268. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. novembra. XVIII. leto, 1885, Uhaja vsak dan ive^er, izimši tiedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vatri j sk o-ogor eke dežele za vso leto 15 gld., la pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gid. 30 k.*., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po dO kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Zs oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ie se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa KirbiŠa hiši, „Gledališka stolba". Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vuo administrativne stvari. po Vojna. Na bojišči je sedaj vse mirno. Bolgari in Srbi zbirajo svoje Čete in se pripravljajo za nove boje. Srbi bodo marsikaj premenili v poveljništvu. Kakor navadno, zavračajo Srbi svojo nevspebe na razne vojskovodje. Tako se govori, da pride general Mu-Ijutinovic celo pred vojno sodišče. O poslednjih bojih poročajo podrobnejše sledeče brzojavke, kakor tudi sploh o razmerah na Balkanu: Bel i g rad 20. novembra. / ... z bojišča so vedno bolj vznemirjujoča. Nevspeni pri Slivnici bili so, kakor se je pozneje izvedelo, popolni poraz Dunavske divizije. Po privatnih poročilih so Bolgari pod poveljstvom kneza Aleksadra nenadoma napali Srbe v taboru in jih popolnem razkropili. Če tudi so na pomoč prihitevši konjiški oddelki Prapoceto-vieeve divizije vse sile napeli, da bi Bolgare nazaj pomaknili, tla bi se peštvo moglo zbrati in pripraviti za boj, vendar se infanterija ni mogla braniti bolgarskih napadov od strani, in morala se je mej silnim streljanjem topov umakniti, da je ne obidejo Bolgari. Umikanje Srbov so baje Bolgari dobro porabili in dunavska divizija je nekda morala popustiti vse prejšnje pozicije. Šumadijska divizija zaseda dragomansko sotesko, moravska divizija se je pa za 7 kilometrov približala Sofiji (?). Poraz Dunavske divizije prouzročila je veliko malomarnost v službi prednjih straž, malomarnost pa je posledica prevelike zaupnosti v zmago in ker so se prenizko cenile moči sovražnikove. Pali vojaki se bodo hitro nadomestili, ker se je sklicala druga rezerva. Tu se misli, da poraz dunavske divizije ne bode toliko škodoval, ter ne bode obranil Sofije. Ali so pa v glavnem stanu tudi istih mislij, se ne ve. Ko pride Garašanin v glavni stan, bode tam velik vojni sovet. Podrobnosti o sedanjih postojankah dunavske divizije, tukaj še neso znane. Poveljništvo se je že spremenilo na kraljev ukaz. Odgovor Rusije na Ga-rašaninovo noto je že došel. Bel igra d 20. novembra. Kralj Milan pojde ministru Garašaninu do Ak Palanke naproti. Garašanin ostane pri kralji, dokler se ne odločijo boji pri Slivnici. Poklicana druga rezerva, 32.000 mož, ima do ponedeljka priti v Pirot. Za bodoči teden so razpisane velike naročitve za vojsko. Glavni napad na Slivnico bode, kakor se govori, prihodnji četrtek. Danes je semkaj prišlo 2G5 ujetih Bolgarov. V državni blagajnici jo 2*/» milijona dinarjev, vojna preskrbljena do 27. t. m. Sofija 20. novembra ob 1. uri zjutraj: Knez poslal je z bojišča pri Slivnici sledeče oficijalno poročilo: Ob 8. uri začelo je desno bolgarsko krilo napadati visočine mej Slivnico in Dragomanom, katere so imeli Srbi zasedene. Da bi se ložjo gibali, dobila sta centrum in desno krilo ukaz, naj se dalje pomakneta. Proti poludne je tudi bolgarsko levo krilo prešlo v ofenzivo. Krvavi boj trajal je do večera. Bolgarske čete so se junaško bile in preganjale sovražnika. Vspeh boja je ta, da so se preganjani Srbi, katere so nazaj pomaknili centrum in obe krili, morali umakniti na visočine nasproti bolgarskemu središču na levi strani od Dragomana. Cesta čez Dragoman je v bolgarskih rokah. Po-poludne oh dveh zadeli so trije bolgarski bataljoni blizu Golubove srbski voj, obstoječ iz 1 pešpolka, 2 eskadranov konjice in 2 baterij, ko se je pri-I -ovijal, da bi napal levo bolgarsko krilo jSlivniške posojanke. Ta voj bil je popolnem poražen. Bolgari pokazali so velik pogum in samozatajevanje. Vslcd ofenzivnega postopanja imeli smo mnogo ra- njenih, mej njimi prvi knežev pobočnik kapitan Ma-rinov in nekaj drugih častnikov. Berolin 21. novembra. Kakor „Vossische Zeitung" piše, bilo je včeraj v Londonu važno posvetovanje mej Salisburvjem, Hatzfeldom, Wadding-tonom in Musurus pašo. Salisbury in Waddington sta poudarjala potrebo, da se ustavi bratomorni boj v Bolgariji. Večina je bila tega mnenja, naj se pod garancijo vlastij Turčiji naroči, da to izvrši. London 21. novembra. „Times" so izvedele, da je Garašanin nenadoma poklican v Pirot, da se določijo mirovni predlogi, katere bode stavil kralj Milan Bolgariji, naj Srbi zasedejo Sofijo ali nei Sibiji se zdi, da se je sedaj treba pogajati za mir, ker se ni nadejati pomoči od Grške in utegne Turčija aktivno postopati. Bel i g rad 21. novembra. Po tridnevnem boj. je včeraj in danes mir. Vojski nesta dosti spremenili postojank. Vojni sovet v Piroti se bodo posvetoval o premirji, za katero so neki prosili Bolgari. O kakem posredovanji ni nič znanega. Iz Vidina nobenih novih poročil. Lješanin hiti s Timoško vojsko proti Slivnici na pomoč, pred Vidinom pustil je jeden operacijski voj. Kakor se govori, moral so je včeraj polkovnik Lisković, hudo pritiskali od Bolgarov, vrniti v prejšnje pozicije. Ako tem brzojavkam dodamo šc one, ki so na drugem mestu tiskane, vidimo takoj jasno ves položaj na bojišči. Srbska vojska, pod poveljstvom kralja Milana je poražena, razbita iu bolgarske čete prodrle so do srbske meje, O tem ni dvomiti, kajti poročila bolgarska odlikujejo se po svoji odkritosrčnosti, dočim imajo poročila srbska mnogo besed, a malo resnice. Vsa ta zavijanja pa ne pomagajo kralju Milanu iz zagate, v katero ga je zapeljala svojeglavnost, strast, deloma pa politika — Madjarov. Srbi poklicali so sicer že drugo reservo v boj, pa prišla bode prekasno. Bolgari so svoje dosedanje vspehe dobro uporabili, iz vestno bode tudi sedaj hitro in energično operovali in šumadijska in mo-I ravska divizija morata nemudoma umakniti se nazaj, sicer bodeta obkoljeni iu godilo se ni ima bode, kakor glavni vojski. K vsem tem nevspehom in porazom pa je prišel še udarec od Turčija, katera kategorično zahteva, da se Srbi takoj umaknejo iz Bolgarske. Tej zabtevi se ne smejo Srbi niti za trenutek ustavljati, sicer jim preti boj s Turki in tuk boj bil bi za Srbe osodepoln. Po tem takem smemo pričakovati, da v par dneh ne bode nobenega srbskega vojaka več na bolgarski zemlji in da bode konec nenaravnemu in nenravnemu boju mej bratskima narodoma. Posledice boja bodo na obeh straneh jako različne. Bolgari priborili so si s svojo hrabrostjo veliko slavo, Bimpatije vseh narodov, izimši jedine Madjare. Morali so se sicer umakniti iz Runielije, a v svesti si smejo biti, da je njih zjedinjenje le vprašanje časa in da bodo prestani boji neizmernega upliva na narod. V bodoče ne treba jim druzega, nego opirati se jedino na politiko svojih osvoboditeljev. Žalosten pa bode položaj Srbov, kajti vojna z Bolgari stala je mnogo novcev in ljudij. Za vse te žrtve pa ni niti najmanjšega odškodovanja, pač pa cela vrsta porazov. Pomilovati moramo narod srbski, ki so ga pustolovni njegov kralj in nJega lahkomiselni ministri zapeljali v toliko nesrečo. A ni je nesreče brez sreče! Sreča bode za Srbe, ako se iznebo kralja Milana iu njegovih bveUvalcov in ako L/enejo na pravi pot, kajti potem bode zopet zavladalo pravo „ravno tež j e". Najnovejša papeževa enciklika. Vatikanski listi priobčili so te dni encikliko, s katero se obrača papež Lev XIII. do „patrijarhov, primasov, nadškofov ter škofov katoliškega sveta, kateri so v milosti in zvezi apostolskega stola". Najnovejša ta enciklika sedanjega duhovitega in modrega papeža govori sDe civitatum constitu-tione Christiana", o krščanski osnovi držav. Ker je jako obsežna, priobčujemo mi le kratek pregled glavnih idej iz tega velevažnega pisanja, katero ima v sebi popoln program voditeljev katoliške cerkve ter papeževe politike. Enciklika pričenja: „Immortale Dei miseren-tis opus, quod Ecclesia etc." ter za uvod poudarja misel, da je Bog cerkev ustanovil v prvi vrsti za blaginjo duš, vrhu tega pa tudi, da človeška družba živi v dobrem ter v posvetni sreči. Zato pa je treba da se družba prav urejuje in prav vodi, in to je naloga, ki jo Bog nalaga knezom in vladam, katerim so tedaj narodi dolžni ljubezen in poslušnost. A vladarji morajo vladati po pravici in bogo-ljubivo, ker postavljeni so le za blaginjo narodov. Prva njih dolžnost je, skrbeti, da se Bog časti in da se spoštujejo njegove zapovedi, t. j. čuvati in gojiti vero. Država in družba zgrešujeta svoj poglavitni namen, vladarji pa svojo nalogo, ako se Bog ne spoznava ter se zatajuje. Jedina prava vera je razodeta krščanska, jedina cerkov, ki more ne-zmotno razlagati voljo božjo, je katoliška. Voditelj in učitelj vseh vladarjev je torej papež, kateremu so podeljeni ključi nebeškega kraljestva. Cerkev ima brezprimerno više namene, večo svetost in zatorej tudi popolnišo, svetejšo, trajnišo organizacijo, kakor katera druga družba koli; ona tedaj drugim družbam nikdar ne more biti na potu in kvaro-nosna. Ako se njeni naineui zadevajo ob namene drugih družb, to morajo se nameni cerkve više ceniti, zapovedi njene bolj poslušati. Knezi in državo so občuje s svetim stolom, s političnimi čini in diplomatskimi koraki vselej pripoznali visoko avtoriteto cerkve. Konkordati so izvrstno v to služili, da se je ustauovil s porazumljenjem red tam, kjer se križajo in pobijajo duševna in posvetna teženja. Država, ki je zasnovana na takih sporazumkih ter s cerkveno pripomočjo, najbolja je izmej vseh, ker taka najbolje skrbi za potrebe obeh stranij, ker se v njej ni bati, da bi se zanikavale prepotrebno avtoritete in ker se tudi vse dolžnosti in dobrote spolnujejo z zavestjo, da jo tako ljubo Bogu iu ljudem. Nauku Kristovomu pristoji v evropskih državah zahvala, da so bili civilizovani barbari, da so biie odbite turške invazije, da je Evropa ostala voditeljica civilizacije in kulture ter da so nastale človekoljubno iu dobrotne naprave. Te dobičke bi uživala Evropa Še na dalje, da se ni uničila jedinost mej svetno in duhovno oblastjo. A novi duh, ki živi izza 1 (>. stoletja, prouzročil je naj preje razbrzdano filozofijo, potem pa državne ter družabno prevrate. Od ravnotam izvirajo moderne svojevoljne ideje ter prevratna teženja: splošnja jednakost, svo boda v mislih in v izustilih, samosvoje odločcvanje individuva, zanikavanje sleharue oblasti, shvatanje, da je vladar lo predočevatelj narodovo suverenosti, zanikavanje božje avtoritete, to, da narod išče biti sam vir avtoritete, jednako spoštovanje vseh vero-izpovedanj, neomejena znanost, svoboda glede vzpre-jemanja ali odmetanja vere. Vslcd tega se ponižuje cerkev, odjemlje se jej sleharni upliv. Vlade iščejo, da tudi v verskih Btvareh po svoje odločujejo, da zakone sklepajo, kakor druge državljanske pogodbe, da jih raz- d i rajo ter s cerkveno svojino gospodarijo. To imajo pnd očmi, kadar hočejo državo ločiti od cerkve. Ceikev v to ne sme pritrditi, ker to meri v njeno uničenje. Države zahtevajo to odkrito. Zakonodavstvo, uprava, brezvevska odgoja, ropanje cerkev, zatiranje duhovnih zadružij, odstranjevanje papeževe posvetne oblasti ima le ta namen, da bi se oslabila ter zatrla cerkev A vendar so dotična načela državna čisto pogrešna. Suverenstvo narodovo ni obrazloženo, ni opravičeno. Saj so se s toni načelom že opravičevali upori. Verska svoboda je nesmisel; le jedna vera more bi'i prava in najbolja. Svoboda govora in tiska je kvarljiva; ker le v dobrem sme biti svoboda, slabo pa se mora omejevati. Dobra nikakor ne more biti družba, ako cerkvi ne daje n t-se u livati. Že je preoeitno. kam je prignala državna filozofija moralo. Zmota in greh je, cerkvi jemati njeno oblast ali celo vreči jo pod oblast posvetno. Kakor sta Gregor XVI. m I'ij IX. Potrebščine v Kališkein deželnem budgetu so se povečale za 122 47!) uld , dohodki so se pomanjšali za 17 1.250 gld mimo prejšnjega letnega proračuna. Primanjkljaj znaša 3,628.502 gld. Ako se tudi povokšajo deželne priloge za 2 kr. na jeden goldinar davka, bode še vendar manjkalo 30.000 goldinarjev. V !a v\ i < sPi ing saboru predlagal je Barčić, da se ban in načelnik pravosodnega oddelka tožita, ker sta dopustila, da sta se poslanca dr. David Starce vič in Gržanić obdržala v preiskovalnem zaporu in s tem prelomila jeden temeljnih deželnih zakonov. Da ta predlog ne bode vsprejet, razume se samo po sebi. kajti vladni kiinovci, ki so v večini, nikakor ne bodo dopustili, da bi se banu kak las skrivil. ^ »aiM** dirAaT- Razmerje strank se je v ui'iatskciii državnem zboru jako premmilo. Mej konservativci in katoliškim centrom vlada Veliko nasprotje, kakor še nikdar. Konservativci in narodni liberalci pa sami zase nemajo večine. Vlada utegne tedaj s svojimi predlogami dostikrat ostati v manjšini. — Poljaki da jim je izklju-vsak omikanec, in i 'C kot inferijorna n zadnjem imeniku obsodila moderno n.. te, kakor je te sprednik zbral j RO v soboto interpelovnli vlado zaradi iz t i ran j a Po v „svllabusu", to še vedno velja. Pravi državni svobodi cerkev ne nasprotuje. Ona nikakor ne ob* Bojuje vlad, ki zastran važnih razlogov dovoljujejo druga bogocastja. Katoliška cerkev ne mara nobenega s silo vleči k sebi. Ona hvali vsak moderni napredek, ki je resničen dobiček za svetno iu duhovno blaginjo narodov; ona podpira umetnosti, znanosti in iznajdbe, ter pritrjuje v vse, kar koristno pomnožtlje človeške znanosti in zmožnosti. Katoličani morajo tedaj imeti pred svojimi očmi naslednje: 1. da so nauki cerkve in naredbe papeževe ven in ven obvezne; i! da so takoimenovano moderne svobode v svojih o-novah zmotne in niče-merne; 8. da je v zasohnem življenji pokoriti se naukom ter propisom krščanstva in cerkve ; 4. da je v javnem življenji delati za uresničenje krščanstva ter tako katolikom priporočati, naj so pogumno udeležujejo državnega življenja, s čemer bi še ne bilo rečeno, da se priznavajo državne naprave, proti katerim je treba vojevati se; o. da sta naturalizem in racijonalizem uničevati; (>. da se avtoriteta cerkvena povsodi in zmiroiu odkrito pripoznavati mora. Katoliškemu časnikarstvu se še posebe nalaga dolžnost, naj to stališče jednodušno iu neizprosno zastopa, naj se varuje notranjih prepirov, naj popolnem pozabi in izbriše nekdanjo prepire. To je jedro najnovejše papeževe izjave. Ijakov. To interpelacijo bilo je podpisalo tudi vec članov katoliškega centra iu svobodomiselne stranke. Na A lig leskom se jako živahno agituje od ; obeh stranij. Konservativni listi trdijo, da je zdaj ; dosti več upanja, da zmagajo, kakor ga je bilo tedaj, j ko je prvikrat pal Gladstone. V Birgmingham sta j j odpotovali vojvodinja Marlborough, svakinja lorda ; ' llaudolpha Churchilla1, in lady Churchill, da bosta i ! agi to val i za lorda Churchilla proti John Brightu, pa | i tudi po druzih krajih visoke dame ngitujejo za kon- ] • gervatlvco. Parnell izdal jo voljlsk oklic, v katerem ; priporoča Ircem, naj vol i" konservativce, kjer ne i • bodo postavili svojega kandidati. Vtaaiatiski parlament sešel se je 10 t. m , in je obravnaval nek predlog zastran preskrbovauja i Rielove Udove iu rodbine, kateri sta brez vseh ! ■ sredstev. Ministerski predsednik sir J. Macdonald zagovarjal je ta predlog, pa vendar zbor še ni nič i : določnega sklenil. William Jaeksona, tajnika Iliello- ; I vega, poslali so bili v blaznico v St. Vincent, pa je UŠel iz nje in bežal čez mejo. ioni razg V L j u b I j an i 23. novembra. V več deželnih zborih bode letos zopet posvetovanje o volilni reformi. Volilska reforma za češki deželni zbor ni bila sankcijonirana in pride letos zopet v razgovor. V deželnem zboru morav -skem bodo Čehi predlagali razširjenje volilskega prava. Toda tukaj ni nobenega upanja, da bi bila vsprejeta kaka liberalnejša volilska retorma. Nemški liberalci slutijo, da bi razširjenje volilske pravice jim utegnilo za zmiraj vzeti večino v deželnem zboru. Zategadelj bodo gotovo preprečili vsako spremembo volilskega reda. V* gališkem deželnem zboru utegne priti v razgovor sprememba deželnozborskega volilskega reda za kmetske občine, kolikor se tiče virilne volilne pravice nekaterih manjših posestnikov v deželno desko upisanih posestev. Pri dopolnilni volitvi za <*eshi deželni zbor v soboto bilo je oddani!) v skupini nefidejkomisnega veleposestva 92, v skupini tidejkomisnega velepo-sestva pa 22 glasov. Voljena sta v prvej skupini Karo! grof Buquoy in Evgen Fran grof Vratislav, v poslednji skupini pa baron Anton Dobrzensky in Evgen grof Vratislav. Nemški liberalci se volitve neso udeležili. V Brnu se je bila sešla enketa, katera se je posvetovala, kako bi se dala obraniti politehnika, katera ima od leta do leta manj slušateljev. Tej enketi predsedoval je iiioravmki deželni glavar Vetter. Poročal je deželni odbornik Promber. Mej drugim so se udeležili te enkete i nemški deželni odborniki, župan Winterholler, predsednik trgovske zbornice vitez Gomperz, predsednik kmetijske družbe Hugo stari grof Salm, ravnatelj Thaunabauer in tajnik Honig iz Olomuca, tovarnarja Josip Drucker in vitez Scholler, rektor Brick, profesor Niessl, dr Josip Auspitz, dr. Merores, nadinženOr Epler. Enketa se je izrekla, da se morajo osnovati nekatere nove stolice in javni kemiški laboratorij s poskuse valno postajo. Dvomljivo je pa, da bi vse te nove naprave, ki bodo stale mnogo denarja, pospešile obiskovanje šole, kajti glavni uzrok njenega propada je drugej. Šola je nemška, zategadelj moravski Čehi, ki so v večini v deželi, ne marajo pošiljati svojih sinov na politebniško šolo v Brno, ampak jih rajši pošiljajo v češko politehniko v Prago. Dokler se eeščini ne odmeri več pravic' na tej šoli, tako dolgo se razmere na tej šoli ne bodo zbbljšale. Dopisi. I« I^fubijane 21. novembra. [Izv. dopis.] Socijalno življenje v Ljubljani se glede v njeni sredi bivnjočih dveh narodnostij od pričetka Taaffejeve, to je nam Slovencem ugodne, ali vsaj nekoliko pri -južneje vlade do danes ni v ničemer spremenilo, k večjemu, da smo v tem oziru Slovenci že prej na slabem, sedaj, dasi imamo javne zastope v svojih rokah, še kolikor mogoče na slabšem. Kar se v javnih zastopili sklepa iu Izvršilje, naj si bo Še tako dobro, podvrženo je neusmiljeni kritiki ter s tem podkopuje se sistematično naša priljubljenost pri občinstvu in tako je nam, prej bi rekel, ta dobrota na kvar, poglavitno pa seveda tudi zarad tega, ker tedaj vladi prijazen, ne vem zakaj bi ne smel tja zahajati, ali vsaj tamo upisan biti, kjer je zastopan ves oficijelni svet. A glede teh razmer, kakor sem jih opisaval, ne morem kot ud uporabljati svojih pravic, temveč še niti stopinje ne storim tja in je ne bom storil, dokler se prezirava Slovenstvo, ki je glede kvantitete in kvalitete vendar le prva narodnost na Kranjskem, dokler se sme proti pravilom ravnati, ki izrecno pravijo, cena politika in da ima pristop dokler se v kazini zmatra Slovo rasa. V pojasnilo navedem, da p ona kazina ilrJ± članov, izmej katerih je 234 c. kr, dostojanstvenikov in le Kio privatne gospode, vsega vkup je okolu 20 Slovencev. Da se tedaj taki nedostatki in nepravilnosti še mogofce odstranijo, in da se sploh te zadeve pojasnijo vprašam C. kr. politično oblast, č.eji je vse to znano, in če misli v tem oziru kaj ukreniti. Jeden izmej slov. udov kazine« CVEJa 19. novembra. (Izv. dop | Današnja „1>. W." se po BVOJej navadi zopet kakor oven zaganja v Slovence. Našim Glantscbniggoin je neka „ruska pisarna" v Celji strašen trn vr peti, ker baje da od tistega časa, odkar pisarna obstoji, ni miru v Celji. Gospodje pač kažejo, kako mladi Celjani so še. Ne vetno namreč, če se še v kakem mestu posedujoče rodbine tako hitro menjavajo, kakor v Celji. Menda ni obitelji v Celji, katera bi se lehko ponašala, da že živi od prejšnjega stoletja v svojej hiši. Rakuši nuaic\štejejo še le drugi svoj rod v Celji. Celjani pač ";e davno radi dobro živijo, bolje, nego mnogim dohodki dopuščajo, iu kei' „vsaka reč svoj čas trpi, še to", pridejo eksekucijo in preženejo rodbino za rodbino iz hiš. Tako so možje, ki danes v Celji gospodujejo, po večini še le sami v Celje se priselili. Zato se ne moremo preveč čuditi, da pravijo, da še le s prihodom dra. Sernca je izginil božji mir iz Celja. Gospodje morebiti ne vejo, s kakim eminentno parlamentarnim govorom se je svojo dni dr. Mdrtl županovu Celjskemu odpovedal? No vejo, kako bo se pred prihodom I dra. Sernca v nekem hotelu Celjski meščani pod i mizo metali; ne vejo, kako sta se nek večji obrt-• nik In nek pravosrednik iz gostilnice v gostilnico j preganja a, ne vejo več, kako olikano In pravopisno i pismo dra. Hoisel-a na dra. Cyppl-a je nekdaj ; „Cillier Anzeiger" objavil, ne vejo več, kako je neka Celjska družba v „Tagesposti" dru. Hoiselu očitala, da „vedoma neresnico govori", kar je dr. lloisel tiho j pozobal, tudi so že menda pozabili nedavni prepir ! o moškem pevskem društvu? — Seveda na nas mi mej seboj nesmo popolnem jedini, ker imamo i streljati bi bilo že prijetno, toda Slovenci ne osta- preobilo malenkostnih prepirov, in ne delujemo v uzajemnem solidarnem prijateljstvu. Preidimo tedaj na društva. Tukaj se zopet kaže, da ni nikjer pravega napredka V nadi, da nam bo ponehljivost koristila ter nam vsaj vladnih simpatij nekoliko doprinesla, vidi se, da pač v svojem delovanji na društvenem polji nesmo več tako energični, kakor smo bili poprej in da v tisti meri, kolikor naša apatija raste, okoristi se ljuti naš nasprotnik in mu raste pogum. Ni tedaj upanja, da bi v socijalnem oziru faktično, vsaj v Ljubljani ne, kedaj prišli do krmila in to zaradi tega ne, ker se na jedni strani premalo brinemo, na drugi stran pa nas vlada popolnem prezira, dasi sama vedno naglasa, kako ogromno večino prebivalstva reprezentujemo. Oglejmo si na priliko najodličneje tukajšnje zabavno društvo, kazino. V njej zbira se vsa takozvana „haute volee", ves oficijelni svet od prvega dostojanstvenika do zadnjega se notri nahaja in to je v društvu, katero ne more dosti fakcijoznih elementov zbrati si, da ondu „sans facon" vladajo, tako da se sme imenovati nemška trdnjava z nemško-avstrijsko posadko, sicer pa najlepše Ljubljansko zabavno poslopje, isto tako po Slovencih, iz slovenskih žuljev in ;na slovenskih tleh sezidano,, kakor, recimo hranilnica. Ne tožim, da kazinsko društvo kot tako uganja politiko, a v kazinskih prostorih gorenjih in dolenjih šopiri se od vlade vsaj javno perhorescirano fakcijozno nem-štvo, a mi Slovenci, dasi se nam ustop ne zabranjuje, ne moremo in ne sinemo, tega nam čast ne dopušča, zahajati v hišo, kjer se praznujejo Slovencem sovražne orgije, sežigajo naši časniki, in za-sramuje ter zaničuje narod slovenski. Jaz in še par Slovencev smo tudi udje tega društva, zato ker zlasti jaz ne priznavam tukajšnjim talmi-Nemcem ali tujcem jedino pravico do njega, iu kot Slovenec, nejo strelov dolžni in to je grozno. So nekateri gospodje v Celji, kateri celo pri sodnijskih razpravah kolegom „tiho biti" ukazujejo. Nekateri so vzrastli iz kranjske birokracije absolutne dobe in se neso nikoli učili trpeti odgovorov. Tudi še danes ostro razločujejo „kmeta" in „gospoda", t. j. uradniškega sina. Uradniška kri je v možganih teh lju-dij čisto drugačna, ko „kmečka". S kratkim, napade na nas opravičiti, podpirati z istinitimi razlogi, ni dano današnjim Celjskim gospodom. Tudi dr. Neckermann je čisto pozabil, kako slovesno je leta 18G5, pred svojo prvo izvolitvijo v deželni zbor, zatrjeval, da so mu Slovenci jednakopravni. Ozir na plačano županstvo ga pač sili tuliti z volkovi. Zdaj gospoduje v Celji nemško burševstvo s svojim negodnim znanjem in z vso svojo črnoru-dečozlato surovostjo. Surovost je gotovo preganjati političnega nasprotnika na socijalnem polji. In tO načelo, proglašeno od dra. Glantschnigga leta 1881 v zboru „nemškega društva" v salonu „Pri belem volu" v Celji, vodi zdaj gospodujoče Celjane. Zdaj so prišli tako daleč, da prepovedujejo svojim ljudem javno v svojem listu, podpirati siromake druge narodnosti. To v dobi „Rudečega križa", v dobi, ki je zapisala človekoljubje na svoj prapror, to zdaj, ko bi vsi omikanci morali delati za uglajenje socijalnih nasprotstev, zdaj, ko „rudeča pošast" z dinamitom v roki žuga našim vratam! In to postopanje vodijo doktorji! Danes ostriti socijalne razlike, je pregreha, hudodelstvo proti vsemu človeštvu ! — Odgovornost za nasledke, za rastočo zdiv-janje neomikane, Vam sledujoče ma8e, — nosite jo! bruhal, katero ščuvate nad slovenske pevce, bode nad Vas same planila. Zaradi slovenskih posojilnic naj „D. W.a le mirno spi Slovensko vodstvo teh zavodov jim bode manj škodovalo, nego nemško vodstvo Celjski hranil- niči. Vzemite hranilnicam pupilarne in ustanovniške ter druge pod javnim varstvom stoječe denarje, — kje so potem hranilnice! — Tudi zavoljo izterljivosti posojil naj nas „D. W.u ne izživlja. Naj raj še pove, koliko navideznih aktivnih terjatev ima Celjska hranilnica. Naj ona samo meniške terjatve re-alizovati poskusi! O mnogih hipotekarnih ne govorimo. Kaj ne, to boli? — Seveda je težko, ljudij na boben spravljati, ki dozdaj povsod mogočno vmes govorijo. Osoda pa ture z železnim kolesom vse. kar se njej nasproti stavi; in morebiti v kratkem bode sodnijska tabla bolj razumljivo go-vorila. Tudi v Olji so velikani na glinastih nogah. In Vipavi' 19. novembra, Izv. đop.J Pre- | tečen; teden priobčili ste nas dopis, dotikajoč, se Vipavske razmere v obte lli bližajočih se občinskih i volitev posobe. Pikre so bile besede, zgovorjene v j tem dopisu, a izviralo so — verjemite nam iz \ užaljenega srca; narekovala jih ni osobna strast, ampak (damicea ljubezen do domovine svoje. Da pa nam ni bilo ino. :oce do celega ločiti stvari od oseb-nostij ste pa Vi, prizadeta gospoda, sami in jedino sami krivi. To je ravno glavni uzrok, da se Vam j hočemo z vso eneržijo po robu postaviti in da smo t danes neizprosljivi Vaši protivniki, ker Vam jo bila j vsekdar osnhnost vse, stvar iu javni bla- j gor pa. nič. Vsako zadevo sodili ste le z onega Stališča., ki ga Vam je narekovala Vaša osobna ko- j risi:, bodi-si materijalna ali moralna. Nikdar niste ] znali podrediti svojega menenja ogromni večini, a vse-iej ste znali z rafiuovano zgovornostjo svojo doseči, da je večina ta umolknila — in triumf je bil navadno na vaši strani. Gorje [ta onemu, ki je bil toli predrzen, da je ostal pri svojem prepričanji in to svoje prepričanje tudi javno zagovarjal, — po njem je bilo Preganjali ste ga na vseh njegovih potih, niti svetost privatnega in družinskega življenja Vas ni uplašila, prestopili ste predrzno tudi nje prag. Z nečuveno I ah ko mišljen ostjo in brezvest-nostjo kurili ste ogenj razpora mej prijatelji, gtiju-snega srda mej rodoljubi, [logubonosnega prepira mej občani, da ste le mogli pri tem občem zublji speči privatno klobasico svojo. Zdaj pa se znabiti čudite, da se je bodalo, katero ste držali neprestano drugim na prsih, namah zasukalo in obrnilo proti Vam samim. Ne veste li, da kdor nemir seje, vihar žanje? Toliko jasnega pogleda v bodočnost bi Vam vendar prisodili, da ste lahko vedeli, da jeden-krat mora nastopiti reakcija. Koliko prevažnih osnov delali so Vipavski ro- i doljubi (osobito dosedanji župan, n ekdanji Vaš prijatelj); koliko koristnega se je nameravalo, j a dovršilo se ni nikdar nič, ker je hidra prepira mej nami vedno nosila po konci svojo glavo. Da temu mora konec biti, previdi vsak po-štenomisleč Vipavec, in da to prepričanje prodira, svedoči nam volitev v krajni šolski svet. A če hočemo svoj cilj — mir v naši Vipavi — popolnem doseči, moramo so vsem onim, katerih element so zdražbe in katerim je prepir, kakor bi Nemec rekel, Lebensbedlirfnis, protiviti z vsemi dovoljenimi sredstvi. Tako ne sme na dalje ostati, da bi posamične osobe, strahovale celi trg. Priti morajo zopet oni časi, ko je bila Vipava uzor rodoljubja in ponos naše majke Slovenije. V to ime nam pomozi Bog. Domače stvari. — (Imenovanje.) Višji državni pravdnik J. N. grof Gleispach imenovan je predsednikom deželne sodnije v Gradci, Jurij Wagner, državnega pravdnika namestnik v Celji pa svetnikom deželne sodnije v Celovci. — (Gosp. J. Matjan), umeteljni mizar iu izdelovatelj vsakovrstne hišne oprave, na Dunajski cesti, dobil je včeraj diplomo, da je imenovan e. kr. dvornim liferantom. Kolikor nam znano v tej stroki še nihče izmej Slovencev ni bil tako odlikovan. Zatorej čestitamo g. Matjanu na tem naslovu, ki je njemu v veliko čast, v čast pa tudi vsej domači obrtniji. -' — (Pisateljsko podporno društvo) imelo je v soboto zopet svoj zabavni večer. Nav-«očnih je bilo blizu 30 članov, katerim je predsedoval g. 1. iŽeleznikar. Gosp. dr. Vošnjak nadaljeval je svoje velezanimivo berilo „o mističnih prikaznih človeškega duha**.' I Berilo vsprejelo se je z živahno pohvalo in bode, kakor čujemo, priobčeno v „Ljubljanskem Zvonu". Prihodnji zabavni večer je v soboto. Za berilo oglasil se je g. dr. V. Gre- go rič. Čital bode svojo „Zgodovinsko-kritično razpravo o podedovanji" (Vererbungstheorie), torej o predmetu, ki je izredno zanimiv in važen. — (Pravniško.) Najviši sodnji dvor je razsodil dne 20. t. m., da mora vso škodo povrniti lastnik psa, kateri je ugriznil ter tako človeku po-kazil zdravje in možnost zaslužka — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 26. t. m. s sledečim sporedom: A. Notranje zadeve. B. Predavanje: 1. Vladni svetovalec prof. dr. Vale m a: životopis Freiburškega*'profesorja Stara vašui ka, rodom Kranjca. 2. Vladni svetovalec dr. K e e b b a c h er: zdravstveni reformi. 3. Primarij dr. Fux: penctrirajoče trebušne rane. Po seji snidejo se društveniki pri „Slonu1*. — (Zabavna kronik a.) Včeraj in v soboto imeli smo celo vrsto veselic. V soboto imeli se Sokoli svoj jour iixe pri Virantu, o katerem se nam tako poroča: ..Občinstva bilo je toliko, da se je vse trlo. Pet jo „ Slavcev" izborno. Prav dobri bili so tudi komični prizori. Berili se pa nesta popolnem obnesli, ker za „Sokolski večer" nesta primerni." — Čitalnica priredila je včeraj „društveno besedo,* ki nas je vse popolnem zadovoljila. Glede petja omeniti nam je Eisenhutovega zbora „Spas brodara", prav lepe skladbe, ki seje izborno pela, kakor tudi KnahloV cveterospev (Pfibil, Pelan, Valenta in Paternoster), ki se je moral ponavljati. Gosp. Jeločnik deklamoval je Stritarjevega „Pi- , sarjevega sina" tako vrlo in premišljeno, da je vsakdo čutil vse krasote, ki so v tem pesmotvoru. Pri ostalih točkah svirala je vojaška godba, rekli j bi ,,z navadno preciznostjo", a kot 7. točko imela [ je skladbo (Euieubergov „das en;te llerzklopfen"), ki zahteva veliko potrpežljivosti od strani občinstva. Ne vemo sicer, kdo se je zaljubil v to dolgočasno skladbo, a faktum jo, da jo je vojaška godba pri dveh veselicah že zapo- j redoma svirala in nam delala dolgčas. Naj bi se vender kaj boljšega izbralo, zlasti pa želimo, da nam vojaška godba svira tudi slovanske skladbe. Včeraj pa ni dala niti jeilnega slovanskega glasu v j spored. Po besedi bil je plesni venček, pri katerem j pa ni bilo toliko udeležencev, kakor bi bili pričakovali. Četvorko plesalo je 20 parov. Zabava pa jo bila jako živahna. — Tretja veselica, o katerej nam je poročati, bila je včeraj v restavraciji Čitalnice Ljubljanske. Priredile jo je »Delavsko izobraževalno društvo", katero je začelo živahno de- 1 lovati, odkar si je načelnikom izbralo gospoda ; K as tele a. Oblak bil je mnogobrojen, petje dobro, zabava pa vseskozi dostojna iu v lepem rodu. Posebno omeniti moramo gospico Vrtni kovo, ki je Stritarjevega „Pisarjevega sina" tako vrlo deklnmovala, da so bilo videti solze v marsikoga očesu in da jej je donela od vseh stranij odkritosrčna zahvala. V veselico združen bil je tudi ples, ki je trajal do jutra. — (Dunajski Slovani pa slovanski jug) Piše se nam z Dunaja 22. novembra: Brez primero žalostno, krvavo razmerje mej Srbi iu Bolgari čuti tudi tukajšnji slovanski svet. Sigurno ne stoji na strani prvega slovanskega briganta, marveč vse njegovo zaničevanje je obrneno proti taki politiki, ki je prouzročila, da se s slovansko, bratov-sko krvjo napaja zemlja, kjer trava raste sedaj — za druge. Tukajšnji Slovani skoro ne moremo verjeti, da bi to moglo biti kedaj istina, kar se tacaš goni na Balkanu okolu Slivnice, vse se nam vidi le kot sanje, — grozne sanje. V teh bolestih pa preklinjamo, ne srbski narod, ki je sam največi revež na svetu, nego vse prokletstvo naj nam zadeva njegovega „kralja", njegovega — „očeta"! naše simpatije s plamenom gorijo za napadeni narod bolgarski. Ni treba nam sorodstva, da bi od njega izvirale te globoke simpatije, nego obča blaga narav človeška nagiba nas k Bolgarom. Motil bi se, kdor bi mislil, da so mej nami izime, ki bi drugače mislile in čutile. Tudi tisti, ki sicer nemaj o pravega razuma za slovanstvo, da. — celo Srbi sami, to zlasti avstrijski so s studom napolnjeni proti maziljenemu srbskemu Fenomenu 19. stoletja, ki je svoje podložnike zvodil v toliko sramoto in propast in s Kajnovo svojo dušo zavrl napredek južnega slovanstva v neopisno veselje germanskih in madjarskih bogov. Že se je pričela agitacija za za to, da bi Slovani Dunajski na posebnem shodu sijajno poistinili soglasno svoje stališče v pomnjo vsemu svetu, v moralno podporo bolgarskega naroda, v zadostilo samim sebi. A zmagal je ugovor glede na faktične razmere našega prestolnega me- sta, glede na oportunizam, in opustila se je ta misel. A zato nam duša ni nič manj uneta za bolgarsko konečno zmago in gotovo je bilo, da se tudi kaka manjša prilika porabi za proti-srbsko demonstracijo. Ta prilika se je ponudila včeraj. Tukajšnji bolgarski dijaki so namreč takoj, kojih je dosegel glas o najnovejši stiski njih domovine, sklenili oditi na bojišče, obrnili se do kneza Aleksandra za potrebno dovoljenje, ob jednem pa o tem tudi pbavestili vse svoje rojake, ki so na visokih šolah v Pragi, v Parizu, v Genfu, v Ziirichu iu drugod, poživljajoč jih k skupnemu odhodu v napadeno domovino. Minister Karavelov odgovoril jim je v imenu kneza, da se mu ne vidi še potrebno, klicati jih k vojski. A mladi Bolgari, sami inteligentni in ognjeviti dijaki, s takim odgovorom 'i"'S0 luli zadovoljni. Tem bolj jili je gnalo na bojišče za domovino, ker je bilo misliti, da bode vsaka, tudi najmanjša pomoč potrebna. Zato neso pojenjati od svojega sklepa. Iz rečenih mest so te dni došli Bolgari semkaj in sinoči so hoteli oditi s tukajšnjimi Bolgari vred na jug Bila jih je mala truma, ki je hodila pa ulicah in javnih lokalih notranjega mesta ter s svojim okretnim vedenjem, s svojimi žarečiini očmi tudi neznance opozarjala, kdo so in kaj nameravajo. Pravili so, da uživajo prave slavnostne dneve, ker povsodi na potovanji so jih spremljale žive in izraiane simpatije, ne le po slovanskih krajih in od slovanske strani, nego tudi od francoske in nemške. Kakor vPragi, vzelo jdi je slo vansko dijaštvo takoj tudi na Dunaj i v svojo sredo. Včeraj popoludne pred določenim odhodom se jim je improvizoval komers, na. katerem so se slovanska dijaška društva „Slovenija", „Zvonimir", „Češki akad. spolek", „Tatran", „Bukovina" in druga, sešla malone „in pleno". 1'ridružili so sojini celo tudi dijaki italijanske narodnosti, društvo „Circolo italiano". Govorile so se v imenu slebar-nega slovanskega plemena, vročo napitnice za stvar bolgarsko in z njimi so se vrstile navdušene, boje-vitejše slovanske pesni. Simpatije do Bolgarov izražal je tudi laški govornik. Čvrsta, iskrena četa inteligentnih bolgarskih radovoljcev bila je do solz ginena, in govorniki izmej njih so se s toplimi besedami zahvaljevali na toliko lepem pojavu slovanske vzajemnosti in svobo'doljubivbstl, Vsi so potem vkupe odšli na državni kolodvor, v dolgih vrstah vi joči se po ulicah ter vzbujajoči mnogo pozornosti v Dunajskem občinstvu. Vender pa Bolgari ta večer neso odpotovali zavoljo formalnih nedostatkov, ki so se pokazali na državnem kolodvoru, in tako se je zopet vse povrnilo v mesto obnavljat bratovsko ljubezen še dolge ure. Nepravilnosti ni bilo in nemški listi, ki danes o komersu ter o sprevodu poročajo, pretiravajo in lažejo, da bi kompromitovali po svoji zlobni navadi. Bolgari pa menda nicoj odidejo', gotovo ne brez spremstva slovanskih dijakov. I mi jih spremimo: „Ite bovis avibus!" — (V vodo skočila) je včeraj zjutraj črev-ljarska vdova Reza Kozjek pri sv. Jakoba mostu. Voda nesla je samomorilko do nekdanje Grasmu-okove hiše na sv. Petra nasipu, kjer so jo redarji Ižanec, Gostič iu Toplikar izvlekli. Mestni zdravnik dr. Illner je sicer takoj prihitel, a ni mogel več pomagati, ker je bila že mrtva. Odnesli so jo v mrtvašnico. Rečena samomorilka že dlje časa ni bila prav pri pameti in zaradi tega bila že v bolnišnici. Ko je prišla iz bolnišnice je pogostem pravila, da ne more več živeti in da bode v vodo skočila, kar je včeraj res storila. Pri frančiškanskem mostu bilo jej je menda že žal, kajti klicala je na pomoč, katera pa je prišla prepozno. — (Vabilo) Odbor Slov. pevskega društva ima 1. dec. t. 1. v Ptujski Čitalnici zvečer ob 7. uri svojo redno sejo z sledečim dnevnim redom: I. Zapisnik — dopisi. II. Določba pesnij za II. veliki pevski zbor. III. Posameznosti. Zunaj ni gg odborniki so prošeni, da se obilno z nasveti radi pesni, itd. oglase. — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) priredi v torek 24. t. m. v dvorani „zum gold. Kreuz" (VI. Mariahilferstrasse 99) koncertno besedo s sledečim Bporedom: 1. Fiirchtgott E. „Pe-sen češke mladine, češki moški zbor. 2. DvoČak Ant. „Na vlast", ouvertura igrata na glasovirji društvena člana gg. Koller Ant. i Skalickjf Jos. 3, Ro-guski. Barkarda, poljski možki zbor (v novic). 4. a) Tosti F. P. „Vorrei morire". b) Arditi L. „L' estasi" poje gospica Belomo Mat. 5. Bella L. a) „Pod Kri-vančm", b) Mlvnarka a hiiska", c) „Anička urušena",' slovaške narodne pesni i bariton solo poje društveni Član g. prof. Simanrll. 6. Habiž Karol, Koncertni mojster velikega kneza "NVeiraarskega igra na violini. 7. Buchta A. A. „Kitice" čeških narodnih pesnij za mešani zbor s spremljevanjem na glasoviri, (poje se prvokrat.) 8. Jahoda Krast. Lužičke narodne pesni za moški zbor (poje se v prvič). 9. Erben K. J. Češke narodne pesni, poje gospica Be-lomo Mat. 10. Dr. Ipavec Benj. „Kamu, slovenski baritonsolo, poje Član društva g. Floršie. 11. JHansmann: „ Uspavanje", hrvatski možki zbor, osmo-spev (pojo gg. Mlčoch, Vilimek, Stiebler, dr. Kost-Iiv^ Stantejsk^, Jirik, Vj>skočil, Jahoda, z bariton-solom (g. Jifik) in bas-solom (g. Vjkočil Fr.) 12. Heller Ferd. Četvorka iz čeških narodnih pesnij, možki zbor. Na glasovirji spremljata: gg. Koller Ant. i Jahoda Konst., društvena člana. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Skupščina za železniške tarife) je svoje ukrepe bila predložila avstrijskim železnicam, katere so jih nekoliko odobrile nekoliko pa ne. Ministerstvo trgovine pa s tem ni zadovoljno in točke, ki so nedostatne, je naznanilo konferenci železniških ravnateljev, da jih znova pretrese, to pa gotovo v štirih tednih. — (Sadno drevje ob železnicah.) Glavno nadzorstvo avstrijsko nad železnicami naročilo je vsem železnocestnim upraviteljstvom, katera so v njegovem področji, naj v bodoče svojih prog ne obsajajo več z gozdnim drevjem, nego s sadnim ter naj v določenih rokovih dopošiljajo izkaze, kako ta sadjereja napreduje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 23. novembra. Kakor listi iz Carigrada poročajo, pozvala je Turčija Srbijo, da naj nemudoma ostavi Bolgarijo. Praga 23. novembra. V pravdi anarhistov trije zatoženci obsojeni na večletno ječo, Sofija 23. novembra. Srbska vojska umika se neprestano nazaj. Samo proti Solinci postavljeni oddelek je še ostal. Breznik in Dragoman zasele so bolgarske čete brez boja. Jeden oddelek Bolgarov prodrl je čez Caribrod do srbske meje. Verjetno je, da odrine bolgarska vojska naprej. Carigrad 22. novembra zvečer. Na po-korilno brzojavko kneza bolgarskega čestitala mu je Porta na modrem spoštljivem mišljenji, naznanila, da odpošlje komisarja v Rumelijo ter izrazila upanje, da se povrne mir z obljubo, da bode skrbela, da preneha bojevanje. Atene 23. novembra. Z meje naznanjajo se gibanja turških čet. Vsled tega vznemirjenje. Listi poživljajo vlado, naj bode energična. Sigurno zdravilen uspeli. Vsem, kateri trpč vsled zupretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščnnja v prsih, glavobolja in drugih slabostij.^ pomaga gotovo pristni „Moll-ov Scidlitz-prašek" Škatljiea 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (11—8) Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta ........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........3.30.. „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „. četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravniHvo „Slot\ Naroda", TiMci; 22. novembra. Pri M5ou?u x Tsehelnitz z Dunaja. — Ebstoin iz Gradca. — Vlrameo iz Budimpešte. — Ernst z Dunaja. Pri M.»lici i Lo\veuberg, VVcisser B Dunaja. — Po-lak iz Zagreba. — Loinauer, Friedrieli, baron Mara, fT'lnv.irz z Dunaja. Meteora logično poročilo. 1 Caa opalo \ MU) M Stanje i >.iroiiii 11 v umi. Tempera Mra v>-i r,rovi Nebu Mv> k:in* v min. 21. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73761 ura. 735 38 mm. 734 29 mm. 12" C 3-2J 0 30 C 1 0. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke iu ob jedneui uradni načrt žrebanja, iz katerega ae razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uraduo, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajočo srečke pred žrebanjem nazaj vzoti iu dotično vsoto povrniti. Na željo se utadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 30. novembrom 1885 nam direktno doposlati. (610—11) VALENTIN & C0., Bankgeschaft, HAMBTJEG-. »km. 't&V* ■ *f I Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železu ikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne\