada ▼ spora rudarjev z družbo ostala popolnoma nepristranska in nevtralna, ker ba*e ta stvar državo m državne oblasti nič ne briga (!?). Tega načela se bivši veliki žunan ni dr*al Po svo'lh nM-*enih organih je storil vse. da je stal državni aparat na strani družbe, ki ni im?!a nl-kake ljubezni do sv^t*»ga delavstva. — Ostro je napadal politične oblasti, ki so nastopale z orožništvom v vseh revirjih
proti stavkujočemu delavstvu, čeprav je ohranilo ves čas stavke najboljšo disciplino in mir.
Govornik je kritiziral nadalje postopanje sodnih oblasti, ki so brez povoda zapirale rudarje in jih protipostavno držale v preiskovalnih zaporih.
Zagrebški stol sedmorice je v svol razsodbi na pritožbo delavcev dal žrtvam popolno zadoščenje. Govornik je dalje odločno protestiral proti postopanju Trbovel:ske družbe v zadevi bratovskih skladnic.
Svoj govor je zaMrnCI z apelom na zbornico, da nai objektivno premotri položai slovenskih rudarjev, govoril je zato tako obširno, da 9* zborn'ca, vsa Javnost In ttidi naša v'ada zainteresira ra usodo, ki jo živi s*o In sto de'avcov Trboveljske premogokopne družbe. Sto In sto delavcev bi rado delalo, a Trboveljska družba jih izkln'čtr'e od dela.
Minister za šume in rude dr. S r s-k I Ć je v svojem odgovoru naglašal, da hoče popolnoma objektivno in stvarno poia«nitl zadevo trbovel'ske stavke. Navedel je razloge, zakai ministrstvo ni interveniralo v stavki. Gospoda iz Slovenije dobro ve, da veljaio v Sloveniji za rudarstvo popolnoma drugačni predpisi, kakor pa za bivšo Srbijo. V Slovenci je radarski zakon in kompetenca radarskih oblasti povsem drugačna. Rudarske oblasti so omejene na nadzor rudarskih knig. na tehnični nadzor in pa na dovoljevanje koncesij. Rudarske oblasti se ne smeio, in tako tudi ne ministrstvo za Šume in rude. po tem zakonu vmešavati v poslovanje In prilike podle Mn. (Ugovori In protesti pri klerikalcih.) Vi gospoda iz Sloveniie, ste za avtonorrijo! Izvolite torej imeti posebne zakone!
Mmister je cb:ekt!vno in stvarno pojasnjeval položai rudarjev pred in ob izbruhu stavke. M'nfcter prizna in ugotavlja, da so zakrTv?'i stavko ne simo radar:l, marveč tudi Trbove»"ska premo-gokoona dražba. Moram Izlavlt«, da so rudarji, v kolikor niso b?II harangvtranl po agitatorjih, s pre'lran'm? zahtevam* In rteprem??MenTm postopanjem Izzval izbruh stavke, morem pa tuđ' reč?, dn Trbovefiska premogokonna družb* nI pos*opa?a tako, kot b? b"o treba. Trboveljska dražba fe b*!a trdovratna In nepopustljiva! Odpustila ie Iz slu?be nedolžne delavce, ki so ostali brez kru^a. Moram priznati, in od tega tudi ne popustim, da Je gospoda pri Trbov^l'sV-družbl mnogo kriva, da Je prišlo do spora.
Glede bratovskih skladnic je minister pripomnil, da so navedbe interp?la-cije točne. Vlada je seda* o^sVu*'1a vse. da se od Trbovelske družbe za cVhdni-co od delavcev izterjani znesek spst vrnejo prizadetim.
Koncem svojega govora se je mfni-ster dotaknil tudi zahteve Jugosloven-skega kluba o socijaITzacT?l trbovel'kih rudnikov. Minister je dolžan k zahtevi Interpelacije o socializaciji rudnikov in privatnih pod-etij (Dr. Korošec: »Seda'* prihaja angleška šola!«) dodati nekai pripomb. Vlada je proti socrallzaci'i. ker smatra, da za bodočnosti in za razvoj industrije ni samo potrebna delavska sila, marveč kapital, privatna in*c:;ativa in strokovna sposobnost, ki u«pešno vodi podjetje. C* manika teh faktorev. tedaj ni mogoč nanredek v industrVI. Mi hočemo napredek industrije. Naša država pa je mlada s Še nerazvito industrijo, in je torej potreba, da združimo vse faktorje za ta razvoj. Soc';al;zac»'a podjetij bi zamorila napredek Industrija
MmMer ie v kratr'ifi b?*edah ironi-zlral dr Koroščcvo sta!:šče. ki se ?e sedaj začel zavzemati za socijalizacijo. Tu
stališče jc V.urijozno in smešno in še bolj kurijoznn in smešno jc, da sta sc začela za socrnrznciio rudnikov zavzemati tudi dr. S p a h o in dr. H r a s n i c a. ki sta bila proti odpravi srednjeveških fevdalnih razmer v Bosni in Herceg ivini ter sta to odpravo označevala za »plačka-n?e«. Sedaj hočeta ta gospoda socijalizacijo.
Minister pravde dr. Peric je konstatira! popolno objektivno postopanje sodnih organov. Minister notraniih zadev Vujičič je hranil politične oblasti in oro?ništvo. Minister za socialno politiko dr. Pcleš je kratko iz:avil. da nje-jjovi orjrani ne nosijo nkake odgovornosti, ker rudarske zadeve ne spadaio pod njegovo kompetenco. za rudarie pa bo sknSal doseči sporazum z ministrom za Šume in rude.
Na popoldanski seji sta o rudarski stavki govorica še člana Jugoslovenske-ga kluba posl. Kugovnik in posl. G o s t i n č a r.
Posl. Agatonović (dem.) le kratko konstatirah da je debata o trboveljski rudarski stavki in o položaju rudarjev prava slika razmer v Sloveniji In da osvetljuje razmere ne samo v tej po-kraini, marveč v celi državi. Kritiziral je malomarnost odgovornih faktorjev in je končno zahteval, da vlada podpre stremljenje rudarjev za izboljšanje njih položaja.
Posl. Kapetanović (musi.) je govoril o položaju rudarjev v Bosni In Hercegovini, na kar je bila razprava zaključena.
Minister dr. SrsklČ Je v svojem zaklučnem govoru izjavil, da bo vlada vse storila, da se spor med družbo in rudarji poravna in da se uredi vprašanje rudarskih mezd. Tz debate izTvija dokaz, da je bilo postopanje državnih organov pravilno. Ponovno je zopet konstatiral, da so bili vzroki stavki na eni strani prenagljenost in nepremišl'enost rudarjev in na drugi trdovratno stališče družbe, ki je izzvala stavko. To ponov-nokrat konstatira ter iz7avlja. da bo vlada vse storila, kar je v njeni moči. da ugodi Trbovel'ska družba radariem in da se iim zviša mezda za 4 dinarje dnevno.
Posl Fran Krcmhr (SLS) je Izjavil, da <?e strir»;a z iz'avo mirMra dr. Srskića le v b?ct>'u da noče strmorr'a-vftj vlade in predlaga tozadevno resolucijo.
Debata ie b'ia nato zaklhičena In je za danes d^o^I Ine določena plenarna se;a z obš;rmm dnevnim redom.
POZDRAV   fTAMMvrviM   OBLASTI, — SPREJEM V TPSTU.
— pos*ojna, 21. jnn. Ozv.) Ob 1T25 »e prispel Iz Trsta v'ak. s k«term se 'e pripekat jreneral Bodrcro prefekt Cr!sv>o-Mon-ada. H'£os!oven*l:i pcnrn'nf kcnr'if R^šić. povc!:r k Karsh'n e^iev polkovnik R^ssettl, s'otnik Cttadini. pride!jea zene-rfllu Bodrcru. de!es:at;e p?te zeleznfVe lejrl'e t nalogo da <premrn:n co^te do Pe-netk. Insosiovcnski pos'anik v R'mu Antoni je vfć se je prprlial v Trst ob in.30 skupno r. genera^m Rrdrer^, Z"«f"pn;kl ohlnsrl so tu pričakovali nn kolodvoru Pred no se > scs*avil v'ak za Pos*o;no si je poslan k Antonrev'ć v nvrorr«rhrlu v naglici og'edal mesto in pristanišče. Ob 10. te :e Priklrp'1 k vlaku ra Pos-n no p^srhen voz. ki je odpe,;ni pps'an^-s crnrra1! Bo-drera ;n druge z zastopnik* tiska
Posta'« v Postotni je b"!a okrašena m državnimi Jugoslavenskim! in ltn'?#*»nsk"ml zastavam!, sred katerfh sta bli sU*<i iuso-Stoveaskega kra'^a A'eVnndra In TtnTon-skesi* kra';a Vflctorta E-nmue'?« Navrrča je bi'a tudi narodna ml ca, zastopniki civilnih In vo;n.štfh ob'nsti. rrrnfo rhr'n-•tva. Izmed drmanih vel'-'rv t h! pr'so-ten pos'anec Lavrcnčlč. bivši župan K^in ki drugi.
Ob 14.20 je pTi5el r R-*keVa T*-*rben vlak z nr'nstroma Paš ćem fn Nin.T?ćem ter n'un'm spremstvom t n«?c'nr'-i Hr^tf-čem in Petrovičem po'fc':sk*m ?'f*m v Beogradu Lnzarevičcm ter Italrlansknn df-piomatičnTni oprav tehem Sum^^n'fTnt.S PaSfeem potujeta n:e*ov« soproga In hčerka la s Nia^jCem wpmga.   Sprejem te btl
•SLOV TN? Kl   NAROD«    dne 26 fana-rja 1**4
*tev. 2 L
zelo slavnosten. Pozdravili so doslece zastopniki oblasti iz Trsta hi Postojne. Soproga postojnskega podprefekta Stranierija ie izročila potujočim damam krasne šopke cvetlic.
ŽeleznrSko ravnateljstvo le sestavilo v Postojni poseben vlak z dvema salonoma, s spalnim salonom, s alonotn ta restavracijo z dvema za prtljago In dvema lokomotivama. Ta vlak ie odšel od 15JO in prispel v Trst ob 1730. Na kolodvoru v Trsta m oko« je bilo polno občinstva. Ooste So pozdravili zastopniki oblasti Srbske gospe bivajoče v Trstu so Izročile potujočim mnogo lepega cvetja. Gostje so se mudili nekaj čaa aa jugoslovenskem konzulata, potem so se ob 19.05 odpeljali proti Rima.
— Beograd. 25. jan. (Izv.) I« Trsta 24. tm. javljajo: Ker sta ministrski predsednik g. Palic In zunanl minister g. dr. N:nčIČPo jugoslovenskem ozemlju do obmejne postaje Rakek potovala strogo inkognito, nI bilo na nobeni postaji oficijelnih sprejemov In pozdravov od strani oblasti In korpora-ctj. Sele ▼ Postojni, ko ie delegacija pre-otopla melo, le potovanje dob to oflc'Ielen ičaj. Z državnimi zastavami nase In Ita-
lijanske kralju 11— okrasen* kolodvor is nosil tudi sliki Mi. Vel. kralja Aleksandra L in Nj. Vel. kralja Emanuela. Delegacija j« izkazal vojaške Časti oddelek fašistov, Id je g. PaSica *mrno pozdravljal Na* ministri so obšli faaistovski oddelek. General Bod r ero, prefekt Crtspi-Moecada m komandant fašistovske milice te ministre ao-zdravfll. Ob 15. popoldne It delegacija krenila s posebnim vlakom Italijanske vlade proti Trsta, kamor ie prispela oe I7J popoldne.
Sprejem v Trate |e M strskega prednika t. Paiiee It mestni župan g. Pltaeeo v soklk civilnlk la volaškh kov. Oddelek karabtaerjev rodne milice ki ga ie g. Pasle, knme akfav ml ran, obšel, sta izkazala taMttroaaa vojaške časti.
Delegacija |e nato odšla ▼ eiesea, kler le b la povsod od itevflne množice t navdušenjem sprejeta. Splošen vtis It med tržaškim prebivalstvom, da vlada veselje rad| soorarmna glede Reke.
Ob t «.15 Je delegacija nadaljevala pot proti Rimu
Radićeva akcija za strni inlavljenje Pašićeve vlade.
Odho*1 dr. Koro*ca in dr. Snahe v Zag eb. — V*~n? konferenca z vodstvom HRSS. — Radićeva brzojavka Mac do nai du.
«— Beograd. 25. januarja. (Izv. ob 10.> V notranji politiki se bližamo vafnlm od'ičn'm dogodkom. V parlamentarnih kro«rih s? Je danes dopoldne po bliskovito raznesla sen-gacllonalna vest. da odootuieta n«>coi z za-grebšVlm brzovlakom ob 19.20 v Zagreb voditelj SLS. dr. Korošec In predsednik J. M. O. dr. Snaho na važno konferenco z vodstvom HRSS. PooHnoma resno zatrjujejo, da Je vodstvo HRSS. odločeno od posla ti večje Število Radičevlh poslancev v beogradski parlament. Današnja »Politfkn« Javlja, da Je včeraj popoldne prejel e. dr !Coro*ec brzojavno obvestilo od vodstva HRSS. Iz Zagreba, da Ima skupno z dr. Snahom takoj priti v Zagreb k seji, ki Jc sklicana za jutri ob 10. dopoldne.
Kakor Je bilo fzlavlieno Vašemu dopisniku, bodeta dr. Korošec in dr. Snaho na gor| omenjeni seji HPSS skušala Padičcvcc pregovoriti in Jim dokazati n-nestnost priroda Radlčevih poslancev v Beograd. Raz-llrjena ie tudi vest da Je Pad'ć «am Že dal gadevna navodila za odhod HRSS v Beograd.
— Za*reo. 25. Januarja. (Tzv.) Včeraj Je bfla seja HRSS. na kateri je prvi podpredsednik dr. Maček obvestil strankino vodstvo o svojem sestanku s Stjepanom Radi-
ćem na Dunaju. Radič mu Je naročil In ori-| poročil, da se mora srrank'na politika vod'tt v pravcu strmoglavilenja Pa*feeve radikalne vlade. Rnđ'č je priporočil odhod njegovih poslancev v Beograd.
— Beograd, 25. Januarja. (Izv. Ob 10.) Današnje »Vreme« obfavlja. da nocoj ob 19.20 odootujeta v Zagreb dr. KoroSec fn dr. Snaho. Oba bodeta na*vetova1a prihod Radića oziroma njegovih poslancev v Beograd, ker je sedaj zcio ugoden političen moment za s trmoglavi J en je sedanje vlade in da se v interesu Hrvatske Ima ovreči sporazum glede R'ke.
— Dima'. 25. Januarja. (Tzv.) Vrđjs hrvatskih kmetov Stjepan Radič Je s*r Ram-say Macdonaldu povodom njegovega Imenovanja za m!n. predsednika brzojavno čestital. V brzojavnem pozdrava izraža Radić prepričanje, da bo Velika Brltanfja pripravljene mahmacije tajne diplomacije privesti podjarmljene narode k revoluciji, osvebojene narode pa k cboroženju. preprečila. Jaz obračam — ^eli brzojavka dalie — no zor« nost britanske vlade na zaroto srbskih milita rf s to v. ki so Izročil! Hrvatsko Rek', Slovenijo pa Trstu za sebe pa aahtevajo Solun in da Izkoristijo eventualni konflikt v Srednji Evropi.
Llubllansht občinski snet.
NAREDBA O OBLASTNI RAZDELITVI SE SPREMENI.
— Beograd, 24. jan. (Izv.) Danes popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri se je v prvi vrsti razpravljalo o notranjepolitičnem položaju. Minister notranjih del Vujičić je predložil referat načelnikov dr. Katica in dr. Sve tka o konferenci, ki sta jih imela v Zagrebu In v Ljubi ;a ni glede razdelitve Hrvatske In Slovenije v oblasti. Na temelju teh referatov je minister Vujičić ugotovil, da so se v vprašanju oblastvene razdelitve pojavile velike tež koče tako, da je treba uredbo o razdelitvi države na oblasti Iz administrativnih in tehničnih ozlrov spremeniti In popraviti. Predvsem je treba urediti vprašanje glede K a s t v a, ki je, kakor je znano, prideljen Ijubljan-ki oblasti. Tudi vprašanje prldelltve nekaterih Sta*ersklh o Vale v fj^Vjanskl oblasti povzročajo težkoče. Z ozirom na to je ministrstvo notranjih d?! sestavilo načrt o spremembi te uredbe. Nekateri ministri so se izrekli proti tej reformi. Če5 da bi lahko vzbudila mnenj*, kakor da se vlada bon opozicife in da je zara-ditega pripravljena na popuščanje. Minister Vujičić je zagovarjal svoje stal'Sče. Končno se je sklenilo, da se z reSitviio tega vprašan a počaka, dokler se ne vrne ministrski predsednik Pašić iz Rima. Minister ie trdi np^laša! da so se noia-vile glede oblastnih volitev tako velike težkoče. da je te volitve nemogoče izve-stl meseca marca. Volitve se izvedo 5ele v poznem poletju.
VOUTVE V FP4NCIJL
— Pariz, 24. jan. Ozv ) Na dannŠnH seji ministrskega sveta pod predsedstvom Barthoira svečan banket. Ni Še parlament določene na 4. ma* t 1.
DR. BENES V PA RIZU.
— Pariz, 24. jan. (Tzv.) Dr. Dcneš je danes dopoldne iz Londona semkai prispel. Po izdavi ministrovi je železniški promet med Londonom in obalo popolnoma normalen in ni imel pri odhodu r.ikakih težkoč.
— Pariz, 25. Jan. (Tzv.) Dr. Benel Je po njegovi iziavi imel daljšo konferenco z novim angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom. Na čast češkoslovaškemu zunanjemu ministru je priredila »Union francaise« pod predsedstvom Barthourja svečan banket. Ni še man točen rok, kdaj sc ima podpisati češkoslovaško-francoska pogodba.
DEKRET O PA7PTJSTU ITALIJANSKEGA PARLAMENTA PODPISAN.
— Rim. 24 Januarja. (Izv.) Danes ob 10. nri Je sel Mtrssnlinl v Krhrmal ter predložil kralju v podpis dekrete, sprejete v ministrskem svetu, med katerimi Je tudi dekret o razpustu parlamenta. Kralj Je podpisal dekrete ob 10.30. Volitve v parlament bodo dne 6. aprila, nova zbornica se sestane na dan 24. maja, na obletnice vstopa Italije v svetovno volno .Najkasneje pojui-rlSaltat se objavi razpust alnthtae*
Pnfifffilt* VPRfl
b Vlada in krona. Neki beograd* ski listi so te dni prinesli vest. da je sporazum z Italijo bil zaključen a ne« posrednim sodelovanjem kralja in da je zasluga, ki jo radikalne stranka pri« pisuje svojemu š-fu g. Palico, v resnici podtaknjena. To trditev ca vrača da« našota »Samouprava* ter se pri tej priliki spuftča v načelno pojasnile) od« nosov med krono) in vlado. V nafti kraljevini velja staro načelo, da kralj kraljuje aH ne upravlja. S tem princi« pom se uvaja drugo načelo, ki je aa parlamentarno in ustavno državo sila važno, namreč n " To odgovornosti. Vendar ima tudi vladar fotove pravice In dolžnosti, ki postajo ▼ politično življenje. To pa tamo * mejah, ki jih izrecno določa ostava. Za normalen rasr" države Je potrebno, da ee oba zakonodavna Činitelja v državi, krona In vlada, zavedata pravic hi dolžnosti ki Jih precizira ustava m da si varujeta svoje komnetence. Trvj Činitelj, vladar le po ustavi ca svoje delo neodgovoren, drugi, vfadt kot delegat naroda pa Je odgovorna aa vse delo. Tekih načelnih odnosajev se je držal pok. kralj Peter, ki Je s tem Srbijo ob- arovaf krit In notranjih razprtij ter se preko težkih č-*ov In dogodkov ob stil s slavo in brez« smrtnostjo. Isto stališče zastopa tudi
VAŽNE SP3FMEMBE V AN C LESKI DIPLOMACIJI.
— London, 24. januarja, (Ijtv.) E ning Standard« javlja, da namerava Macdontld imenovati za poslanike v Berlinu glavnega urednika tednika »Na* cion« Meshinghama, ki je svoje« časno p.estopil od liberalcev v delavsko stranko.
— London, 25. januarja. (Izv-) Sen* zaci jo tvori ves/ len bonskih listov, da bo imenovan glavni urednik »Nation* Meshingham za poslanika v Berlinu. \ Meshingham je odkrit ?n odtočen ger* menofil in ve//'. prfjatefj Nc tčije. Se za časa svetovne vojne te naglasa!, da je treba rudi o sovražniku objektivno pisati, po sk'enjenem premirju je vo^fl veliko akcijo v pomoč g! adu j očim in pomanjkanje trpečim v ?Tc tč*jI. Ne* k nt eri Vsti pa oznr^uje^ kot ve?:kegB neprijatelja Francije. Po \ O* Gn< d v bo imenovan za -astopniica Anglije v Moskvi. O* Grady odio*- mandat in na n* *ovo mesto to 'isnc^diral minister H e n r. e r s o n. k? Ie nima mandata v pos'anskl zbornici.
— Budimpešta. 25. januarja. (Tzv.) / -lov?1*! poslanik H o h! e r je podal demisijo.
— London. ~5. ****varje. (Reutcr.) O9 Gradv je od air warr v/a fsc*** nalda nomtjeno mesto ooslanikm v Rum siji sprejel.
24. jaa.
Po dolgem odmora se ie danes v tem tem občinski Uobli. svet prvikrat sestal k redal javni sem. za katero it vladalo med občinstvom precejtajt gaalaaaaje radi raskola v vtefai radi spora občine s pokrajinsko uprave v zadevi poklicnega gasilstva la prejemkov mestnik aastavUnncev. kakor tam slede LjenJeevt smrti.
Komunisti so povodom smrti diktatorja Ljenma prisF v dvorane i potnogtevtt-ao, 10. la v žalni obleki.
Otvoritev javne seje se it zelo zakasnila. Med zastopniki posamnlh klubov, županom la vUdmmi zastopnikom se t Hi daljii razgovori
Pred sejo je župan dr Ljudevit P t r I Ć Izročil nov'nta meščanoma 65 letnemu mizarju Jakobu Golar-je In 6S letnemu mize rja Matevžu Jefk-n, pismo o meščanstva v znak priznanja 49 letnega službovanja pri tvrdkf Mathlan.
SEJNO POROČILO, župan dr. L. Peric ie ob 18.45 otvori! sek>. Pred prehodom na dnevn«' red so Me podane iza ve k smrti Ljeninovi in k sporazumu s Italijo.
V spomin Ljcninu.
Obč. svet. Ivan Če lesnik (soc dem.) se Je priglasil k besedi in je preči t al Izjavo socialističnega kluba k smrti voditelja ruske revolucije. Izjava Izreka svoje sožaOt svetovnemu proletarijatu nad vet« ko Izgube tega duševnega orjaka.
Med čitanjem te Izjave so se s sedežev dvignili vsi član« SLS. socijalisti In komunisti.
ObČ. svet dr. MIlan Leme ž (kom.) Je prečit al izjavo, sestavljeno v duhu komunistične tnternacijonale. Izjava pravi:
»Mrtev le Lenin, za Marzom največji duh revolucionarnega socializma. Profeta-riat je izgubil velikega učitelja le voditelja. Obnemeli vsied težkega udarca stojimo ob njegovem katafafku. Odšel le Vladimir Ulic Uljaaov. Njega aj več na barikadi revolucionarne Rušile. Milijonska, povsod! pričujoča revolucionarna armada Je Izgubila svojega velikega poveljnika in s odruga. Lenin Je mrtev. Stava Len'nu! Lenin aaj živi?«
Značilno je bilo. da so Člani SLS kompaktno obsedeli na svojih sedežih pri izjav? dr. Lemeža. Komunisti so k Izjavi soglasno vzkliknili: »Slava Lfentnu!« ter so nato korporativno z a pustni dvorano.
župan dr. P e r 11 Je pripomnil: »ftlab Neodvisne delavske stranke ml Je sporočil, da se v zna* žalosti da na Saje seje ae nde-lezLc
Protest T>roti sporazumu z Italijo.
Obč. svet dr. Valentin Rožič (SLS) Je se tem prečita! v imenu vseh klubov protestno Izjavo rad? sporazuma z Ita'Ijo v rešitvi reškega vprašanja. Izjava se glasi:
•Občinski svet ljubljanski smatra pogodbo med Jugoslavijo In Italijo v reškem vprašan tu m razmejitvi ob zahodni meji države kot nadaljevanje mirovnih pos >db. ki Jih diktira narodom na podlagi moči in nasilja svetovni kapitalizem.
Občinski svet ljubljanski stoji na stališču samoodločbe narodov In mednarodnega sporazuma. Mirovna pogodba in nje deti pa so poteptali to načelo z vso brezobzirnostjo. Kršitev te najelementarnejše pravice narodov kna namen služiti edTio le huperiaJistfcao-kapitaJrstičn'm Interese m svetovnega kapitala, ki tvorijo nepos^j hn porod sporom In pripravam za nove vojne.
Iz tega razloga hi spremam okoliščin obsoja klub najodločneje vse hnperi i.ivlč-et pogodbe, ki kradejo narodom prsvfco samoodločbe in narode zasužnjujejo ter lahkomiiljeno pripravljajo mednarodne spore in nove vojn«.
Obč'nski svet ftrtilnnskl Je mnenja, ea more viada v Imena drž* ve skleniti same Ink sporahnm s Italije, ki ko penil i-.ma zajamči vse Interese natega narod*. (Klici: »Bravo! Dobro! Tako je!)
Protest Je bit soglasno sprejet.
Župan dr. P e r i Ć ie med na*?n*i?!m omenil, da Je bil ta velikega žup&ia v Lhtb^anl Imenovan g dr. T. Sporn. Spo» mlnial te Je v krttkrh besedah smrt? Častnega meščana ©e?n*n T-c * r 11 n • 1 a, kj si le prkJobn nevenTfrvih zaslug ga slovenski narod kot pripovedovalce. p^~, i!k. krtlk m est«n. (Klici: »Slava mu!«) Župan te končno navedel, da je ministrstvo no-traniTh radev zavrnilo erftofbe ^bč r^et. dr. R a v 11 h a rj a fn Jot, Turka proti izvoHrvl neravnega odbora Mestne hra-ennict ljubljanske la da so v tej stvari pravni lek! »zčrpeni. — V občinsko sveto le bilo sprefrtfh več oseb, nekatere proste to btte zavrnjene.
Personalne zadeve« V mestno stanovanjsko oblast I. stopnje Je bilo delegiranih po deset prisednlkov It vrst hišnik posestnikov in najemnikov, med drugimi P. Stare, Ivan P r e 1 I h, Josip Pire, Uran, Orekek, dr. Lovro Peiar. Oaie, Olavaa. tanlk društva eajemnlkev Slmoačič Iti. Havnololiko prisednlkov je Kilo delegiranih v razsodi« Us. Za aredsednSta ttaaovasjsks oblasti I ttoesia is M Izvoljen podžu^in dr. Ivsa cVmtovalk. — Ker se Imajo odpraviti m-incijtks skleditca ta Hubljanskem polj«, |t kHa določene eoseone komlsIM S cSa-aov, ki ima oceniti ta skladVa, — Predlog Mestne kranftnlce ljubljanske slede spremembe nekaterih pravO Kreditnega društva se vrne pravnemu odseku v aa-daljno prouče vanje, — Prevzame se Prta Sira kova ustanova po 100 K v občinsko opravo.
Presaja Sit venskega lovskega ero* štva ga zntfanje pasje takse za lovske pas Se Is aairolav ker |t lev
Občinski svet je vzel na znanje poro-ČHo posredovalnega urada za 1. 1923. Urad Jt pri 141 civfinih zadevah v 86 usodno posredoval (S6%) m v 325 kazenskih zadevah v 269 (82%). Uradu se je izrekla zahvala.
Cestna električna železnica, Prečitano je bilo poročilo kontrolne komisije gLde razmer pri cestni železnici. Tekom debate se je navajalo, da je družba cestne električne železnice oSkodovala mestno občino na ta način, da ie fingirala bilanco o dobičku ter tako mestni občini v smislu pogodbe odvzela udeležbo na čistem dobičku. Večina jt skušala zvaliti to krivdo na piejšnjo občinsko upravo. Podžu-pan dr. Stanovnik je ostro napadal »kao'talistli-nožidovsko družbo!«
Obtožba črno-rdeče večine proti komunistom. Debata o avtonomiji.
Poročevalec personalnopravncga odseka obč. svet Pr. Pire (SLS) je poročal, da je župan ex offo vložfl pritožbo proti razsodbi pokrajinske uprave v zadevi pritožb J. Turka ki Pr. Stareta proti raznim sklepom občinskega sveta. Pritožba je vložena na ministrstvo notranjih zadev. Pritožba temelji na iormeinih in materiielnih razlogih ničnosti. Formelno je hit zamr^n rok za pritožbo. Z obžalovanjem se ugotavlja, da je vlada krSila avtonomijo občinskega sveta lhib^onskeza (Klici v centru: Tako je! Res je!)
Odsek predlaga, da se odobri načelni priziv županov, da se vloži priziv tudi na državno upravno sodišče in da se predloži pokrajinski upravi opozontev glsede posledic kf izvirajo hc teza, spora o avtonomiji.
Podžupan dr Ivan Stanovnik (SLS) je v daljšem govoru branH stališče obč?nsk?ga sveta glede avtonomnih pravic občine. Rcš:tev pokrajinske uprave, ki po-menia krSitev avtonomije', ga je tembolj presenetila, ker je prišla popolnoma nepričakovano. Povod za ekla*antno kršitev Qub'|anske mestne avtonomije (Vihar!), povod za ta odlok ie dala skupina Neodvisne delavske stranke, ki ie danes tukaj nU da bi si Sala sedaj to obtožbo.
V tistem trenutku, ko |e NDS zapustila nai skupen komunalni program, v tistem časa. ko fe ta skup na zataj'la interese ljubljanskega preletarijarta. širok!h plasti ljudstva, ko le izstopila Iz Zveze delovnega ljudstva ter na ta načm oslabila dvetre-tinjsko večino, takrat Je vlada začut la moč. Dasi okrnjena za NDS, je večina še vedno dovolj močna, da odgovarja na kršitev avtonomije in bo znala braniti fn varovati avtonomne pravice občine. Poznam g. Sporna kot vestnega In objektivnega uradnika In se je ž njim dalo pri Mestni hranilnici, ko je b'I tam gerent, prav lahko Izhajati (KHci: »čujmo! čujmo!«) Od objektivnega uradnika, za katerega ga ie smatral, n* mogei kaj takega pričakovati. Ne morem si drugega misliti, da je pri veliki zaposlenosti ta akt podpisal, tako kot druge, ne da bi ga točno proučit. Govornik je Izjavil končno, da naj veliki župan pokliče na odgovornost onega uradnika, ki mu je pred'ožfl akt v podpis. Koncem svojega govora je apeliral na vse klube, da složno protestirajo proti kršitvi občinske avtonomije
Obč. svet. Pran Bonač .napred.) je Z ozirom na pritožbo o poklicnem gasFIstvu Iziavfl. da je za mesto poklicno gasilstvo nu,ma potreba, naglašajoč obenem, da je pa ravnotako potrebno prostovoljno gasilstvo In da je treba najti pota za vzajemno sodelovanje obeh skupin gasilstva. Diference niso noTrcmosHirve za sporazum.
Obč. svet. Ivan Tavčar (nar. soc.) se je pridni*:! mnenju referenta, da Je bila z razsodbo pokrajinske uprave kršena a v* tonom i ia. (Kl?ci v sredini: »Dobro! Dobro!) Dolžnost vsakega občinskega sveta je, da pri vsaki priliki brair! avtonomne pravice ljubljanskega sveta, naj dotični zastopnik pripada večini aH opoziciji. Govoril je koncem svojega govoru protestiral proti temu, da poklicno gasilstvo kot politični eksponent sedanje večine ovirs razvoj prostovoljnega gasilstva, ki mora biti matica požarne straže v Ljubljani (Ogorčenje ©ri večini)
Obč. svet. dr. Tomlnlek (dem.) je krt tko konstatira], da so govorniki več'ne po nepotrebnem razpredli debato o občinski avtonomni Ni res. da bi morala vlada po mnenju večine vse potrditi, kar sklene občinski svet, in da je nedopustna vsaka pritožba Protestira proti tsmu. da se hoče uničiti prostovoljno gasilno društvo.
Obč. svet. L I k o z a r (dem.) Je v dra-stfcnlt oHmerth reasiral na Izvajanja podžupana dr. Stanovnika o kršitvi občinske tvtonom!?e Nsvsjsl je vzglede kako so kler'ksld vlsgall pri deželnem odboru pred vojno pritožbe proti vsakemu povišanju doki n d tudi e> so se hotele povišati za 1 alf 2 vinarja, da bi se IzboljSale plače uslužbencem Navajal je tudi postopanje klerikalcev proti naprednemu učlteljstvu, kateremu so odtedH gotove dok I ade. (pri klerikalcih vfliar.)
RAZNE TEKOČE ZADEVE, Za leto 1924. te s višajo trine ertstoK bine sledeče: Za konje na iS. za Irebeta as ta zs voh? m krsvt ns ao, sa teleta«
prtftCt it drobnico na 10 Din. Predlog Udruženja mvmttdov zrn znižanje občinske davščine na kinematografe je b0 odklonjen. Obč. svet. Kavčič (dem.) je protestiral proti temo, da morajo krčmaru plačevati aa prekoračenje policijske ure poleg globe le takso, vendar pa je večata njegov Protest odklonila.
Vdovi Josipa Stritarja Je bHa priznana mttecnn pokojnina lOtt Din,
MarlianlSču se odpiše dolžna vodtrmt fcaoiža
uradu proda mestna občina stavbno parcelo na vogalu Aleksandrove in Tomano-ve ceste m- po 325 Din, pod gotovimi pogoji po 225 Din, če se zgradi munumental-na stavba. Prodati se imajo še ostali travniki »Jezuitarce« pri i'od peči In za izkupiček kupiti travnik Cernetovih dedičev v Mestnem logu za 225.000 Din in del zemljišča v Unhardovi ulici.
STAVBNE ZADEVE. Novi kred ti. Odobren je novi kredit 100.000 Din za nekatere stavbne spremembe pri zgradbi I. stanovanjske hiSe za Dež gradom. — Za regulacijo Ceste v Rožno dr I ino do m» je viske občine je dovolien kredit \S2 190 Din. — Ljubljanskemu dvoru e bil dovoljea odpis kanalske pristnibine toliko čn«a. da se krijejo stroški 40.860 dinarjev, ki jih Izda za napravo kanala v Pražakcvl ulici. Nadaljevati se imajo pogajanja z ru2no železnico glede razSirjenja prehoda na Erjavčevi cesti v Rožno dolino, za kar znašajo stroški 21.500 Din. — Ob::n^i svet je priznal upravičenost pritožbe Zadruge kleparjev proM oddaji mes'nfh del brer. vsakega razpisa ter je sklenil, da se imajo vsa 5000 Din presegajoča dea razpsatl. — VeČina je vzela na zname poročilo stavbenega urada o mestnem kopališču na Ljubljanici, katerega bazen povzroča mnogo stroškov. — Izdano ?e bl!o stavbno dovoljenje za prizidek v Mestnem doma.
VPRAŠANJE 2ENSKE REFORMNE GIMNAZIJE-
Na predlog poročevalca obč. svet. S. Jegliča (SLS) je občinski svet sklenil tiki-njenje 6 in 7. razreda ženske re n-retor-mne gimnazije na ilceju. ostane za letos le 8. razred. Obč. svet. dr. Rožič je skušal pojasniti, kako je prišlo do lega predloga, ki ni nikak »poiitjcum«.
SOCUALNO-POLITIČNE ZADEVE.
Občlnsk' svet je dovoli9. Kom rugoslo-venskih sester za prireditev božićnice 22.000 dinarjev, enak znesek v slične namene VincecijevI družbi z drugimi humanitarnimi zavodi pod pogojem, da »se imajo obdarovati od mladinskega oddelka soei-Jalnooolklčnejra urada predlagan! siromašni otroci. Dnevnim zavetiščem v S:ški, Flonanski ulici in na Kodeljevem je hf!o votiranih v iste namene po 6000 Din. Ma-rijanišču bo prispevala občina na vzgojnih stroških za 6 gojencev, ki so prlsto:ni v Ljubljano. Vzame se na znanje, da se dovoli subvencija v znesku 25.000 Din plačljivih v petih obrokih na leto za socijalno higijensko zaščito dece In za ustanovitev Dečjegad orna. Občinski svet je vzel da'je na znanje, da se ima vršiti stanovanjska anketa, na katero so povabljen'* zastopniki h:šnh posestnikov m najemnikov glede podaljšanja stanovanjskega zagona, po 1 Januarju 1925.
Sklenjeno je, da se preurede mestni tovornj avtomobil! na pogon z ogljem.
Hidro-clcktrična centrala na Savi.
Poročevalec Fran O r e h e k (SLS) jt v imenu upravnega odbora Mestne elektrarne pedai poročilo o akcij? za napravo hidroelektrane centrale na Sav? pri Medvodah. Zastopnik Vevškfh papirnic je izjavil, da kna mestna občina še vedno pred-pravlco za nakup vodnih sil pri Medvodah. Občinskemu svetu so predložena srrr>-kovna mnema in izdelani načrti. Nakup vodne sile je nujen, ker se je bati. da jo ne bi prevzel kak špekulant. Predlaga, da občinski svet sklene: I.) Nakup vodne sle v Medvodah. Zu>pan dr. Peric In poročevalec Orchek se pooblaščata za pogajanja z vevškimi papirnicami. 2.)Ima se takoj vložiti na pokraj nsko upravo prošnja za dovoljenje koncesije o vodnih s'lah pri Medvodah m 3.) Za nakup vodnh sil In posestev se dovoli kred t, ne presegajoč 7 milijonov dinarjev, ki se hna zemliekn'lžno zavarovati na sedanji mestni elektrarni in in pa na kupljenem posestvu.
Občlnsk* svetovaTec dr. Milan Vidmar (dem.) je stvarno s strogo strokovnega stališča navajal tehtne pomisleke proti gradnt' centrale pri Medvodah. Opozarjal je na predloženi rentabnetn" račun, ki določa za gradnjo te centrale SO milijonov dinarjev, po njegovem n.nenjti pa bodo stroški znašaft 100 milijonov dinarjev. Smotreč račun o obres^ovonju, amorrza-clj! In rentabiletl, račun o dohodkih pride govornik do zakHučka. da ho mesto LJubljana trajno obremenjena pri tej centrali r t—7 m*.! Jonov dlnaHev letne Izgube In b! ga zelo veselilo, če bi se ta njeeova prognoza ne uresničila. Možnost, da mestna občina Izgubi letno 6 do 7 mflltonov, sili vsakega in je dolžnost nas vseh. da se o načrtu stvarno in točno pomenimo. Govornik dvomi na kak dob ček kot to navaja račun. Načr* sam pa jc V sedanjih razmerah skora* iieizvršljiv, ker so dane velike finančne nevarnosti. Poživlja ebcmsSd svet. da stvarno In trezno premotri, da Pride stvar pred forum strokovnjakov In da se ne bo obravnavala s strankarskega m političnega vidika.
Ravnatelj mestne elektrarne g. Cf u hale v kratkem pojasnim navajal nekatere podatke za utemljenost rentab'Ietnega računa. Prepričan je, da se bo centrala pri Medvodah mestni občini rentirala.
Med ravnateljem C i u h o m In prof. dr. Vidma r-te-n se ie razvfJn kra'V« diskusija. Dr. Vidmar je na en? strani priznal strokovtijoSko sestavo remabretneza računa, na drugi strani pa Je ravnatelj Ciuha Izjavil da vodi pot do cilja edino le preko Medvod, ako hoče mestna občina dobiti novo centralo in večjo množino elektrike.
Obč. svet. Pran Bonač (napred.) Je t gospodarsko-Industrljskega stališča odobraval načrt, naglašajoč da ne smemo gledati na direkten dobiček električne naprave, marveč tudi na ogromno Indirektno korist fjdkb   r*cbro! Prav je tako!«) Prt>
*»pv 22
»S ! n V f \ S    •   N A P n P«  cm- 2. j an uar-a i9'JC"
5>'ran 3
znal Je velike finančne težkocc pri gradnji te naprave. Pridružil se ie sta'«3u dr. Vidmarja, da Je treba to vprašanje prenr>tr*ti s tehničnega in komercijalnoga stališča pred forum strokovnakov, nc pa v okviru dnevne poHtike. Naglašaf jte neodlozljivost nakuoa vodn h s! prt Medvodah.
Obč. svet. dr. Rožič (SLS) je omenja} tacensk' načrt električne cenrrale. Sprejeti so bili odsekovi predlogi s predlogi dr. Rožiča glede tacenske naprave.
PRORAČUNSKA DEBATA.
Ko je občinski svet zvišal kJavnŠke Pristojbine fn sicer za govedo od 10 na .33 Din, za prašiče od 7.50 na 25, teleta od 5 na 15, kozle in ovce od 250—7.50, kozliće od 1 na 3. konje od 7.50 na 25 Din. ogled nina od 0 25 na 75, Mevnina od 1 na d Din, se je prčela proračunska debata in je bil sprejet proračun pogrebnega zavoda. Ker je veliko članov občinskega sveta odšla, je bilo v zbornici navzočih le 25 svetovalcev. Skušalo se je z naglico spreleti ostale proračune in na protest opozic:e župan ob 22. 30 sejo zakijuČiL Priboui^a se pismeno naznani.
Prosveta.
Repertoir Narodnega gledališča
▼ LJubljani,
Drama. Petek. 25. januarja: Zaprta
Opera.
Petek, 25. januari a: Traviata. Izven, ★     ★ ★
Veliii tr^^bi lVMjanakc opere
▼ Zagreba.
Iz Zagreba smo prejeli telefonsko p©# ročilo našega dopisnika, ki nam poroča o včerajšnjem gostovanju ljubljanskih pevcev gdč. Zikove, gdč. Volovšek * Borove, gosp. Šimenca in g. Cvejiča ter dirigenta ravn. ljubljanskega opere g. Rukavine. Pela se Je »Aida« pred popolnoma razprodano hišo. Pri pojavu g. Rukavine na dirigentskem pul* tu so izbruhnile prisrčne ovacije. Ves večer je bil izpopolnjen s nadaljnimi brezštevilni* mi ovacijami, ki so jih želi naši pevci za svojo res dovršeno igro in petje. Predmet posebne pozornosti je bil naš tenorist gosp. Šimenc, ki ga kritika stavi nad slovitega Stepnjovskcga. Ravn. Rukavina in pevci so morali neštetokrat pred zastor. Zagrebčane je fascfniral izvirni način interpretacije ter silna sugestivnost vodilnih, po naših pevcih zasedenih vlog. Ta uspeh nam je posebno dragocen radi tega, ker so v poslednjem času krožile po Zagrebu vesti o manjvred« nosri ljubljanske opere in je s temi gosto« van ji, zlasti z včerajšnjo predstavo dvignjen renome nagega zavoda na najvišjo stopnjo.
— »Traviata« v naši operi. Danes zvečer se poje <? opernem gledališču prvo-krat v tei sezoni VerdHeva opera »Traviata« v ka*erf poje vlogo VkMete gost ga. Wese!-PoIlf» rz Zagreba. Opera se poje v modern;h oblekih. Plesne vložke Je nasru-dirai baletni mojster g. Aleksander Treb% plešejo jih p«s soTop*esafki gdčnl Svobodova m Vavpotfč^va ter baletni mojster g. Tro-bfš m bate^r? zbor. Predstava se vtJi izven abonmaja Drama Je ta večer zaprta.
Slovenski javnosti.
Ruski d;jaki proslave danes zvečer v farondera domu svoj tradicijonelnJ praznik TatjaniD dan«. Težki so bih časi in še težje življenje, ko je maloštevilna ruska aka-emska omladina pred 169 leti prvič slavila dan kot svoj največji praznik, s katerim zvezano toliko lepih spominov. Bila Je )ba. ko Je matuška  Rusija živela brez ;Jture, ko je njena mladina zaman hrepe-la po višji izobrazbi. Prvi solčni žarek je isijal v to temo 12. (25.) Januarja leta 55. ko Je tedanja carica El;zabeta ustavila prvo rusko univerzo. Tstega dne je ea minister prosvete ŠuvaIo\r pozdravil ojo meter Tatjano z besedami: Za god ti rujem prvo rusko univerzo. To je bil do-Jck. ki pomeni mejnik na poti kulturne-razvoja Rusije in zato ni čudno, da se ga od tedaj spominja   ruska akademska ladina kot svoj nribolj priljubljen praz-. *Tatjan:n dan« je takorekoč rojstni dan mno;r:h ruskih mislecev, kakor Granovske-Herzena. Turgenjeva. Lermontova t dr., ti prva univerza Jc bila tista, ki ie od-a tem možem široko obzorje duševnega Mstvovanja. Tudi danes, ko praznuje ta 'na Tcilturna ustanova  169. rostjn! dan, ž-vi j on je ruske akademske omladine tein mračno.    Ksikor onf tam na rodnih k h, tako trpe tudi visokošo!?i v tujini veliko pomanjkanje, ki jim pogosto onemogo-SrudHe ter Jih sili v vrtinec krute borbe za kovček vskadanjega kruha. Komur ga rezala mačeha tujina, se ve. : k o J c ta kruh grenak. To da si vsaj o! ko olajšajo življenje, da obude spomin n-» domovino in one svetle trenetke, kc njihovi  predniki  stali  ob zibelki prve univerze, prirejajo povsod, kjer žlve? raz--t<enf in pozabljeni, svoi spominski sTat-ianln dan«.
Kdo ve. kaj lam pripravlja bodočnost fn kako se bodo razvili dogodki tam. kjer dane« politično in gospodarsko paraliziran rrski narod? Morda bo usoda znova ?bra?a vse njegove sinove pod eno streho, rrorda ni daleč čas. ko bo mogočna Rusija gonet tista sila. h kateri se bodo obračale mnogih, zlasti slovanskih narodov. In Vdo ve. da-l» niso med nami bedni, sapnice m* in pozabljeni sinovi tega velikega ns-t. ki jih čaka važna misija v obnovi in nrenorodn Rusije, da-ff niso med akademiki, ki prirebjo danes skromno zabavo, bodoči mo*!e. ki bodo zavzemali nekoč odločPna mesta v domovini? Toda ne glede na to nam narekuje čisto Človekoljubje da pfi-sk^imo tem revežem na nomoč. Podajmo braH roko sedal, ko ie najboll potreben In dvignilo r^ V sphi! pr?-w* . ; obe! #ilf^»* r^rat^ke hnnernii *oor Čuti pfovfms*;« in Mor Ima plemenito srce, ta pride d->nes v Naroda! dom! Pomagaj no trpečemu brata!
Dnevne vesti.
y Lmbiiant. dne
■—— • •    9   m   m   - ■>
±~>e so ~ ts^&zJl
O j Slovani, kje ao nase meje, o i Slovani, kje so naša prava? Oj Slovani, — sluge narodov!
Stara slov. pesem.
ZagrebSki »Hrvat«, glasilo hrvatske zajednice, priobčuje o našem sporazumu z Italijo članek, ki mu je dal naslov: »Da dokončajo izdajo!«. V tem Članku je nanizal te-le cvetke: »Pa^ič in Ninčič, dva izdajalca, k! sta v tajnih pogajanjih izdala Reko Italijanom, se odpravljata na pot v Rim, da tamkaj to izdajo potrdita tudi s svojim podpisom. Sprejeli jih bodo zadovo! ni in hvaležni Italijani, da pozdravijo svoje stare prijatelje, s katerimi so že zadali toliko udarcev nam Hrvatom, a sedaj bodo v obnovljenem prijateljstvu nadaljevali svoje delo, da razkopl.ejo in uničijo, kar so Hrvati sebi očuvali in za kar so se borili . . . Stari podlec v Beogradu, uklanja; oč globoko svoj vrat pred Mus-solinijem, skrivajoč se pred svetlobo jasnega dneva, tajno sklepa izdainiSko pogodbo, ki ga stavlja v vrsto najzna-menite:§ih izdajalcev v svetski zgodovini. On sam govori tiho in cinično: evo, dajem ti. kar bi ti ves svet ne mogel dati. dajem ti mesto In luko na Jadranu, da mu boš gospodar, da boš mi-lostljiv meni. tvojemu hlapcu. Tipičen balkanski akt zahrbtne prevare in ta ne izdaje!...«
Tako piše glasilo hrvatskih bloka-šev! In ni ga sram, čeprav ve ves svet, da hrvatski blokaški politiki niti z mezincem niso ganili, da bi pripravili Reki drugo usodo. Nasprotno, vse so poskusili, vse storili, da oslabć tisto svojo lastno državo, k! je bila haš zaradi te Reke že leta in leta v najtežji borbi s sosedno Italijo. A ne samo to, hrvatski politiki — spominjamo tu samo na razgovor Stjepana Radića z urednikom milanskega lista »II Secolo« — so iskali prijateljskih stikov z Italijani, jih zagotavljali svoje ljubezni in jih skušali pridobiti zase v borbi proti svoh; lastni državi, baš v trenotku, ko Tc le-ta v obupni borbi branila Reko, tisto Reko, na katero so se oni spomnili Selo danes. In ko je končno morala priti do tega. kar se je zgodilo, ker na večno pač ne ^mejo in ne morejo ostati naše meje odprte proti Italiji in ker je končno že tudi skrajni čas. da pride do notranje nn5e konsolidacije, pa ti Mnkaškl list* obkladajo tiste z izdajalci in propadlimi elementi, k? poskušalo v zadnjem trenotku rešit?, kar se sploh še da rešiti1 Pa nHde Čas in skorai napoči, ko bodo ti slepci skesano trkali na svoja nrsa m z rzirom na izg^blieno Reko kl'cali: Naša ?e krivda, ml. Ki Izdajajo Jt'proslavijo, smo izda1? rud' hrvatsko Reko!
Predvsem pa bo to nepobitno činjenico, to herostratsko delanie za vekov veke ugotovila — nepristranska historija!
★  ★ *
— Kra'j Aleksander m sokciski *let ▼ Saraievu. Kakor je že znano, se vrši letos na Vidov dan dne 28. junija pokrajinski sokolski zlet v Sarajevu v proslavo desetletnice, odkar je bil izvršen v Sarajevu atentat na Frana Ferdinanda. Nj. Vel. kralj Aleksander je sprejel pokroviteljstvo nad tem sokolskim zletom in bo obenem kumoval zastavi sarajevske sokolske župe, ki jo razviie-jo na ta dan. Krali Aleksander bo osebno prisostvoval zletu.
— V pojasnilo. Naša javna izvajanja proti zagroženi persekuciji obrtnikov Jn trgovcev, ki naj bi služila v nadomestilo smešnemu izboljšanju plač državnemu uradništvu, so vzbudila vsesplošno pritrjevanje. Fna složna sodba je v naši javnosti, da bi bi!a taka ponovljena kampanja popolnoma posrešj-na. ker bi povzročila sovraštvo in huj-skarije. Uradniku treba zadostnega povišanja plač, petem je draginjsko vprašanje kmalu rešeno. Obrtnik in trgovec se nahajata sedaj v težkem položaju. Mrtvilo je nastalo v kupčiji in obrtu, in celo železnice, ki so bi!e prej vedno v zadregi, nimajo kaj voziti. Gospodarski položaj je pri oas kritičen in dejovnih prilik je vedno manj. Tuja konkurenca je vedno hu;ša. kar so Nemci začeli zopet delati. Blago zastaja pri trgovcu in obrtniku, dolgov! pa ostajalo in zahtevajo strasne obresti Položaj obuta skrb pri vsakomur, ki ima srce za rra"e potrebe, z?, delavca in uradnika, zaka». velika novarnost brezposelnosti trka na vrata. V tako resniTi okoftš&nan gotovo nI na kcr?st nstažbencer k?rtenrT??koI! prepričanja, da bi se če večje težave de-fafo gospodarjem rn deTo^a.-a'ccm ter ogrožalo n*!h> eksVenco. Privatni nameščenci to prav dobro vedo. Državni uradniki pa to že čuti'o sedej. ko žvižga nad nHmi sredi ?irne in mrass Mf reduucije. Kam pokieio. Če v privatni službi ne dobe zaslužka? Cela ivnost to ve in odklanja vsako novo nadlego In vznemirjeni? gospodarskih krogov. Samo »Narodni Dnevnik« r a v n i h a r 1 dalje in se gvi'a na vse strani. Da gospod Ravnihar s svojo malobromo inte-re^no starino "astopa proti goCT>odar-«kim krogom, je nf«»<rov« stvar. Za to Je že dobil svo'e nlačllo, ker ga meščanstvo gladko odklanja.  Sedaj »Narodni
25. januarja 1924.
Dnevnik« zastonj pošiljajo. Ko bodo tir-jaii naročnino, se bo videlo, kako r a v-n i h a r e n j a nihče noče. Ce o tej stvari mi še pišemo, storimo to zategadelj, da obvarujemo naše trgovce in obrtnike prevare in zapeljanja. Preprečiti hočemo, da tej skupini osebnih interesentov ne nasedejo zaradi nepoučenosti naši trgovci in obrtniki, ker se po Ljubljani raznaša vest, da stoji za p'sanem »Narodnega Dnevnika« proti trgovskim in industrijskim krogom celo nekaj večjih trgovcev m da so tuđi t! za persckuc'Je proti trgovskim tovarišem na ljubo d vem, trem narcdnosoc'Jalnlm kolovodjem, katere so vsi resnejši pristaši Že predobro izpoznali. Mešanica pri »Narodnem Dnevniku« se ne more dolgo več držati. List je zelo drag. naročnikov neznatno malo. in gospodje, ki so v interesni skupini, niso tiste vrste, da bi kaj žrtvovali za splošni blagor. Zmeda v listu je pa taka. da jo lahko otipleš. V prvi koloni napadalo sladkorno industrijo, v četrti na isti strani pa trd-jo. da sladkorna inditstri'a ▼ naši državi lahko služi za vzgfed vsem dm-g-m. Pustite politiko, gospodje, če je ne znate, ne kvarite napredne enotnosti in ostanite pri tem. kar znate. Ostanite pri svojem advokatskem poslu, tam ie dovolj široko polje tudi za nastope proti trgovcu in obrtniku in za elastičnost celo po večkrat na dan. V politiki pa greste od blamaže do poloma, to res ni za vas.
— Svetosavske slavnosti ▼ Beogradu se udelsžč kot zastopniki Ijub-ranskega vseučilišča: dr. Jovan Had-ž i, dekan filozofske fakultete, dr. Metod Dolenc, predsednik »UdruŽenia univerzitetnih nastavnikove. Anton Korošec, absolviran pravnik, sedaj slušatelj prava, in tehnik Josip F a t u r. Imenovana akademika sta lani dobila kraljevo svetosavsko nasrrado. Lani je ta sveto-savska nagrada znašala 500 dinarjev, letos je kralj zvišal to nagrado na 2000 dinarjev.
Nema pare. Pišejo nam: Znano Je, da Je ljubljanski magistrat kupil meseca maja 1023 malo hfSlco nad Mestnim domom, kjer Je nameraval nastaniti ^branddirektor-Jevo »telesno stražo. Lastnica hiše se je končno vdrla, je privolila v odkup in se je tudi preselila v novo ii odkazano stanovanje v GradISču. V hi?!co na grajskem obronku pa se je vselilo nekaj glav lz Mestnega doma. To bi bilo vse lepo in prav. samo to nI prav. da lastnica ni dobila nikake kupnine. Moledovala je cele mesece od Poncija do Pilata, prnslla In zahtevala denar, toda vedno zaman. »Boste že d bili, — sai ni izgubljeno!«, so jo tolažili In žena Je čakala In čakala, toda ni bilo ne kupne pogodbe, ne denarja. Ker pa Je brez vsakih sredtev za Življenje, Je pred kratkim znova zahtevala od župana denar, ki se Je Jo končno vendarle usmilil in jI dal na račun par tisočakov, za drugo pa bo Se nadalie čakala, ker cb??na »nema pare«, čemu pa kupuje nepremičnine za poklicno gasilstvo, o katerem se Je pokrajinska uprava tako laskavo izrazila? In prav JI Je!
— Namestitev. Na veleposcstvu Karla Auerspersa sta imenvana Inž. Fran S t i g -lic iz Celja za gozdnega računovodje v Soteski tu Fran Primožič iz Retnja ga obratovodjo parne žasre v Jelendolu.
— Iz državne službe. Imenovan Je za suplenta na gimnaziji v Skoplju diplomiran filozof Franjo Grafenauer. Vpokrjeni so: kontrolorji mer Andrej Trop v Mariboru, Franc E r a r v Radgoni In Ivan Cof v Kranju ter pisarniški oflcijal Ivan Prose n c, kancellst Josip C r c i n In uslužbenec oddelka m'nistrstva trgovine Marko Kcstanjevec v LJubljani.
— Predavanje o sv. Savi. V nedeljo. 27. t. m., na dan sv. Save, priredi profesor Živ. M I I o s a v 1 ] e v i ć na gimnaziji v Kranju kratko predavanje o tlvlj»nju in delovanju sv. Save. Predavanj? se vr"i po službi božji cb 9. v gimnazijski tc!ovadnTci. Vsi meščani. k» se zenimajo za to predavanje so vabljeni, da se udeleže tega predavanja. Vstopnine ni.
— Demmcijantstvo v najlepšem cvetja »red! ostre zlras. V zadrvicrp čpsm so magistratu! mogotci nastavili nekaj ■pokllcmli denuncijantov«. ki pridno ovajaio vsak kore k neljubih jim mestnih u.cJi"^b?ncev. do-čim Je režimsk'm pristalem vse, !n sicer prav vse dovoli eno. Na ta re* p^'ten ntčit-se hočejo iznebltl svojih političnih nasprotnikov, cbenem pa pripraviti mestn za one »odlične« moči. katere je vladni oć»ok — reduciral. Pa ta naklep se jim nc bo no-srečiL —
-f Cef'sfre vesti. Sokolska dru5s- j v o v Celju je imelo v sredo zvečer v mali dvorani Katodnega doma dobro obiskan 34. redni oh*ni zbor. Otvoril £a !e Via-rosta dr. Milko Hr»>ovec :er v svojem nagovoru orfsai v glavača* de!ovan'»e Sok^I-Sekca druSrvs t- mi-»u!cm }e:iu. Sred*-? jc nato č'tanje rantenfks lan^kora ->b^nc\s:» zbora, pcrrčib. tejnP-iv. načelni!;a, blagajni« ka. M#odarJa; dr. Ste^ofhar Je podpl poročilo o prosvetno - kulturom Belo, dr Ovjr*or 5emec je govor*] vD* rtsro-st« v fmert'? ?trpe. \z vs*!? p-<rcčf!, I.jtera ko bila s^bsno sprejeta, je bilo razvidno, da le cH)«ki Soko? tudi v minulem le*u vneto delal na s^kolskem po-ju. Izvodil se Je nato nov o^bor s starosto dr. Milko Hra-sovcem na Čelu. Pri slrčajnostni s0 se obravnavale Se razne važne stvari, nakar je
s*»ros*a zakfjvč1! leno uspeM rb*nl zbor. _
Glasbena Matica v Celju pr**-»di v nedeljo 3. frbnu»rja ob pol 17. popoldne v m-1 II dvor?ni Pnfnna koncert s sodelovanjem go. dr. Aleksandra Riga, harltomsta Kr. opere £ LJubljani, la Janka g    u | k a,
profesorja konservaterija v Ljubijani. — Samomor. V svojem stan/an'a v Za-vodni st. 32 se je v čeirtrk akrog 10. dopoldne ubesii me*ur Ivan Zipar., kateri je izvrševal mesarsko obrt v Aleksandrovi ulici. Kaj ga je gnalo v smrt ni zrano. — Sprememba v urednTštvu »Cil* Iler Zeitung*. Dosedanji odgovorni urednik poslanec Franc Schaucr je odložil odgovorno uredništvo ter s* podpisuje odslej kot glavni urednik. Odgovorno uredništvo pa Je prevzel Hubert Kollstin«. — 2 nadzorstvom lova v ceij sk *m občinskem okciiSu je poverjen g. Franjo Kalan trgovec v Celju,
_ Smrtna kosa. Na Sv. Petra cesti ie
umrl g. Anton K a č a r, h 5ni posestnik. Pokojnik je bil v Ljubljani dobro znan in je dosegel visoko starost 85. »et. Pogreb bo v soboto ob 16. Blag mu spomin!
— Absolventi višje strojne in stavbne 5o!e v Ljubljani naj poSlJeio svoj naslov oziroma izpolnjene prtata-n:ce na naslov Anton Poljšak. Ljubljana, Lončarska steza št 10.
— Priloga. DanaSnM številki ^S!ov. Naroda« pridelali smo prilogo tvrdke J. Avguštin, tovanma za ločenje drasib kovin. Spodnja Ši«ka (Uubliana VID. Jerne-ieva ulica št. 231 In sicer za ljubljanske naročnike, na kar opozarjamo.
— Koncert. Jutri v soboto se vr*l v kavami Evropa koneret dravske godbe. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost
24, 25 , 28.; 27. Januarja
Grehi očetov
KINO MATICA
POZOR! — KINO TIVOLI! — POZOR1 Samo 4 dni! 2S. In 29. prvi del 30. drugi del. 31. Januarja tretji del monumen-talnega orijentalskega filma »Indijski nagrobni spomenik«. Ta film smo le predvajali predlanskim cb vedno razprodani hiši in se zato na splošno željo občinstva ponovi. V glavnih vlogah sam! znani najboljši igralci ko; Mia May, Oh?C Fonns, Konrad Veldt, Lva de Putt! in Bernhard GStzke. — Tudi m 1 a'd I n i primerna — Do nedelje »Smrtonosna 1 i ubav«, tragičen zaključek velezanJmive drame »B e s t i J a v ženi«.
FIlm »Bagdadski berač«,
ki ga predvaja samo §e dar.es, v petek, 29. januarja kino »Ljubljanski dvor*, jc krasno in umetniško delo. Dekoracije sijajne in veličasmo izvršene ter razkošno opremljene orientalske palače. Igralci, ki so prav dobro rešili svoje vloge, so vsi brez izjeme na svojih mestih. Slike krasne, mirne in zelo čiste. Berač igra svojo težko vlogo tako izborno, da ae mora človek čuditi njego* vemu nastopu. Vezir Manzur igra mirno in pokaže svojo moč proti vsakemu, ki mora priti pred njegovo sodbo. Krasni in veli* častni nastop mladega kalifa je naravnost sijajen. Istotako razkošna, krasna vladarica vezirja Manzura, kateri jo prizira, od metu je in ae ona potem zaljubi v berača, ki ga sicer ni poznala. — Nad vse sijajno dejanje je pa ono, v katerem proda berač svojo edino, krasno hčerko vezirju, samo da reši sam sebe in nato umori vezirja a tem, da ga utopi v vodi. nahajajoči se v njegovi palači. Mladi, krasni kalif je pa zaljubljen v bera« Čcvo hčer In jo najde v kru nem oblačilu ter popelje kot vladarico v velikem razkošnem sprevodu med svoje ljudstvo. «— Glasbene točke izvaja Issrnl prvovrstni orkester pod zelo spretnim vodstvom g. kapelnika Jesn Rvneša tako izborno, da človek skoro po« zabi, da sedi v kinu. temveč občuti glasbo kot kake težke in krasne opere, — Ne za* mudite! Danes zadnji dan!
v«
MrhreRe vesti.
— TatJaam dan- Dodatno k sporedu Tatianinega večera javljamo da sta obljubili sodeovati tudi ga. Na bi očka In CeSka operna pevka Rozumova. V!o-go koaferenciera v kabaret*: je prevzel Iz prijaznosti režiser drame g. Danilo.
— Debatni večer »Jadran« se vrst v soboto dne 26. trn. ob 20. Predava i bo g. Josi? Župančič o temi *R'm v luči sv. pisma in svetovne zgodovine«. Uljudno vabimo gg. starešine ra vse napredne akademike. Odbor.
— J. n. a. d. Jai'raa. Prihodnja plesna va?a se ne vr?! danes v petek, temveč Jutri v soboto dne 25. tm. ob 20. — Odbor.
— Ei:tni teh-Išk! ples,   ki ga priredi
akademsko dr;.*?tvo
!£os!ovansk!h tehnikov (A. D J, T.) pod pek rovi te* Jstvom F Udruženja jugoslovansk h Inženirjev in ar-bttektov. sekc?<a Ljubljana in častnega d?»rnskes:a kom-teja, se* vrši v torek dne 5. februarja v vseh gornjih prcstOTih »Narodnega domač. Pričetek ob %9. zvečer: cfN ciic!ni sprejem od % 9. do 9. C*st! dobiček .te namenjen i.-'p^po'rriTv: sfokovne društvene knjižnice. Vstop ie proti vabilu. Odbor.
— Predavanje o nmnn čez Albanijo. Ćital sam. da bc* predaval to soboto v društvu »Srca« g, Josip J e r a s o um'ku čez Albanijo, o enem najstrašnejših r>---giavij Iz svetovne vojne, o tragediji srbskega naroda. Kot reden obiskovalec »Sočnih i predavanj moram društvu čestitat! da je našla predavatelja - dobrovoljca, ki se je sam sdeleži! t: en umika in ki nam poda vse grozote, ki Jih Je pretrpel snVki narod. Take vrste predavanja n'so samo polna in-teresantnosti, ampak naj nam bodo tudi dokaz o vseh velikih žrtvah, ki jih Je dal srbski narod za naše osvobojen je,
— Veoček maturantov tehnl'e srednje sVe se vrši definitivno v sredo dne 30. J* nuarja t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma vsled te^a, ker je dvorana druge dneve zasedena. V torek plesna vaia odpade. — Vstop le z izkaznico aH vabilom. Prosimo {a polnoiteviJea lq točen obisk. ^
najiiiiejH pil.
NARODNA SKUPŠČINA.
— Beograd, 25. januarja. (Izv. Obi 1230.) Današnja, ob °.30 otvor jena skupščina je izvolila mesto odstopivše* ga podpredsednika Raokoviča posl. ljutina Drago vica (rad.) za 11. pod» predsednika s 115 glasovi. 1 g'as je dobil posl. Stojan Kojič, 1 glas Ivan P u c e 1 j, 1 glas ^erad he£ Drapa in 66 glasovnic je bilo praznih. Oddali so jih demokratje, klerikalci in zemljoradnik!. Opozicija pri volitvah ni bi'a kompakt= na. Sleci!e so nato volitve posebnih skupščinskih odborov za proučavanje posamnih zakonov. Volitve so se vršile v smislu sporazuma s klubovimi načel* niki na podlagi razmerja 12 : 10. Izvo* lieni ro bili odbori: a) za predlog o ureditvi pravnih odnošajev s Češkoslovaško; b) za zakon o polaganju izpitov od strani začasnih učiteljev in učiteljic;
c) za  ~akon o Državrg c'  tni banki:
d) za poobtastilrr zakon ministru pro* meta f^edc podp"'■■•van' i in objave na--redbe v svrho varstva in ureditve pro-* meta; e) za konvencijo zdravniške pomoči med Poljsko in našo kraljevino; f) za konvencijo o solunski pristr: iški coni. — Klerikalci so volili v odbore po 1, 2 do 3 člar.e. Posl. Ivan Puc-lj je voljen v odbor za konvencijo o Scw lunu.
Predsednik je seio ob 11.30 zakMu-čit. Prihodnja seja jutri ?. rJnevnhn re-dom: Razprava o frnncotkcm posnjli/ v znesku 300 mttijonov franc. frnnkov.
PETROGRAD — LJENIN-Cr AD-
— Petrograd, 24. jan. (Wo!fr1 Pctra-gradski soviet ie na brzojavko Zinovje-va o Lieninovi smrti skloni imenovati Petmsrad odslej L:e";njrrnd.
TAJNA PGGCDBA MED ITALIJA IN 30LGARSKO?
— Beograd. 25. jan. <lzv.) List »Republika«, ki izbaia v Tirani, objavlja tajno pogodbo, ki je b;la sklenjena med Italijo in Bolgarsko. Ta rocrodba ie v prvi vrsti naperjena proti Albaniji in Jugoslaviji. Osma točka te pogodbe pravi med drugim: V sluča'u teritorialnih sprememb priznava Bolgarija !*a!Ui pravico, da okupira Slovenijo, obal Dalmacije, vse dalmatlsnke In hrvatske otoke kakor tudi protektorat nad Aibanlo. Na drugI strani pa priznava Italija Bolgarski ves t^Htorii od Morave do Var-daria, Skopje, Prilep In Bitoli * vso okolico,
V beogradskih političnih zlasti ▼ opozlcijonalnih krogih vzbuja ta vest albanskega lista veliko pozornost V koliko je vest resnična, se ne da dognati Značilno pa Je, da se ta vest pojavlja ba$ v trenotku, ko se Ima v Rimo podpisati italfansko-iugoslovenskl sporazum. Zdi se. da isrra Italija v tem poraz-umu slično vlogo, kakor Jo je igral svo-Ječasno Bismarck, ki Je po sklepu zveze z Avstrijo zaključil separatno tajno pogodbo z Rusijo proti Avstriji._
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dno 25. januarja. Sprejeto ob
Borza Je bila skoraj brez vsakega prometa. Razmeroma Se največ se je tržilo izplačilo Newvork. Tečaji so ostali neizorememeni.   Ob zaVfniCkn notiran:
Devize: Curih 15.10—15.20, Pariz 392.5—397.5, London 369—372. Dunaj 0.1226 —0.1246, Praga 2 53—2.56, Trst 3.79-3.S2, Ne%vyork 87—88, BudimecSta 0-2925-03235.
— C f e k t U 7% fnvest. dri. POSOjtle od leta 19J1 66—67, Ljublj. kred. banka 2125—215. Prva hrv. §ted.. Zagreb 1010— 1015. Slavenska banka Zagreb 107, Hrv. slav. zem. hip. banka Zagreb 925. Hrv. esk. banka. Zagreb 167—168 Jugoslor. banka. Zagreb 155—156, Trb. prem. društvo 865—S90. Slavonija 23S—239, Šećerana 1750—1775, Exptcatacija 145—147, Nar. Sum. !nd. 137—138, Vevče 172—177.50. Guttmann 1810.
Borza je bila skoraj brez vsacesa promera razmeroma Še največ se je tržilo izplačilo Newyork. Tečaji so ostali neis* premcn:eni.
Valute: dolar 86— 88. ifra 375.50— 37S.50.
— Curih, 25. lan. (Izv.) DanaSnJa pred-borza: Beograd 6 65. Berlin 1-35. Amsterdam 214.W). Ne^-york 5 «0. London 24 49-Pariz 2630. Milan 25.15. Praga 16.80. Bukarešta 2.S0, Sofija 4.10. Dunaj 0 00*130.
— Trst. 25. jan. Beograd 26.35—26 50 Dunaj 00323—0.0325, Praga 66.70—66.00, Pariz 102.75—103 25. London 97 15—9735 Newyork 23—23.075, Cur*h 398—399.
— Dunaj. 24. jan. Devize: Đeoerad S12—816. London 299.600—300.600. Milaa 3094—3106 Newyork 70.935—71.185, Pariz 3162—3178, Praga 2C62—2072, Curih 12.255 —12.305.
Valute: dolar 70 *60—Ti 260, dinar 811—817. lira 3060—3080. čpSka krona 2039—2055.
Sekolsfvo.
i
— Kulturno prosvetno oddcljenje Sokola Vič prrred; v ncdcUo 27. tm. ob 20. zvečer predavanje s skloptiJnimi slikami Predava prof. dr. Ivan Lah — o Sokof* ! akcaa rietu x Pragi leta litfu, v — ^—m
srfan. 4.
»SLOVENSKI
NAROD«   dne 26 januarja 1924
Mev 22
Gn^nnrfarstvo.
—g Novosadska blagovna borza 24. ]a* nuarja. Na produktivni borzi notirajo: Pse* niča, baška. 79 SO kg. 2%, 3 vag. 345, banat* ska, Zenta, 5 vag. 340, 79/80 kg. 2 vag. 330 do 335; ječmen, baški, 68 kg, 1 vag. 330, oves baški, dupl. kasa, 1 vag. 240, koruza, baška. dupl. kas«. 17 vsg. 27030. za junij« julij, 5 vag. 272.50, za msrc-april, 10 vag. 25730, sremska 26 vag. 260—265, fižol, beli, baški, 2 vag. 6S0, otrobi dupL kasa, 3 vag. 155. — Tndtnca neizpremenjena.
—g Kupovalcem smodnika in razstre-
Oblastveno koncesljonirani prodajalec smodnika ir drugih razstreljiv g. Fran Stupica, veletržec z železnino in poljedeljski-mi stroji v Ljubljani nas napresa, da priobčimo sledečo notico: Vprašanje nakupa smodnika v svrlio lomljenja kamna in raz-streljevanja v obče se je glasom najnovejše objave pokrajinske vlade v Ljubljani z dne 4. jan 1924 (Uradni list 5t. 4) v toliko razčistilo, dr sme od sedaj naprej kupovati smodnik za lom'jenje kamenja do 10 kilogramov mesečno in za to potrebne vrvice v oblastveno odobreni prodajalnicl vsak polnoleten državljan. Za nakup večjih količin, torej čez 10 kg mesečno na osebo, se mora kupec izkazati s oosebnfm dovo-Iflom poltičnega ali porcijskeaa oblastva v čigar okolišu ima svoje redno blval^če. Za ostala raznesMa, kakor kapice, dina-mon, titanit itd je treba doprinesti kupo-valcu dovoli'o poetičnega ali policijskega oblastva, v čigar oko'iSu ima svoje redno b?vaJ:Šče. Prež tega dovolila ne dobi nihče niti na-manjše količine navedenih raznežil. Posebno sc opozanajo vsi na to, da
I se na potrdila županstev ae izdaja nobenih
1 razstreljiv.
— Trg z vinom. Položaj na našem vinskem trsu je sledeč: Trgatev v ožji Hrvatski in Banatu je izpadla kvantitativno nekoliko slabše, med tem ko je bila v Sremu in Dalmaciji večja kot v preteklem letu. Kvaliteta je ietos mnogo boljša. Cene, Id so takoj ob trgatvi porasle, polagoma popuščajo. Predvsem velja to za dalmatinska vina, ker je eksport zelo padel. Dalmatinska vina notirajo v Šibeniku in okolici takole: rdeče (opolo) 30—32.50 Din, belo 32.50—35, črno bolje in opolo prve vrste 35 do 40 Din, za 1 vol-Tmenski odstotek alkohola po maliganu. Te cene veljajo postavno produktne luke v Dalmaciji. Hrvat, vina notirajo: Plješivičko - okičko po kvaliteti in stopnji 4—6 Din za liter, postavno postaja Jaška ali Samobor; zagorska sel jaška vina, slabše stopnje notirajo 3—4 Din, vlastelinska boljše vrste 4—5 Din ga liter. V Sremu notirajo vina po kvaliteti in stopnji 4 do 6 Din. V Banatu, posebno v Vršču in Beli Cerkvi ie trgatev ugodno izpadla. Kupč'Ja Je živahna, ker so cene zmerne In je vino po stopnji in kvaliteti boljše od lanskega. Predvsem se Izvaža na Hrvatsko, deloma tudi v Slovenijo, ker so cene padle za 33%. Cene so tam not rale v decembru 2.50—2.75 Din za 10—10% vino in 3 Din za 12%. V Vršču in Beli Cerkvi Je prodano dosedaj okoli 40.000 hI. Pridelek vina v Baški le bil slab In notira vino 4—6 Din. Radi pomanjkanja gotovine je vinska kupčija zelo slnba, eksport pri teh visokih cenah pa je izključen.
Rešimo sokolski Tabor!
Turistika in sport.
REDNI OBČNI ZBOR L. L. A. P.
V ponedeljek 21. tm. s* i« vrSll v prostorih Narodnega doma redni občni zbor Ljubljanskega lahkoatletskega podsaveza. Zborovanje je otvoril predsednik g. Bar, ki je v izčrpnem govoru poročal o delovanju odbora v preteklem letu. Tajnik g. Kre-gelj je zatem prečita! zapisnik lanske seje, ki se je verificiral. V svojem nadaljnem tajniškem poročilu je navedel, da je preživel L. L. A. P. v preteklem letu hudo krizo radi katere se je moral vršiti Izredni občn? zbor. Novi odbor, ki ga je čakalo veliko delo, je izvedel svojo nalogo v polni meri. Predvsem je treba omeniti glavno prireditev: tekmovanje za pivenstvo Slovenije, ki je izpadlo brezhibno. Na glavno skupščino J. L. A. S. je odbor poslal dva zastopnika. Poleg že omenjenega tekmovanja se je vršilo še več lahkoatletskih prireditev, med katerimi treba omeniti propagandno šfafeto skozi mesto (zmaga-lec S. K. Jadran), dalje propagandni damski meeting S. K. Primorje, propagandno štafeto Jadrana na progi Kranj-Ljubljana ki turnir Jadran :Lask. Vse te prireditve so izpadle ugodno. Pri tekmovanju za prvenstvo Slovenije se je postavilo 7 moških in 6 ženskih rekordov ter trije moški jug. rekordi In sicer v teku na 1000 m. v olimpijski štafeti in skoku v višino brez zaleta. Dame pa so dosegle jug. rekorde v teku na 100, 200- skoku v višino z zaletom, me-tanhi kroglje. diska in kopja. Prvenstvo v moški konkurenci za leto 1923 je odnesel S. K. Primorje t 90 točkami, v ženski pa
5. K. Ilirija s 55 tocltami. Moških rekordov | imajo klubi: Jadran U, Primorje in Ilirija
6, damskih Primorje in Ilirija po 4, Jadran 3.
Blagajniško poročilo je podal g. Von-čina. Dohodki L. L. A. P. so znašati 4019.30 Din, izdatki pa 2170.30 Din. Prebitek znaša torej 1849 Din. Dosedanjemu odboru je bila izrečenn zaupnica in je bil izvoljen pri novih volitvah sledeči odbor: Upravni: preds. g. Bar. podpreds. g. Slamič, I. ta;n?k Kregelj, II. tajnik Zadnek, blag. Vončina, odborniki- Vodišek, dr. Vučina, Sancin S„ Vkimajer. Poslovni: Ribaf. Pole, tehnčni referent inž Bloudek; revizorja Gregorič in KlobČaver. Po kratkih debatah o delo— V8nju ■ nalogah novoizvoljenega odbora je bil občni zbor zaključen. 2e!eti b'lo v resnici, da posveti novi odbor lahkoatlet-skemu športu v bodoče isto pažnjo kakor v preteklem, da se bo ta šport, ki je eden najle»?ših, tudi pri nas povspel na mednarodno višino.
*     ★ ★
— Statistika smuča riev Slovenije: JZSS zbira po?is vseh v Sloveniji btvajo-č:h smučarjev. V ta namen prost JZSS vse športnike, turiste, lovce i- dr. osebe, ki so vešči smučanja, da se čimprej priglasijo po spodaj označenem vzorcu. Prijavijo naj se vsi, deca, moški in ženske, ki znajo drsati na smučeh ali vsaj hoditi z njimi brez ozira na to, ali se poslužujejo smuči zgolj kot Prometnega sredstva aH goje smučanje kot sport ali v turistične svrhe. Prijava naj slove ta.kole: t.) Ime In priimek, 2.) rojstni datum. 3.) narodnost. 4.) poklic (stan), 5.) samski ali oženjen. 6.) smučarl od I.....(v športne ali druge namene), 7.)
je-H vojak (aktiven ali v rezervi), 8.) čin in stopnja v jugoslovenskl vojski, 9.) Je-li turist, lovec In ktere druge sporte še Izvaja, 10.) točen naslov in bival šče. Na klube včlanjenne v JZSS izide poseben poziv. Prijave naj se blagovolijo čim?TeJ vposlati na nasiov: Jugoslovenski zimsknsportni Savez Liubliana, tvTdka Goreč, Kreditna banka.
»
GREHI OČETOV«.
Film »Grehi očetov«, ki se je včeraj prvič predvajal v kinu »Matica«, je brez« dvomno smatrati za prvovrstno d.lo film« ske umetnosti Prikazuje nam globoko zakonsko tragedijo. Dedno duševno degeneriran mož se poroči r lepo mlado devojko. Izdan je nov zakon, ki dovoljuje za':oncem. da se razstanejo v slučaju, da ima eden obeh podedovano slaboumnost. Radi tega zakona mož zblazni in oddajo ga v blaznteo. Zcua. se poroči med tem z drugim. Po dolgih letih bivanja v blaznici se mož vrne popolnoma ozdravljen. Vrača se k ljubljeni ženi — toda je prepozno. Njeno srce je zanj mrtvo. Potrt in osamljen ostane nesrečnež. Le zve« sta hčerka, kri njegove krvi, ostane pri nie« mu in mu pomaga d:liti vse muke in veselje življenja! Samo do nedelje!
— Lya de Pufti in Vladimir Gaf darov. znan iz drame »Pariška grofica« v vlogi Rat batina igrata v krasni drami *Pc':len$ka njiva* v soboto, nedeljo In ponedeljek v kinu »Ljubljanski dvor«.
Glovm urednik:
RAsrn pustoslkmSfk
Odznvorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Kam prij
Da no zamudim ugodnega nakupa pri
NANOVO ZNIŽANIH CENAH.
hitim k
fl. Sinkovic nasl. (C Sost
LJUBLJANA« Mestni trg 19.
Zahvala.
7a izkazano nam sožalje povodom smrti ia pogreba naše nepozabne žene, matere, stare mamice, sestre in hčere, gospe
Minke Jebačin roj. Boltar
za ČaSčeče spremstvo in poklonjeno cvetje izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejso zahvalo.
Sndnik pri LJubljani, 25. januarja 1924.
taln1o6i ostali.
Zahvala.
Za dokaze iskrenega sočutja povodom smrti predragega nam tovariša
Dragotina Strašeka
poštnega uradnika
izrekamo vsem našo najtoplejšo zahvalo, posebno pa g. direktoru po'te dr. Debelaku in direkciji za naklonjenost, dalie vsem p. n. darovalcem v Šiški ter ge. Križaj za nabrano vsoto; iskrena zahvala .Bratstvu* za venec, Častno spremstvo in lep nagrobni govor, g. dr. Trauneriu za izredno požrtvovalnost ob času bolezni rajnkega, in vsem onim, ki so mu lajšali trpljenje ob zadnji uri ter ga spremili k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 22. januarja 1924.
Pošta Lfnblfraa VII.
Matt&l pogrebni aavod v Ljubljani.
1
Fran Ka&ar naznanja v svojem fmenn In v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem preža! ost no vest, da je njegov preljubi jeni oče, odnosno brat, stric, svak in stari stric, gospod
Anton Kačar
hišni posestnik
v četrtek dne 24. t m. ob 9. uri ▼ 85. letn starosti nenadoma preminul. •
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto dne 26. t m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 67, na pokopališče k Sv Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra.
Dragega rajnika priporočam v blag spomin.
V Ljubljani dne 24. januarjs 1924.
1
Kuhara 11! kuharicu
samo prvoklasnu silu sa prima godišnjim svjedodžbama trati
Hotel „R0TAL"
Osijek L
a a □ a a 3 j j
r
priporoma
Narodna knjigarna.
^Fll« E B« IFTFH« g II« i
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
13555
Vedno velika izbira vpietk (kit). Piipornčam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z .L* Oreal Hene", tudi v modnih barvah,
■L PODKRAJSEK.
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32
Bolni živci
povzročajo vse mogoče trpljenje, glavobol It nervornont?, želodčne težave, bolečine v živcih, slabost, razdražljivost aerazpolozenje zs delo, oslabe! spomin, pomanjkanje •panja, nemir ta mržnjo do življenja.
Zdravi živci
so vir občutka moči, veselja do življenj«, dobrega spanja, dela-Ijubnosti, vztrajnosti in energije. Utrujeni g i vel postanejo zopet zmožni delovanja, ako jim dovedemo one substance, ki spadajo med nepogresne sestavine možganov, hrbtnega mozga in živcev- Moje sredstvo ni tajna medicina in jo aa tisoč« zdravnikov zapisuje za poživlienje živcev. Sestavljeno je po znanstvenem postopku i« učinkuje izborno in hitro. Moje v vseh evropskih deželah ustanovljene prodaj alnice bode tekom tega meseca razposlale
20.000 ikitliit annl
obenem z dr. Lichtovo poljudno razpravo o pravilni šegi živcev.
Pišite torej ie danes na
Emst Pastemack,
BERLIN S. O., ■lolMelkit-ehpIntz IS. AbtJ. 811. Akt. Sli.
naj se prllofi 1 cMnar.   Plačuje aa vnaprej.
SUHLI0GLHS
Cena  malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
I    Predam j
Gramofon,
dobro ohranjen, s plosca* mi vred, se ceno proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 692
»
Wanderer«-avto,
trisedežni,   mod oprem* Ijen. se po ugodni ceni, tudi na obroke, proda — Tvrdka Kenda, Ljub* liana 330
Vajenko ali
Poravnalnik
(Abrichtmaschine), popol* noma nov, 50 cm širok, s predležiem — se takoj proda za 15.000 Din. — Parna žaga Škofljica pri Ljubljani. 666
Na obroke
stroji za ključavničarstvo, mizarstvo in kovaštvo; transmisije, elektromotor* ii ter dinamo — nndi po nizkih cenah Tehniška T'nion družba. Ljubljena. Sodna ulica 4/TI. 684
Radi pomanjkanja
prostor**
odda Tovarna za ločen ie dragih kovin J. Augustin, Liubliana, Sv. Jerneia ee* sta 231 pet velikih hram* nih sodov /z nraveiga klas nepa lesa najvišjemu no* nudniku. 613
I
Služb«
I
Elektronadmonter
in nadstrojnik išče na* stavitve. — Ponudbe na: A. Lubej — Badl, St. Pa« zova, Srem. 650
ZoSotehnika*
le prvovrstno moč. spre j* mem takoj. — Ponudbe na: Dr. I. Obisk, zobo* zdravnik, Lj'ibljane, Mi* klošičeva cesta. 664
Iztirjena šivilja
za obleke gre Šivat na dom. — Ponudbe pod »šivilj a /685« na upravo »Slov. Naroda«.
sprejme — »Narodna knjigarna«. Prešernova ul. št. 7, Ljubljana
Potnika
za železno stroko, popol* noma veščega nemškega jezika, išče za Slovenijo veliko industrijsko pod* jetje v Zagrebu. — Po* nudbe z navedbo plače pod »Potnik '632« na upr. »Slov. Naroda«.
Samostojna
trgovska moč
(knjigovodja, bilancist. dopisnik), vešč vseh no* tranjih pisarniških, kakor zunanjih trgovskih po* slov, z večletno prakso na samostojnih mestih, z dobrimi referencami in spričevali, perfektn. zna* njem vseh treh državnih narečij in nemškega jezi* ka. 29 let star, oženjen, želi menjati mesto, in to najraje v provinco Slove* nHe. — Ponudb«- pod »Trgovska moč /673« na upravo   »Slov. Naroda«.
I  Stanovania |
Soba s hrano
se odda gospodu ali di* jaku. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 671
I    Xnfn I
»Wanderer«-avto
trisedežni. le najnovejše* ga tipa, kupi Avto*zavod Rosa, Poljanska c. 69. 5S8
Več železnih ali lesenih oken.
uporabnih za stavbo de* lavniških, odnosno tovars niških prostorov — Jt it* p i m o takoj. — Re* flektiramo tndi na razna vrata. — Ponudbe na: Kramar & Comp., Lj'ih* ljana VII 633
I »op
isovanje
I
Išče se 100 do 200 tisoč posojila
ali družabnika — za vže vpeljano trgovino v sre* dišču mesta. — Ponudbe pod »Trgovec 672« na upravo »Slov. Naroda«.
Hr" "     _o sobo
cventuelno s hrano, išče boljši soliden gospod. — Ponudbe pod »IVadnik o46« nt upravo »SI. Nar.«
? — * * o vani sobi
in kuhinia v sredini me* sta se odda cd 1. febru* arja do 31. avgusta, t. 1. v naiem aeVopcema hre* otrok. — Interesenti naj se obrnejo s točno na* vfdbo naslova na upravo »Slov. Naroda« pod »Za* časno'641«.
Lepo orjremljena soba (salon)
z električno razsvetljavo in oosebnim vhodom se odda v najem kot pisar* na ali stanovanje — so* lidnemu. dobro sirmran*-* mu gospoda. — Ponudbe pod Kavali*- '694 na upra* vo »Slov. Naroda«.
Ženitna ponudba.
Dve gospodični. Slo* venki, od 22 do 26 let. neomadeževane pretek* losti. želita znanja z dve* ma gospodama v Amen* ki, ki bi bila tako nrijaz? na, da jima bi poslala voz* ne liste — v svrho po* znjše ženitve. — Samo resne ponudbe se spreje* majo. — Ponudbe pod »Poštenost'67R« na upra* vo »Slov. Naroda«. 678
Trgovci (-ke),
zasebniki!
Dobroidoča trgovina r. mešanim blagom v Mari« boru, na najbolj promet* ni cesti išče sodružabni* ka (*eo) s 50 do 100 ti* soč dinarji ali več proti vknjižbi na posestvo in s polovično udeležho na dobičku, oziroma se pro* da pod ugodnimi pogoji. — Cenj. ponudbe rvod »>A. Brin ar«, .Maribor, botel »Meran« ali Lirb* ljana, hotel »T*n'>n«, kjer sem v nedeljo dne 27. t. m. od 11. do 16. ure in se lahko osebno govori.
6S2
IK
iremtcmn?
I
Polovico vrta
in posestva v Krakovski
ulici 29 — naprodaj, ev. se odda v najem. — Na« slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6S3
S
Razno
Trgovski rrostori
srednje veliki, v sredini mesta Sušaka, na promet* nem kraju, se oddajo proti odstopnini z obrt* nim listom. — Naslov: J. B.. Sušak, poštni pre* dal 135. 612
V najem se da več lenih prosto^o^
na prometnem kraju blizu industrije in Železnice — za trgovino z mešalnim blagom, go«?rilno in pekarijo. — Naslov po* ve uprava »Slovenskoga Naroda«. 690
Dobro obstrječa trgovina
z mešanim blagom in nekoliko posestva na deželi ori farni cerkvi, se odda ra pet let v najem radi rodbinskih razmer. Zahtevani kapital 50.000 do 75.000 Din na mesečn" obroke. — Pon"dbe pod »Trgovina 150 643« na uprav o»Slov. Naroda«.
<HHa.a.HHMaa»B
Sfan< vanjska bfšr
na Bregu št. 21 (pred* mestje Ptuj) z gospodar* skim poslopjem in stano* vanjem za oskrbnika, le* nim vrtom in enim ora? lom njive, je poceni in nod rgodnirni pogoji naprodaj. — Samo resnic kupcem brez m^'-^d ~>vr«1 -"ev daje "»ojasn^a lastnik ^ran Jurgec, neksnis. Sv
r? t   S^ov. r~^orie«v r*^"?
Prašiček,
tri mesece star, se da v rejo: najraje v kak mlin.
— Aleksandrova ccs*a št. 16, I. nadstr. 677
Zastopnika
iščemo v vsakem kra=> ju Jugoslavije. Jako la* hek postranski zaslužek 73. vpokojence ali invali* de. Vprašanja pod »Za* stopni'-i povsod t na upra= vo »Slov. Naroda«.
Pod lastno ceno
razproda jam. dokler traja zaloga: damska ial* ne obleke, plnšče in kr>» ttume. — Fran LukiČ, Ljubliana, Pred Skoflio št. 19. 553
Si^on KH^ar?ek,
Liubliana. *elenburgov* "lica 6    Izdelujem oble ke po meri »n nai*   ve i šem   kroju    Jamčim za^ na jelerjantnei*o lrd**!avo
— V zilngt anglcS1'^ Ii češko blago 1290
P'e^ne obleke
od Din 400 d- Dfn 12n v vseh barvah. Po n*-tan*nem naročilu gl^d velikosti, barve in mat? -ijala — poš">m r*n r>< vzrti'i. — P. Ma*»rP, Ljubljana, nasproti g!«-ne pošte. 67 ■
Dekorac'js
za vese!?cT
Ceni. druStvotn m e^** ni"a-i~m nrinoreča tvr< ka M. Tičar veliko za! *?o penfrnatfh krožnik« in aervijetov, serpentin konfeti, lamrjijone, c lenke za ša^'ivn n<~>5trv src^olov, gfrlande m dr ge lepe oVrask«* no na ni^ii  ceni! — Društvo
♦*mrvst! "V
Prta slOTcnski Izdelovala:«
—   USUJATIH OBLEK —
Drago Schuab
LJubljane  - Dvorni trg S
Ceno se pro
prekrasen o
v Avstriji na mejni postaji proti Jugoslaviji na glavni proii iužne ?ele7nice, pripraven za vsak namen (industrijo, trgovino, špedicije, zalorzo).
Crez šest oralov senlJfftča, dve prostorni, suhi in ims;vni v*sMadl4£n<cl
(L^gerhauser) z razkiadalnima nmpa^a in tale*™* poleg še drugih stavb. Lastna normalnotirna x%*eza % ia'e*n*ci« Cena e^eMri *» za slo in luč. Zadostne in ne drage delavne moči. Naprava 'e sedaj kot špedicija v polnem
obratu. — Pismena vprašanja na:
Xav. MatheiSf
Graz, Humboldstrasse 25,  ali: Dr. Hodol fseh. W.en I, Schauflergasse 2,
Telephon Nr. 68-2-82.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
		t -	-        , .
	•■   -   ■ *