Ptl-.mna platana t gotovini. C’«'s-V. 287. * i o 1*1 i wi decembra 1927. Posamezna številka Din 1’— LETO n NARODNI DNEVNI, F KmlJr rtti daa opoldzi b, tavMadS:! aedelje In przjcn tb*. ISc*ofina zarodnim: V i Ljubljani te po p6 milijonov dinarjev. — Opo/.Bnonalni krogi se s to vladno odločitvijo ne kažejo zadovoljni in zahtevajo, da se na vsak način obdavčenje ljudstva čim bolj ublaži, davčna bremena se morajo obijfeifi, .ker jih ljudstvo komaj še prenaša. Vprašanje dohodnine pa sploh ni bilo priljubljeno, ker se s tem nači-.tiom davka delajo lahko velike zlorabe. Vlada je ta davek črtala iz davčnega zakona najbrž tudi zato, da izbije opoziciji vl rok močna orožje. Opozicija pa še zda-leka ni zadovoljna s tem, da se je dohodnina črtala samo iz načrta zakona, ker smatra, da -se mora ta davek v pre-čanskih krasili takoj ukiniti. Razen tega povdarja opozicija, da bo v prečanskih krajah absolutno treba znižati davčne stopnje v vseh davčnih oblikah. Ravnovesje v proračunu pa naj se doseže tako, da se zvišajo davčne stopnje v Srbiji, ko se ve, da v Srbiji plačajo mnogo manj davka, kakor v dragih krajih. Francoski listi o sestanku Male antante, Pariš, 20. dec. Francoski listi se obširno bavijo z vprašanjem sestanka Ma-el antante, ki naj se vrši konec meseca januarja v Bukarešti. Ugotavljajo, da je la sestanek zelo važen glede na vprašanje Rum unije po Bratianovi smrti in še bolj glede na stališče Poljske napram Mali antanti. Poljska bi namreč tudi rada pristopila k tej zvezi. Na konferenci bo imela Poljska svojega opazovalca, kar pomeni neslužbeni pristop Poljske k Jfct-li antanti. Od Rumunije je pričakovati sigurno lojalnega in prijateljskega stališča napram zaveznicama Jugoslaviji in P olj sli i. Na konferenci se bo razpravljalo tudi o stališču napram Madjarski glede na akcijo lorda Rothermera. Važna točka razprave bo končno osnovanje podoKiv-ske gospodarske federacije, ki jo že daj podpirata Francija in Nemčija. ZARADI SOKOLSKE FOTOGRAFIJE — LETO DNI JEČE. Zader, 20. dec. V Zadru so italijanske oblasti izvršile hišno preiskavo v hiši aaašega rojaka Šime Večerala. Pri preiskavi so našli sliko nekega Sokola. Za-i»di tega je bil Večeralo, mož, ki ima i c 50 let, obsojen na leto dni ječe. Ve-č e ralo je bil deportiran na Sardinijo, ktfcer bo odsedel svojo kazen. KUMANUDI ODPOTUJE V ZAGRER. DA PREGLEDA UNIVERZO. Beograd, 20. dec. Kakor trde v vladnih krogih, odpotuje danes zvečer pr« svetni minister dr. Kumanudi v Zagreb, kjer bo ostal dva ali tri dni in pregledal vse prosvetne ustanove, zlasti pa zagrebško univerzo in druge visoke šole. i a I J? Plenarna seja Zbornice za T0I, Mraz vedno večji. Pariš, 20. dec. V vsej Franciji je zavladal hud mraz. V nekaterih krajih je Padla temperatura na —17°. V Strass-burgu je kazal toplomer —15, v Voge-zih pa —20°. Tudi na jugu je hud mraz. Tam so znašale temperature tudi — llfl. Na francoski rivieri je zapadel visok sneg. Po vesteh iz Londona je tam padla temperatura na —21°. Kakor javljajo iz Rima, je Vezuv v1 snegu. London, 20. dec. V vsej Angliji vlada huda zima. Na ulicah stojijo cele množice avtomobilov,, ki so jim počili hladilniki in ki zato niso mogli naprej. V za-padnem delu Londona je počila vodovodna cev. Voda se je razlila po vsej ulici.in jo spremenila v veliko drsališče, čez katerega ni mogoče priti. Budimpešta, 20. dec. V vsej Madjarski je nastopila ostra zima. Temperatura znaša povprečno —17°. Silni zameti otežujejo promet, ki ga je samo na glavnih progah še mogoče vzdrževati. Dunaj 20. dec. Tn je’ včeraj ves dan bil hud mraz. Temperatura je znašala —15°. Ptice priletavajo k ljudem in jedo i/. rok. Sarajevo, 20. dec. Ze dva dni prihajajo vsi vjaki z »amudami. Skoro iz vseh krajev prihajaj« vesti o silnem snegu, ki je v.apal. Split, 20. dec. Slabo vreme v Dalmaciji traje še naprej. Parniki prihajajo z zamudami. Parnik iz Benetk je n. pr. imel 22 ur zamude. Skoplje, 20. dec. V vsej pada gost sneg. Zavladal je tudi hud mraz. Na ozkotirnih železnfieah je promet onemogočen. Dosedaj Se niso mogli začeti z delom za čiščenje prog. S skopljanske postaje niso pusti Ji včeraj v nobeni smeri nobenega vlaka. Cetinje, 20. dec.. V vsej Črni gori zadnje dneve silno sneži. Sinoči je sneg dosegel 1 meter. Nevarnost je, da bo ustavljen ves premet in to tem prej, ker sneg še vedno gre. ČLOVEŠKE ŽRTVE. Subotica, 20. dec. V vsej Vojvodini vlada huda zima. V okolici Bečkereka sta dve osebi zmrznili. Tudi v okolici Novega Sada in Subotice je bilo nekaj podobnih slučajev. V ponedeljek ob pel 10. uri dopoldne se vršila javna redna seja Zbornice za TOI. .Navz; eih je bilo '45 članov zbornice za TOI. J redsednik Ivan Jelačin ml. je predložil 2.apisnik ustanovim seje z dne 25. novembra Ji >27, katerega so člani soglasno vzeli na izb arije. Javil je, da je ministrstvo za trgovi-Dd obrt in industrijo potrdilo zadnjič izvoljeno predsedstvo zbornice. 1 \Tato je podal obširno -poročilo o delovanju '!xa rmee za trgovino, obrt in industrijo in o nje? lili prizadevanjih za izboljšanje gospodari 'kega položaj« v letošnjem poslovnem letu • V zadnji dobi je :bilo zaznati občutno gospod arsko depresijo, v kateri se je morala naša. produkcija in trgovina prilagoditi v cenah prerasti vrednosti dinarja in poostrenim konkurenčnim prilikam. Skoraj nespremenjena pil so ostala davčna bremena, železniška voza.ri.na ter delavske mezde. En del socialnih dajatev pa se je celo povečal. Velik padec ran agrarnih produktov je povzročil splcšbt' mrtvilo in zastoj v trgovini, ker je moč tenzumentov do skrajnosti oslabela. ^ v ta dejstva vsiljujejo potrebo preorijenta- ! obravnavale pristojne zadružne TITKIČEVIČ ZOPET V AVDIENCI. Beograd, 20. dec. Včeraj popoldne ob pol 5. je bil predsednik vlade Vukiče-vie Sprejet od kralja v avdienci. Avdienca je trajala do pol 6. Te pogoste dolge avdience g- Vukičeviča so v vseh političnih krogih obudile pozornost. CARSKA SLAVNOST V BEOGRADU. Beograd, 20. dec. Včeraj.-sp. priredili v ruski .cerkvi v Beogradu spominsko slovesnost za pokojnega carja Nikolaja II., mučenika, in za vse ostale člane Ro-manovske rodbine. Cerkev je bila nabito polna in mnogo ljudi je stalo celo zunaj, čeprav je šel sneg. FRANCOSKA ODLIKOVALA PRINCA ARZENA. ‘Pariš, 20. dec. Francoska vlada je po-, delila , .knezu .. Arzenu Karadjordjeviču vojno -svgtinjo. tu '.UiJrr.HV. *• • \ • • . : • ’ 1* ' cije n aše gospodarske politike v vidu 'izdat nejše z:’Sčite in pospeševanja domače produkcije in «!ela in jačanje kupne moči domačega kcnzunianita ter pridobivanja novih tržišč za «aš ekspert. Industrija se je morala boriti z velikimi žrtvami proti inozemski konkurenci. Slovenska industrija pa je pri tem občutila tudi veliko pomanjkanje novih trgovskih pogodb z bližnjimi balkanskimi državami z Kitmunjjo, Bolgarijo, kakor tudi ratifikacijo trge v inske pogodbe z Grčijo, ki je bila ne-davuo sklenj-ejia. Letošnja naslovna konjunktura domače industrije ie bila za mnoge stroke nepovoljna, ker je naša produkcija vsled previsoke davč-Južni Srbiji obremenitve podjetij, posebno delniških ,Jt >_..j družb in vsled fiskalnih carin na surovine razmeroma zelo draga. Delovanje Zbornice je bilo zato osredotočeno na to da se ta bremena zmanjšajo. Eksportna industrija in trgovina beležita vsled nad p. redukcij e znaten padec naših glav-vt izvozn'h produktov na svetovnih tržiščih. Nato j« pedal predsednik Zbornice pregled o stanju slovenske industrije ter o vseh industrijskih panogah. . s.t!mje trgovinskih pogodb z inozemstvom je jako pomanjkljivo. Vršila so se sicer že pogajanja s Švico, ki je jako važna z ozirom na ižvoz našega hmelja, drv, gradbenega lesa, aluminijevih polfabrikatov elektrodov, svinca in lesnih izdelkov ali se niso dokon-Ca*?' U?! ešno pa so bila z?>kliučenii pogajanja z Nemčijo. V Atenah se se vodila pogajanja za trgovinsko pogodbo z Grčijo. Zbornica je poslala posebne svoje predloge, ker je velikega pomena r.i.stoča grška kolonizacijska delavnost.Važna pa je .tudi sklenjena pogodba z Belgijo in Anglijo. Na željo avstrijske vlade so ste pričela po-g^anju zn izpremembo in dopolnitev lani ratificirane kratkodobne avstrijske pogodbe ki je z ozirom na naše živahne gospodarske ’sti-ke__z Avstrijo za zbornični okoliš posebne važnosti. Uredile pa se še bodo pogodbe s 'i určijo in .Španijo. Za bodoči razvoj našega gospodarstva je izrednega pomena zveza Slovenije z morjem, ki naj gre iz Kočevja in Vrbovškega na Srin sko Moravice. S 1. oktobrem je stopila v veljavo direktna blagovna tarifa z Italijo, ki igra za našo iz- id je bil spričo stalnega nazadovanja hi*« ga izvoza že nujno potreben. V finančnem oziru beležimo v letu 1927 celo vrsto važnih dogodkov. Najvažnejša pridobitev za razvoj našega denarstva je, da je finančni minister letos spomladi odobril ij*V Ijanski borzi koncesijo za trgovanje z valutami in devizami. S 25. julijem je borza tudi c tvorila devizni in valutni promet. Poslovanje denarne, kakci' tudi blagovne borze izdatno razvija in daje čim dalje bolj voljive rezultate. S 15. oktobrom pa jo bila po zborničnem posredovanju osnovana podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani, v katero se imajo po zakonu o hipotekami banki stekati \£i j■ vni tondi hi aktivirano njeno delovanje. Zakon o valorizaciji bilančnih vrednosti je dosedaj posl užil o 14 delniških družb, pri katerih je bila predlagana valorizacija 'bilančnih vrednosti od 95 na 976 milijonov dinarjev. Zbornica je v zmislu določb zakona obravnavala vlošne prošnje in se udeležila, tudi komisijskih ocen podjetij. Oti zadružaib podjetij vložene predloge za valorizacijo so ..J....*-. zveze. vozno trgovino prav važno vlogo. S tem je stvorjen prvj korale v politiki zveznih tarif. Zbornica je tudi letos slavila finančnemu ministrstvu celo vrsto predlogov glede o*ii-Ijeuja davčnih bremen in taks v (inani*»» zakonu. Finančni zakon za leto 1926-27 « prinesel davkoplačevalcem dobrodošlo olajšavo glede odplačevanja davčnih zaostani«*-iz preteklih let v štirih letnih obrokihT««-dalje razširjenje davčne prostosti pri novih hišah tudi na doklade, znižanje emisijskih, prenosnih in administrativnih taks dalje je omogočil plačevanje davkov z 20%nimi boni do skupnega znseka 1000 kron in Iconlno maksimiranje avtonomnih doklad. Finančna delegacija je, upoštevajoč «pl«e-ne zelje gospodarskih krogov, obnovila plačilne naloge, da omogoči davkoplačevalcem potreben pregled davščin. Pritožbe glede trdote davčne prakse so se nekoliko prenehale, deloma vsled znižanja dohodnine, ki j« bila oproščena invalidskega davka in vojaške K (.morske doklade, delno pa tudi zalo, ker se je porazdelilo izterjevanje davčnih zaostankov na štiri leta. število eksekucij pa kljub temu ni padlo. Davčna obremenitev Slovenije pa je zelo zelo velika. Proeenfualno particira Slovenija na celokupnem plačilu davkov s 15 5% «n davku na poslovni promet s 24.5% pri davku na ročno delo s 29% in prt neposrednih davkih in pribitkih s 13.9%. Med važnejšimi finančnimi akcijami je t*ž-na akcija Zbornice za odpravo davka na )»•-slovni premet. Važni pa so tudi predlogi glede izprememb načrta zakona o neposrednih davkih in predlog glede zakona o .neposrednih davkih, ki predvideva odpravo invalid*#-ga davka in vejaško-koinorske doklade, aak-pa vračunava te dve dajatvi, v davčno 'merilo. Davčno merilo pa je za razmere v sl«rt niji jako ostro. Po aktiviranju oblastnih samouprav iu »reditvi oblastnih financ smatra Zbornica, d* je treba dati oblastnim samoupravam ix državnega preračuna odgovarjajoče vsote, bi»-sih deželnih doklad, ki so bile po prevratu inkamerirane, odnosno, da se preodkaae ss-moupr.ivn.im financam reelne iu % i«* ustvari stalno finančno.-podlago m njih delovanje. Uvajanje novih davkov i« tak*, katerih načrti se v zadnjem ča*u- ponavljaj*, bi ot,kcdovalo našo produkcijo, in naš r&2-voj. _ , V soci«!no političnih zadevah je. tudi treba ' rgittie preorientaeije, Predvsem je na enen mestu reorganizacija bolniškega in nezgodnega zavarovanja in sicer v tem smislu, da se uredi ta reorganizaci a tako, da se spravijo v sklad in pravilno razmerje upravni stroški, bolniške dajatve s prispevki, ki spričo velikega mrtvila v gospodarstvu občutno bremenijo i delodajalca i delojemalca. Na socijalnih dajatvah je bilo v Sloveniji vplačano v preteklem poslovnem letu 1926 za- 1. Ho 1 ni5ko zavarovanje 34,082.756-58 Din 2 Nezgodno zavarovanje 8,205.197'87 Din 3. Delavsko zbornico 2,428.5-4’92 Din 4. Borzo dela 1,633.757-30 Din Skupaj 46,350.276'67 Din Iz trgovskih krogov se v zadnjem č isu ved- no bolj pogosto ponavljajo pritožbe da so bile trgovske stroke pri začasni r zvrstitvi obratov v nevarnostne razrede 1- 1922 uvrščene v nesorazmerno previsoke razrede ter da bi bilo treba pri definitivni ureditvi teh strok, ki se ima izvršiti v bodočem letu z ozirom na minimalno število nezgodnih slučajev izdejstvovati remeduro. Tudi se čujejo pritožbe nad postopanjem Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da se pisarniško osobje uvršča v enake nevarnostne razrede, kakor skladiščno in drugo osobje v obratu samem. Zbornica je v obe'i primerih posredovala na merodajnih mestih. Zavarovalna panoga proti nezgodam je tudi v letu 1926 zaključila z znatnim deficitom. To je dalo osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu povod, da išče vsaj delno kritje za primanjkljaj v ponovnem povišanju zavarovalnih prispevkov. Tako bi se naj1 s 1. januarjem 1928 že povišala prinosna tarifa v nezgodnem zavarovanju od 6 na 7% od zavarovane mezde za 100% opasnosti. To povišanje pa praktično pomeni za interesente v Sloveniji 1‘40 milijona dinarjev novih dajatev. Zbornica je vsled tega zahtevala v posebni spomenici, da se uprava racionalizira in s tem doseže bilančno ravnovesje. Po prizadevanju Zbornice je v finančni zakon sprejeta določba, da je Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani samostojen nosilec bolniškega zavarovanja. Zbornica je posredovala z mnogimi predlogi tudi pri donašanju pravilnikov za izvedbo zakona o zaščiti delavcev, dalje o zaposlitvi inozemskih delavcev, o delavskih zaupnikih, pravilnik o skladu za brezposelnost ter pri načrtu zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Po aktiviranju dele/vanj a državne obrtne banke v Beogradu, je ustanovila Nar. banka SHS dajanje kreditov obrtnikom. Obrtni krediti, ki so bili razdeljeni po obeh podružnicah banke v Ljubljani in Mariboru še niso bili tako minimalni, kakor se je to pričakovalo. Poslovanje se je vršilo v splošnem gladko. Likvidacija obrtniških kreditov pa se je izvršila s 15. novembrom t. 1. in je vsi«! tega čimprejšnje osnovanje in aktiviranje podružnice Državne obrtne banke v Ljubljani nujno potrebno. Promet v notranji trgovini je nazadoval v primeri s prejšnjimi leti za 50%. Mesdeboj-na kokurenea je poslovne prilike poostrila, j pritisk inozemskih potnikov pa je vedno j močnejši. Zbornica pa je posredovala tudi za omejitev krošnjarstva, radi detajlne razprodaje blaga inozemskih potnikov, radi nečedne konkurence potem reklame, izigravanja obrtnih predpisov, radi preprečitve šušmare-nja in prekoračenja obrtnih pravic. Statistika gibanja trgovstva dokazuje, da vlada popolna stagnacija. Letos je bilo stanje sledeče: Štev. prijav Štev. odjav Prirastek ški so bili proračunjeni z 2,500.000 Din. Radi nezadostnega kritja so se morali reducirati csobito glede nabave luči, nekatere šole pa so celo morale prenehati predčasno s poukom. Država je prispevala v prošlem letu 130.(XX) Din, dočirn je predvideni i za bodoče leto samo 30.030 Din. Od teh šol je zaprosilo in prejelo od zbornice podpore k vzdrževalnim stroškom 64 obrtnih in 11 trgovskih na-nadjevalnih šol in sicer 'e Zbornica izplačala obrtnim šolam 123.9'o, trgovskim pa 18.500 dinarjev denarne podpore, poleg, tega na učilih še nadaljnji i 36.600 Din ,torej skupno 179.000 Din. Vprašanje financ strokovnega šolstva še vedno ni urejeno. Ministrstvo trgovine in in-dus.rije razpolaga v tem oziru z nezadostnimi kredhi. x ricakovati pa je, 'da bodo oblastne uprave, v katerih delokrog spada po čl. 2 zakona tudi pospeševanje strokovnega šolstva, trgovine, industrije in obrti poklonile našemu strokovnemu šolstvu primerno paž-njo in ga tudi materijelno podprle. Statistika zborničnega poslovanja je bila odlična. Zbornica je prejela od 1. januarja do 15. decembra t. 1. v svojem rednem poslovanju lo.266 dopisov in odposlala 29.397 dopisov. V vem pa ni vračunana oosežna korespondenca, ki se nanaša na pripravo volitev, sestav volilnih imenikov, izvedbo reklamacij in na somo izvršitev volitev, kakor tudi ne korespondenca, ki je bila v zvezi z zoornič-1111111 Stavoami. ^oornica je izdala v letošnjem letu do 15. decembra <94 uvoznih potrdil, 47 potrdil o protoKolaciji, 2484 izvornih izpričeval, 3o2 potrdil o dooavni sposobnosti in 232 raznih drugih potrdil. Proračunska debata lublianske oblastne skupščine Četrtletje obratov obratov I. 343 ' 311 32 II. 316 314 2 111. 446 290 156 Predsednik je nato razpravljal še o earin-stvu in o prometu. Zbornica je protestirala proti premestitvi carinarnice II. razreda iz Tržiča k Sv. Ani pod Ljubeljem in carinarnice iz Murske Sobote v Gederovce. Premestitve carinarnic so namreč izzvale dosti nepri-lik v prometu in trgovini. Zbornica pa se je uveljaljala tudi pri urejevanju železniških tarif. Predlagala je znižaanje železniške voznine za.prevoz raznih vrst lesa itd. V načrtu nove potniške tarife, ki ga je izdelala generalna direkcija državnih železnic, je Zbornica predlagala, da naj bi se zmanjšale razlike cen voznih listkov med posameznimi razredi po inozemskih vzorcih. Poleg tega pa je stavila tudi več predlogov za pospeševanje tujskega prometa, ki je za Slovenijo kot izrazito turistično pokrajino velikega pomena. Končno $e Zbornica naredila že velik korak naprej k izenačenju obrtne zakonodaje v naši državi. Zbornicam se poveri prenesen delokrog obrtne oblasti. — Zbornica je protestirala, ker predvideva novi načrt zakona o gospodarskem svetu za Slovenijo samo enega zastopnika, d oči m imajo gospodarsko slabe jše pokrajine po dva ali celo več zastopnikov. Dalje je predlagala ministrstvu za trgovino in industrijo za zgradbe noveliranje in izenačenje stavbenega zakona. Ministrstvu pravde je Zbornica dala mišljenje o osnutku zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Prirastek obrtniških obratov je v splošnem znatno večji kot pa pri trgovskih obratih, vendar nazaduje število v tekočem letu od četrtletja do četrtletja. Po posameznih četrtletjih je znašalo: Štev. prijav Četrtletje obratov I. 615 II. 562 lil. 517 Stev. odjav obratov 299 276 261 Prirastek obratov + 316 + 286 + 256 Velik prirastek je zabeležiti pri izdelovanju pletenin in strojnem pletenju, pri, šiviljah, čevljarjih, mizarjih kakor tudi pri podjetjih za prevažanje oseb z avtomobili, bte-'vLto (gostilniških obratov pa je znatno padlo radi previsokih gostilinških taks in trošarin. Zbornica pa »e je energično zavzela tudi za .strokovno. šoiatvo. V šolskem letu 1926-27 je •bilo v Slovefrijt obrtnih nadaljevalnih Sol •in ‘12 trgovski to^aljevalnlh Sol. Te šole je t>bi*ki?vfdo 79» £to*cev. Vzdrževalni stro- i\adalje je Zbornica letos sklicala 10 kon- j ferenc, odnosno anket v raznih važnih aktu-elniu vprašanjih ter se udeležila po svojih zastopnikih 20 konferenc, anket odnosno sej v Beogradu, ki so jih sklicala ministrstva, odnosna centralna oblastva ter 10 posvetovanj, ki so jiii sklicale razne oblasti -na zborničnem področju. Poleg tega je Zbornica sodelovala z informativnimi poročili na izrecna zaprosila interesentov na mnogobrojnih obč-nia zborih in posvetovanjih osrednjih in krajevnih strokovnih, zadružnih in gremijalnih organizacij, iz tega letnega poslovnega poročila so razvidne le najglavnejše akcije zbornice, kakor tudi iz številk izvršenih ekspedicij, ki pričajo o ogromnem podrobnem delu naše zbornice. Zbornica je skušala v dobi splošnega mrtvila čim najbolj olajšati gospodarskim krogom neprilike, s katerimi se morajo boriti. Zbornica je zasledovala vse pojave našega javnega in gospodarskega življenja ter se inici ativno pojavila povsod, kjer je bilo treba ščititi interese gospodarskega dela in napredka. .Nato je podal glavni tajnik g. dr. Fran ■\Vindisiher poročilo o gradbi odnosno adaptaciji zbornične palače v Bethovnovi ulici in poročilo o gradbi stanovanjske hiše za uradnike TOI na Bleiweisovi cesti. Skupni stroški za renoviranje zbornične palače znašajo 4.465.945 dinarjev. Od te vsote pa je kritega iz stavbnega fonda 3,960.198 dinarjev, ostanek 505.747 dinarjev pa se bo . kril z niijetjem posojila. — Stanovanjska hiša ! na Blei\veisovi cesti je bila projektirana na j dva milijona dinarjev. Po poročilu dr. VVindischerja se je oglasil k besedi Ivan Rebek. Predlagal je v imenu delegacije vrhovnega obrtniškega sveta, da se naj sestavi posebna komisija, ki naj pregleda delovanje in račune Zbornice v preteklem poslovnem letu. Proti temu predlogu je nastopil g. Ivan Avsenek, ker ni predlog g. I. Rebeka po pravniku utemeljen. Ta naloga se naj le poveri novoizvoljenim pregledovalcem računov. Predsednik odredi glasovanje. Za Rebekov prodlog glasuje 8, proti pa 31 delegatov. Za Avsenekov predlog glasuje 33 članov zbornice. I Zbornica potem sprejme še predlog dr. Rekarja, ki predlaga glede kritja stroškov, napravljenih vsled gradbe stanovanjske palače na Blei weisovi cesti, da se • posojilo pri Mestni hranilnici ljubljanski amortizira šele v 15 letih in ne v osmih, kakor je bilo prvot- , no predlagano od predsedstva zbornice. /a tem je referiral tajnik g. Ivan Mohorič o komercijalizaciji državnih železnic in o stališču Zbornice TOI glede trgovinsko-poli- j tičnega razmerja napram drugim državam. Obe poročil5 g. Ivana Mohoriča je vzela Zbornica z odobravanjem na znanje. Nato so se vrš*le volitve podnaeelnikov v odsekih. Izvoljeni so bili; G. Alojzij Sušnik iz Ljubljane za 'trgovinski odsek, g. Miloš Hoknjec iz Celja za obrtni odsek in g. Alojzij Krejči iz Ruš za industrijski odsek. Na predlog posameznih odsekov Zbornice so bili potem izvoljeni še pregledovalci računov in sicer g. Stanko Florjančič za trgovinski odsek, g. Jernej Ložar za obrtni odsek in g. Ignacij Florjančič za industrijski odsek. Izvoljeni so bili s 40 : 4 glasovom. Oglasil se je k besedi tudi g. Gogala, ki je protestiral v imenu manjšine, češ, da večina onemogoča sodelovanje manjšine. Priglasili so se k besedi še g. Vrečar, g. Ogrin, ki je predlagal, da se skliče anketo ozir. konferenco merodajnih faktorjev, da se primerno uredi obrtno šolstvo in obrtno-po-speševalni urad. Predlog se spreime. G. Ster-inecki Rudolf iz Celja je predlagal osem članov zbornice ki naj tvorijo poseben redakcijski odsek, ker je nujna potreba, da ima Zbornica za trgovino, obrt in industrijo svoje lastno glasilo. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Zbornični član g. Lenarčič se je izjavil za zvezo z morjem in stavil predlog, da Zbornica pokrene na merodajnih mestih vse, da se činiprej prične z g rad bo te za slovensko gospodarstvo tako važne železniške zveze z Jadranskim morjem. Predlog je bil soglasno sprejet. Govorili so nato še gg. Loiar Jernej, dr. Pipuč, Strgar Anton in Kralj, ki se je izjavil za ukinjenje šušmarstva. 1’lenarno sejo Zbornice je nato malo pred 2. uro popoldne zaključil g. predsednik 'Ivan Jelačin.. * • ' . • Včeraj dopoldne ob 9. uri je otvoril predsednik dr. NATLAČEN tretjo sejo II. zasedanja ljubljanske oblastne skupščine, katere dnevni red sta tvorili dve točki: Poročilo predsedstva in poročilo fi- nančnega odseka o proračunu. Skupščina je bila sklepčna, svojo odsotnost so opravičili poslanci Avsenek, Rojina in Mohorič, ki so morali prisostvovati seji Zbornice za TOI. Kot tajnika sta fungirala posl. Majeršič in Gabr. Oblak. Prva točka predsedstve.nega poročila je vsebovala nekaj predlogov, ki so: Predlog radi razširjenja električnega omrežja v radovljiškem okraju na občine Lancovo, Kamnogorieo, Dobravo in Kropo, radi zveze ces e iz Besnice do i odblice in sprejema iste med deželne ceste II. vrste; za napravo-že-lez:>betc\ii9kega mosta čez Radpvno v Krnici, za napravo železobetonskega mosta na deželni cesti I. razreda čez Radovno v občini (orje, za popravo po povodnji razdrte ceste II. reda od vasi Bitnje do Jereke y Bohinju in predlog zaradi zgraditve nove ceste za boljšo železniško zvezo na železniško postajo Grosuplje. Vsi ti predlogi so bili dodeljeni odseku za javna dela. Druga točka dnevnega reda je bila razprava o poročilu finančnega odseka glede PRORAČUNA. Odsekov referent je bil 1 prof. JARC, ki je podal v glavnem sledeče: Naša oblast je doslej prevzela pravzaprav samo upravo naših zdravstvenih zavodov s 1. oktobrom t. 1. Po pooblastilu v 51. 320. finančnega zakona za leto 1928-1929 je izdala vlada uredbo o prenosu poslov na oblastne samouprave z dne 28. novembrom t. 1. So to posli iz resorov ministrstva za narodno zdravje, za zgradbe, za trgovino in industri- j jo, za socijalno politiko in za poljedelstvo in * vode. V proračunskem letu 1927-1928 imajo slu- • žiti za financiranje teh naprav krediti, ki so j določeni v državnem proračunu za vse obla- j sti v znesku 173 milijonov dinarjev. Do te- ' daj, ko se sklene nov zakon o davkih, se J ustanovi pri glavni državni blagajni fond, v katerega naj se vloži ta celokupna vsota kot kredit za vzdrževanje prenešenih naprav in poslov. Iz tega fonda dotira finančno ministrstvo v vsaki oblasti označeno vsoto denarja za izvajanje poslov, ki so ji 'odstopljeni. Ta uredba tvori podlago našega samoupravnega proračuna. Vsota, ki odpade na našo ofilast, znaša približno 26 milijonov dinarjev. Ta vsota je stavljena, kakor se da razviditi iz predloženega proračuna, med dohodke. Toda naš proračun gre preko te vsote. Zakaj? Mi smo stali pred dilemom,' ali naj za silo vzdržujemo izročene nam naprave in za silo krijemo osebno in stvarne izdatke, ali naj pa na en mah postavimo naše samoupravno gospodarstvo na širšo podlago z edinim ciljem, poiskati pot iz gospodarske krize s tem, da skušamo dvigniti produkcijo z investicijami. Ena stran naše bodoče produkcijske politike bo dvig produkcije žita, v čemer je Slovenija danes pasivna, iz zvišanje molznosti krav, drugo je pa investicijska politika, j Edino sredstvo proti brezposelnosti je to, da ! država in oblasti investirajo. Država bo, če > se posreči ifnanenemu ministru dobiti posojilo na Angleškem, porabila to posojilo v to, da bo pričela graditi železnice in bo tudi Slovenija dobila že dolgo zaželjeno zvezo z morjem. Toda ne samo država, tudi oblasti so dolžne, da investirajo. Naš letošnji investicijski program predvideva za gradbo cest 20 milijonov dinarjev. To^ so ceste v raznih krajih naše dežele, preložitev manjših klancev in poprava ozir. zgradba novih mostov, j Naš proračun ne bo nikako birokratično životarenje iz dneva v dan, ampak bo podlaga, da se dvigne naša produkcija, da se od-j ravi brezposelnost in ublaži gospodarska kriza. Naš^ proračun se porazdeli tako, da odpade 5% na splošno upravo, 16% na deželno kulturo, 20% na javna dela in 40% na zdravstvo. Kako naj pa najdemo kritje za vse to? Država krije približno le polovico našega proračuna. Lani smo rekli, da ne bomo nalo-j žili nobenih doklad k hišnemu, zemljiškemu in obrtnemu davku. Tega sklepa se tudi držimo. Na direktne davke ne predvideva ta proračun nikakih doklad, izvzemši pribitek k s pr osi ul im § 82. fin. zak. za leto 1927- 1928 privilegiranim podjetjem, ki so podvržena posebni pridobnini. Ostale bi še sledeče davščine: Davek na državno takso od vstopnic za kinematografske prodstave, katerega izvajanje je pokazalo, da radi njega ni bilo zaprto niti eno kinematografsko podjetje, nasprotno se je število kulturnih filmov silno pomnožilo in so danes kinematografske predstave boljše in dostojnejše, kot so bile poprej. Druga je oblastna taksa na gledališke vstopnice. Odkrito moramo reči, da nam ta ni bila simpatična in smo jo smatrali le kot nakak izhod v sili. Radi tega predlaga odsek sledečo resolucijo: »Kraljevska vlada se poziva, da prispeva primerno vsoto za popravo in vzdrževanje gledaliških poslopij v ta namen, da se s tem omogoči ukinitev ohlastne -takse na gledališke vstopnice.< Pridejo še nekatere davščine kot oblastna taksa na javne plesne prireditve, na nočni •obisk javnih okrepčevalnic in zabavišč, na motorna vozila, na alkoholne pijače itd., kar bo pa le v korist in napredek našemu narodu oziroma našim cestam. S temi davščinami, kakor jih predlaga odsek, se bo doseglo ravnotežje v proračunu. Kar se tiče oblike letošnjega proračuna, so v proračun vnešene okrogle števrdkev ^ niso povsem detajlno specificirane. i ripoin-nil bi, da bi uoeiemje “ podrobnih Številk bilo nekaka nkcija. Danes nikakor ne vemo, koliko bodo iznesli osebni in koliko stvarni izdatki. Če bi mi kljub temu vnesli točno določene številke, bi se pojavile nepotrebne težkoče pri izvedbi proračuna, kakor to večkrat vidimo pri državnem proračunu. Zato smo se odločili, da mora imeti proračun tisto obliko, ki je bila uporabljena tudi pri bivšem deželnem zboru in ki se je izkazala kot praktična. Popolnoma se zavedam, da novi davki niso simpatični. Ker pa bodo ti novi davki podlaga novega gospodarskega dela v naši oblasii, zato bomo glasovali zanje in bomo le svo:e nove davke zagovarjali tudi pred ljudstvom, ki je dovolj politično šolano in dovolj pametno, da bo ločilo demagoge od svojih prijateljev. Prrrčevalec manjšine Ivan Tavčar je v dolgem govoru kritiziral proračunski predlog, vendar svojih izjav ni utemeljil z nobenim konkretnimi dokazi in je končal z izjavo, da bo glasoval proti proračunu. Kot govorniki v GENERALNI DEBATI so se javili sledeči govorniki in sicer konira dr. Puc, Mayer, Bukovec, Sitar in inž. Zupančič, za pa dr. Milavec, Skubic, dr. Adle-šič, Leb.inger in Poznič. Prvi je dobil besedo dr. Puc, ki je grajal postopanje pri sestavi proračuna, ker se niso posamezne postavke specificirale, kar se zlasti pri osebnih izdatkih ni zgodilo. Rekel je, da v celem proračunu ni niti ena stvar točno razvidna, razen zdravstvenega proračuna, ki da pa je itak samo prepjpnn iz državnega proračuna. Pa tudi z moralnega stališča se gotovih stvari ne da opravičiti. Tako na or. postavka za vseučiliški fond ni točno precizirana in tak fond ni varen, kar so pokazali že dogodki v preteklosti. Ne strinja se s tem, da dohodki proračuna bazirajo na prispevkih od strani države in na lastnih oblastnih davščinah, ker da je ta sistem napačen. V splošnem se strinja z izvajanji svojega predgovornika, ki, kakor že rečeno, ni podal ničesar stvarnega in utemeljenega. Za njim je govoril poslanec Bukovec, ti se .ie v prvi vrsti pritožil radi razporeda govornikov, češ, da predsednik dosledno določa govornike v takem redu, da imajo zadnjo besedo vedno govorniki večine. Pozneje se zadovolji s svojim razporedom in izjavi, da se strinja z besedami prof. Jarca, da je potrebno, da se z vsemi silami pospešuje to. da bi naše kmetijstvo donašalo čim največ, in da bi se moralo v prvi vrsti gledati na to, da se pri naših kmetih upelj(j čim najbolj racijonalno gospodarstvo. Ugotoviti moram tudi, da se je pri prvi seji te skupščine dne 23. februarja lanskega leta reklo, da ne bo nalagala skupščina nobenih novih davkov. Zdaj pa je prišel oblastni odbor naenkrat s takimi novimi davki. Ne govorim o tem, ali so vaši davčni viri pravilni ali ne, nasprotno rečem, da bi mor- da tudi jaz, če bi bil na vasem mestu in of moral Iskati novih dohodkov, ne posegel eventualno po nekaterih vaših novih davčnih predpisih. Toda to na stvari ne izpre-meni nič, ako moramo znova ugotoviti, da bi morala skupščina manifestirati eno voljo in eno težnjo: Kamor smo dali naš denar, kamor smo dali vse naše žulje, od tam jili zahetvamo nazaj.. Glasoval bom proti proračunu, ker mislim, da mora kriti vse stroške oblastne samouprave država iz tistega denarja, ki ga pošiljamo v Beograd,in dalje, ker ne morem zaupati, da bo oblastni odbor pravilno uporabljal te kredite. Dalje se je oglasil k besedi dr. Milavce, ki je takoj uvodoma ugotovil z ozirom na dolgovezna izvajanja opozicijonalnih predgovornikov dejstvo, da za proračun oziroma za sestavo proračuna od opozicije ni bil podan niti en pameten nasvet, razen nekaj de-magoških fraz. Vi imate pravico, da kritizirate naš proračun oziroma njegove napake. Mi sami vemo, da ta proračun ni tak, kakršen bi moral hiti in kakršnega bi mi radi, toda mi ne moremo napraviti drugačnega, ne zato, ker ga ne znamo ali nočemo, ampak zato, ker ga ne moremo. Tudi mi stojimo na stališču, naj nam da potrebno država, ker tudi mi damo državi, kar zahteva od nas. Vse smo storili, da bi to dosegli, toda žalibo-g v tem oziru nismo uspeli. Opozarjani na to, da takrat, ko ste vi demontirali slovensko industrijo iti nacionalizirali slovensko gospodarstvo, so bila vrata Beograda na stežaj odprta, danes pa, ko hočemo imeti nazaj svoje stvari, so ta vrata zaklenjena. Da je treba danes ubogo Slovenijo stiskati tam, kjer jo na;bolj boli, je to posledica vašega zločinskega šču-vanja o protidržavnih elementih. Vi ste znesli vse v Srbijo, a danes, ko mi iščemo potov, kako bi dobili svoje stvari nazaj, nam pa mečete polena pod noge. Dokler vi ne rečete: mea culpa, mea niaxima culpa, toliko časa vi sploh niste legitimirani, da -bi kritizirali naš proračun. Govorili so še poslanci Majer. dr. Adlc-šif, Sitar, Skubic in inž. Zupančič, nakar 'V' predsednik dr. Natlačen prekinil sejo za dve uri. Ob pol 17. urije bila seja jHmovn0 otvoi- V^U l^V/4 X t . Ul »JV !/»*« V* ■ «1 jena z istim dnevnim redom. R»zV1 n ^ .le o ]>osiimeznih jx>stavkah specijalna dob*4’1' v katero so posegli posl«111?’ P1 !**■ Jar«. Tavčar, dr. Adlcšič, dr. Zupančič, Er- javec, Sitar, Bukove«-, dr. Milavec, Pipan. Eppich, Poznič. Deželak in Tratnik. Stavije-nih je bilo m*»J izpretnmjevalnih oziroma dodatnih predlogov ter resolucij, nakar je skupščina večinoma soglasno sprejela nekaj prvih poglavij novega proračuna. Novi predlog proračuna, kot ga je izdelal oziroma popravil finančni odsek, izkazuje tlrt-pram prvotnemu predlogu oblastnega odbora znižanje dohodkov in izidatkov od 60,438.575 dinaTjev na 55,941.575 dinarjev. Ob 21. uri je- predsednik zaključil tretjo sejo tega zasedanja. Specijalna. razprava o proračunu s« danes nadaljuje."- . Štev. 287. »NARODNI DNEVNIK«, 20. decembra 1927. Dnevne -vesti USODA VDOVE PATRIOTA. ' Te dni se vrši v Bitolju proces proti mo-riJoem novinarja in urednika »Južne Zvezde« Kpssoja Hadži-Popoviča. Vsi obtoženi morilci so prišli v lepih oblekah in vsak ima svojega advokata, ki so gg. Protič, Sotirovič, Di-vac in Jakovljevič. \ 'I -va umorjenega novinarja in zaslužnega narodnega delavca pa ni prišla k razpravi, temveč je poslala sodišču to-le pismo: . »I ihlskemu sedišču prve stopnje. Vsled materielnih neprilik mi je nemogoče i !- !ežiti se raz;'ra ve n roti morilcem mo-jeg onega m< ža Spasoja Hadži-Popovi-ja. Iz isti i razlogov mi je tudi nemogoče ime-nov'. i svoje zastopnika... Gospodje advokati i i Bitolja se niso niti najmanje branili zagovarjati morilce mojega iroža. (ločim so vsi i raznimi izgovori odklonili, da bi bili moji zastopniki. To moje pismo sodišču naj se smatra kot protest proti brezbrižnosti do rodbin onih, ki s zn našo pravično nacionalno stvar dali svoje življenje. liecembra, 1927. leta. Magdalena Spasoia Hadži-Popoviča. t Ko je bil ubit Hadži-Popovič, tedaj niso mogli srbski listi prehvaliti njegovega patriotizma in njegovih nacionalnih zaslug. In niso mogli dovolj obsoditi one zločince, ki so končali življenje tega idealnega borca. In priredili so pok. Hadži - Popoviču naravnost grandiozen pogreb. K kor kaže pismo njegove vdove, je s t>o-•grebom bila tudi pokopana vsaka skrb za nje? vo rodbino. In tako je prišlo do tega, da :m i« od bolgarskih četašev najeti morilci svoje zagovornike, vdova rodoljuba pa je ostala brez zastopnika. Gor e revnim vdovam nacionalnih borcem, ki si niso znali in hoteli nabrati pravočasno denarja. Tudi žrtev življenja ne obvaruje njih rodbine pred pomanjkanjem! ‘■" ovitev društva jugoslovenskih dermatologov. V soboto je bil otvorjen v Beogradu kongres dermatologov in venerologOT i/, v • ržave. Pri tej priliki je bilo ustanovljeno Jugoslovensko dermatološko društvo. Kongresu so prisostvovali mikovnik Draguti-novic. kot zastopnik kralja, prosvetni minister Kumanudi, pomočnik ministra za narodno zdravje Milan Vukičevič, kot zastopnik ministra, rektor beograjske univerze in veliko število uglednih zdravnikov. Izmed slovenskih zdravnikov se udeležujeta kongresa dr. Demšar iz Ljubljane in dr. Robič iz Maribora. — Dermatološko-venerološki kongres. V nedeljo se je nadaljeval dermatološko-venerološki kongres. Splošno -pozornost je zbudilo predavanje dr. Bogolje. Predavala sta dalje primarij dr. Robič iz Maribora in profesor Gjorgjevic iz Beograda. Ta si je prizadeval plasirati svojo metodo ojačenega izzivanja reakcije na bolnikih z antiluetienimi sredstvi. Večina govornikov pa je ugovarjala temu načinu zdravljenja, češ, da prevelike •doze živega srebra in salvarsana škodljivo delujejo na organizem in ga slabe. — Sinoči ob 9. so imeli udeleženci kongresa svečan banket. — VI. redna glavna skupščina Jugoslovanovega plivačkega saveza.« Včeraj dopoldne ob 1. se je začela 6. redna glavna skupščina Jugoslovenskega plivačkega saveza.« Zastopanih je bilo od 41 klubov 32. Na skupščini so bili razen delegatov klubov tudi zastopniki notranjega ministrstva, prosvetnega ministrstva, orožništva, .Rdečega križa, Jadranske straže in Narodne odbrane. S skupščine so poslali brzojavne pozdrave kralju in kraljici, vojnemu ministru. Rdečemu križu, Olimpijskemu odboru, češki in poljski pla-vaški zvezi. Ko so .bila prečitana poročila, jp bil izvoljen častni odbor, v katerega so bili izvoljeni: predsednik vlade Vukičevič, bivši predsednik vlade Nikola Uzunovič, vojni minister Stevan Hadžič, predsednik skupščine dr. Ninko Perič, minister dr. Kumanudi, Marko Trifkovič, A. Jovanovič, K. Di-mitrljevič, maršal dvora, Šeba, čehoslovaški poslanik, Okenski, poljski poslanik, dr. Marinkovič, admirala Priča in Wickenhuaser, Uiankini in še mnogi drugi. Izvoljen je bil tudi upravni odbor s predsednikom polkov-i.ikoni Djukičem. — Napredovanje rezervnih oficirjev. Kralj je podpisal ukaz o napredovanju večjega števila nižjih rezervnih oficirjev za poručnike, ■odnosno za kapetane I. in II. ki. ter nared- il i.kov-dijakov za podporučnike. — Upokojitve v .gozdarski službi. Upokojeni so: podšumarja šumske uprave v Bohinjski Bistrici Vinko Avzer in Vinko Mer-Sal ter podšumarja šumske uprave v Kostanjevici Franc Gerlevc in Miroslav Hanzlov-ski. ' — In še sprememba v obsegu primorskih občin. Iz Primorja poročajo: Sedaj so prišle na vrsto občine goriške pokrajine. S kr. ukazom sta se združili občini Šmartno in Šte-verjan v Brdih v eno samo občino pod imenom San Martino - Quisca. Z istim ukazom >ta bili tudi združeni občini Sovodnje in Mi-ren v eno samo občino pod imenom Mire.n. — Nove zračne proge' v Franciji. >Matin< IKjroca, da je izdelalo ravnateljstvo francoskih pest in brzojava načrt za čim najhitrej-so zračno službo. Vzpostavljenih bo 12 zračnih prog, avijoni bodo letali podnevi in ponoči v smeri proti obmejnim mestom. — Proslava stoletnice Victor Hugo-evega rojstva. v soboto se je vršila v Parizu proslava, stoletnic« rojstva Viktorja Hugo-a. Na proslavi so govorili med drugim prosvetnim minister. Herriot, Blasco Ibanez in Henrik Mann. Herriot jo imel političen govor, Mann je govoril o zbližan!e Nemčije in Francije, Blasoo Ibanez pa je imel zgolj literarno predavanje. proces med madjarsko vlade in vojnimi ujetniki. Iz Budimpešte" poročajo: Skupina bivših vojnih ujetnikov vodi že več let proces zoper madjarsko vlado. 450 bivših avstro-ogrskih vojakov, ki so se nahaiali ob prevratu v ruskem ujetništvu so je dalo ukrcati na inicijativo zastopnika mednarodnega Rdečega križa, ki jim je obvezno obljubil, da jim bosta povrnili stroške prevoza avstrijska in lnadjarska vlada, na japonski parnik »Shunku Maru«. Avstrijska vlada ie svojim ljudem stroške res povrnila, dočim je pustila madjarska svoje na cedilu. Prizadeti može, 2.10 po številu, so vložili radi tega zoper vlado tožbo. Ko je sedaj vlada uvidela, da stoji zadeva zanjo slabo, se je s težitelji poravnala ter jim izplačala nemudoma 60 odstotkov stroškov prevoza. — Boječi porotniki. V Kremsu se je pri-eptil te dni nenavaden slučaj, da so porotniki, da bi se odtegnili moralni odgovornosti ■i\ krivdorek, pobegnili iz porotne dvorane. Na zatožni klopi je sedel namreč kmetski fant Alojz Ric i, obdolžen, da je zadavil svojo ljubico. Proces je trajal že tri dni. Dokazno postopanje je bilo tako komplicirano, da &<> porotniki niso mogli odločiti niti za »da< niti za >ne«. Predsednik porotnega sodišča je dal porotnike poloviti po orožnikih ter jih priv«*«!*-; nazai v oorot.no dvorano. Končno so portniki vprašanje umora zanikali ter potrdili vprašanje uboja, nakar je bil Richl ob-ssoejn na 2 leti ječe. Velike ovire v že'ezniškem prometu. Prometno ministrstvo je prejelo poročilo da povzročajo veliki snežni zameti po večini železniških prog velike ovire prometu. Vlaki imajo Veliko zamude. — Dve žrtvi lahkomiselnosti. 15 letna Tilka Brusova in 27 letna Ivanka Nagodetova sta šli iz Hotederšice obiskat svoje sorodnike v oddaljeno vas. Medtem je jelo močno snežiti. Kljub temu, da so jima sorodniki odsvetovali, da bi se vrnili v snežnem metežu domov, sta odšli. Izprva sta hrabro gazili sneg, ki jima je segal ponekedi do pasu, končno pa sta zgrešili pot ter zašli in v bližini italijanske meje v snegu onemogli. Čez dalje časa so ju našli finančni stražniki ter ju rešili gotove smrti. Predvčerajšnjim so ju pripeljali v splošno bolnico v Ljubljani. Nagodetovi bodo morali najbrže amputirati nogo. — Požar v komandi žandarmerije. V ko- I rnandi žandarmerije v Splitu je izbruhnil te dni požar. Na pomoč poklicani gasilci so | egenj kmalu udušili. Škoda ni velika. Kako je ogenj nastal, Že ni ugotovPeno. — Umor v Nizzi. Umor 80 lelne vdove Por-tois, ki je ubila, kot znano, v prepiru svojo služkinjo, vzbuja v Nizzi veliko zanimanje. Gospa Portois, vdova dunajskega trgovca s pohištvom, je stanovala v eni najlepših in največjih vil v Nizzi. Vilo obdaja 22.000 m2 obsegajoč krasen park. V luksurioznem dvonadstropnem poslopju sta živeli gospa Portois in njena služkinja sami. Iz hiše sla šli le redkokdaj. Gospa Poriv is je sprva tajila ter trdila, da sta udrla v v^o dva maskirana roparja ter ubila služkinjo. Ob priliki hišne preiskave pa so našli obleko gospe Portois, na kateri sla se nahajala dva izprana krvava madeža. Po sedem ur trajajočem zasliševanju je starka dejanje priznala. Kesanja ne kaže. Zanima se samo za svoje mačke in za svoji dve papigi. Večkratna milijonarka, ki je bila tolikšna skopulja, da si pogosto ni privoščila niti poštene hrane, je očividno abnormalna. Brivni aparat Brivna garnitura Manikir garnitura 170- 48*—, 18*—, 15-ISO- 120—, 65' Britve, Gillette noži, žepni noži, škarje. jamži se, da se prodaia blago samo naj-q ilje kakovosti. Veletrgovina R. Stermeckl, Celje Nakupu primerno se povrne vožnia. — štiri leta po nedolžnem v ječi. Iz Wie-ner-Neusladta poročajo: Leta 1920 je bil v Aspangu kmet Josef Deger umorjen in oropan. Kol storilec se je sam prijavil pomožni delavec Josef Hupf. Leta 1921 ga je obsodilo porotno sodišče v W:iener-Neusiadtu radi roparskega umora na 12 let težke ječe. Že takrat se je govorilo, da se je Hupf obdolžil IX) krivici, ker si v svoji bolni domišljiji samo domišlja, da je izvršil zločin. Leta 1925 je predlagal njegov zagovornik obnovo postopanja. Predlog je bil zavrnjen, šele, ko fvo opozorili na zadevo justičnega ministra, je prišlo do revizije kazenskega postopanja. Psihijatrična preiskava je ugotovila, da ji' bil Hupf v času, ko se je prijavil kot avtor roparskega umora, nedvomno duševno bolan, nakar je bil oproščen in po štirih letih izpuščen iz ječe. Oddali so ga v umobolnico. Ko so ga te dni ozdravljenega odpustili, je vložil zoper državo odškodninsko tožbo; kakšen bo uspeh, se še ne ve. — Velikanski poiar v Litvi. Kot poročajo iz Kowna, besni v litovskem mestecu Olika že par dni ogromen požar, ki je upepelil že več sto hiš. Požar, ki je sedaj lokaliziran, je zahteval tudi že več človečkih žrtev. — Trije otroci zgoreli. V starem delu mesta VVeimar je izbruhni) te dni požar. V eni od hiš so zgoreli trije otroci-v starosti od poldrugega do sedmih let. Starši otrok so bili v kritičnem času od doma odsotni. Ko je mati zvedela, kaj se je zgodilo, je od žalosti zblaznela. Potres v Nemčiji. Potresni zavod v Stuttgartu je zabeležil v soboto precej močan i>o-tres. Epicenter se nahaja v razdalji 58 km. — Potomci sultana v bedi. Aleppski guverner in alep.pske lokalne oblasti zbirajo za vnuke nekdanjega turškega sultana Abdul Azisa, ki žive v taki bedi, da dobesedno stradajo, darove. Abdul Azis je bil turški sultan od leta 1830 do leta 187-6. Ko je bil leta 1924 takratni turški sultan pregnan, so morali zapustiti Turčijo tudi vsji člani dinastije Osman. — Razstava o priliki IX. Olimpiade v Amsterdamu. Častni Generalni konzulat kraljevine SHS v Roterdamu je obvestil ministr-strstvo inostranih del, da je bil opozorjen cd holandskega odbora za prireditev izPžb, da so nekateri nepoklicani elementi povabili trgovske in industrijske kroge potom prospektov in cirkularjev, da bi sodelovali na razni^ razstavah o priliki IX. Olimpijade v Amsterdamu. Odbor opozarja vse interesente, da tpkim vabilom ne nasedejo, ker dobiva že sedaj pritožbe iz vseh strani iz inozemstva, ki zelo škoduiejo ugledu Holandije. — Oblastni urad za posredovanje dela privatnim nameščencem v Ljnbljani, Gledališka ulica štev. 8., ima v evidenci sledeče službe iskajoče moči: 16 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 6 blagajničark, 3 izložbene aranžerje, 6 trgovskih pomočnikov, 9 knjigovodij bilancistov in pomožnih, 14 ko-respondentov v raznih jezikih, 5 trgovskih poslovodij raznih strok, 10 pisarniških uradnikov, 3 obratovodje za kemična podjetja, 5 rudarskih tehničnih uradnikov, 2 pomožna carinska posrednika, 4 praktikante za urade, 12 kontoristinj, 11 skladiščnikov, 6 stenogra-finj v raznih jezikih, 2 rudarska geometra, 2 drogista, 3 tehnične risarje, 2 elektrotehnična uradnika, 1 brodograditelja, 3 šumar-ske uradnike, 3 laborante za proizvajanje špirita, 1 solicitatorico, 1 kmetijskega ekonoma. Složbo dobe 1 inkasant, 1 kontoristi-nja s perfektnim znanjem srbohrvaščine in nemščine. Vsa p. n. podjetja se naprošajo, da se v slučaju potrebe izvežbanih delovnih sil iz vrst privatnega nameščenstva obračajo na gornji urad. Urad posreduje za obe strani, za delodajalce kot delojemalce popolnoma brezplačno. — »Mladi kemik«. Spisal profesor Maks Prezelj. Cena za vezan izvod Din 42. Knjiga je namenjena v prvi vrsti dijakom na srednjih, meščanskih in strokovnih šolah. Služila pa bo vsakemu v praktičnem življenju, ker ■so opisi posameznih poskusov kratki in lahko umljivi. Kemija je veda, ki tvori podlago za umevanje vseh gospodarskih ved in služi pravtako poljedelcu, obrtniku, kakor drugim stanovom. Za božič ni lepšega darila ko ta knjiga v elegantni vezavi. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni. — Božično darilo za naše gospodinje, žene in dekleta je »Slovenska kuharica« S. M. Fe-licite Kalinšek, ki je izšla že v sedmi izdaji. To je krasno opremljena in po vsebini najbogatejša slovenska knjiga, Velja v elegantni vezavi Din 160.—. — Vsak se veseli božičnih praznikov, da pa bomo tudi mi slepi deležni tega veselja, prosimo p. n. javnost, da se nas v dneh pred Božičem spomni s kakim darom. Milodare sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Ljubljana. — Hud mraz. V soboto je kazal termometer v Ljubljani maksimalno — 9 stopinj, v nedeljo — 12, včeraj zjutraj pa celo — 15 stopinj C. 1— Posipajte hodnike! Tekom včerajšnjega in predvčerajšnjega dne se je pripetilo v Ljubljani vsled malomarnosti nekaterih hišnikov, ki ne posipajo oledenelih hodnihov več slučajev, da so ljudje spodrsnili in padli ter se pobili ali si pa izpalnili nogo ali roko. Hišniki, ki nočejo imeti neprilik, naj torej pazijo! 1— Errata corrige! V včerajšnji notici o esperantski prireditvi nam je napravil tiskarski škrat malo pomoto: Mesto: »Za njim je deklamiral komaj dveletni Joko Fabinc v esperanščini•, čitaj: »Za njim je deklamiral Komaj devetletni Ivo Fabinc v esperanščini. Zel je veliko pohvalo.« To popravljamo, ker je mladi Ivo zelo marljiv in talentiran deček ki je dosegel v kratkem času za njegovo starost naravnost briljantne uspehe. 1 Od torka 20. do sobote 24. decembra prost vstop na umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu. Posegajte po umetninah za božična darila. 1— Pevski zbor Glasbene Matice ima v torek, dne 2(1. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice skupno vajo celotnega zbora. Polnoštevilna vdeležba obvezna! — Odboj'- — Skušnja Orkestralnega društva pa se vrši isti dan. Ob 8. zv. v sobi št. 17, Gosposka ulica. 1— Pravljice za dceo priredi K. T. 1). »Atena«; v sredo 21. t. m. ob 5. uri popoldne v beli dvorani Unoina, vhod Frančiškanska ul. 2. Božične povesti in pravljice bo pripovedovala gospa Juvanova, članica naše drame in gospa F. Čadež pela času primerne pesmi. Za udeležence je preskrbljeno dovolj' prostora. 1— Mostno drsališče v Tivoliju bode z današnjim dnem, t. j. 20. decembra 1927 otvor-jeno. Cene vstopnicant so neizpremenjene. 1— Smrtna nesreča pri delu. 23-letni Primorec Edvard Colja je bil zaposlen pri gradnji ene od novih mestnih stanovanjskih hiš za artiljerijsko vojašnico. Vsled velikega mraza so se napravile na stavbi velike ledene sveče. Delovodja je naročil Colji, da naj sveče oklesti. Fant je jel sveče klestiti z dolgo železno palico. Ker je mahal precej neprevidno, je prišla palica v stik z električno žico, napeljano pod streho, vsled česar je električni tok mladeniča v trenotku Vbil. 1— Dva sospoda -z Vič« sta bila včeraj zvečer pri Dalmatincu v Gosposki ulici 'rib- ' Stran 'J. koliko preveč vesela. E naši eedees&rji 'ponosni. D»J>e#*Wk jimf' ' — Pred veliko koalifijo na 'Čehpsl6Ta-škem? Po sprejemu. iyor'a^yp4 V]?borhici‘, jit' senatu je bil pari«ittefl{ .^0«^ D'6fe\a V šenatii iibtla''mitozo zbt>r- niči. V češtem taboru je opaziti v zadnjem času zbližanje med opozidijo in vlado. Zlasti se je to videlo pri debati o noveli socialnega zavarovan 'a, ki so jo socialisti vehementno pobijali.' Vlada pa je dala razumeti, da bi bila pripravljena tudi 'na koncesije in zato je bila "tudi'VSa' novela cvik žena in'bo obravnavana Sele po novem letu. V češkem tisku se mnogo razpravlja o tem, da bi si' za jubilejno leto 19*28 ustvarila velika koalicija, ki bi obsegala vse stranke razen sedanje nemške opozicije in komunistov. Na ta način naj bi vladal vse leto med strankami nekak >božji mir . Ker se to predlaga v času, ko leži Švehla, faktični tvorec čehosl-ovaške politike bolan, se splošno misli, da ni izključena ustvaritev tega predloga. — Protest Moskve. Vsled kitajskih dogodkov je poslal čičerin generalnemu konzulu ; SiSSR v šangaju noto ki jo naj ta odda kitaj- j skim vladam. V protestu pravi čičerin med • drugim: Sovjetska vlada ni nikdar priznala Uikcavane nacionalne vlade v Nankingu, v katere imenu je bila izročena dne 15. t. m. generalnemu sovjetskemu konzulu nota o odpravi vseh sovjetskih konzulov. Nacionalna vlada mora vedeti, da obstoje vsi sovjetski konzulati na Kitajskem na podlagi dogovo- j ra, sklenjenega leta 1924 med Kitajsko in sovjetsko Unijo in da so bili vsi sovjetski konzuli imenovani s pristankom pekinške vlade. Sovjetska vlada energično odklanja očitek note z dne 15. decembra, da so služili sovjetski konzulati za rdečo propagando in da so bili zatočišče za komuniste. Posebno moramo zavrniti očitke, izročene na naslov kartonskega konzulata. Sovjetska vlada je prepričana, da od kitajskih oblasti zavzeto stališče samo škoduje kitajskemu narodu in da bodo ti, ki so s tako lahkomišljenostjo nastopili proti sovjetski republiki še čutili posledice tega nastopa. — Razkol v ruski opoziciji. Te dni bo odbor triinšedesetih predložil strankarskemu kongresu poročilo o preiksavi proti opozici-< nalnim članom. Da se je to poročila tako 'žeto zakasnile, ni vzrok le v kompliciranosti preiskave, temveč predvsem v tem, ker se -so pojavila med voditelji opozicije nesoglasja. Zincjev in Kamenjev sta pripravljena »sprejeti zahteve večine in se s častjo podvreči strankarski disciplini, dočim Trocki vztraja na svojem stališču. Ni pa še doseženo ;; jglasje med večino in opozicijo, ki je pri--] ravljena podvreči se. Opozicionalni voditelji bi hoteli čimbolj omiliti svojo Canosso in skušajo doseči vsaj to, da smejo v ^okvirju stranke rešiti pravico kritike. Ni pa še gotovo, če jim bo večina c-lajšala preklic svojih naborov, temveč je mogoče, da bo zahtevala popolno in nedvomno kapitulacijo. L)a je Zi-nevjev popustil, je vzrok v njegovi bolezni. Z izstopom Zmovjeva in drugih voditeljev pa še ni tudi konec opozicije. Široki sloji se bodo sedaj po vsej priliki oklenili Trockega in dokler bo Trocki kljuboval in mogel klju: bovati, tako dolgo bo tudi obstojala v Rusiji opozicija.____________________________________ Kratke vesti. Voditelj konservativcev v gornjem domu, lord SaJist)ury je na nekem shodu naznanil, da bedo angleške volitve v kratkem razpisane. Angleški okrajni glavar v pokrajini 131 Gaza je bil cd egiptovskih nacionalistov ubii. Med Vatikanom in čehoslovaško vlado je bil dosežen• sporazum. Novi modus vivendi stopi v veljavo po odobritvi in izmenjavi not med čehcslovaŠkhn zunanjim ministrom in drž. tajnikom Vatikana. Angleška spodnja zbornica je odklonila novi anglikanski molitvenik, ker je preveč rimski, rrijatelji katolikov v anglikanski cerkvi predlagajo sedaj ločitev anglikasnke cer- | kve cd države ker bi potem lažje prišlo do sporazuma z Vatikanom. Belgijski parlament je š 74 proti 70 gla- i sovi odklonil socialno demokraški Dredlog. : da se zniža vojaška doba na šest mesecev. j metre, fco vagon nakl. postaja po 205. — Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo. Šport. Gospodarstvo. X Kolektivna razstava naših proizvodov na Dunaju. Uprava dunajskega mednarodnega sejma je naslovila na Pooblaščeno trgovinsko agencijo kraljevine SHS na Dunaju (I. Seilerstdiie 3C) dopis, ki se nanaša na prireditev kolektivne specijalne iazsiave naših proizvodov na dunajskem sejmu, trgovinska agencija je poslala ta dopis zbornicam in drugim gospodarskim ustanovam z opozorilom na korisli, ki bi jih imela organizacija take kolektivne razstave za naše gospodarstvo v splošnem. Na letošnjem pomladanskem sejmu je imenovana agencija v zvezi z našim oficijelnim turističnim birojem napravila v tem oziru prvi poizkus in je v posebnem odelenju razstavila za tujsko prometno propagando^ slike in modele o narodnih krasotah naše države. To razstavo je svečano otvoril naš poslanik na Dunaju. Razstava je imela dober uspeh, ki bi bil pa vsekakor večji, če bi se na njej razstavilo kolektivno tudi predmete naše produkcije. Interesenti, ki bi hoteli sodelovati na taki razstavi so naprošeni, da o tem obvestijo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, BORZ tl, dne 19. decembra 1927. Devize in valute. Ljubljana. Berliii 13.565 — 13.59a (13.08). Curih 1094.5 — 1097.5 (1096), Dunaj 8 do 8,03 (8.015), London 276.75—277.55 (277.15). Nevvork 56.7 — 56.75 (—), Praga 167.97o do 168.775 (168.375), Trst 307.25 — 309.2« (3C8.25). Curih. Beograd 9.12, Berlin 123.73o, New-vork 517.85, London 25.27875, Pariz 20.385, Milan 28.105, Praga 15.34, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.20, Sofija 3.74, Varšava 58.10, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana, Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 133 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133 — 0, Ruše 265' — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0. Ljubljanska blagovna borza. Les: Zaključen iti je bilo 6 vagonov, in sicer 5 vagonov bukovine, žamane, 15% kratkega blaga, fco vagon skladišče po 375 in 1 vagon borovih hlodov, 25 cm srednjega premera naprej, 4 Francoska letalca Cosies in Le Brix sia preletela 3400 km dolgo progo iz Ris de Ja-neira čez Buenos Ayies ter pristala, potem ko sta pastrala Alpe v Višini 5—6000 m, v Santiago de Chile. Cel polet sta absolvi-rala v 24 urah. Finski metalci kopja. Devet finskih atletov je v pretekli sezoni vrglo kopje več ko 60 m daleč. Prednjači seveda Penlilla s svojim svetovnorekordnim metom 69.88 m. lilelna plavalka. Eleonor Hoden iz New-yorka je plavala 100 vardov v prostem stilu v 1 : O/, medtem ko je preplavala na lubtu isto progo v 1:17 in 2 desetinki. 18-letna Kate Almas pa je labila za 100 vardov celo samo 1:05 in 4 desetinke. To in ono. SREDSTVA ZOPER MORSKO BOLEZEN. Spomini Frama Molnarja s potovanja t Ameriko. Dokler ni bilo govora o tem, da bom potoval kdaj v življenju v Ameriko sem bil prepričan, da zaper mersko bolezen ni uspešnega leka. Dokler nisem bil kandidat za [letovanje, so mi pripovedovali vsi modri ljudje, ki so mnogo potovali, takole: »Vprašanje merske bolezni še ni rešeno. Enega napade, drugega ne. Eden jo dobi ob slaben, drugi ob lepem vremenu. So ljudje, ki je ne dobe niti tekom dvajsetih neviht, nenadoma, ko je morje popolnoma mirno, jih pa napade. So taki, ki jo dobe enkrat, potem pa nikoli več; taki, ki je ne dobe nikoli in taki, ki jo dobe ob vsakem potovanju po morju. Ce sem vprašal: -Kako se je ubranimo?«, so mi odgovarjali: »To ni mogoče. Vsako sredstvo je brezuspešno. Noben nasvet ni nič vreden. Stvar odvisi od sreče, Ali jo dobite, ali pa ne.« V tem prepričanju sem živel decenije na kontinentu. Vse dotlej, dokler nisem nedavno sklenil, da potujem v Ameriko. Ko so moji znanci to izvedeli, se je situacija izpremenila, Tekom tedna so ovrgli vse, česar so me dvajset let učili. Ko sem postal kandidat za cee;'n, je eksistiralo nakrat sto sredstev zoper morsko bolezen. Po preteku osmih dni sem bil trdno prepričan, da je sploh nemogoče, da bi dobil morsko bolezen, če boni sledil nasvetom pametnih mož, ki so mnogo potovali in se bom preskrbel s primernimi zdravili. To sem seveda sklenil. Ker pa imam slab spomin, sem si vse natančno zapisal, zapiske pa sem lepo kopiral na karton, ki sem ga sklenil vzeti seboj na .potovanje ter obesiti v kabini nad svojo posteljo, da bom vsak trenutek vedel, kaj mi je storiti. V svr-ho lažjega pregleda sem razdelil malo kolekcijo modrosti na člene. Objavljani jih že zale, da se bedo megli okoristiti z njimi tudi drugi lgujdje, ki se bodo pedali na morje. I. Nasveti glede hrane. 1. Jej čim manj ti je mc-gcče. (Prof. dr. L.) 2. Jej čim več ti je mogoče. (Prof. dr. Sch.) 3. Alkoholnih pijač ne pij. (Dr. K.) 4. Pij ves dan konjak. (Filmski režiser F.) 5. Večerjati ne smeš. (Gospa M. O.) 6. Jej samo zvečer. (Prof. Ž.) Mislim, da je vse to tako jasno, da ni treba iazlage. II. Gibanje. 1. Ce le mogoče, leži ves dan. (Gospa W.) 2. Izprehajaj se neprenehoma. (Kapiten O.) 3. Izmenoma leži in se izprehajaj. (Filmska zvezda gospodična L. L.) III. Sigurna sredstva. 1. Vsak preparat iz veronala. 2. Vse razven veronala. 3. Luminal. 4. Samo luminal ne. 5. Par kapljic konjaka na sldakorju z jajcem. 6. Isto, toda begobvaruj z jajcem. 7. Najbolje je, če zahtevaš od ladijskega zdravnika najpopularnejše sredstvo. 8. Seznani se na ladji z vsakomur, samo z zdravnikom ne. 9. Najvarnejše je, da ne :pušiš. 10. Puši ne težki, ampak najmočnejši .tobak iz kratke pipice. 11. Izogibaj se ženske družbe. (SolopJesa-lec Z.) 12. Potuj v ženski družbi, če le mogoče pa ne s svojo ženo. IV. Različni nasveti. 1. Glej neprenehoma na kako fiksno točko izven ladje. 2. Na parniški dimnik ne srneš gledati. 3. Občuj z ljudmi, o katerih je znano, d« morske bolezni ne dobe. V trenutku, ko jo pa eventualno dobe, pobegni iz njihove dxu-zbe., 4. Ne smej se, ne kašljaj, ne zdehaj, ne kihaj. 5. Pleši čim več. 6. Zamudi parnik. (Slednji nasvet se mi je zdel prav posebno upoštevanja vreden.) V. Iznajdbe. 1. Inhalacijski aparat, ki izgleda kakor plinska maska. Nositi ga je neprenehoma na obrazu. 2. Čelada iz aluminija, opremljena s slušalkami. Čelado je nositi neprenehoma na glavi, slušalki pa na ušesih. ” 3. Oboje skupaj. 4. Aparat, imenovan »Kriptovomitor«. W zunaj je podoben futeralu vojnega daJj-n: gleda. Aparat visi na prsih, pritrjen z jei-monem na vratu. V futeralu ni daljnogleda Kakor hitro te napade morska bolezen, od.pn pokrcv. Ko je kriza končana, ga zopet zapri. To ponovi, kolikorkrat je treba. S ie-m izročam svojo malo kolekcijo javnosti. Kolekcija izraža tako približno današnji uiveau obrambe zoper morsko bolezen. S svoje strani naj dodam osebno izkušnjo. Ko sem se peljal v avtotaksiju kupit vozni listek za potovanje v Ameriko, sem bil še popolnoma zdrav. Ko sem se pa z istim avtom a karto v žepu vračal, sem že začuti! nimptcme morske bolezni. Zato posl-užim lahko samo z negativnim nasvetom: ne kupi \ czhega listka za potovanje po morju. lija Erenburg: It)7 Ljubezen Jeanne-e Ney. Gospod Gourmont je nadaljeval. Prav mogoče je da so se pravi morilci odtegnili roki pravice. Sam državni pravdnik prizna, da je moral biti morilec dobro znan z domačimi razmerami. Da bi obtoženec poznal stanovanje, ni dokazano. Recimo, da je krivka izginula nečakinja umorjenega. Ali ni ona prav z lahkoto podvrgla površnik in listnico s telegrafijo? V pisarni se jo našol polno fotografij in pisem, katerih tudi uslužbenci zavoda niso poznali. In ena takih fotografij je lahko tudi ta s prismom vred, ki danes res obremenjuje obtoženca, kljub temu pa ' še ne more biti jasen dokaz. Noben skuSen zločinec ne bo nosil s seboj svoje slike, še posebno ne pri takem poslu. Priznati je pae treba, da ima obtoženec res svoje posebne račune s pravico. Na to kažejo potvorjene listine. S tem pa še ni rečeno, da je on morilec. Posredni dokazi, gospodje, prav lahko zavedejo na napačno pot. Ali more kdo od vas gospodje porotniki, povedati za vsako noč, kje jo je prebil? Zadnje vprašanje je porotnike nekako zadelo in užalilo. Komaj šo čakali konca. Mogoče je, da je obtoženec lat, ali pa, ka- kor sam pravi »komuniste. Seveda ne idejni privrženec komunizma, kakor n. pr. Jute Lebon (naj živi njegov spomin!), ne, mar- i več komunist v ruskem smislu, to se pravi plašljiv žepar ali pa previden tat! Zdaj pa je bil zagovornikov govor prekinjen, pa ne od histeričnih vzklikov, ampak od vzklika malo pomirjenega Andreja: — Idijot! Predsednik je zagrozil, da bo dal obtoženca odvesti iz dvorane. Zagovornika ni prav nič zmotila obtoženčeva ocena njegovega razumevanja in je mirno nadaljeval. Tudi če se vzame, da je obtoženec res ki iv umora. Koliko je tukaj raznih okolnosti, lu jih je treba dobro premisliti. Porotniki so sami slišali povest nesrečne žene. Predstavijo naj si mirno, srečno obtoženčevo obitelj, v katero se vrine usodna ženska, ki zahteva za svojo ljubezen denar. Ljubezen, gospodje je velika skrivnost! Kdo se ji postavi po robu? Man se ji je upal Adam? Ali Antonij, ali Henrik IV.? Kaj je to, dancing':»May - Bog«? Lestenci, bobni, likerji, parfumi. In v tem Babilonu cvete strupeno zelišče, ženska, ki je omrežila obtoženca. V daucingu se sklanja k njemu m mu prigovarja: mantiljo hočem, smaragdno zaponko hočem. In ga poljublja in ga omamlja s strupenim svojim drhom ... Andrej je zopet prekinil zagovornikovo gostobesednost z novim krikom: — Nehajte zbijati šale! Jaz ne morem več poslušati vaših banalnosti. Lahko mu ubijete, delati iz mene šemo pa ne smete! Gos ped Cremier ni mogel razumeti, kako to, da se Andrej razburja. Ne, kaj pa naj bo vendar, v tem žaljivega? Seveda, gospod Cre-mier ni vedel, da se je pri imenu »Mav-Bog * Andrej spomnil na ubogo otožno, milo črnolasko, ki se je tam tako trudila, da bi dobro plesala, in ki je otožno šepetala: Zdaj pa zdaj pojdemo narazen.« Gospod Goumiot je še prizival usmiljenje, sočutje. To pa samo zato, ker ni vedel, kako bi svoj govor zaokrožil. Ko je nazadnje le končal z neki mstihcin iz Racina o usmiljenju, se je vsa dvorana oddahnila. — Obtoženi, vi imate zadnjo besedo. Andrej se je že dolgo pripravljal na to minuto. Mnogo bi rad povedal, pa ne tem ljudem, ki se lukaj v sodni dvorani dolgočasijo, ampak drugim, ki ga zdaj iščejo, tovarišem, ker je upal, da pridejo.njegove besede v tisk. Mnogo je hotel povedati, pa je zdaj čutil, da je slab, tako slab, da se je I komaj vzdignil. Malo je pomolčal, nato pa j tiho in priprosto rekel: — Tega človeka nisem umoril. Veni, da mi ne verjamete, pa jaz ne govorim vam. Jaz sem Andrej Lobov, član komunistične stranke. Boril sem se po svojih močeh. Zdaj sle me ujeli in me hočete ubiti. Prej sem se razburjal. Bilo mi je strašno, da moram poginiti kot kriminalni zločinec. Maj mi je vseeno. Briljanta nisem vzel. Take kamenčke rabite vi, ne pa jaz. Prepričani ste, da so komunisti tatovi. Vašega prepričanja ne bom izpodbijal. Oni, ki jim zdaj govorim pa vedo, da to ni res in onih ni treba šele prepričevali, da nisem kriv. Vi me lahko ubijete in mi vzamete strankin denar — taka je vasa pravica. O sebi rečeni samo to, da vem, da ste mrtvi in ničevi. Predsednik je Andreja ostro in rezko prekinil: — Ne žalite sodišča! Besedo imate samo-zato, da se zagovarjate glede zločina, ne pa zato, da uprizarjate anarhistične demonstracije. Želite še kaj pripomniti: — Samo to, da sem bil srečen in da mi ni ničesar žal. Porotniki se niso dolgo posvetovali. Vsa vprašanja so bila potrjena. Predsednik, gospod Cremier je svečano izrekel obsodbo: »obsoja se na smrtno kazen z obglavljenjem.'* (Dalje prih.) VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. Ljubljana nudi naifineili tn najokusnejši namizni Im iz vinskega kisa. Kahtavajta ponudbo« >-*i Talafon Stav. 2389» Tehnično in Itlgljeniino naj moderne!© urejena klsarna v Jugoslaviji. Pisarna* Ljubljena, Dunajska ca*ta St. la, IL nadstr. r IS K a k n GkH i nCM :HON STKV. i552 »e priporoč* » A .MERK U t* V , .11 ICA ŠTEV. 23, TELEFON ŠTK' 255, IKK*. '.<■ rttrofeo spsdf- r ' MALI OGLASL Za Tsako besedo ic plate 50 par. Za debel« ti »k »n p pa Din 1- Pozor! Vsakovrstne ure in zla;- 'tesani 'P? etikete ^ (SITAR & SVETEK'! Ljubljana ^ - Širite - -.Narodni Dnevnik*' nino dobite ^n0 Plavljeno * jamstvom ter v najkrajšem času. - D-Marinko, urar, Ljubljana, Florijauska ul. 31, Išče se stanovanje, obstoječe i* kuhinj,- ter dveh sob v eentrumu mesta. Plač« »e dobro. Ponudbe na upravo lista pod >Stanovanje< }Wr. 4 Islajat&ljv Aleksander, Želeaaikar. — Urejuje: Vladimir Svetik. — Za tkkamo^Merkur* odgovoren: V»i t Ljubljani.