PoStnfns plačan» » notnvlnt LETO I. IX Y Ljubljani, v nedeljo i. marca 193l ŠTEV. 44 a C ena 2 Din Naročnina mesečno 2"> L)in, zu luozem-st\o 41» Din — ne-deliska izdaja celoletno % L)in, za inozemstvo 120 Uin Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 24%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo Stv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Fašizem dozoreva Ni slučajno, da so antifašisti v inozemstvu prav v zadnjem času razvili tako živahno akcijo. Fašizem v resnici preživlja težko krizo, iz katere se ne bo lahko izkopal. Z gotovostjo napovedovati razvoj političnih dogodkov ni lahko, bilo bi pa vsekakor še prezgodaj prerokovali dejanski polom fašizma v Italiji. Fašistični državni nauk, ako fašizmu, ki je le gol hipernacionalizem, sploh priznavamo kaj originalnega v tem pogledu, je doživel v svetu in tudi v Italiji poraz. Kaj je še ostalo od bombastičnega napovedovanja nove dobe, ki jo more prinesti »moralno propadlemu ter politično in socialno razdrapanemu svetu edino univerzalni fašizem, ki naj ga zanese v svet drugi Napoleon — Mussolini, potem ko so vse politične doktrine odpovedale?« In kaj je ostalo od fašističnega nekako človečanskega solida-rizma, ki si ga je sposodil Mussolini od večnega Rima, ga po svoje prekvasil ter skušal spojiti s poganskim nacionalizmom, od tega solidarizma, za katerim je skrival svoje imperialistične namene? Poskus, dati fašizmu obeležje splošno veljavne politične in državniške doktrine, spada že v zgodovino. Toda v Italiji še trdno stoji ogrodje fašizma. Težka gospodarska kriza' mu je sicer snela kopreno sinjega rimskega imperija, ki si je fašizmu ni bilo težko nadeti pred sanjavim italijanskim življent. Vendar to okostje, čeprav golo, še trdno stoji. Nezadovoljstvo, ki ga je povzročilo znižanje plač med državnim uredništvom, je pričelo razjedati tudi že državno birokracijo, ob strani pa še vedno čuva milica in vojaštvo. Po pravici se je Mussolini, ko mu je kralj podpisal ukaz glede priznanja milice, zadovoljno oddahnil in dal duška svojemu zadoščenju napram tedanjemu svojemu prijatelju C. Rossiju s prav drastičnimi besedami. Ogrodje stoji in vprašanje je, kje je tista sila, ki nai bi ga podrla. Ako izvzamemo ljudi, ki žive od režima, danes v Italiji res ni več stanu, ki bi bil s fašizmom zadovoljen. Italijanska aristokracija je vselej gledala od zgoraj navzdol na fašistične »ariviste«. Višje pridobitne kroge, ki so fa-žizmu pripomogli na noge, si je Mussolini odtujil s svojo improvizirano gospodarsko politiko (prestižna rcvalutacija lire v 1. 1027, znižanje najemnin) in z državnim kolektivizmom (omejevanje lastninske pravice »nemarnim« posestnikom). Delavstvo je povsem demoralizira-la gospodarska kriza, aristokratični sindikalni voditelji nimajo na njeea nikakega vpliva več. Duhovščina se je, predvsem v ztrornii Italiji, povsem odtujila fašizmu; po sklepu'lateran-ske pogodbe se je zdelo, da bo fašizem lahko računal na oporo duhovščine, in tedaj je nastala prava zmeda v nje orientaciji. Sv. oče pa je s svojim odločnim odgovorom na Mussolini-jeve samohvale razčistil ozračje in danes se umikajo tudi tisti cerkveni dostojanstveniki, ki so pričakovali od fašizma moralnega preroje-nja italijanskega naroda. Državno uradništvo je hudo zadelo znižanje plač. Ta splošna nezadovoHnost prehaja tudi že do izraza. Tu pa tam majhna delavska stavka ali obhod po mestu, tam zonet naval na davčno iztirievalnico. Toda to so vse le spontani izbruhi, ki se zaenkrat poiavljajo le v izredno težko prizadetih krajih. Danes v Italiji še ni organizirane opozicije, ki bi to silo splošnega nezadovoljstva izrabila in bi sistematično pri-pravlia uéodna tla za splošen udar. Masa :e nezadovoljna, a brez glave in brez mo'a, ki bi do skra;nosti individualistično orientirano italijansko maso fasciniral in jo pocrnal v boj. Matteotija in Antendole ni več, drugi so po odhodu na Aventin zbežali. Tudi antifašisti nimajo v inozemstvu moža, ki bi s svojo osebnosti lahko odločujoče vplival na razvoj dogodkov in bi imel pogum v odločilnem trenutku vzeti odgovornost nase. Don Sturzo je preveč stopil v ozadje in njegovi duhovski suknji bi se meč niti ne prilegal: priletni in skrumi-lozni Filinpo Turati pa vodi že ves povojni čas nolitiko neplodnega sentimentalizma. Ostane komunizem kot najbolj nevaren sovražnik fašizma, ki skuša res sistematično minirati Mnssolini'evo zgradbo in bo bržkone dedič fašizma. V trenutku zmede pride;o na površje ljudje, ki so pripravljeni na vse. ki se ne ustrašijo krvi. Verjelno je, da bodo tedni mase italijanskih kolonov zasedle zemljo z vzkliki: »Živel lenin!« Zaenkrat posluje še vedno izredno sod^'e. Drzno bi bilo računati na vojaški mtč. Mussolini je prepletel vojsko z zanesljivimi elementi in tudi sporčki med miličniki in vojaškimi častniki ne vplivajo na duha v armadi. Vojaštvo je nacionalistično in režim, ki pridno gradi vo'ne ladje in naroča topove, ki je znižal vsem državnim nameščencem plače razen častnikom, je in bo pri generalih vselej priljubljen. Dogodki v Španiji svarijo krono pred kako akcijo. Po neprevidnih izjavah antifašistov, da bodo obračunali tudi z monarhijo, mora ta hočeš nočeš deliti usodo s fašizmom. Fašizem še ni dozorel; pomlad trka na vrata in prebil bo to trdo zimo, vendar pa že od 1. 1029, ko je po rešitvi rimskega vprašanja dosegel vsaj za hip svoj višek, počasi dozoreva. Položnice Trozveza ali samo brodovni sporazum? Berlin, 28. febr. Tukajšnji politični krogi z veliko skrbjo zasledujejo razgovore, ki se vršijo v Rimu med llendereonom in Mussolini jem v zadevi brodovnega sporazuma. Nemški politiki, ki so bili vznemirjeni že po ugodnem poteku razgovorov med Uendersonom iin Brian-d.om v Parizu, so danes naravnost konsterni-rani, ker tu
  • podrobni diskusiji tehničnih vprašanj in tozadevnih sklepih bo brodovni sporazum med temi petimi velesilami postal mednaroden laik t. Ostaja samo še ugibanje, kakšen bo njegov politični efekt, oziroma ali Iki smatrati ta sporaiz.um samo za gol do" >\or o razmerju, ki naj vlada glede na tona/o vojnega brodovju teh velesil do leta I9"i6.. ko se zopet sestane b rodov na konferenc« — ali pa ta dojcovor bazira na načelnih iu praktičnih sporazumih o skupnih smernicah mednarodne politike Anglije, Francije in Ita-lije? Ker celo fašistično časopisje, ki si sicer ne nalaga veliko rezerve, kadar gre za to. da se lioudarjajo »nespremenljiva« načela fašistične zunanje politike, v tem slučaju po|x>lnom« molči o političnem značaju konferenc v Rinvu in ker tudi francosko časopisje ničesar ne izda o konvencijah, ki so se vršile med Henderso-noni in Briandom in ki so čisto gotovo tvorile podlago za diskusije v vili d'Lste v Rimu, se mora nemška javnost zadovoljili z izjavami londonskega tisika, da eventualni brodovni sporazum med Italijo in Francijo, oziroma Anglijo ne bo pomenil nobene preorijentacije angleške ✓ .»litike glede na kontinent. Tu zatrjevanja bi mogla za Nemčijo jxwne-niti neke vrste tolažbo, шко bi šlo zgolj za Anglijo, o kateri pač nihče ne dvomi, da ji gre za pristop Francije in Italije k brodovnemu sporazumu samo zato, da si prihrani ogromne stroške, ki bi bili potrebni, če bi Francija in Italija še nadalje skušali druga drugo prekašati v gradnji novih bojnih ladij. Za Anglijo pomeni brodovni sporazum med Francijo in Italijo poglavitno to, da Angliji ne bo treba po-večevati ne svojega aHanti.šikega ne svojega sredozemskega b rodov ja, pa da bo lnliourska vlada lahko parlamentu pokazala velik političen uspeli, ki gu v sedanji gospodarski in impe-rijalni krizi zelo nujno potrebuje. Drugače jxi izgleda stvar, če se vprašamo, na kakšni fiodlagi sta se ali se bosta sporazumeli glede na medselvojno tonažo Francija in Italija, ki o tem diskutirata' že od verzajskega miru dalje, ne da bi bili do nedavna prišli do najmanjšega rezultotu? Čisto nemogoče jc, da bi se ti dve državi mogli sporazumeti sanno o številkah svojih tonaž, kakor hoče to publiki dopovedati »Giornale d'ltalia«, ne da bi se obenem sporazumeli glede poglavitnih tivednarod-nih političnih načel in teženj, kojih popolna divergentnost je obe državi do danes tako ločila, da sploh ni bil mogoč noben dogovor v številkah njunih morsikih vojn Mi edinic. Že dejstvo, da se je rimskih konferenc na jintenz.iv-neje udeleževat osebno Mussolini sam, pove vse. kajti če bi šlo samo za številke, bi bili to opra-I vili eksperti sami. Ako pa sta Francija in Italija v politični bazi edini, jioteni tudi Anglija » ne more imeti separatne politike, oziroma bo rekla k političnemu sporazumu med tema dvomu velesilama svoj amen in to je zadosti- Koliko bo pri tem prizadeta Nemčija, bo |>a jvoku-zala žc najbližnejša prihodnjo«*. Nemški nacionalisti seveda že z vsemi silami trobijo alarm in vidijo v eventualnem rimskem sporazumu obnovo »kordijalne antante«, ki naj bi Nemčijo držala trajno v šahu. Tem bolj propagirajo alijanso z Rusijo, za kar jim daje povod tudi odpo-tovanje delegacije nemških industrijcev v Moskvo v svrho gospodarskega sporazuma na široki bazi. Demokratično iu centrumovo časopisje pa je rezervirano in noče delati prenaglih zaključkov, dokler se stvar čisto ne razjasni. Sporazum med zapadniml velesilami nikakor ni treba da bi pomenil afront proti Nemčiji; Nemčija celo lahko svoj položaj na vsej črti izboljša, če se njegovi politiki odkritosrčno pridruži mesto da, kakor dosedaj, špekulira na račun sporov med zapadnimi velesilami ali pa ljubimkuje s sovjeti. V slučaju, da je sporazum London-Pariz-Rim res tako dalekosežen, kakor to Nemcem slikajo hitlerjevci, potem naj si ti zapomnijo, da so ravno njihove neprestane grožnje z alijanso med Berlinom in Moskvo k temu največ pripomogle. Rim, 28. febr. kk. Čuje se, da so angleška prizadevanja, ki so tekom včerajšnjega dne precej zastala, prišla zopet v hitrejši tek po dolgem razgovoru med Uendersonom in Mussolinijem v angleškem poslaništvu v teku včerajšnje noči. Verjelno je, dn so razgovori med Anglijo in Italijo za sodelovanje v Evropi dovedli do takega rezultata, ki so dali Italiji moinosl, da preneha s svojo dosedanjo intrnnsigenco v mornariškem vprašanju. »Giornale d.Italiac ugotavlja, da se že danes lahko reče, da so razgovori v Rimu pripomogli do tradicionalne politike prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Anglijo. >Lavoro faseista« podčrtuje, da bodo odslej Italija, Francija in Anglija lahko skupno nastopale v vprašanjih, o kater',h je bil govor v Locarnu in ki se titejo miru v Evropi in razoroiilve. — Na italijanski borzi je prišlo danes po uspešnem za ključku konferenc do velikega dviga cen. Dorha za evropski mir (Od našega londonskega dopisnika) London, 26. februarja. Z ozirom na razorožitveno konferenco, ki se ima vršili prihodnje leto, se je pričela angleška javnost prav živo gibati. Razna verska, politična, gospodarska, pacifistična društva prirejajo javna predavanja in neštete sestanke, ki imajo namen mobilizirali celokupcn angleški narod v eno'no fronto v boju za razorožitev ter utrditev svetovnega miru. Podpisi, ki se pobirajo od poedincev, bodo kmalu presegli milijone 1er me živo spominjajo na podpise za majsko deklaracijo. V svesli si namreč na ogromne žrtve in težke posledice svetovne vojne, so narodi proglasili vojno kot nečloveško sredstvo za poravnavanje meddržavnih sporov ter obsojajo oboroževalno politiko. ki naravnost z mrzlično nag'ostjo napreduje. Saj vidijo, da vodi oboroževanje v nove vojne in da pomenjajo bodoče vojne unifitev človeštva »en gros« Zasledujoč postaviti čim najtrdnejše temelje svetovnega miru, pa gredo nekateri precej nazaj, obs-jaječ nekatere mirovne pogodbe, ker vidijo v njih kali nove vojne, odnosno notranjih prevratov. Sir Jan Hrmilton, ki je razmolrival vprašanje evropskega miru na nekem sestanku, je obsodil versailleski mir, imenujoč ga: politično zablodo, češ, da je bila Evropa razdeljena z njim v dve skupini: bogate in oblastne, na drugi strani pa revne in podvržene države, ki so morale storiti vse, karkoli se jim je ukazalo, ne da bi imele najmanjše sredstvo za resistenco. Države prihajajo sedaj do spoznanja, da so reparacije prav tako škodljive za one, ki jih prejemajo, kakor za one, ki jih dajejo, kar dokazujejo obstoječe gospodarske neprilike. In prav nič ne dvomimo o tem, da bi bil evropski položaj v vsakem pogledu boljši, ako bi poslani delegalje na raznih konferencah ne zastopali (reprezentirali) zgolj sebe, pač pa voljo onih, ki jih zastopajo. Zakaj volja zastopanih je: imeti mir, da lahko razvijajo svoje sposobnosti na verskem, humanitarnem, kulturnem, gosjrodarskem ild. polju; njih volja pa je, dati tudi drugim, ki niso zastopani (mišljene so narodne manjšine), vse liste predpogoje, da se čutijo tudi v njim tuji narodni državi — na svojih tleh, uživajoč v najvišji ; meri človečanske pravice. Dr. V.J. so priložene celi današnji poštni nakladi. Pozor nanje! Za obstoj zasega kmeta Lepa bila ca našp Avarie ban e — Ùspeh pariških posvetovanj Zmaga Ira icoskega рггЛ oga Belgrad. 28 febr. 1. Te dni bo objavljena bilanca agrarne banke. Iz te bilance je razvidno, da so dela in uspehi agrarne banke zadovoljivi tako glede dohodkov kakor glede ostalega bančnega poslovanja. Dividende so precej visoke, vendar višina še ni konfinoveljavno določena. Doslej so znane samo številke posojil, ki jih je privilegirana agrarna brnka izdala do 1. januarja 1931. Skupno je bilo odobrenih 105.685 pesojil v znesku 787,032.000 Din. Okrog 150 milijonov odobrenih posojil ni bilo porabljenih. Zanimiva jc razdelitev posojil po pokrajinah. Stanje je tole: Srbija 51.155 posojil v znesku 270.GOO.OOO Din, Južna Srbija 10X09 posojil v znesku 43.200 000 D., Črna Gora 3G37 posojil v znesku 14,500.000 Din, Bosna in Hercegovina 15.987 posojil v znesku Din 96,400.000, Vojvodina in Srem 10.G73 posojil v znesku 207,000.000 Din, Hrvatska in Slavonija 860(5 posojil v znesku 50,700.000 Din, Dalmacija 5258 posojil v znesku 33,500.000 Din, Slovenija samo 50 posojil v znesku 700.000 Din. Skupno 105.085 posojil v znesku 787,032.000 Din. Od odobrenih posojil je 14.000 hipotekamih posojil v znesku 440.000.000 Din, 62.0cstavlja za honorarnega profesorja za zadružništvo na belgrajski kmetijski fakulteti. S svojimi predavanji bo začel v ponedeljek. Upokojitve Belgrad, 28. febr. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja so ujKikojeni uradniki III/l železniške direkcije v Ljubljani: Franc Loboda, Alojz Pičel, Josip Ilnikar, Friderik Kunst. Karel Hoge. Ivan Zakot-nik, Karel Cerkovnik, V. Šlajner, Franjo Malen-šek. Avgust Pegan. Franc Dobovec, Franjo Bradač, Fran Paul, Vekoslav Medvešček. Banski proračuni znižani Belgrad, 28. februarja, m. Banovinski proračuni sc bodo znižali za 15 do 25%. Kam gre naše vino Bclg-ad, 28, februarja AA. Na zahtevo kmetijskega ministra je poslala kontrolna in vzorna postaja v Mariboru ministrstvu poročilo o izvozu vina od t. avgusta 1930 do 1. ianuarja 1931. Največji konsument vina iz Dravske banovine je Avstrija. Tjakaj se je izvozilo v omenjenem roku 530.000 litrov vina. od tega 370.000 vina, 160.000 1 mošta. Na Holandsko se je izvojilo 6000 I vina, na Češkoslovaško ra 3090 1 vina. Belgrad, 28. februarja. AA. Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev naše kraljevine je poslala vlogo mnistrstvu za kmetijstvo, v kateri prosi, da ministrstvo intervenira pri francoski vladi za nacionalizacijo naših vin, ker bi tako poraba našega vina v Franciji znatno narasla. Split, 28. febr. ž,- V splitskem pristanišču so natovorili francosko ladjo s 400 velikimi sodi dal matinekega vina. Češki s'adkor za Vatihan Praga, 28. febr. Iz industrijskih krogov do-znavajo, da so se te dni predstavniki Vatikanskega rnesla zanimali za češkoslovaški sladkor. V naj-kasnejšem času se pričakuje iz Vatikana večje naročilo sladkorja v kristalih. 13.686 km so dolge čsl. železnice Praga, 28. febr. Po najnovejših podatkih znaša dolžina češkoslovaških železnic 13.686 km. S svojim železniškim omrežjem zavzema Češkoslovaška peto mesto v Evropi in sicer za Francijo, Nemčijo, Italijo in Poljsko. Vsa Evropa ima 251.387 km železnic. Aretacije komunistov v CSR Praga, 28. febr. V zadnjem času je policija aretirala mnogo komunističnih agitatorjev in komunistov sploh, ki so agitirali med delavstvom za »rdeči dan«, število aretiranih znaša baje 600. V Brnu je policija vdrla v komunistično čitalnico »Universunu in tam aretirala 24 dijakov nemške tehnike. Po večini so bili to tujci. V zaporu so ostali le dva dneva, nakar jih je policija spustila na svobodo. V Čitalnici je izvedla tudi preiskavo in našla mnogo komunističnega čtiva. Aretirani dijaki so bili izgnani iz Češkoslovaške, a eo oroti odloku takoj vložili rekurz. Pretekli teden Po vsem katoliškem svetu bo odjeknil poziv predsedniku konference jugoslovanskega episko-pata zagrebškega nadškofa dr. Ante Bauerja, ki je v soglasju z vsemi jugoslovanskimi škofi predpisal na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1931 JAVNE MOLITVE po vseh katoliških cerkvah za preganjane Hrvate in Slovence v Italiji. Ne samo mi, ki smo ž njimi vezani po krvi in po jeziku, ampak ves katol ški svet se bo ta dan združil, da moli za ljudstvo, kateremu ne dovolijo, da bi svojega Boga častilo v svojem jeziku. Ni še dolgo tega, kar so bile predpisane javne molitve za preganjane katoličane v Mehiki, ni še dolgo tega, kar je vesoljna katoliška Cerkev molila za preganjane kristjane v Kusiji. Sedaj bodo stopili pred krščansko mislečo vesoljno javnost naši preganjani bratje po krvi in po veri. Preganjanje je hudo, če prihaja od brezvercev, a krvoločno postane, kadar ga vršijo v Kristusovi veri krščeni nad svojimi verskimi sobrali. Mi moramo na to dejstvo posebej opozoriti, ker pomenijo javne molitve nespodbiten dokaz za solidarnost vesoljne katoliške Cerkve v obrambi božjih in naravnih pravic proti vsakomur in navzlic vsakomur. Opozarjati na političen pomen koraka jugoslovanskih škofov ni treba, ker političnih liljev škofje tudi niso imeli. Če bi pa molitvena ofenziva jugoslovanskih katolikov, kateri se bodo pridružili tudi katoliki ostalega sveta, imela dobre politične posledice in prinesla olajšav zatiranim bratom, tem bolje za nje in za one, ki so si pred vsem kulturnim svetom nakopali nase sramoto verskih preganjalcev v osrčju civilizirane Evrope. SOCIALNI POLOŽAJ v naši domovini pokazuje vedno bolj svoje ostrine. Brezposelska konferenca, ki se je ta tedon vršila pod predsedstvom ministra za socialno politiko, je dognala, da je v naši državi prijavljenih 100 000 brezposelnikov. To število seveda ni popolno, ker xirze dela ne funkcijonirajo po vsej državi enako brezhibno in ker je mnogo brezposelnikov, ki se nikjer niso prijavili. Kdo recimo more povedati, toliko je ljudi brez dela v bivši Dalmaciji ali v )ivši Črni gori. Tako se polagoma vzgaja tudi pri uas novi stan, četrti stan brezposelnikov, ki bo zapustil svoj pečat v našem socialnem in gospudar-skem življenju. Prišteti jim moramo še naše izseljence, katerim grozijo s pogonom v domovino. Spričo tega žalostnega pojava pa tie smemo pozabiti, da je zgoraj imenovana konferenca tudi ugotovila, da leži po naših bankah dve in pol miljardi dinarjev neizkoriščenega denarja, ki bi marsikateremu pripomogel do dela in do kruha, če bi se investiral v domačo industrijo, predvsem pa v notranjo kolonizacijo; naš kapital mora postati patri-jotičeu v na širšem pomenu besede. Spričo de;an-skega položaja, kakor ga je odkrila belgrajska konferenca, ne bo odveč, če se bodo vsa naša društva z vso vnemo oprijela prosvetnega in strokovnega delovanja med delujočim ljudstvom, da od pomagajo trpečim in da preprečijo, da se socialno najbolj udarjenih ne polasti nevarno razpoloženje oziroma, da se jih ne polaste razne revolucionarne struje in jih uporabijo v svoje svrhe. Naše stoletje bo socialno stoletje. Zakaj še čakamo, da bi to tudi v dejanju pokazali. ALBANSKI KRALJ je bil na zdravljenju na Dunaiu. Ko je odhajal od operne predstave, so ga napadli njegovi sorojaki z revolverskimi streli in ker je njegovo veličanstvo, sledeč tradicijam svoje dežele, takoj segel v žep po svoj revolver in začel odgovarjati, se je pred opero razvila prava revolverska bitka, ki je povzročila paniko med miroljubnimi Dunajčani. Kralj, kateremu so bile krogle namenjene, je ostal nedotaknjen, samo en pobočnik je plačal kraljevo zdravljenje na Duna u s svojim mladim življenjem. Vsi evropski vladarji, med niimi tudi naš kralj, so poslali albanskemu kralju čestitke, da je ušel zločinski roki. Veliko razburjenje vlada seveda v Italiji, ki je pokroviteljica albanskega kraljestva. ZA MIROM stremiio evropski narodi. Nov dokaz za to je prizadevanje angleške vlade, da bi odstranila vsa na-sprotstva med Italijo in med Francijo, ki se vlečejo že več let in ki povzročajo neprestane sunke na mednarodno političnem polju. Angleški ministri so prišli osebno v Pariz, nato nadaljevali potovanje v Rim in vse priča, da bo sporazum končno le dosežen. V Italiji dozorevajo dogodki, ki narekujejo vladi pametno in previdno politiko. Zato je razumljiva italijanska popustljivost, ki je v kričečem nesoglasju z bojevitimi govori Mussolinija lanskega leta. Mi smo pa prepričani, da je italo-francosko-angleški sporazum dosežen na široki bazi in da bo imel čislo določane vplive na nadaljnji razvoj evropske politike. Nemčija je nervozna. To je znamenje za smer, katero zavzemaio rimska pogajanja. Važna pogajanja so se vršila ta teden tudi o vprašanju AGRARNE KRIZE in sicer v Parizu. Nasproti si stojita dve tezi: prva jugoslovanska, katero zagovarjajo tudi Roniuniia, Nemčija. Avstrija in deloma tudi Poljska in Madjarska in ki želi, da se ustvarijo posebne gospodarske zveze med poljedelskimi in industrijskimi državami na osnovi medsebojnega izmenjavanja blaga. Temu nasproti pa stoii francoski predlog, kateremu so se pridružile ostale države, med njimi tudi Češkoslovaška in ki zametuje posebne gospodarske zveze, češ, kriza je evropska in se more ozdraviti le z evropskimi sredstvi. Zato predvideva francoski predlog obsežno denarno pomoč našemu poljedelstvu. Zdi se, da je francosko mnenje v Parizu odneslo lavorov venec, vendar ni izključeno, da bo lo bodeča trgovinska poga i a ni a med našo državo in Avstriio ter Nemčijo pokazala, da še nismo opustili stališča, ki je iz gospodarskega stališča pravilno. Naše poljedelstvo zasleduje dogodke z velikim zanimanjem. Briining o odnošajih z Avstrijo Nemški obisk na Duna.u gospodarskega znata a? Prometne razmere v « •• Moskva, februarja. V zadnjem dopisu sem Vam poročal o jurkem optimizmu, ki je izzvenel iz programatičnega govora Stalina na zadnji industrijski konferenci v Moskvi. Stalin je napovedal, da bo petletni načrt v glavnih industrijskih panogah izveden že tekom letošnjega leta. Torej petletni načrt v treh letih. Prihaja nova doba — je razvijal sovjetski diktator, — ko ne bo več brezposelnosti, večnih gospodarskih kriz in revščine. Inozemstvo, ki posluša Stalinove govore, mora dobiti vtis, dn se pod sovjeti že sedaj cedi mleko in med, čeprav »Večernaja Moskva- od 6. februarja piše, da že od oktobra dalje dobiva Moskva le 22% potrebnega mleka in da je tozadevna preskrba Moskve z mlečnimi produkti jio-polnoma odpovedala. Toda, da se ne bo zdelo, da posplošujem, se omejim le na položaj, kakršen vlada na železnicah. Iločem navesti le to, kar pišejo sovjetski listi. Od nekdaj so bila transportna sredstva v Rusiji slaba. Vojna je uničila veliko transportnega materijala, drugo je pa propadlo zaradi lahkomišljenosti in nemarnosti osebja. Velike lakote, ki je divjala v Rusiji v letih 1921. in 1922., je v precejšnji meri bila kriva okoliščina, da so prometna sredstva skoraj docela odpovedala. Pozneje se je stanje zbolj-šalo. V zadnjem času se pn množe nove tožbe, in sicer ponnjveč zaradi nezanesljivosti iu nemarnosti osebja. Veliko nesreč zakrivi pijanost službuiočega uradništva in delavstva, tako da je vlada bila prisiljena ustanoviti posebne državne tožilce, oziroma državna sodišča za prestopke prometnega osebja. Glasilo železničarjev »Gudokt piše 15. januarja 1931: »Novo nastavljeni državni tožilci so pričeli z energično akcijo, da ohranijo delavsko disciplino in da strogo kaznujejo vse tiste, ki se samovoljno ne drže voznega reda, ki ne izvršujejo vestno popravil, proti železničarskim tatovom, proti nevestnim uradnikom, skratka proti vsem, ki so neredni in nezvesti v službi. Iz nadaljnjih poročil je razvidno, dn sovjetom zelo manjka sposobnega prometnega osebja. V »Izvestijih« je izšel dekret delovnega komisarja 18. januarja 1931, ki ukazuje: »Vsem delnzmožnim osebam, ki so bile kdaj prej v službi pri železnici, se pod kaznijo zapoveduje, da se vrnejo nazaj v službo. Kdor bi bivše železničarje zaposlil v kakšni drugi stroki, bo kaznovan.« Istega dne je v istem listu izšel ukaz, ki prepoveduje postajenačelnikom, njihovim pomočnikom, strojnikom, ključavničarjem in drugim železničarjem uhajati k železničarskim konzumnim organizacijam. Pri skoraj rednem pomanjkanju živil se namreč konzumno osebje čuti še najbolje preskrbljeno. Je mnogo slučajev, da stoji za pultom kolodvorske okrepčevalnice postaven bivši strojevodja ali kak drugi železničarski poduradnik in da tehniki ter inženjerjl sede na varnih mestih v gospo-larskih organizacijah, kjer so bolje preskrbljeni in bolje plačani, medtem ko pri prometu manjka usposobljenih ljudi. Samo v permskem ravnatelj, stvu je v zadnjem času zapustilo prometno službo 180 inženjerjev. (ie več kot veliki oficiozni listi pišejo o prometnih težavah manjši listi. Tako piše »Rabočaja Gazela f od 20. januarja 1931: »Na transkavkaških Dunaj, 29. febr. Po prvotnem dogovoru med avstrijsko in nemško vlado bi bil moral prihodnji lorek prispeti na Dunaj nemški kancler Briining v spremstvu zunanjega ministra Curtiuea. Dr. Briining pa je svoj obisk, opustil, tako da pride na Dunaj samo zunanji minister Curtius v spremstvu kanclerjevega podtajnika dr. Piinderja in drugih delegatov, in uradno zatrjujejo, da je dr. Briininga zadržalo nujno delo, ki ga ima z državnim proračunom in ga abstinenca hitlerjancev od parlamentarne raziprave še otežkoča. Dr. Briining je podal časnikarjem v tem pogledu naslednjo izjavo: Spričo izredno prisrčnih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo je samo po sebi razumljivo, da ne pomeni obisk nemških državnikov nikake dogovor- jene diplomatske akcije, ampak da je samo Čin iskrenega prijateljstva. Prav radi tega mu je silno težko, da se poseta ne more udeležiti. Radi nujnega dela se ni mogel odzvati vabilu avstrijskega kanclerja, ki da ga je zelo razveselilo. Obžaluje, da ne more priti v slik z avstrijskimi državniki in se z njimi pogovoriti o velikih m manj vatlih vpra njih, ki zadevajo obe državi. Čeprav ne obstojijo med Nemčijo in Avs rijo nikake sporne točke, ki uuj hi jih poravnali, vendar je stiska v obeh državah tako velika, da je na vsak način potrebna proučitev poti, ki bi nio?la državi popeljati iz sedanje krize. Na koncu je dr. Briining izrazil upanje, da bodo Avstrijci videli v obisku dr. Curtiuea dokaz prisrčnih odnošajev med nemško in avstrijsko vlado ter med obema narodoma. Slovanski idejni revolueijonarji Slovanski učenjak o k'ivoverstvu med S ovani — Od Bodumilov do Uljanova L en in a Dunaj, 28. febr. Veliko pozornost bo zbudila po slovanskem svetu knjiga, katere naslov sam »Svetovna revolucija« — Od Bogumila preko Hu-sa do Lenina — odkriva njeno nenavadno vsebino. Znani slovanski filolog dr. Leo Seifert se bavi v svoji knjigi predvsem s krivoverstvi med Slovani in skuša dokazati, da obstoji ideološka in zgodovinska vez med duhovnimi spori starih Bolgarov, češkega krivoverca Ivana Husa in bolše-vika Vladimira Ilijiča Uljanova — Lenina. Bolše-vizem je po pisateljevem mneniu tretja in največja revolucija, ki so jo dvignili Slovani. Uporni val Bogumilov je v 10. stoletju pliusknil do južne Francije, Hus je razburkal vso Evrooo, zdaj pa bolševizem ruši temelje vseh sodobnih civilizacij. Lenin postavlja namesto Boga stroj in človek mora služiti stroju pod komunizmom kakor delavec pod kapitalizmom; kapitalizem in komunizem sta dvojčka po istem očetu, materializmu. Dr. Seifert dokazuje, da so praksa in bolševiške ideje istega izvora kakor ideje Bogumilov in Husa, in sicer železnicah, ki so podrejene železniškemu ravnateljstvu v Baku, vsak mesec bolj naraščajo železniške nesreče. Z.'.č?tkom lanskega leta jih je prišlo približno 100 na mesec, v decembru pa že skoraj 200. O kaki delavski disciplini sploh ni govora. Povsod vlada vodka. Vodka v delavnicah, vodka na vlakih, vodka na lokomotivah. Spremno osebje vlakov je tako udano pijančevanju, da se vlaki na mnogih postajah sploh več ne ustavljajo. Vozijo kar mirno mimo svarilnih signalov in niti ne ustavijo vlaka na znamenje • stoj •:. Decembra meseca so se nekega dne na postaji Geran tako uapili, in sicer vse železn'čarsko osebje, da je bilo treba poslali v Baku brzojavko, glasečo se: sVsi smo pijani. Pošljite izmeno.. »Pravda , glavno glasilo komunistične stranke pa piše 20. januarja: »Važno železniško križišče Zarizin je postalo v poslednjem času središče neprestanih železniških nesreč. Samo v enem tednu so morali iz prometa vzeti 20 lokomotiv. Toda to se dogaja dnevno. Pravijo, da lokomotive -zgore . Tako sta 3. januarja t. 1. . zgoreli« dve lokomotivi. Lahko bi navedel še več drugih slučajev. A že iz navedenega je razvidno, da je prometna kriza v sovjetski Rusiji zelo aktualna in da prizadeva mnogo skrbi sovjetskim mogotcem. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno s padavinami. Začasno topleje. Od časa do čflsa viharji, zapadni do severoznpadni vetrovi. Nadaljnja vremenska najioved še negotova. Kongres P. E. E. v Bukarešti Prijave se podaljšajo do torka 3. marca do 6 zvečer. Vsak se mora lastnoročno podpisati na skupno prijavo do omenjenega časa. Tisti, ki nočejo potovati s skupnim potnim listom, morajo imeti svoj vizum, ki stane 200 Din. Zato je priporočati, da potujejo na skupni j>otni listi. Tajnik ZSAU. Naši ori'at*i:i Ohos očaki Praga, 28. februarja. AA. Jugos'ovanski poslanik dr. Albert Kramer je priredil včeraj popoldne v salonu poslaništva čajanko na čast predstavnikov češkoslovaškega tiska. Poleg predstavnikov ĆTK so se udeležili čajanke vsi glavni uredniki praških listov in številni sotrudniki pro-vincialnih listov. Gosp. dr. Kramer je s kratkim govorom pozdravil predstavnike češkoslovaškega tiska. Naglasil je zasluge češkoslovaškega tiska za prijateljske odnošaje med obema državama. Finančni diktator v Avstriji Dunaj, 28. febr. ž. V političnih krogih se čuje, da je vlada sklenila imenovati posebnega finančnega diktatorja, ki bi imel polnomočje diktatorja za izvedbo varčevanja v Avstriji in za revizijo "ee avstrijske uprave. Kot oseba, ki bi prišla v poštev, se imenuje prezidialni šel v pravosodnem ministrstvu dr. Loebl. Bomba v avtu itaf. oos'ani**a Pariz, 28. februarja. AA. O priliki vesti, da so našli bombo v avtomobilu italijanskega veleposlanika, uradno ugotavljajo, da gre za prazno granato v avtomobilu neke fracoske osebe, ki je bila na obisku pri italijanskem veleposlaniku. Pred novimi političn'mi dogodki v Romuniji Bukarešta, 28. febr. ž. Listi poročajo, da je .VIi-roneseov govor v parlamentu velikega pomena za notranje prilike. Radi tega je položaj Mironcscove vlade učvrščen. Listi podčrlavajo, da je Mironescu pripravil vrnitev kralja Karla. Dalje podčrtavajo listi, da bo pcmenila Mail i je va vrnitev novo epolio v gospodarsko političnem življenju Romunije. Pričakuje se, da se bo Maniu vrnil v Bukarešto v prvi polovici marca. Vrnitvi se pripisuje velika važnost, ker se bivši notranji min'sler v Maniujevi vladi, Vojvod, ki je dosedaj živel na kmetih, vraču v ponedeljek v Bukarešto. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prij-telj^m in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, brat in stric, gospod Stanko Hauptman posestnik, župan itd. v Rošpohu dne 28. februarja 1931 ob 3 zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 35. letu svoje dobe boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 2. marca 1931 ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Urbanu pri Mariboru. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. marca 1931 ob 11 v cerkvi podružnice sv. Urbana pri Mariboru. R oš po h, dne 28. iebruarja 1931. Žn lu jо('п /ena Frančiška Hauptman roj. Košir, in ostali sorodniki da izvirajo iz nezadovoljstva kmetskega stanu, našuntanega po tujih teoretikih. Kmetske revolucije so lastne slovanskim plemenom, meščanske (francoska) latinskemu plemenu in »gosposke« (Lutrova reforma) so germanskega izvora. Vzrok socialnih in idejnih posebnosti teh plemen je treba iskati v različnem kulturnem obiležju, v katerem so se razvijala. Slovani so potomci primitivnih poljedelcev, organiziranih v zadrugah; Latinci so podedovali svojo nemirnost po svojih prednikih totemskih lovcih in Germani so nasledniki nomadskih pastirjev, nagnjenih k gospodovanju. Po proučitvi poglavitnih revolucionarnih gibanj v preteklosti in sedanjosti prihaja pisatelj do zaključka, da sta edino pod okriljem katolicizma, ki ne išče tvarnih vrednot, temveč duhovne, mogoča mir in socialen red. — Dr. Seifertova knjiga je sicer zbudila veliko zanimanja med sociologi, a je naletela tudi na ostro kritiko glede drznih in premalo utemeljenih zaključkov v soc'alnem pogledu, ki jih pisatelj izvaja iz etnoloških posebnosti posameznih plemen. ш k Po umo'u V. Be'ov'ća Belgrad, 28. febr. AA. O sojenju proti Vas) Begoviču in tovarišem nam javljajo tele podrobnosti: Razprava proti vsem štirim obtožencem se je začela včeraj, iu lo zaradi tiskanja prepovedanih brošur. Vaso Begovič je bil obtožen kot izdajatelj, Ilija Barbir kot tiskarnar, Rot kot založnik, Mijo Bušič pa kot pomočnik tiskarnarja. Zagovorniki so zahtevali oprostitev obtoženih ali pa, da se čim mileje kaznujejo, ker so osebe, ki so nanje delovale, druge. Medtem ko so vsi obtoženci sprejeli zagovor branilcev, je Vaso Begovič naglasil, da to zanje ne velja, ker sta kriva le Stojau Pribižovjč iu on. . >. mirt Belgim-Jugoslavija Bruselj, 28. februarja. AA. List »Soir« prinaša pod naslovom »Jugoslavija—Belgija« članek, v katerem govori o predavanjih v Belgiji v poslednjem času o Jugoslaviji ter razvoju trgovskih odnošajev med Belgijo in Jugoslavijo. List se bavi posebno z vlogo Jugoslavije v gospodarskem življenju Evrope. Mednarodna ponarejevalna tolpa Berlin. 28. febr. AA. Oddelek berlinske kriminalne policije proti ponarejevanju denarja je odkril deiavnico, kjer so ponarejali razen nemške tudi druge bankovce. Kakor so pri natančni preiskavi odkrili, gre za člane mednarodne ponareje-valske tolpe, ki je imela svoje pomagače v vseh glavnih mestih sveta. Niti vodijo k mednarodnemu ponarejevalcu denarja Mamonovu, ki so ga na Švedskem prijeli. V kratkem ga izroče Nemčiji. Drobne vesli Ljubljana. 28. febr. AA. Ministrstvo za zunanje posle je izdalo eksekvatur g. Ginu Romic.i, Iiodkonzulu kraljevine Italije na Sušaku. Zag.eb, 28. februarja, ž. Včeraj se je nadaljevala razprava o uporabi plina, ki prihaja iz zemlje v Bujevici, za zgraditev velike e'ektri ne centrale. Vprašanje je prišlo v zaključno fazo. Izvolil se je petčlanski odbor, ki bo napravil sporazum o izrabi tega plina. Belgrad, 28. febr. 1. Snoči je bil v nemškem poslaništvu dobro uspel sprejem. Najpreje je znani nemški kritik imel predavanje o moderni nemški drami. Tega sprejema so se udeležili najuglednejši bivši politiki, zastopniki vlade, ves diplomatski zbor iu povabljeni gostje iz višjih belgrajskih krogov. Belgrad, 28. februar !a. m. V Belgradu se vršijo pogajanja za ustanovitev jugoslovanske ameriške zbornice. Ker se je opazilo znatno zvišanje izvoza lesa in cementa v sred jeameriške države. Belgrad, 28. februarja. AA, Društvo upnikov v Avstriji jc poslalo vsem vladam dopis, v katerem prosi, naj se poenoti medsebojna pravna podpora in pomoč in izvršilnost sodnih sklepov. Belgrad. 28. febr. AA. Danes opoldne je državno sodišče za zaščito države izreklo sodbo v procesu proli Vasi Begoviču in tovarišem. Vasn Begovič je obsojen na lelo dni strogega zapora. Mijo Bušič na 0 mesecev, llija Barbir na 0 mesecev, Miloš Miroslav Rot na 9 mesecev ječe. Vsem se šfeje preiskovalni zapor. Belgrad, 28. febr. AA. Minister /.a promet je podpisal pravilnik o upravljanju in nadziranju bolniškega fonda osebja prometnega ministrstva. Pariz, 28. febr. AA. Policija jebila obveščena, da hočejo nekateri pomagati ludy Owen, da pobegne iz versaiileskiga zapora Lady Owen je bila obsojena na pet let ječe, ker je ustrelila gospo Gn-šta.io. Policija je odredila vs4 potrebno, da prepreči beg obsojenke. Nekateri pravijo, da bo predsednik 14. julija lady Owen poniilostil. Berlin, 28. febr. AA. Byrdovo ekspndieijo nn Severni tečaj bo spremljal kol zdravnik profesor Bernhard Willinger, ki se je že večkrat udeležil sličnili ckspedicij. Byrd odpotuje na Severni tečaj s podmornico meseca julija. Rim. 28. febr. AA. Gabriele d' Annunzio jo obolel na influenci 1er leži v svoji vili v Gardone. Berlin, 28. febr. AA. Po dosedanjem programu bo v juniju in juliju napravil zrakoplov >(irof Zeppelin dva poleta na sever in sicer prvič na Irsko, drugič pa Sveronl rt. Razen tega ima v načrtu še en polet proti Sr-'V-^irsUemn morju, pozneje pa dva letu v Južr > Ameriko v zvezi z »Lufthansoc Porok v boju s smrekami Zadeva iz prijazn h koroških Kotclj Kotlje, 26. februarja. Kotlje so za liste, ki jih ne poznajo, majhna lepa vas, stisnjena med podnožje Uržle gore in venec zelenih hribov in brd v jugoslovanski Koroški. Le malo so dostopna in to je škoda. O lepoti Kotelj bi govorila vsa Slovenija, če bi bila pota, ki vodijo ven v ostali svet, bolj prikladna in bi preveč ne spominjala na posebnosti ccst, ki v ljudskem pregovoru vodijo v raj. S tem pa ne očitamo nič >naprejpostavljenim« občinskim očetom, ki, kakor povsod drugod, pridno pobirajo cestni davek. Kotlje imajo svojega župnika, svojega župana, svojo šolo, honorarno pošto, gasilsko društvo, zmerno število gostilen, samo notarja še nimajo in sodnije. To jih jezi Pa se delajo in obnašajo, kakor da bi imeli oboje. Brez sodnih organov ni popolne samostojnosti. Kdo naj pa rešuje sporne zadeve, ki se pojavljajo med ljudstvom? Drugam hoditi po nasvet pa ne marajo Koteljci. To je preveč poniževalno. Kotelje ne kloni. Če mu država ne prizna pravice do sodnije, dobro, bo pa sam sodil! In tako se je tudi zgodilo pretekli ponedeljek in torek, dne 23. februarja, ko so Koteljci izvršili na sijajen način konkurano postopanje brez gospodov od sodnije in brez paragrafov V Kotljah je svoje dni živel sin revnih staršev, kateremu je ljubezen prinesla za doto eno največjih gozdnih posestev naše neodvisne državice. Pravijo, da je prišel od nekod s Štajerskega. Mladi gospodar se je z veliko vnemo spravil na deviške gozdove in vozil dan za dnem les po rajski poti ven v svet. Z izkupičkom je pokupil še druga posestva, tako da smo ga krstili za brdin-ekega grofa. Vse ga je imelo rado. Med tem pa so cene padle in tako se je brdinski grof zadolžil. Iskal je pceo.iila in našel med svojimi prijatelji dobrih porokov, ki so bili pripravljeni prijatelju v zadregi priskočiti na pomoč. Dolgovi pa se kar niso hoteli zmanjšati in glavnega poroka izpod Uršle gore se je polotil strah. Sklenil je izvršiti konkurzno postopanje po proceduri, katero so baje iznašli tam daleč nekje in ki se je njemu zdela pravilna. Zadolženi prijatelj je še imel kos nedotaknjenega gozda, vknji-ženega na ime njegove žene, tain na brdih okrog Jošta. V noči od nedelje na ponedeljek je pod-uršelski porok poklical na kuluk okrog slo samih lesnih delavcev. Ob rani zori se je ta maJa armada, oborožena s sekirami in žagami, zapodila v gozd pri Joštu in brez usmiljenja sekala in žagala in podirala in lomila kakor ruski tlačani v gozdovih na murmanski obali. Vsako minuto je pad'o po deset smrek in danes izgleda tam, kakor da bi bil pustošil potres. Ko je lastnik zvedel za dogodke, je priše' reševat in branit, toda kulukarii so ga napodili s sekirami. Nazadnje ni kazalo drugega, kakor poklicali orožništvo na pomoč, korak, katerega Koteljci store samo v najskrajnejši sili. Dokler so bili orožniki v gozdu, so sekire iz spoštovanja počivale, toda zapele eo s tem večjim navdušenjem, ko so se možje postave odstranili. — Končno je drugi dan pritekel šoimarski referent, ki je napravil konec temu zanimivemu konkurz-nemu postopku. Baje je vzela zadevo v roke sod-nija, v gozdu pa leži vse vprek in nihče si ne upa začeti čistiti. To je ètorija o samolaslnem kon-kurznem postopku v občini Kotlje, sodni okraj Prevalje, dravska banovina. Naši Koteljci mnogo čitajo, zato je neizbež- I no, da pride po časopisih, ki vedo mnogo povedati o razmerah v sovjetski Rusiji, včasih tudi kakšna novica o lesni industriji tanvkaj, Čtivo je poučno in nemara je ravno to povzročilo ta poNid nad gozdove. Trajal je samo dva dni, kar bi dokazovalo, da je bila organizacija nepopolna in da še ni vladala prava disciplina med »gozdnim so-vjetomc. Čuti se res, da njihovega voditelja, ki je nedavno moral čez mejo, ni več tukaj, da bi spravil red v vrste našega sovjeta. Sedaj so tudi naši občinski očetje zaenkrat odpovedali in stvar bodo morali poravnati bolj učeni goej>odje. Oškodovanemu kmetu iz Brd pa želimo, da bi se kmalu izkopal iz teh sitnosti. Velike elementarne nesreče po vsem svetu Te dni je divjal strahovit vihar nad otočjem Fidïi ki se v Pacifiškem oceanu razprostira med Melanezijo in Polinezijo severno od Novega Zelan-da. Ciklon je bil tako silen, da prebivalci tega otočja ne pomnijo enakega. Otočje je bilo zaradi viharja šest dni odrezano od ostalega sveta, kajti ciklon je uničil vse prometne zveze. Opustošena so polja, gozdovi razirani, vasi porušene. Pri Bautoki je ciklon prevrnil cel vlak. Zahteval je tudi nad 200 človeških žrtev. Ljudje so zaradi odrezancsli od sveta cel teden pogrešaii ne samo živeža, ampak tudi vode. Iz Avstralije in Novega Zelanda so odšle na Fidži-otoke številne ladje z živežem in zdravili. Med domačini je izbruhnila epidemija. Dne 26. februarja je divjal strašen vihaT na grškem otoku Leukas. Nebo so naenkrat pokrili tenuii oblaki, tako da je otok pokrila popolna noč. Obenem se je razbesnelo morje in ogromni valovi so navalili na obal, ki se je začela pogrezati. Ob- ležje se je pogreznilo v dolžini pol kilometra in v širini enega kilometra. Obal pa se pogreza še dalje. Radi nepopisnega bučanja viharja in valov ter pokanja pogrezajoče se obali vlada med prebivalstvom ogromna panika. Istega dne se poroča iz severne Bolivjje, da je radi hudega dežja in viharja, najbrž pa tudi zaradi vulkaničnega udora zemlje izstopila reka, ki teče skozi pragozdove v okraju Riveralta. Divje živali, ki v teh krajih v velikem številu bivajo v prašumah, so v groznem strahu zbežale in navalile na istoimenski kraj Riveraltskega okraja. Prebivalstvo je zbudilo j>onoči str.-hovito rjovenje in ko so šli gledat, kaj se je zgodilo, so videli veliko število šakalov, panterjev in jamiarov ter drugih živali, ki so bile vdrle v dvorišča in klale govejo živino, pa ludi mačke in pse. Možje so se seveda hitro oborožili in uprizorili na nevarne živali lov. Veliko so jih pobili, še več pa jih je zbežalo. Neprestano oboroževanje v etru se nadaljuje. Oddajne postaje teknujejo med seboj v povečevanju svoje energije Potreba po ze'o selektivnih aparatih p"staia čim dalie večja Popolnomu selektivni so izborni sedemelektronski aparati , Inge.en Ultradyne ' U 7 Sedemelektronski aparat U 7, z okvirno anteno, anodnim aparatom „Ingelen" za električni tok, akumulatorjem 36 ah ter zvočnikom „Ingelen-B ed" Z4 katere Vam stavimo sledečo izredno ponudbo: Din 5.200*- Plačljivo tudi v mesečnih obrokih. —Zahtevajte takoj opis aparata ejuđljana RADIO LJUBLJANA maribor Miklošičeva cesta 5 Aleksandrova cesta 44. Strašen konec 74 letnega samomorilca Tz Novega Vrbasa poročajo naslednjo strašno zgodbo, kako grozovite smrti je umrl 74 letni starec Matiju Schuler, ki si je hotel sam končati življenje. Mož je bil čuvaj v vinogradu ter je stanoval v mali koči. V torek so ljudje opazili, da se iz koče strašno kadi. Prihiteli so, vdrli v bajto in zagledali naslednji grozni prizor: Sredi sobe je bila napravljena majhna grmada. Izpod stropa pa je visel obešen za vrv, "ki je bil zanjo privezan na dva prsta mrtvi M. Schuler, strašno ožgan. Drobovje je viselo iz zgorele trebušne votline in ležalo po tleh, prsi in vse telo je bila ena sanm rana. Kmalu je prišla na lice mesta policija ter je ugotovila sledeče: Matija Schuler, ki je bil prej zelo pijan, se je najbrže hotel usmrtiti. Zato je na stropnik privezal vrv, da bi se nanjo obesil. Da bo pa smrt bolj gotova in da bo vse skupaj z njim zgorelo, je spodnj napravil še malo grmado in jo zažgal. Nato je zlezel pod strop, si hotel oviti zanjko okoli vratu in se obesiti. Pri tem mu je najbrže znnjka zdrknila z vratu ter zgrabila roko, s katero si je nadeval vrv na vrat. Tako je obvisel pod stropom, ne da bi si bil mogel pomagati. Med tem je grmada zagorela in začela žgati moža pri živem telesu. Tako je mož. ki si je hotel sam končati življenje, umrl strašne smrti: zgorel je, obešen zn roko, pri živem telesu. Ko so truplo našli, so oseni notrasili, moža pa v četrtek pokopali. v šali zabodel brala M. Sobota, 27. februarja. Pri Majdičevih v Iljaševcih se je zdodila včeraj zjutraj krvava »igrač Osemnajstletni sin je rezal šibje za košare. Med delom se mu je približal za dve leti starejši brat Franc. Začel se je šaliti. V šali se je dotaknil bratovega hrbta. Brat je nekaj časa prenašal Francovo nagnjivost. Hipoma pa je skočil pokonci in zamahnil z nožem, ne da bi pogledal, kje Franc stoji. V naslednjem trenutku je otrpnil od groze. Zaslišal je krik in ko se je ozrl nazaj, je videl, da nož tifi v Franco-vih prsih. Naglo ga je izdrl. Iz rane je brizgnila kri. Franc je obledel in omahnil na tla. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli drugi. Vsi so se ustrašili. Ko so se otrrsli prvega strahu, so priskočili ranjencu na pomoč. Rano so mu za s:lo obvezali, potem pa so hiteli z njim k zdravniku. Ranjenec leži sedaj v tukajšnji bolnišnici. Rana je smrtno-nevama in je zelo malo uj>anja, dn bi fant ostal pri življenju. izvirne trancoske pasti I je „VALDA" zoper rr'oho', hrlpnvnst, prph'n"', nahod, Hitu o n kronlC o brunfi to ketnr p grl-pu ln'lu nro, nniiuho гл» plo.t. Pro .Hi lo vee -knriie n • ro e I t\ Marec: Ponedeljek Totek Sreda cenenih dni za naše gospe! Modni čevlji na zapono z usnjeno ali ^ I jg^.. ^ J)^.. Citrtek Petek Sol ota franc, peto Mogavîc© v vseh modnih barvali! Prosimo Vas, da ta kupon izrežete ter ga oddaste : i nas, kadar kupite čevlje. Dovoljujemo Vam zanj 25% popusta pri nakupu nogavi:. Javi te t Knpon — serija f07 2б% popuet na normalne cene nogavic. Velja samo pri nakupu »Humanik«-čevljev od 2.-7. III. 1931. PETOViA' • iu LHN . Gosposka ulica 17. Dunajska cesta la. — M AHIbOR, - CtiLjb, Aleksandrova cesta št. 1. Avtomobil zadel v tramvaj Ljubljana, 28. februarja, j Danes jxipoldne se je zgodil resen karambol ; avtomobila z vozom cestne električne železnice na Krekovem trgu. Malo pred tričetrt na 4 je odpeljal šofer trgovine A. Kansky na Krekovem trgu tovorni avtomobil št. 2 678 izpred trgovine ob Mestnem domu in zavil po cesti, ki veže konec Streli- leto. Avto pa je zadel udarec hujše. Zvit in strt ima desni blatnik, zvito prednjo os in pogonsko zobčasto kolesje se je ob udarcu strlo. Na trušč, ki ga je povzročil karambol, so prihiteli radovedneži, da pomagajo in rešujejo. Očividci pripovedujejo, da sta dajala oba voza signale.( Občinstvo je jxitisnilo avto malo nazaj, nakar so' ške ulice ob Mestnem domu s križiščem Poljanske ceste in KopHarjeve ulice. Ta Cf6ta seka v tako ostrem kotu Poljansko cesto, da se je zgodilo na tem križišču že več nesreč, zlasti še zato, ker stoji vogalna hiša tako tik ob obeh1 cestah. V trenutku, ko je holel presekati avto Poljansko cesto, se ie prikazal izza vogala tramvaj št. 6. Voza sta bila že tako blizu skupaj, da nesreče ni bilo več mogoče preprečiti. Kljub temu, da je voznik tramvaja voz takoj ustavil in da je isto skušal šofer, je vendar zadel avto v tramvaj z izredno silo. Sila udarca je bila tako močna, da je vrgla prednji del 5000 kg težkega tramvaja s tračnic, tako da so stala prednja koiesa približno pol metra od tračnic. Sreča v vsej nesreči pa je bila gotovo v tem, da nihče od vozečih se potnikov in osebja na tramvaju, niti šofer in njegov drug niso dobili nikakih poškodb. Strašni udarec sta prenesla oba voza. Tramvaj je poleg odrtin odnesel dve zbiti krajni šipi in vpognjeno ogrodje na nastavku, ki ga je voz dobil šele lansko N... ga kmalu potegnili proti Vodnikovemu trgu, zakaj križišče je bilo radi karambola pojjolnoma zaprto in vsak promet ustavljen. S tem, da se je umaknil avto, je bila cesta vsaj za silo zopet odprla. Tramvajski promet se je začasno vršil s prestopanjem, vendar je že po preteku desetih minut prispel iz remize na pomoč tehnični voz z osebjem, ki je skušalo spraviti iztirjeni voz nazaj na tir. Najprej so priklojiili tehnični voz na iztirjenega in ekusali potegniti voz naprej jx> Poljanski cesti, v nadi, da bo zadnji iztirjeni del skočil sam v tir. Vendar se to ni pisrečilo, pač pa sta skočili še ostali dve kolesi s tira na drugo stran. Zato je tehnično osebje z dvigalnimi napravami dvignilo voz, tako da je moglo podložiti močno pločevino, po kateri sla zdrseli prednji dve kolesi kakor tudi zadnji dve nazaj v lir. Ura je kazala 10 minut črz štiri, ko je bila tudi ta zadnja prometna ovira odstranjena. s čimer se je tramvajski promet zopet v redu vršil. Odrgnjeni voz z zbitimi šipami pa je odpeljal nazaj v remizo v popravilo. Ženski o bon z ropar'em Mitrovica, 26. februarja. Doslej neznan ropar je med Martinci in Ku-kujevci v Sremu v sredo zvečer napadel dve kmetici ter ju oropal. Kmetici Marija Zni/orjanskn in Jovanka Iirkit sta s svoje kmetije hoteli v Mar-tince, ko se je že mračilo. Blizu vasi jima je nenadoma zastavil pot neznan .možak z nožem v roki. Ženski sta hoteli zbežati, toda ropar je zgrabil Za-gorjansko ter ji strgal z vratu obesek, na katerem je bilo 30 cekinov, potem ji je izpraznil žepe in ji vzel še slo dinarjev. Ker se je ženska obupno branila, jo je večkrat sunil z nožem, da se je zgrudila in omedlela. Brkičeva. ki je tudi bežala, se je vrnila sosedi na pomoč, planila v roparja in ga dobro spraskala po obrazu. Pri tem pa je neprestano klicala nn pomoč. To je roparjn razkačilo. da je še njo sunil z nožem tako zelo, da je padla. Med tem pa so že prihiteli iz vasi možje in ropar je ušel v noč Zpn^ki so pripekali v bolnico v Mitrovico, ker s'a obe resno poškodovani. Roparja zasledujeja Radi redukcije v smrt Rajhenburg, 27. febr. V presledku enega tedna sta si vzela življenje dva mlada reducirana rudarja eden iz Sto-lovnika, drugi iz Senovega. Oba sla bila potrjena k vojakom, torej v najlepši mladeniški dobi. Blazno dejanje teh dveh nesrečnežev se različno komentira. Kot neposredni vzrok se navaja, ker sla bila pri rudniku reducirana ter sta bila vsled tega zadnji čas zamišljena in potrta. Najprej sta iskal? utehe v vinu, končno pa v nesrečni smrti na ža lost staršev in sorodnikov. So pa taki slučaji pretresljiva slika, kako v mladini peša živa vera v Boga; kako mladino vsak tresljaj življenja vrže iz ravnotežja, in je preslaba pogledati trdotam življenja v obraz. Ali n' to dovolj glasen memento vsem, v kakšno smei je treba kreniti pri vzgoji mladine, da bo dovol' močna kljubovati viharjem življenja. To ni zločin posameznika, ampak zločin družbe, v kateri je zrasel, ker ubija čut vesti in odgovornosti pred Bogom in ured ljudmL 9iai pravite 9 Imamo zagarantirane izjave, da v Jugoslaviji »Slovenci oslanemo Slovenci, Hrvatje Hrvatje, Srbi Srbi, vsi pa dobri Jut/oslovimi*. Te izjave dokazujejo, da Ii odgovorni možje pravilno pojmujejo jugoslovanstvo. Zalo se nam čudne zde okroinice nekaterih državnih oblasti. Tako je n. pr. železniško ravnateljstvo v Ljubljani v začetku decembra razglasilo, da morajo slovenski železniški uradniki pri dopisovanju s hrvatskimi in srbskimi uradi uporabljati sumo srbohrvatske uradne nazive. In tako bodo naši železničarji mesto, da bi uporabljali lepe slovenske izraze, katere je z velikim trudom poiskal in priredil strokovnjak dr. Breznik, govorili o »kondukterima, konlrolorima, šlacijamu in direkcijama* itd. Okrožnica nas ne zadovoljuje, ker posredno omalovažuje slovenščino kot neuporabno. Toda gode se še druge stvari. Zadnji čas trdijo dijaki višjih razredov srednjih šol, da bodo morali v bodoče vsako drugo slovensko nalogo pisali v cirilici. Ne trdim, da cirilica nima častitljive zgodovine, mislim .pa, da bi se nam danes ves svet smejal, če bi bila la odredba resnična. Že proti koncu l. 1920. so doma knkor v tujini pisali časopisi, da se s 1. 1. 1030 vpelje v vse državne urade latinica, kakor so to storile druge kulturne države: Japonska, Turčija, Albaniia itd. Ker nam priča zgodovina, da ni nihče silil naših prednikov, naj pišejo svoje knjige v nemški gotici, upamo, da bodo ludi naše prosvetne oblasti popravile svojo napako in stvar uredile, če je seveda govorica resnična. Zlasti nas v tem pričakovaniu potrjuje dejstvo, da vsako tako nepotrebno izigravanje dijaka pomeni igračkanje tn zapravljanje dragocenega časa. G. dekan Kette zopet na Vrhniki Vrhnika, 28. februarja. G. dekan vrhniški, Janez Kete, se je danes vrnil iz Leonišča domov na Vrhniko Iz dveh tednov, kakor se je spočetka mislilo, da bo trajalo zdravljenje, jih je narnstlo 10. In g. dekan še vedno ni popolnoma dober. Glavo ima še vedno povedano. Rane so bile strašne in trpljenje hudo. Le malo je manjkalo, pa bi bile rane same prinesle smrt. Zanimivo je to, da se gospod prav nič ne zaveda, kaj se je ž njim zgodilo v usodnem avtu, niti prvega sunka niti da je gorel v avtu. Šele ko je prišel v bližnjo hišo, je prišel k zavesti. Tako učinkujejo nenadni hudi pretresljaji. G. dekan se je pripeljal s privatnim aytom g. Hočevarja. Kakor kaže, se .še ni ustrašil avta. K sreči je to pot šlo bolj gladko. Želimo, da bi mu odslej šlo vedno gladko po nevarnih potih življenja! „Kedai ho sv, maša"? Prva skrb admirala Guepratta. Belgrad, 27. februarja. Te dni je bil v Belgradu slovesno sprejet francoski admiral Guepratte. Srbi so temu mozu po pravici zelo hvaležni, ker je srbskim vojakom, krosto kroženje krvi in zviša zmožnost za m.isli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in žeinsikaih. »Frnnz-Josef« gren-tica se dobiva v lekarnah, drogerjiah in špecerijskih trgovina.li. Štiri resne nesreče Ljubljana, 28. febr. V bolnišnico so danes pripeljali štiri ponesrečence, ki so se prav resno ponesrečili. Prvi ponesrečenec je 59 letni Franc Jamnik. hlapec z Jesenic. Тепш so se na Jesenicah včeraj splašili v voz vpreženi konji, tako da je Jamnik padel pod voz, ki je šel čezenj. Jamnik je dobil nude notranje poškodbe. Drugi ponesrečenec, ki je še težje poškodovan kakor prvi, je 19 letni Štčlan Brvar, posestnikov. sin iz Zagorja. Ta je včeraj v gozdu seka! hraste. En hrast pa je padel tako, da se mu ni inoirel Brvar več izogniti. Hrast je zlomil Brvarju levo roko, poškodoval pa ga je tudi po glavi in telesu. Njegovo stanje ie zelo resno. uanes se je na Črnučah prav resno ponesrečil 73 letni Ivan Mavric, posestnik z Črnuč. V gozdu ob cesti je nakladal hlode, pri tem pa zašel preblizu cestne škarpe in se prevrnil navzdol. Padel ie 8 in globoko. Dobil je hude notranje poškodbe, tako da je le malo upanja, da bi okreval. Četrta ponesrečenka je 10 letna Marija 2gaj-nar, posestr.ikova hči iz Zdenske vasi. Ta je včeraj opoldne padla na domačem pragu in si zlomila desno roko. Ljubljana Začetek del za novi tramvaj Ljubljana, 2S. februarja. Čez zimo so tramvajska dela napredovala počasi in brez hrupa, tako da je le malokdo opazil veliki napredek na progi v Šiško. Sedaj stoje že vsi drogovi, prav tako so napete vse prečne žice in tudi debeli bakreni tokovod nad progo je že napet. Od pivovarne »Union , od koder gre enotirna proga do Zgornje Šiške, so tokovod napeli že pred nekaj tedni. V zadnjih dnevih pa so napeli tokovod še na Gosposvetskt cesti od kavarne Evrope do pivovarne Union. Proga bi bila s tem gotova. Treba jc počakati le še na nove vozove, na dograditev napajalne postaje na Bleivveisovi cesli in na novo remizo, ki bo stala približno 600 m naprej od konca sedanje šišenske proge. Prvi vozovi bodo dokončani v prvi polovici meseca marca v tovarni v Brodu na Savi. Napajalna postaja na Bleivveisovi cesti je v gradbenih delili v glavnem dovršena. Prihodnji teden bodo začeli že z montažo. Pribli/no v 3 tednih pa bodo prispeli jekleni usmerjevalci, s čemer bo napajalna postaja kmalu gotova. Novi vozovi po stari progi ne bodo mogli voziti, ker ima preslabe tračnice in jih zato preje ne bo mogoče rabiti, dokler ne bo stala nova remiza v Zgornji Šiški, kjer bodo vsaj jiod streho. Novo retnizo bo gradilo gradbeno podjetja ing. Tavčar in bo začelo z deli že v ponedeljek. Gradbena dela na viški progi se bodo pa nadaljevala, če bo vreine količkaj primerno, čez 14 dni. Viške proge so že v jeseni dogradili približno 200 m na Viču, ker so pa čez zimo navozili na cesto, po kateri bo vozila električna železnica, potrebni gradbeni materijal, bo šlo delo letos hitreje izpod rok, ker ne bo nikdar zaostajalo radi jKimanjkanja materijala. Ob novi viški progi so čez zimo navozili nad 1000 kub. metrov kamenja in 500 kubičnih m gramoza. Ves ta materijal leži sedaj v velikih kupih ob cestah in čaka pridnih rok, ki ga bodo porabile za temelj progi. Okrog 500 kub. metrov kamenja in 200 kub. metrov gramoza pa bodo dobavili še med delom. Viška proga bo otvorjena najkasneje do konca junija, šišenska proga pa bo izročena prometu zagotovo že koncem aprila. Pri zimskem športu in ostrih dneh NIVEA-CREME in sicer preje nadrgniti, predno greste na oster zrak. Nivea Creme se uleže v kožo ne da bi zapustila kak blesk in jo naredi odporno vetru in slabemu vremenu. Nivea Creme zabrani. da koža ne razpoka in da ni hrapava. Nadrgnite si vsak večer predno greste spat obraz in roke temeljito z Nivea Cremo. Z veseljem boste mogli potem ugotoviti, kako mehka in prožna se občuti Vaša koža, ter kako zdravi in mladostni izgledate. Nadomestiti Nivea Creme ne morete, kajti druge kožne kreme ki bi vsebovala Eucerit, sploh ni. Doze po 5, 10 in 22 Din; tube po 9 in 14 Din. Dobavitelj v Jugoslaviji: Jugoslov. P. Belersdorl & Co., d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24. Odhod polkovnika Mihatla Nediča Ljubljana, 28. febr. 27. t. m. ob 18.30 so oficirji ljubljanske gar-nizije priredili poslovilni večer dolgoletnemu komandantu ljubljanskega vojnega okrožja peli. polkovniku g. Mihajlu Nediču. Od polkovnika Nediča so se poslovili vsi njegovi prijatelji in starešine — višji oficirji — z komandantom divizije divizijskim generalom gosp. Bogoljubom I liée m in njegovim štabom na čelu. Polkovnik N e d i č tesno zvezan z našo vojaško zgodovino se pojavlja v nji kakor svetla ločka. Njegovo vojaško življenje je del slavne zgodovine Srbije, a isto tako borec za našo Jugoslavijo. Rodil se je v srcu Šumadije, pod Rudnikom, v mestu, kjer je počila prva puška za osvobojenje, slavnega vojvode Karadjord.ia. Ves prepojen z junaškim duhom, je stopil 1. 1891. v vojaško nlužb^ Vedno miren, skromen in delaven se je posvetil delu, napredku in pouku mlajše vojaške generacije. Leta 1912. je stopil v red borcev kakor komandir čete 10. peš. polka, primer hrabrosti iu požrtvovalnosti v borbah s Turki. L. 1913 je bil komandant 3. bataljona III. peš. polka na Grlen-skoj postojanki. L. 1914 je bil komandant bataljona v 10. peš. polku II. poziva v borbi z Bolgari. Leta 1916 je imenovan za kapitana II. peš. polka II. poziva. Vodil je svoj polk v borbah z Bolgari najuspešnejše. V teh borbah je tudi 2 krat ranjen in sicer 13. novembra 1914. in 5. novembra 1915. S svojim 11. polkom II. poziva je izvršil gol-gotski umik skozi Albanijo. Za časa ofenziv 1. 1910. - na bitoljski fronti — se je pokazal nadvse hrabrega. Pri predoru solunske fronte je polkovnik Nedič s svojim hrabrim polkom gonil sovražnika od Soluna do Subotice, kjer je obstal na derar-kacijski črti in se jiostavil v bran proti Madjarom, a 1. 1919. je zopet s svojimi junaki zaznamoval v koroški ofenzivi pri Celovcu meje Jugoslavije. Po vojni je postal komandant III. mejnega pododseka. L. 1922. je bil imenovan za komandanta ljubljanskega vojnega okrožja. Tu je ostal polnih osem let. Iz tega kratkega opisa vojaškega življenja polkovnika g. Mihajla Nediča vidimo njegovo delo za ustvarjanje naše domovine, ki je svetel zgled mlajši generaciji. Polkovnik g. Nedič je pri odhodu v pokoj na lastno prošnjo lahko popolnoma zadovoljen in ponosen na svojo vojaško karijero in zasluge, napravljene našemu vrhovnemu poglavarju in domovini, za kar mu ,ie vidno priznano odlikovanje z mnogimi odličii Bil ie vedno eden redkih naših častnikov, kateri poleg drugih odlikovanj nosi edini tri Karadiordieve zvezde IV. reda z meči, — najvišje vo'no odlikovanje. Krono priznanja za delo je dobil pri upokojitvi, ko je odlikovan ludi i redom Jugoslovanske krone III. reda. Pav'šesn*e cen kruha pred sodiščem Ljubljana, 28. februarja. 18. februarja se je na veliko žalost velike večine ljubljanskega prebivalstva podražil kruh, in sicer beli iz moke št. 0 od 4 na 4.50 Din za kg, črni in rženi pa od 3.50 Din na 3.75 Din za kg. Zadruga pekov je sklenila ta povišek cen, ne da bi obvestila mestni tržni urad in bansko upravo, ki je na poziv ministrstva notranjih zadev sklicala ie lansko leto dolgotrajno anketo, katere so se udeležili vsi zainteresirani krogi, tako tudi peki. Rezultat tedanje ankete je bila odredba, da beli kruh iz moke št. 0 ne sme biti dražji kot 4 Din za kg, rženi in črni pa ne dražji kot 3.50 Din za kilogram. Ta naredba, ki je bila sklenjena že 23. decembra 1930, je stopila v veljavo 7. jan. 1931 in 8. jan. 1931 so se te, od banske uprave določene cene tudi uveljavile v vseh pekarnah. Sest tednov zatem pa so peki povišali cene popolnoma samovoljno in mestno načelstvo je šeie _RAFINERIJA DRAGIH KOVIN_ I'г»ч1п .lamn : vb« potrehfiftino iz ilrair h ovin r.n znbnric in zlalnrjo (auec inlne zlilino zl'ita in plnttne), ~ lia' n m i| leklenn z nto, be'o zlato, ter vse vr-Ф- zlatih lotov, pr ovrs'en amaliram i a vag». »rebrne Inte /a I hniSk» uvrh -, «rehr o ïie.o /n elektrotehniko. Atirentiim nltrtcnin. K n nn I n m " • staro In kovano zlato in srebrn, ka .or tudi vse clrune, drai?e kovino vsebu.lofo predmetu. P r ■ d e I h v a m n: vse drnjre ' ovine vsebuloi'e oilpadke nn 'Isto kovino tn njih zlitine. LJUBLJANA, Ilirska ul. 36 — Telef. 23-60 Interurban 21. februarja prejelo obvestilo zadruge o povišku cen, tržno nadzorstvo pa 23. februarja. Mestno tržno nadzorstvo stoji na stališču: S tem postopkom pa peki niso prekršili le odredbe banske uprave, ampak so se pregrešili tudi proti zakonu o pobijanju draginje. Zakaj cene moke se pri prodaji na drobno v tem času niso še prav nič dvignile in je cena za kg bele moke prav tako 3.75 Din kakor ie bila tedaj, ko se je vršila anketa, na podlagi katere so se določile cene kruhu že meseca decembra. Zdi se, da so se peki naslanjali na povišek carine za 100% na žito in moko iz inozemskih trgov. S tem so hoteli prepričati javnost, da je povišanje cen upravičeno. Temu dejstvu pa sloji nasproti drugo, da namreč peki vedno, kadar jih pristojna oblast pritisne, da znižajo cene kruhu, svoje višje cene utemeljujejo s tem, da cen kruhu zfto ne morejo znižati, ker imajo še stare zaloge in nabavne sklepe po višjih cenah. In vendar dokazujejo cene na našem domačem žitnem trgu, da imamo žita in moke po nizkih cenah v izobilju, saj so padle cene žitu v zadnji polovici I. 1930 za celih 11%, cene kruhu seveda na kvečjemu za 1 do 3 odstotke. Mestno tržno nadzorstvo je zato z vso naglico ukrenilo potrebne korake, da zaščiti konsu-mente, in je izročilo vseh 34 ljubljanskih pekov radi navijanja cen državnemu pravdništvu. Jutri, v nedeljo, bodo nekateri ljubljanski peki prodaiali kruh zonet po starih, nižjih cenah. Ta odločitev n?katerih ljubljanskih pekov pa da slutiti, da pri vsei zadrugi pekov vpliva na vse člane le nekaj ljudi in da jih nekai ni bilo popolnoma solidarnih s poviškom cen, ki ga je sklenila zadruga. Poleg ovadbe na državno pravdništvo pa bo tržno nadzorstvo še posebej postopalo po obrtnem redu proti načelstvu zadruge, ki je izdalo novi cenik kruhu, ne da bi bilo o tem obvestilo oblasti in predložilo cenik v uradno potrditev, dočim ie na ceniku pripomba, da bodo kršilci kaznovani. Tržno nadzorstvo stoji na stališču, da je treba za vsak povišek cen odločati na posebni seji. banska uprava na je že z odlokom meseca decembra dala na anketi od'očilno besedo na poziv ministrstva notran'ih zadev. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče. MED UNIV. Dr. rillOKVIT MEPČUN specijalist za notranje bolezni ordinira od 11.—12. dop. in 4,2.—3. pop. t.tub ane Miklošičeva cesta 28./I. Ker bo danes Draina: Ob 3 popoldne: Princeska in pastirček. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 8 zvečer: Trije vaški svetniki Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Ob 3 pop.: Tosca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: Dijak prosjak. Ljudska predstava po znižnnih cenah. Izven. I Rokodelski dom: Ob 7 zvečer: Roza (Jelo-dvorska Delavska zbornica: Ob 8 zvčer: RIJH. Hotel Union: Otvoritev kulinarične razstave. Ob 10 dopoldne. Služkinje, ob 5 popoldne na predavanje k Jernciii! Govori gdč. Anica Lebarjeva. V delavski zbornici: R. U. R. (Rossum s Universel Robots) o.b osmih zvečer. Ljudski kino Olince: Ob 4, <\ m 8 velefilm Kirchfeldski župnik. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12: mr. Ustar, Sv Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Ljubljana VII, Celovška cesta 34. KAJ BO JUTRI? Drama: Glembajevi. Red C. Opera: Zaprta. šišenska Prosveta: predavanje dr. Rožiča o raizvoju prometu na suhem, vodi in v zraku. Ob osmih. Nočno sluibo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska casta 10. © Sodnlitctn Ssmi Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj sestanek jutri, 2. marca, ob petih popoldne v se metliški dvorani. Poročal Ik> g. dr. J. Aličill o brezjiosclnotfti kot dušno-pastirskeni problemu. O P. IL Sattner »Oljki«. Spomladi 1. 1014 je dovršil |>. il. I lugolin Sattner novo kantato za soli. zbor in orkester, ki jo je komponiral na Gregorčičevo besedilo »Oljki«. Trikrat za-|K>redomn jo je izvajal potem meseca aprila 1414.. t. j. 22.. 2\ in 26. nipriln pevski zbor »Gl. Matice« ljubljanske v nabito polili dvorani hotel« Union. Letošnje leto slavi odlični skladatelj svojo 80-lemico in pevski /bor Glusbene Ма-tice ljubljanske bo v avtorjevo počastitev ponovno izvajal »Oljki« v četrtek, dne 12. marcu pod taktirko ravnatelja Poliča. O|>ozarj«mo že 'sestnike in najemnike zemljišč nu tozadevni razglas, ki je nabit j>o mestu. _ O Mestna ljudska kopel j v Kolodvorski ulici bo radi snaženja v torek, sredo, četrtek, to. jc 5., 4. in 5. marca 1931 zaprta. O Iz policijske torbe. Policiji sta bili prijavljeni dve tatvini. Iz čakalnice zdravnika dr. Josipa Jakše ;v Wolfovi ulici 1 je neznan tat izmaknil črno moško suknjo, vredno 2000 Din. — Drug neznan tat je ukradel iz drvarnice hiše št. 19 smučk ?, vredne 000 Din. Q Bogat berač. Med neštetimi ljudmi, ki danes žive izključno le od prosjačenja, je mnogo takih, ki niso vredni milodarov. Mnogo sumljivcev berači samo navidezno, v resnici pa išče prilik, kje bi se dalo kaj izmakniti. Tako je bil te dni aretiran v Židovski ulici zaradi beračenja neki 56 letni Alojzij Škerl iz Zgornjega Kašlja. Ta jo beračil po Starem trgu in Cankarjevem nabrežju, ni bil pa pri beračenju prav nič vljuden, ter jo kar zahteval od strank denar in sploh nastopni vso prej kakor ponižno. Ena teh stranic, ki ji ni ugajalo beračevo vedenje, je opozorila ua tega čudnega berača stražnika. Osebna preiskava je imela nepričakovan uspeli. Policija je našla v Škerlovih žepih nič manj kakor 2130 Din. 2 srebrnn goldinarja in eno srebrno krono. To se pravi, našla je pri tem beraču 5 stotakov, 108 kovačev stare vrste in 55 kovačev nove vrste. Denar je bil lepo zložen, bankovci po 10 Din pa so bili nekoliko obrabljeni in je zelo verjetno, da je Škerl ta denar kje ukradel. Škerl ima dolge lase, segajoče do tilnika, ter brado. Oblečen pa je zelo slabo. Komur bi bil ta denar ukraden, naj se zglasi na policiji. O Zanimiva tatinska trojica. Poročali smo žc o dogodku v Novakovi gostilni »Pod lipo«, v Mostah, kjer je gostil.ničnrka zasačila pod posteljo nekega tatu. Aretiran je bil neki Morij C. Malo kasneje pa jc bil aretiran tudi njegov tov ariš, 22-letni mehanik Frncst II. Ernes-t je pri vojakih, v Ljubljani ga sc je nahnijal na kratkem dopustu. Svoj dopust je izrabil nu ta način, da si je nekje preekrbel civilno obleko ter kradel po mestu. Pri njem je policija dobila , črno zimsko suknjo in 2 zimska vrhnja suknjiča, od katerih je bil eden že ponosen in rjave barve, drugi pa je bil tudi rjave barve, vendar pa povsem nov in z usnjatiiui gumbi. Pri njeni so našli tudi vitrili in diatnont za rezanje stekla. Policij« domneva, da je ta B. izvršil tudi pred kratkim vlom v trnovsko žup-nišče, vendar pa jc tega vloma sumljiv tudi vlomilec Ivan Lakncr, s katerim jvi B. nima, I kakor je do sedaj preiskava dognala, nobene zveze. S tema dvema tatovoma pa sta bila aretirana še neki Karel C. in Bruno P. Vsi štirje mladi fantje so jh» rodu Tržačani ter so imeli v Ljubljani pravo zadrugo za izvrševanje tatvin. 0 Konec trpljenja ho, če greste takoj v kopališče hotel Slon, porezali kurja očesa in v meso vzraščene nohte. Vsa procedura stane samo 8 Din, © Ovratnike higienično pere. svetlo lika, komično čisti obleke; Šimenc, Kolodvorska 8. Devica Marija v Polju, 28. febr. V miši občini žive štirje starčki, ki so vsi stnri vi>č kot !i0 let, eden pa bo prihodnje leto osorej stopil v stoto leto. Obiskal sem jih zadnjič iu se z njimi pogovoril ter jih povprašal, da bi i mi povedali kaj zanimivih stvari iz svojega življenja, saj njihove izkušnje in dogodki življenja segajo tri rodove nazaj. Ti razgovori so živa kronika zadnjih sto let življenja našega ljudstva in zato ne bo odveč, č1 nn kratko popišem, kaj so mi povedale te štiri priče življenja in trpljenja treh slovenskih rodov. V stoicfe gleda Siirfe starčki pripovedujejo zgodbe treh rodov Mehsihajmar Najstarejši mož v naši občini je Janez /?.'T> do smrti, Bila je med romarji v lUmu, l.i u .lu in Jeruzalemu. Naj v miru počiva! Puziie na rob našec/a blaga, ker brez znaka „Dagmar /ugoče^ka" m prooa Dagmar svila. jugočeska Kran/. Osebne vesli = Oblikovanje. Dne 27. felruaria 1971 ie bil odlikovan dr. Hans Hčgler ml, sia priljubljenega ljubljanskega zaravnika dr. Iv. Hôg e ja, a^i Uut ginekološke klinike prof. Kermauneija na Dunaju, z redom bv. Save IV. razrtda za zasluge v ko.ist jugoslovanskih državljanov v inozemstvu. Na našem' poslaništvu je izročil kr. poslanik minister Angjelinovič g. dr. Hoglerju od ikovanje. I k eno čestitamo! = Odlikovan je bil v smislu raznisa ministra notranjih del z dne 1/. novembia 1529 111. štev. 39.254 glasom sporočila okrajnega načelstva v Kočevju z dne 20. marca l9VjO št. 215 pov. go p. Anton Pogorelec, žunan v S ru'ah na Dolenjskem z redom zlate medalje za državljanske zasluge. = Razrešen je bil od kraljevske banske uprave v Ljubljani od županskega mesta in mes a občinskega odbornika z odlokom II. št. 1470-2 od 16. februarja 1931 glasom dopisa okrajnega načelstva v Kočevju z dne 21. februarja 1931 št. 1937 g. Anton Pogorelec, župan v Strugah na Dolenjskem. Z istim odlokom je banska uprava postavila za župana v Strugah g. Franceta Hočevarja, voditelja bivše SKS v Strugah. Večina občinskih odbornikov v Strugah je prostovoljno položilo svoje mandate. = Iz želez-iške službe Premeščena sta zva-ničnika I. kategorije: Čehovin Josip, p.egle.ova-lec voz, kurilnica Postojna v kutilnico Ljubljana 1 glav. kol.; Tomec Ivan, pogledovalec voz, kurib ica Ljubljana I glav. ko!, v kurilnico Postojna. — Upokojeni so zvaničniki I/l: Dobnik Ivan, vlakovodja, Ljubljana glav. ko!.; Kočevar Ivan, postajni na*rik, Stara Cerkev pri Kočevju; Vivod Anton, skladiščnik, Pragersko; Mavc Franc, vlakovodja, Ljubljana glav. kol.; Krainz Franc, administr. zvaričnik, Maribor glav. kol.; zvaričniki II/1 : Prelog Anton, premikač, Maribor glav. kol.; Kert Jakob, pisarn, zvaničnik, Maribor glav. kol.; Zupane Franc, kretnik, Laško; Skerget Leopold, kretnik, Hrast-ik; Kržič Franc, sprevodnik, Ljubljana g av. kol.; Potočnik Janez, kretnik, Črnomelj; Kante Ivan, kretnik, Mirna peč. — Stalnost je priznala uradn kom П/5: Benedičič Valentin, prome'.nik, L'ubljana gor. kol.; Gregorka Boris, tehnični uradnik, ku i'n'ca Ljubljana II gor. kol.; Perkavec Albin, prometnik, Ljubljana glav kol ; uradni om II1/4. Goleš f o-zalija, administr, uradnica, oddelek II; Poschl Fu-dolf, nadzornik brzojava, signalna sekciia Ljubljana; Trojar Frančišek, prometnik. Gradac v B?li Krajini; zvaničnik II/2: Kerle Jožef, kurjač, kurilnica Maribor. — Sprejeta sta dnevničaria: Rustja Mojzij v Sevnico in Seibitz Viljem v Rimske toplice. — V imerik zdrav-iš're zbornic«* zi Dravsko banovino je vpisan dr. Pucelj France, sek. zdravnik ' celjski bolnišnici. Ostale vesti — V založbi ljubljanskega škofijskega ordi-a-riata je izšla knjiga: Janko Mlakar, Katouški verouk za četrti razred srednjih in meščanskih šol. V smislu objave v »Vzajemnosti« leta 1931., str. 28 bi se mogla rabiti tudi za ponavljalnc in nadaljevalne šole. Cena 20 Din. Dobi se pri založniku in v knjigarnah. — V »Službenem listu« kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 15 od 28. feb.ua ja t. 1. je objavljen »Pravil ik o zdravniških pregledih učiteljev in učencev narodnih in sredn;ih šo « in »Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. — Reklama na pisemskih ovitkih. Glede reklame na pisemskih ovitkih je poštno ravnateljstvo prejelo od ministrstva nov odlok, ki pravi, da ministrstvo dovoljuje pisemske ovitke z reklamo do 15. aprila t. 1„ tako da se tvrdkam da možnost porabiti svoje zaloge. Po 15. aprilu t. 1. pa pošte pošiljk v ovitkih, kateri bi ne ustrezali piedpi-som, ne bodo smele več prejemati. Ministrstvo daje tole pojasnilo: Na pisemskem ovitku se sme na podolžnem gornjem delu naslovne strani nahajati samo ime in poklic pošiljatelja, a na levi četrtini naslovne strani od zgoraj navzdol pa slike, podobe in najkrajši opis, ki se nanaša na vi sto posla, ki ga pošiljatelj opravlja. Ostali del naslovne strani ovitka mora ostati prazen in se sme porabiti samo za naslov naslovnika. Prepovedano je na ovitku oglašati posamezne predmete z označbo njih cene. — Medrarodni nakazniški promet z Bolgarsko. Po ministrskem odloku se je s 1. marcem 1931 otvoril mednarodni nakazniški promet z Bolgarsko Zneski na nakaznicah morajo biti napisani v levih in stotinkah. Najvišji znesek ene nakaznice za našo državo je 30C0 Din oziroma 7200 levov za Bolgarsko. — Licitacija gramoza. Druga ustmena licitacija za dobavo gramoza za drž. ceste v obmo ju tehničnega razdelka okrajnega načelstva v Kranju se bo vršila 20. marca 1931 ob 9 za sledeče cestne proge: 1. med km 642—663.5; 2. med km 663.5 664.5; 3. med km 664.5—694.5 in 4. med km 707 do 709.909. Popolen razglas je v »Jugoslovanu« od 25, januarja 1931 stran 14. Prva licitacija se je namreč izvršila le v delnem obsegu. — V pisarni okrajnega cestnega odbora v Kranju v hotelu »Nova pošta« bo dne 9. marca 1931 javna ustmena imanjševalna dražba za dobavo gramoza in sicer: i) za deželno cesto Kranj—Bitnje—Škofja Loka; i) za deželno cesto Kranj—Besnica; c) za dovozno cesto k postaji Kranj. Istega dne bode istotam dražba gramoza: a) za deželno cesto Kranj—Gori-če; b) za deželno cesto Naklo—Kokrica—Predo-slje—Šenčur in c) za dovozno cesto Kokrica— Preddvor. Podrobni pogoji dražbe so na razpolago pri načelniku cestnega odbora gosp. Cirilu Pircu v pisarni na »Novi pošti«. — Po nesrečnem naključju usmrtil tvojo teto. Dne 1. nov. lanskega leta je Sel delavec Stefan Dominko iz Nedelice k svoji tefi na obisk. Tamkaj se je vsedel za mizo in začel nekaj preizkušati na samokresu, ki ga je bil prinesel s seboj. Nenadoma je počil strel in par minut kasneje je teta Urša llozjan, ki se je bila medtem ravno pri peči preoblačila, preminula na posledicah smrtonosne krogle, ki ji je prestrelila pljuča. Včeraj se je Dominko zagovarjal pred mariborskim sodiščem. — Obsojen je bil na j mesec zapora, pogojno na eno leto. — Za kazen: roko na žerjavico. 8 letni Jakec Zavec je ukradel svoji materi Ani Zavec, viničarki v Vareji, 100 Din. Mati je bila radi tega tako ogorčena, da je zgrabila sina za roko ter jo pritisnila na žerjavico. Opeklice na roki so bile tolikšne, da je oblast posegla vmes, ker se je takšna kazen smatrala kot prekoračenje materine pravice kaznovanja otroka. Včeraj se je Zavečeva zagovarjala pred mariborskim sodiščem. Izpovedala je, da si ni vedela drugače pomagati, ker ji je otrok že večkrat kaj vzel. — Obtoženka je bila obsojena na 1 mesec strogega zapora, pogojno na eno leto. — Smrtno »e je punrsrečil radi neprevidnega ravnanja s puš'o iind'ogar Jure Filičič iz vasi Dubovac, okraj Kar'ovac. — Obsojen radi puskušene?a uboja uud icno. Subotiško sodišče je obsodilo Siino Preradova na 4 leta in pol robije, ker je dvakrat pi skusil nad svojo ženo ub j. Preradov je nasilen človek in pijanec 1er mu j« radi tega žena ušla. Ko je prvič priš°l k njej in ni marala ugoditi njfgoveinu prigovarjanju, naj se vrne k nji mu, jo je ranit z nožem. Drugič pa je nanjo dvakrat ustrelil z revolverjem, vendar jo je k sreči le lažje ranil. — Aretacija trs;ovra z belim blagom. Zagrebška poPcija je aretirala v Vršcu Jovnna Mobanya. trgovca z belim blagom. Dokazrn mu je slu'"aj /, dvema mladim i slrojep:sk"ma, ki ju je izvabil potom časopisnega rglasa v Vršac, vendir sta pravočasno pobegnili. Policija ga j« iskala na prešnjo vojaških obl-'st'. Ver se je izognil vojaškemu službovanju in je bil radi tega in contumaeiani obsojen na tri leta ječe. Vrtnarska strokovna i Kako shrbe zanjo Nemci V vers vo proti Mol vnetju gria in prchlsVn'a j mlj'te PANFLAVIN- P A S T I L E — Važne gospodinjske knjige. Vsaki varčni in razumni gospodinji je danes bolj kot kedaj potrebna dobra strokovna knjiga. Kot najvažnejše smatramo one knjige,, brez katerih ne bi smela biti danes nobena napredna gospodinja. naslednjem naštejemo nekaj najvažnejših: Slov. ;ska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v bese- | dilu in barvanimi prilogami. 7. izpopolnjeni in pomnoženi natis. Priredila S. M. Félicita Kalinšek. Ona v platno vezani knjigi je Din 160. — Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. Zdravstveni del napisal dr. Fr. Dolšak. | II. pomnoženi natis s 156 slikami. Din 40, vezano i Din 00. — Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Sestavila Marija Remec. Vezana Din 30, --Prikrojevanje perila po živolni m?ri. Sestavila učiteljica Ema Arkova. Cena Din 40. — Nasveti tfa hišo in dom. Po lastnih oraktičnih virih sestavil J. Maidič, Din 20, vezano Din 30. — Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek. Pojasnjeno s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami v besedilu. Din 24. — Zel in plevel. Pravila naravnega zdravljenja. Sestavil Fr. Magister. Din 60. ve/ano Din 75. Vse te kniige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Velemesarija Slamič, Ljubljana, Gospo-svetska cesta, vljudno obvešča cenj. občinstvo, da je s 1. marcem znatno znižala cene mesnim in konzervnim izdelkom, čisti svin'ski inasti, slanini itd. Priporoča sveže tmso pitanih volov, štajersko perutnino, divjačino, fine narezke, razne delikate-se itd. Hoteli, gostilne, trgovci in društva imajo posebne angro cene. Večjim odjemalcem se dostavlja na željo na dom. — Teleton 2973. — Postrežba točna. — Izredna prilika za nakup knjig po posebno ugodnih cenah. Nova založba opušča svoj antikvariat (trgovino z. rabljenimi knjigami), zalo je znižala cene za vse antikvarične knjige za 20%. Za nizko ceno se dobe praktične knjige vseh vrst, učbeniki tujih jezikov, besednjaki, knjige za domače gospodarstvo, zdravništvo, tehniko, večinoma bogato ilustrirane. Nadalje so v zalogi leposlovne knjige v vseh jezikih, posebno bogata je izbira iz slovenske in nemške književnosti, ceh letniki revij (Dom in Svet, Mladika, Ljubljanski Zvon, Slovan itd.). — Opozorilo! P. t. občinstvo se opozarja, da so se pojavile v zadnjem času manj vredne imitacije Planinke zdravilnega čaja. Vsled tega za-htevaite povsod izrecno »Planinka« čaj Bahovec v plombiranih paketih po Din 20. Tudi je prodaja Planinka čaja na tehtnico (vago) po zakonu prepovedana in kazniiva. Zato se naprošate, da vsako zlorabo ali podtaknenje javite apoteki Mr. Bahovec, Ljubljana. Prečitajte tudi v lastnem interesu današnji oglas. — Jadranska Straža. Naprošamo vse osebe, ki imajo srečke loterije »Jadranske Straže«, prirejene v korist nabave šolske ladje za našo Kraljevsko mornarico, da čim intenzivneje delujejo za razpečavanje istih in vzdržujejo s tem akcijo velikega nacionalnega značaja. Žrebanje se bo vršilo nepreklicno 12. marca t. I. — Senzacijonalni francoski izum. aparat za zdravilno parenje »La Sudation Scientitique«, zdravi in uničuje vse bolezni, neguje telo. Zahtevajte brezplačne prospekte od glavnega zastopnika S. D. Papo, Zagreb, Palmotičeva ulica 20. — Sadjaiji! Vse škodljivce vašega sadnega drevja boste najsigurneie uničili z Arboti om. Pre-skrbite si Arborin čimpreje pri proizvajalcu: »Che-motechni« družbi z o. z., Ljubljana, ^estni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skabe ne). — Sanolorm izvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. — Mlekarska zadruga na Vrhrik' ie razstavila na kulinarični razstavi svoj emendolski mehki sir (Chalet) v škatUicah s 6 komadi. Ta mehki sir, ki se prodaja pod zaščitno znamko »Jason«, je najboljši jugoslovanski izdelek le vrste. Vrhniška mlekarska zadruga, ki iz 'eluje tudi prvevr-sten emendolski sir in čajno maslo, je največja slovenska zadruga, ki je bila za svoje izdelke že večkrat odlikovana na Pokrajinski razstavi in zasluži zato vso pozornost s strani naših trgovcev, ker jim nudi najboljše izdelke pod najugodnejšimi pogoji. Zah'evaite zato v prvi vrsti le domače blagol — Vinsko poskušnio v dneh L, 2. in 3. marca priredi v Unionski kleti v Ljubljani Centralna vi- V nemški državi je vrtnarstvo svoboden obrt; loti se ga lahko vsak, ki je po svojih zmožnostih in poklicni izobrazbi usposobljen za to. Sistematični poklicni izobrazbi posvečajo tudi vrtnarji največjo pažnjo. Tain ni več mogoče, da so v vrtnarski poklic vrinejo slabiči; baš vrtnarski poklic zahteva razborit in sposoben naraščaj. — Vajeniška dobu traja tri leta; za one, ki imajo večjo predizobrazbo nego samo osnovno šolo izjemoma tudi dve leti. Za vrtnarskega pomočnika predpisana praktičnu učna doba se prizna vajencem le pri tistih vrtnarijah, ki po odobrenju oblasti veljajo kot učne vrtnarije. Ze med tem časom dobi- I vajo vsi vajenci teoretičen strokovni in poklicni pouk na obrtno-nndaljcvalnih šolah. Po končani učni dobi se prijavi vajenec k preizkušnji za jio-niočnika; te izpite prirejajo vrtnarski odbori pri kmetijskih zbornicah. Inteligentni in v stroki agitai pomočniki si pa pozneje lahko pridobe še naslov »izprašanoga nadvrlnarjac, če se takisto pri kmetijskih zbornicah podvržejo še posebnemu izpitu; za ta izpit se zahteva najmanj 9 let vrtnarske prakse, po možnosti vsaj enoletna vrtnarska šola in starost 25 let. Po 12 letni praksi se pa lahko s posebnim izpitom doseže še naslov »izpraša-nega vrtnarskega mojstra«. Komur je le mogoče, stopi po dovršeni vajeniški dobi, ko je prestal pomočniški izpit, v strokovno vrtnarsko šolo. V nemški državi je preko 40 vrtnarskih šol. med temi 4 višja učilišča (Lehr- und Forschungs-anstalten fiir Gartenbau), 5 srednjih vrtnarskih šol, ostale spadajo v tip nižjih vrtnarskih šol z večinoma enoletno učno dobo; v zadnjih letih se je ustanovila v Berlinu tudi visoka šola za vrtnarstvo, kjer 1к> mogoče diplomirati za doktorja re-rum hortensium. Za splošno izobrazbo vrtnarskega stanu so seveda najvažnejše nižje vrtnarske šole, ki trajajo po eno leto (nepretrgoma ali dva zimska semestra). V njih se daje teoretičen in praktičen pouk, ki vsebuje pripravljalne, strokovno-vrtnarske in gos|H)dnrske predmete. Vrtnarski pouk obsega kulture rastlin pod steklom in na prostem, zele-niadarstvo, sadjarstvo, drevesničarstvo. cvetličarstvo in vrtno umetnost (gradbo in oblikovanje vrtov). Med pripravljalnimi in dopolnilnimi pred- Čudna okrožnica Še vsem je v spominu, kako zelo so se v lie-.. ...lili krajih države zavzemali obrtniki zn ločene zbornice in za samostojne obrtniške zbornice. Znano pa je tudi, da so se slovenski gospodarji tako obrtniki, indu-strijci, kakor ludi trgovci izrekli za skupne zbornice. Vsi slovenski obrtniki so bili takrat /.a skupne zbornice, zavedajoč se, ka-ko velika škoda bi nastala za slovensko gosjxxlar-stvo. če bi prišlo do ločenih zbornic, z'asti pu za obrtništvo. Znto smo bili presenečeni, ko smo danes Culi, da je v Ljubljani neka zadruga obrtnikov naslovila nu ostale zadruge okrožnico, v kateri jih pozivija, ilu se izrečejo za samostojne obrtniške zbornice. Zadruga navaja celo podatke, iz katerih bi bilo sklepati, da je celokupno slovensko obrtništvo za samostojne obrtne zbornice. Toda knkor smo slišali svoječasno iziave najbolj poklicane korporacije obrtnega odseku Zbornice zu TOI v Ljubljani, obrtništvo ni za to in radi tegu, kur poznamo mnenje slovenskega obrtništva, se nam zdi postopanje čudno in tudi neumestno, kajti v da-našniih i..'kili časih ne gre cepiti sil in je kampanja deplas'rana. Najbrže smo uganili prav, če spravljamo to gibanje v zvezo z nedavnim obiskom predsednika belgrajske obrtne zbornice in državne obrtne banke gospewla Stojadinoviča, ki je znan zastopnik ideje ločenih zbornic. Pa se mu vendar doslej ni posrečilo izven Belgrada dobiti mnogo prijateljev za svojo zamisel. 1 ti tudi ljubljanski pomočniki pri njegovi agitaciji no bodo mogli dosti jiomagati. L ub i. kreditna banka Včeraj se je vršila bilančna seja upravnega svela našega najstarejšega in največjega bančnega zavoda za lelo 1930. Od upravnega svelu odobrena bilanca zavoda izkazuje v vseli panogah poslovanja razveseljiv napredek, zlasti pa znatno naraščanje vlog. Vloge na knjižice so se povišale za 20 milijonov na 106 milijonov, vezane vloge na tekočem računu za 21 na 101 milijonov, ostali upniki I>a za preko 32 na 184 milijonov Din. Skupna bilančna številka je porustla od 571 na 053 milijonov, celokupni promet pa je večji zu celih 0 milijard in presega 40 milliard Din. Upravni svet je sklenil predlagali občnemu zboru, ki se vrši dne 21. marca t. 1., iz čistega do-; bička, ki znaša 5,42!.828.85 Din, izplačilo 0%ne dividende v iznosu 0 Din na delnico (kot lani), do-tirati rezerve z Din 1,207.815.02 in pokojninski fond z Din 500 000 — ter prenesti ostanek, po odbitku statutaričnih tantijem upravi in nadzorstvu in jiogodbene remuuerucije uredništvu, na novi račun. 2162 * K zadružni statistiki. Iz ^Zadružnega vestnika? glasila Zveze slovenskih zadrug, posnemamo, du je imela Zveza v začetku 1930 102 zadrug, od Zadružne zveze v Celju je pristopilo 127 zadrug, ustanovljenih je bilo 1. 1930 21 zadrug, istega letu pa i je likvidiralo 0 zadrug, tako da je imela Zveza na ! koncu 1. 1930. 304 članice. Poslovni razvoj vseh zadrug je bil v 1. 1929. (v oklepajih podalki za 1930): člani v zadrugah 09.439 (09.317), blagovni promet 108.1 (112.4), denarni 3141.3 (3012.1) milij.; aktiva so bila sledeča; gotovina 8.8 (8.3), posojila 517.5 (445.9), zaloge 0.0 (6.9), dolžniki 12.6 (13.3), efekti 11.0 (10.4), investicije 29 2 (28.7), ost. 111.4 (101.1), zguba 0.0 (0.85); pasiva: deleži 8.6 (82), rezerve 38.2 (34.3). hranilne vlogo 604.0 (525.7), izpesojila 29.5 (27.4), upniki 8.0 (8.55), ost. 4.1 (6.0), dobiček 5.445 (5.304); bilančna vsota je narasla od 615.5 na 697.8 milij. Din. S tem popravljamo delomn podatke, objavljene prejšnjo nedeljo, zlasti kar se tiče števila zadrug-clanic. Novi prec'sedrik Mestne hranil ice. Na vče-' rajšnji seji je bil za predsednika mestne h a ii-nice ljubljanske mesto dr. V. Gregoriča, ki je bil I predsednik zavoda od 10. febr. 1928 dalje izvoljen mr. ph. Rihard Sušnik. Kakor znano je g. Sušnik i predsednik nadzorstvenega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v LjubLani, pa so se že čuti ugovori, ko je prišel g. Sušnik v upravni odbor hranilnice. Nimamo sicer ničesar proti osebi g. Sušnika, vendar se nam zdi, da obe funkciji nista združljivi. Zlasti še radi tega, ker je v I banki, kjer je predsednik nadzorstvenega sveta g. Sušnik, zelo interesiran inozemski kapital. I Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini 1 Rebolja Franca, trgovca in gostilničarja na Gmajni-Krka; narok za poravnavo 2. aprila, oglasiti se je do 2*. marca. FinančH letopis »Merkurja« (univerzalna knjiga restant). Kakor vsako leto je tudi letos izdala »Mercurbank« na Dunaju svoj letopis o srečkah, 1 ki je potreben vsaki banki, hranilnici, ujravam, meti so zastopani: kemija, tloznanstvo, nauk o gnojilih, fizika, vremenoslovje, botanika, varstvo rastlin, bolezni in škodljivci. V gospodarsko življenje uvajajo: nauk o tržnih in prodajnih razmerah, o davčnih vprašanjih, o zavarovanju in zadružništvu, knjigovodstvo itd. Seveda se ravna šlo-vilo in obseg teh učnih predmetov po tem, kat ro vrtnarsko panogo hoče dotičnu šola posebno pospeševati. V nižjo vrtnarsko šolo se sprejemajo gojenci, ki so uspešno dovršili osnovno šolo iu predlože dokazilo o vajeniški praksi (pomočniško izpričevalo). Seveda se na te šole sprejemajo tudi prakti* kanti, tu se prirejajo razni posebni tečaji itd. Zanimivo je, da imajo Nemci več vrtnarskih šol tudi posebej za vzgojo ženskega naraščaju. Izmed spev cialnih nižjih šol si je pridobila mnogo slovesa zlasti šola v Straelenu (blizu holandske meje), ki jo je ustanovila kmetijska zbornica za Porenje. Ker je v izvozu nemške vrtnarske produkcije najaktivnejše drevesničarstvo (okrasno drevje in grmovje), se namerava v kratkem osnovati tudi za to panogo specialna šola. Od dobrega vrtnarja se zahteva, da mu nI nobena panoga njegove stroke tuja. Toda napredek je danes mogoč le po specializaciji. Tako vidimo danes v Nemčiji množico specialnih vrtnarskih podjetij: specialiste v najraznovrstnejših lončnih kulturah, specialiste v siljenju zelenjave, (lreveeničarje, graditelje, vrtov, pokopališke vrtnarje itd. — Tudi drugi narodi, n. pr. Čehi gredo isto pot : vso skrb posvičujo temeljiti in smotreni strokovni izobrazbi. Koliko imamo pa pri i as šo-lanih vrtnarjev? Naši vrtnarski vajenci se izuče večinoma pri domačih mojstrih, kjer je priložnosti za obgatiiev strokovnega obzorja -obče prenalo Redko komu se posreči, da najde kot vrtnarski delavec zaposlitev v tujini. Se manj je tistih, ki so v tujini obiskovali kakšno vrtnarsko šolo. Doma nimamo nobene vrtnarske šole iu tudi pouk na obrtno-nada-Ijevalnih šolah se skoraj nič ne ozira na potrebo vrtnarskega stanu. Strokovne vrtnarske literature v domačem jraiku je pa pri nas še bore malo. tnko da si tudi agilnojši samouk ne more dosti pomagati. Inž. C. Jeglič. iondom in interesentom za papirje, za vse posestnike papirjqy in rent. Letopis vsebuje seznam vseh restant (izžrebanih, pa še ne vnovčenih srečk) in ie zastonjska priloga časopisa »Merkur«, ki izhaja na Dunaju I., Wolfzeite 1-3. Nad 150 strani obsežen letopis vsebuje tudi koledar žrebanj za vse evropske srečke, vse avstrijske, nasledstve-nib držav papirje. Naroči se pri upravi Wien I-Wollzeile 1-3. Borza Denar Devizni promet ljubljanske borze je bil ta teden znatnejši kakor prejšnji: znašal je 16.8 milij. Din v primeri s 15.0, 21.3 in 10.8 milij. v prejšnjih tednih. Tečaji so bili čvrsti in so le, v četrtek nekoliko popustili, v petek j>a ponovno znatno na-rastli. V mesecu februarju je dosegel promet бЗД") milij. Din (v januarju 1913 74.7 milij. Din, v decembru 1930 85.8 milij.). ' ' Curih. Belgrad 9.1270, Pariz 20.8625, London 23.235, Newyork 519.475, Bruselj 72.45, Milan 27.205, Madrid 54.25, Amslerdam 208.40, Berlin 123.4«, Dunaj 72.96, Stockholm 139.075, Kopenha-gen 138.97, Oslo 138. 975, Sofija 3.76, Praga 15.387, Varšava 58.10, Budimpešta 90.575, Atene 6.70, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.09, Helsingfors 13.05. Vrednostni papirji Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 79-81, Newyork: 8% Bler. pos. 91.50—92.50. 7% Bler. pos. 81-82, 7% pos. Drž. hip. banke 80.75—81.75. Dunaj. Podon -savska-jadran. 93.05, Wiener Bankverein 16.50, Creditanstalt 46.70. Escompteg. 159.20, Aussiger Chemisclie 155.50, Alpine 19.55, Trboveljska 41.50, Kranj. ind. 42.50, Rima Muranv 67.20. Žitni trs Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 17 vagonov pšenice, 6 vagonov ječmena, 26 vagonov koruze, 5 vagonov moke, 2 vagona otrobov. Tendenca iieizprcmenjena. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica marec 14 79 15.06, zaklj. 15.03— 15.04, maj 14 95—15.24, zaklj. 15.23-15.24, rž marec 11.31—11.40. zaklj. 11.35—11.36, maj 11.40— 11.50, zaklj. 11.46-11.49, koruza maj 12 63—12.66, zaklj. 12.59—12.60, julij 12.59-12.93, zaklj. 12.90— 12.91, tranz. maj 9.90, zaklj. 9.90—9.95. Hmelj Francija: V pivovarnah se prodaja severno-francoski hmelj po 13—14 Din, alzaški pa po 16 do 20 Din za kg. Producenti so prodali že tudt večino preostalega hmelja 1. 19^,9, in sicer po 1—2 Din za kg. Belgija: iržišče zelo mirno in brez povpraševanja. Hmelj iz Poperinghe notira 8 Din, hmelj iz Alosta pa 10 Din za kg. Anglija: Tržišče je popolnoma mirno in je nekoliko povpraševanja le po hmelju slabše kakovosti in izredno nizkih cenah. Nominalno pa so cene ostale nespremenjene. Amerika: Kupčija je še vedno slaba, male povpraševanja in cene nespremenjene. V splošnem je neprodano pri producentih še dve tretjini hmelja I. 1930 in še skoro ena tretjina 1. 1929, ker ie v izvozu velik zastoj. Z izvozom našega hmelja v Ameriko torej skoro, zaenkrat vsaj, ne moremo računati, ker bi ga še iz Amerike radi uvažali k nam. (Slovenski hmeljar.) Hmeljski trg v Vojvodiri je prav miren. Pridelek 1. 1930 je popolnoma razprodan, v starejših treh letnikih pa je zalog še ca. 40.000 stotov. kar čaka vse še na izvoz; računajo, da bo mogoče te količine izvoziti ali v London ali v Ameriko, kar pa seveda še ni gotovo. Cena za to blago je izredno nizka in se dobi prvovrstno blago že po 10 Din za kg. Letos se je s hmeljem kultivirana površina znižala za 10%. Jajea Cene še vedno nazadujejo in to največ radi tega, ker Italija momentano sama mnogo izvaža in stavi jako nizke ponudbe. Skoro gotovo je, da bodo cene še nižje Kot lansko leto in bomo prišli na isto višino z njimi, kakoršno smo imeli pred vojno. Živina Mariborski sejem. Pripeljanih je bilo 150 svinj. Cene: mladi prašiči 7—9 tednov stari 135—200 Din, 3—4 mesece stari 250—350 Din, 5—7 mesecev stari 400-500 Din, 8—10 mesecev stari 550 600 Din, leto stari 750 900 Din; kilo-iram žive težo 8—0 Din, mrtve teže 10—12 Diu. Prodanih je bilo 79 svinj. Maribor f Stanko Hauptmann V Rošpohu je preminul ugledni in obče spoštovani po«ročali. □ Za ubogo ieno s kopico nepreskrbljenih otrok je daroval dobrotnik iz Ljubljane 100 Din. Najprisrčnejša hvala! □ Poceni meso. V torek se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 70 kg teletine po 9 Din za kg. Na osebo največ 2 kg. □ Nič t Grader. Danes bi imel odigrati Rapid r Gradcu nogometno tekmo z graškim atletičnim klubom. Pa so tudi zgoraj igrišča še vsa zasnežena In se bo tekma vršila pozneje. □ Senzacionalna are arija. Včeraj je aretirala mariborska policija v mariborskih krosih znanega P. C. radi prevare. Izdajal se je pri raznih osebah ■a nekaj, kar ni. Policija ga je oddala sodišču. Celje Srčne, živčne in ženske bolezni se uspešno zdravijo v Dobrni. Do 15. junija kompletno 20 dnevno zdrav'jenje (avto, stanovanje, hrana, kopeli in zdravnik) za Din 1200-—. Prospekti zastonj. □ Kaj vse kradejo. Gospa K. R., carinska pre-gledačica, je bila na obisku pri neki svoji prijateljici v Marijini ulici 10 in je pred hišo pus'ila otroški voziček. Ko se je vrnila, je opazila, da je izginila z vozička bela blazinica ter dve drugi odeji. Tatvina je javljena policiji. □ Na mariborskem trgu je bilo včeraj zopet precej blaga. Samo kmetje so pripeljali 168 vreč raznega blaga Slaninarji so pripeljali 316 zaklanih svinj po 10—12, oziroma 10—22. Na perutninar-skem trgu je bilo na prodaj 43 kokoši, 264 piščan- i cev. 5 gosi in 20 puranov. □ Iz tastniške službe. V mariborskih družabnih krogih obče čislani podporočnik L. SvenŠek od 45. pešpolka je šel včeraj na novo službeno mesto v Belgrad, kjer bo posečal 4 meepčni radijski kurz. □ Vstopnice za »Vnebovzetje« so že v predprodaji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti 6 in pri Hôferju v Ulici 10. oktobra. □ Opazovalnica za umobolne se bo vendarle gradila? Knkor doznamo. je vprašanje gradnje opazovalnice za umobolne v mariborslii splošni bol- 1 nišnici dozorelo v toliko, da je skoraj gotovo, da se bo omenjen» stavba [»ostaviln že Iptcs. Zadeva je za Maribor zelo pereča. Te dni se je glede tega mud'la v Mariboru posebna komisija iz Liubljane. □ Proslava Finigarjeve 60 letnice v Ondadiii-skem domu. Danes teden proslavi Katoliška omla-dina v društvenem domu 60 letnico pisatelja F. S F'inžgaria z unnzoritvijo »Verige«. П Orožniška postaja ostane pri Sv. Barbari. Svoičas uvedena akciia radi prews'Mvp orožniške prelije in pošte iz Sv. Barbare k Sv "n-tnu pri Vurbergu se je sedaj opus'ila. ker se •<■ s.-MnV--barska občina odločila, da bo za o», ' zf-d' posebno novo poslopje. П Pesnica prestopa hrenove. R""' vremena v zndniem čnsu ee je sneg z1»* ' v i> ' meri topiti, da .je Pesnico na več mestih pr -" pila brpgove in noplavila bližnje crste. П Smiiškn «k»ka'niro namerava graditi za >r'-hodnio z'mskrencrtno sezono mariborska zimsko-športna zveza. V poštPv pribaia primaren teren pri BetnRvi in pri Treh ribnikih Gr-dnia takšne skakalnice bo v znatni meri posppšila razmah smoškeea snorla. prav posebej pa skakn'nega smu-škega snorta п Poses'ne spremembe. Hišo v S'o'nl »lici 5 je kupit od Fmn'iškp Swaty dr. Franc WinHischer iz Li»bli-ne zn 850.000 Din. — R'ivec Franio Ko-štemai iz 7agreba ie k»rvi "d Mate Tomoviča hišo v M""«ki „lipi r zn 8ОПО0 D!n. П Se: kri-a mnrlbo'skpia »osnoibestva. Kon-Viirz ie napovedan proli st-vbni tvrdkj Accetto 'n drur. poravnalno n-etonanie pa ie uvedeno nroli trgo,,fii П"*Ччг«п Ohrnd'vičn v R47.l10.~vi 24. П Hrina pnn-kovn. V mestnem «krUSn mariborskem :7.k*..»„ip ft7»lfM Od 22 dO 'eb. гцчг!» s-mo 00 elpr- • r>>-nl»-Vcl! nn Viol, 8 sročila v [x>fnem obsegu Polzelčanom, to ko sc ie letos tudi Vojnik izkazal, du je kos tnko težkim nalogam, kakor je uprizoritev pasi jonski h iger. Vsi igralci, (da ne bom našteval posameznih, ki so pokazali toliko ambicije in unievanja za stvar, ki je zahtevala veliko trudu in požrtvovalnosti) so izvršili to težko nalogo nadvse častno. Tudi zunanja oprema igre, za kar se je brez dvoma izdalo precej denarja, je nadvse nazorno pokazala slikovitost posa- , možnih dozanj. Posel) 11« zasluga na tako čast- j 110111 uspehu gre gotovo tudi režiserju, ki jc s j svojim znanjem podal celotno sliko in okvir, 1 ki sta medsebojno kar najboljše hurmoniraln. Vsem pa, ki še doeedaj niso imeli prilike videti Pnsijonskih iper, toplo j>ri,poročamo, naj si to nedeljo, t. j. L marca ob 3. pop. ogledajo, za —• «— kpo. .tuAiUJl IU) bo iaJ _ l N_ i l'mrl je To'ias Franc, kmet iz Streiac pri Pokuïaku. Mož je bil v okolici zelo priljubljen in cenien kot dober domač zdravn k za budi in živali. Odlikovala ga je prav redka do'jrotljivos : saj ie potrebnim zastoni dajal pa cele od svojega zemljišča, da so si mogli postaviti skromne domove. Pokojnik, ki je dosegel 78 let, nai uživa mir pri Njem, ki ga je ljubil vse življeniel Mariborsko gledališče gostu:e v Ptuiu v ponedeljek zvečer Igrali bodo F.ankovo d amo »Karol in Ana« v Štirih dejanjih, ki se vrše med vojno v taboru ujetnikov. P evoz pošte na progi Št Andraž v Slov. goricah—Sv. Bolfeok—Janževski vrh—Ptuj se bo oddal 5. marca v pisarni županstva občine Št. Andraž. Prevažanje — dnevno po enkrat razen nedelje — se prične s 1. junijem Vzklicna cena 15 tisoč dinarjev. Avtobusi mestne občine so spet pričeli voziti in sicer v Haloze in v Ormož/ Licencova-'ie plemersk'h bikov se bo v ptujskem okraju vršilo 12., 13. in 14. marca. K pregledu je treba pripeljati vse bike, ki so stari -ad 15 mesecev. Da ne bo neprijetnih potov naj lastniki žival pripeljejo na kraj pregleda, ki jim je najbližji. Za drugo javno obči sko sejo ki se je vršila v četrtek 26. t. m. zvečer, je bilo zelo veliko zanimanje. Galerija je bila pol a. Društvom-prosilcem so se naklonile razne podpore s podelitviio denarja oziroma z odpisom raznih stroškov. Nekaterih ugodnosti so bili deležni posamezni mestni .eveži. Nabavlialni zadrugi državih nameščencev so se zagotovili prostori za trgovino Dobro da ni bilo pekov navzočih1 Hude levite so iim brali mestni očetje. Čemu cene kruhu spet zvišati, ko so cene surovinam torei tudi moki, tako nizke. Mestno načelstvo je dobilo po soglasnem sklepu naročilo, da iavi v poštev prihaiaioči oblasti v a-kega, kjer bi se našla kaka nepravil ost Tam nai se ugotovi krivda oziroma nedolžnost. — Galerijo je privabila napovedana debata o novem ptui-skem mostu ki ie postala zelo 'ivahna, pa ne prevroča. 0 tej stvari drugič večl $t Vid pri Ptuu Umrla je v Tržcu gospa Marija KisHnger, soproga tukajšnjega posestnika in trgovca. Bila je dolgo ČBsa bolna in je veliko trprla. Pre< stalim naše sožalje! — Ta trden smo imrli vsak dan pogreb. Že v tem letu imamo 30 mrličev. Pdsebno otroci in stari umirajo. Med otroci razsajajo ošpice. „, , Snce počasi jemlje s'ovo. ludi mestni avtobus je pričel vendar že redno voziti. Slovenska Bistrica Umrl je dne 25. febr. po dolgi mučni bolezni delavec Franc Soršak. Isti ga dne je umrl tudi enomesečni sinček njegove hčerke, poročene Vidma jcr. Bata namerava iz bivših prostorov tukajšnjo pošte prirediti svojo podružnico г velikimi izložbami. Mesto bo pač pridobilo lepo in moderno urejeno trgovino, ne vemo pa. kaj bodo rekli k temu naši čevljarji ki že sedaj komaj izhajajo. Občni zbor Gostilničarske zadruge za Slovensko Bistrico in okolico se je vršil 26. februarja. Udeležilo se ga je 40 čianov, ki so z 'odobravnnjein vzeli na znanje poročilo načelnika, tajnika in blagajnika. O delovanju Zadruge same kakor tudi o Zveai gostilničarskih zadrug je obširno poročal zvezni tajnik g. Petelin iz Maribora. Isti dan se je otvoril tudi tridnevni tečaj za serviranje, katerega je priredila Gostilničarja zadruga. Udeležencev na tečaju, katerega je vodil strokovni učitelj g. Fergo Jelene iz Maribora, je bilo 35. Tečaj in nrav dobro uaoeL ftola Velenje-Skale. Dne 21. februarja se je po prihodu dopoldanskih vlakov zbrala v Velenju tako številna komisija, knkor je zlepa trg še ni in je menda ne bo kmalu spet videl, Slo je za zidan'e nove šole, kje naj se sta-i ali samo v Velenju, ali tudi v Pesjem. ali na obeh krajih, ali istočasno nn obeh straneh. Ugotovila se je potreba za obe šoli, saj sta tako šluilska kakor veleniska šola prenapolnjeni in imajo nekateri razredi že več let popoldanski pouk. Velikih tozadevnih težkoč tudi ta komisija ni odstranila, ker so predvsem gospodarskega značaia. Kako tudi naj zidata občini Soli, ki bi po proračunu stali 4 milijone, ko na'več'i davkoplačevalec rudnik ne plačuje toliko občinskih do-klad. kakor jih plačujejo zasebna velepodietja po svoji davčni moči! Tako je gotovo, dn bo čez dve leti prej dotekla dvajsetletnica, kar se je to šolsko vprašanje začelo reševati, kakor pa se bo začela katera od obeh šol graditi. Seveda, če se stališče rudnika ne spremeni. V kratkem namreč odide v Belgrad posebna deputacija, da intervenira na me-rodajnih mestih če bo imela kai uspeha! Ni slfbo računal. V gomil šaleški dolini živi uzmovič, ki si je preskrbel pri posestniku Pušniku v šentianžu obleke in se založil za praznike z mesnino. Storil je to med tem, ko sta bila gospodar in gospodinja pri nedeliski maši. — V Gornjem Ša-leku pa se je na pustni ponedeljek odpravil kmet Goršek z ženo na gostijo v šmihelsko župnijo. To priliko jp tat izkoristil ter je ponoči odnesel iz kleti nad 70 litrov sadievca. da je nn pust meso bolj dišalo. Prej ali slej se bo ptiček le ujel, ker so poses'niki začeli zelo paziti. Na velen:skem rudniku so se tudi zač°Ia ne-prostovolma praznovania. Dela se samo po trikrat v tednu, pa tudi plače so se nekaterim delavcem znižale. Rn*e Velika žalost je zavladala po vseh Rušah, ko je prišlo v torek ponoči iz Ma ibora telefonično poročilo, da je v porodnišnici umrla gospa Ne-I a Šonaja, soproga železniškega uradnika v Ru-'• g. Joška Šonaia. Po štiridnevnih silnih mukah !ala svoji družini kie kega fanta prvorojenca, t zani pa tudi svoje mlado življenje. Nastale . komplikacije nastopilo je za'trupl:enje, in ko je vročina dosegla vrhunec, so jo v to ek zvečer ob 8 prepeljali z rešilnim avtom v maribo-sko porodnišnico; pol ure pozneje je tam izdihnila svojo blago dušo. Ob obilni udeležbi ža'u'očih iz Ruš in Maribora so jo pokopali v četrtek na mest em pokopališču v Po"re/iu; sai jo ie ooznal ves Maribor, ker je bila dolgo vrsto let desna roka svojemu stricu, veletrgovcu g. Martinu Gaj*ku v Ma-boru. Počivaj mirno, blaga žrtev materinstva! Svet ti spomin! Peč v tovarni za dušik zopet gori, pa ne za dušik in ne za karbH ampak poskusili so topiti rudo za medenino. Nekaj d lavcev je s tem prišlo zopet do dela in kruha. Obenem se ie znižala cena za umetno gnoiilo ter stane zda: 100 kg nitrofoskala samo 138 Din, ako se naroči po občini oz. banski upravi. Središče ob Dravi Danes, 1. marca, ob 3 pop. vsi v Društveni dom k ovtvoritvi razstave in tečaja o negi, prehrani in higijeni otroka. Predava a dr. Heiss in zaščitna sestra Mar. Ložičcva iz Ljubi ane. Med teflnom si še velkrat ogleite razstavo, žene in dekleta pa naj se pridno udeležujejo tečaja — vse brezplačno. Na gospodiii'sko-radaljeval i šoli v Obrežu se je 26. februarja zakl:učil pouk na obeh vspo ednih gospodinjskih tečajih. Udeležil sem se zaključne slovesnosti in se čudom čudil kajti do tistega dne nisem veroval, koliko korist jo kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole. takih uspehov res nisem pričakoval. Uvodoma ie pozdravil domači kaplan Stakne vse došle goste zlasti župana obči"e Obrež g. Rakuša, bivšega na noslanca g Bed:aniča in starše 24 gojenk Voditeljica s. V. Hanželič je poročala o pouku in snovi, ki so jo obravnavale. Vsak tečaj je imel po 28 učnih dni, 8 ur dnevno. V tem času so se seznanile goienke z vsem, kar pride v poštev pri gospodinjstvu. Predaleč bi se raztegnilo, če bi vse le naštel. Kar pa ie naiv č vredno, vse kar so slišale, so tudi praktično uporabljale in poskušale, da jim bo res ostalo za vedno. Zamudile niso pouka niti ob najslabši poti, čeprav so imele nekatere 2 uri dolgo pot. Zato so tako lepi uspehi, ki so se pokazali pri nastopu deklet samih. Šest jih \e nastopilo z vso sigurnostjo, da smo se iim kar čudili. Vso prireditev je poži-velo ubrano petje narodnih pesmi Po konča em sporedu so vse pogostile. Vsi navzori, zlasti starši so bili lepih uspehov izredno veseli in polni hvaležnosti vsem ki so iim pripomogli do te šole in izobrazbe. — Udeleženec Po Hripl treba okrepiti telo čegar u oč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilnu hrana ОШШ.Г kot dopolnilo vsakdanje hrane, je okusna iu lahka jed, ki krepi telo, pa ne pre-obtežuje želodca. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijsh in boljših speceriiskih trgov.nah: mala škatlja Din 16-—. srednja škatlja Din 32*—, velika -kalija Din 5»»*—. ekonomični zavoj Din 100 -. Zagorje Litija Osebna vest. Vsled preobremenitve z delom v šoli m tudi z delovanjem izven šoie, je živčiio hudo zbolel in vsled tega nastopil daljši bolezenski dopust naš šolski upravilelj g. Drago Rostohar. K poslabšanju njegove živčne bohzni so precej pripomogle neutemeljene denuncijacije nekaternikov. G. šolski upravitelj Rostohar deluje na litijski šoli še nad 6 let, ko je prišel na li.ijsko šolo iz njegovega »kazenskega« kraja, Št Juriia pod Kumom, kamor ga ie zloglasni PP režim iz Cerkeli p egnal. V prvi vrsti z niegovim sodelovanjem se je preuredila litijska šola tako lepo, da daleč na okoli ni lepše urejene šole. Ustanovila se je potn-b a obrtno nadaljevalna šola, dva raz.eda olr ; kega vrtca. Uredila se je kniižnica, nabavila so se najmodernejša učila itd. P av posebno nego in sk b pa ie posvečal šolskemu vrtu na katerem je vzgajal najrazličnejše vrste dreves cvetlic in p. vrtni e. Na njegovo inicijativo ie bila ustanovljena za Litijo sadjerejska podružnica, kateri ie ag len tajnik. Administrativne posle šolskega upravitelja je izročil učitelju g Jožetu Zupančiču kot najstrejšemu učitelju na litijski šoli. — Izredno priljubljenemu izvrstnemu šolniku - trpinu želimo ozdravljen a in okrepitve, da se skoro povrne nazaj na svojo šolo. Poštna mize ija. Dolgoletni pismonoša Mrak je zbolel,, tako da oskrbuie njegov posel njegov namestnik gosp. Batis. Na to mesto pa ie lit jska poštna uprava začasno nastavila poštnega sla za občino Trebeljevo tako, da mo ajo Trebeljevčani iz svo'ih oddaljenih bivališč 12 do 16 km na pošto v Litijo po pisma. Ljudstvo trebeljevske občine ie razburjeno in zahteva, da poštna direkcija nemudoma odredi, da se pisemska pošta zopet redno dostavlja na niih domove. Ravno tako niso nič zalegle opetovane pritožbe, da je na liti;ski pošti premalo uradništva, tako da morajo uradnice delati od 6 zjutraj z odmorom 2 ur opoldne do 9 zvečer. Prosimo nujne odpomoči. Županstvo razglaša, da se pasie znamke proti plačilu 5 Din in 25 Din pasjega davka dobe na občinskem uradu. Opozarjajo se stranke, da bode vse pse brez znamk poko"'al koniač ter te v njih last"om ir,®,"su jia si .pravočasno na občini nabavilo znamke. Hrast je padel v petek 27. februarja na posestnika Brvaria (Pepclnjak) s Podstrane in mu zlomil roko nad komolcem in ga močno poškodoval na obrazu. Nesreča se ie zgodila pri podiranju. Ponesrečenec je drevo s klinom hotel podreti, pa se ni mogel zadosti hitro umakniti. Zdravja išče v ljubljanski bolnišnici. Krajevni odbor Rdečega križa т Zagorju ob Savi ima dne 4. marca ob pol 8 zvečer svoj redni letni občni zbor z običajnimi lunkcionarskimi po-I ročili. Vrši se v zbornici topliške šole. To člove-I koljubno društvo ie v preteklem letu poslalo pet otrok na počitniško kolonijo na morje. Tudi sicer mu je na srcu dobrobit malih in onemoglih sirot. Zato odbor pričakuje zanimanja za svoje delo in zato častne udeležbe na občnem zboru. V Za't užnem domu uprizore 1. marca popoldne ob pol 4 čarobno pravljico s petjem: »Sirota Jerica«. V Zadružni dvorani na Lokah pa bo tudi 1. marca popoldne ob običajni uri narodni igrokaz I »Dimež«. Igro priredi pevsko društvo »Loški glas«. Naroč- ike obveščamo, da se jim bo nedeljska številka »Slovenca«, počenši od 8. mar. a dalje, dostavljala po raznašalcih na dom. — S tem ie uprava ugodila želji svo'ih naročnikov, tako da bo vsak naročnik najkasneje že do 9 dopoldne v posesti časopisa. TrbovVe Podružnica »S'ovenra« opozarja vse zaostale naročnike, da poravnajo naročnino za list. Naročnino imajo priTko poravnati vsak dan dopoldne in popoldne v podružnici. Tukajšnja Krekova mladina bo danes ob 4 vprizorila v dvorani Kat. prosv. "društva nn Dolu I igri »Sinovo maščevanje« in »Mutnsti muzikant«. »Martina Krpana« bomo videli danes popoldne ob pol 4 v Društvenem domu. Movo mesto Strogi pasji kontumac je razglašen na teritoriju mestne občine novomeške in občine Šmihel-Stopiče. Gasilski občni zbor se bo vršil v sredo V marca ob 7 zvečer v mestni občinski posveto-, valnici. Članstvo je dolžno, da se občnega zbora udeleži polnoštevilno. Zdravnik dr. Po'enšek Mariian Novo mesto — Mestna hiša zopet o r cl i n i r a Zdravljenje z diatermijo! Prosvetno društvo je imelo v letošnji zimski sezoni že več skioptičnih predavanj, tako o Koroški (predaval prof. dr. Val. Rožič) — Potovanje po sredozemskem morju (Janko Mlakar) — O dr. J. Ev. Kreku (prof. J. Dolenc) — O športu (odv. kand. D. Weble). zadnjo sredo se je pa vršilo zelo aktualno in zanimivo predavanje o Do-stojevskem in preganjanju krščanstva v Rusiji. Naiprej ie g. prelat dr. Grivec orisal delovanje in značaj znamenitega ruskega pisatelja Dostojevskega, podal glavne ideje njegovih največjih spisov ter pokazal Dostojevskega ko enega največjih svetovnih pisateljev-psihologov, kot velikega misleca in proroka, ki je napovedal že sedanjo veliko rusko revolucijo pred več kot 50 leti v svojem znamenitem romanu Besi Nato je s pomočjo skioptičnih slik razkazoval besno preganjanje od strani boljševikov ki hočejo zatreti sleherno versko misel v Rusiji. Prezanimivemu predavanju je prisostvovalo obilo občinstva, tako da je bila dvo rana Rokodelskega doma napolnjena. RADIO-aparate svetovne znamke »Philips" in gramofone vseh ztuiink dobite tuli na 12 mesečne obroke pri M. Wèch'er, urar i"»» mes'o Smarieia Saj ne bi zapisali, ker je preveč sramotno za kraj in narod sploh, a to nesrečno, po glavarstvu, po županstvu že tolikokrat prepovedano in v cerkvi ožigosano voglarjenje je bilo povod uboju — smrti. Porok je bilo letos v fari prav malo, ki so razen one v Osrečju lepo in mirno potekle. Na Jegličevi ohceti so pa fantje vzeli na piko 33-letnega zidarja Šutarja. Imeli so med seboj neke homatije radi pušk, ki so j ih drug drugemu skrivali. Usodni večer so Šutaria izvabili iz ženinove hiše, eden ga je udaril pod noge, da je klecnil, 241etni K,, ki je bil kot ženin že dvakrat oklican, ga je pa z ročico udaril po glavi... Šutar s prebito črepinjo je imel še toliko moči, da se je z autobusom sam peljal v kandijsko bolnišnico, kjer je pa čez nekaj dni podlegel groznemu udarcu. — Če ne bo tu oblast energično posegla vmes in cksemplarično kaznovala tako voglarjenje, potem nima pomena izdajati odlokov proti razbrzdane-I mu voglarjenju, kjer se toliko in toliko žalostnih ' slučajev dogaja. V fari se je priglasilo za oprostitev davkov 18 takih družin, ki imajo ali so svoj čas istočasno imeli 9 ali več živih otrok. Najbolj blagoslovljena družina je Kerm Alojzija iz cel, kjer mora imeti i mati 13 žlic. tamo za otroka URAB: Kaj je s čndotvorcem Zeileisom ? Gospod glavni urednik! Poslali ste mi doslej neznani časopis »Gallspacher Anzeiger« menda z očitno namero, da priobčim svoje mnenje o možu in njegovem zdravljenju, ki je znan tudi v naši domovini in ga mnogi naših rojakov posečajo, iščoč pri njem zdravja. Časopis sem pregledal. Ganil ine je že podnaslov: Vodnik bolnikov v Gallspaeh, ki odkritosrčno priznava namen tega reklamnega lističa. Vsebina je zgolj polemična in agitatorična v prid »očeta Zeileisa*, ki da je veleum in največji dobrotnik človeštva in ga zato zavidni pritlikavci sovražijo in brezuspešno obrekujejo, zakaj njegova slava in ugled rasteta... Celo vseučiliski profesorji da ga skušajo posnemati... Zeileisa osebno ne poznam, pač pa sem večkrat kaj bral o njem v prijaznem in sovražnem zmislu; ludi sem od dveh znancev, ki sta bila pri njem, zvedel nekaj podrobnosti. Mož, Nemec menda iz rajha, se je v povojni dobi pojavil na Gorenje Avstrijskem, kupivši si v Gallspachu graščino, ki jo je opremil in spremenli v zdravilišče. Kazsiril se je o njem glas, da je prišel iz Orienta, Indije ali Perzije, kjêr se je seznanil s starodavnimi lajnami onih kulturnih narodov. Bolnike pa je preiskoval in zdravil z nenavadnimi električnimi napravami, ki jih ljudje še niso poznali in jih je Zeileis proglasil za svoj izum. Njegov sloves je rastel v Avstriji in sosednjih državah, od povsod so vreli in vro ljudje k njemu, da se znebijo bolezni, ki jih poklicni zdravniki ne morejo in ne znajo ozdraviti. Rodil se je med zdrav-ništvotn odpor proti Zeileisu, češ glavna oblast naj prepove Zeileisu kot neučenemu mazaču izvrševanje zdravniške prakse. Premeteni Zeileis je odbil ta nevarni napad že y naprej, njegov sin je postal zdravnik z vsemi predpisanimi izpiti in krije s svojo doktorsko diplomo očetovo prakso. Lani je berlinski vseučiliški prolesor medicine Lazarus prekanjeno vjel Zeileisa v past. Kot pri-prost bolnik se je vtihotapil k Zeileisu, se dal od njega preiskati in zdraviti, nato pa v javnem nastopu ožigosal Zeileisa kot brezvestnega šarlatana, ki nima o zdravstvu poima, ki je na njem odkril nemogoče bolezni z električno palico in jih potem električno enako zdravil, kakor vse bolezni pri drugih in da jc pri mnogih bolnikih pro-vzročil smrt, ker jih je s svojim nestrokovnim in dobička željnim ravnanjem odvrnil od pravilnega zdravljenja. Zeileis je moral tožiti Lazarusa radi obrekovanja — a je popolnoma pogorel, ker se je Lazarusu posrečil dokaz resnice njegovih hudih obdolžitev celo v Nemčiji, kjer je po zakonu zdravljenje vsakomur prosto. Seveda proglaša Zeileisov listič ta silni poraz kot — moralno zmago, češ resnica je bila vedno preganjana... Kaj naj sodimo o Zeileisu in njegovem zdravljenju? Glede njegove osebnosti je znano, da ima mož prikupno postavo in oblasten -očetovski nastop, ki že v naprej onemogoča vsakršen odpor. Zdravstvo pozna toliko, kakor človek s srednjo splošno izobrazbo. In vendar dosega ne-utajne uspehe. Kako? Za preiskovanje in zdravljenje ima svojo »originalno aparaturo', to je baje lastno izumljene naprave. Pripomniti treba, da je take električne stroje zares izumil francoski učenjak d' Arsonval proti koncu prejšnjega stoletja in skoraj istočasno in čisto samostojno naš rojak Hrvat Nikola Tesla v Ameriki. Iz teh strojev se dobiva električni tok i izredno visoko frekvenco (do dva milijona izmen v «ni sekundi!) in izredno visoko napctost'o '200 000 -300.000 voltov in čez!) Dočim se jc Tesla bavil s tehnično vporabnostjo svojega izuma, so se d'Ar-sonval in Francozi obrnili na zdravstveno stran in že okoli 1. 1900 povzdigovali zdravilno učinkovitost tega toka na raznovrstne bolezni. Pri rokah imam knjigo iz 1. 1904., ki te stvari točno popisuje. V tisti dobi je nastopil Nemec Roentgen s svojim epohalnim odkritjem ter v Nemčiji in Srednji Evropi zasenčil d'Arsonvalovo izumitev. Uspeh z arsonvalizacijo so bili v Franciji sijajni, v Sred. Evropi komaj omembe vredni in so prišli nekako v pozabo, zlasti ker so se dali dosegati enaki uspehi z drugimi sredstvi. Zeiles je po vojni nastopil z visoko frekvenčnim električnim aparatom d'Arsonvalovega ali Teslovega sestava ter spretno uporabljal ta genavadni električni tok za preiskovanje in zdravljenje. Vtis vporabe tega toka je že sam po sebi silen na | duševnost, iskrenje in bliskanje iz »čarovne« palice vpliva mogočno. Dejansko so prvotni in poglavitni uspehi Zeileisovega zdravljenja duševni, su-gestivni. A nikakor ne moremo zanikati tudi čisto stvarnih učinkov krajevnega in splošnega značaja. D'Arsonvalovi žarki provzročajo izpremembe na mestu, kjer naravnost delujejo, in vrh tega imajo na telo splošen vpliv, ki je za mnoge bolezni zares ugoden. S tem je menda Zeileisovo čudotvorstvo po-jašnieno in označeno. Zeileis ima v rokah zelo učinkovito sredstvo. Ali ga ume in hoče uporabljati v prid trpečemu človeštvu? Primera s Kneippom je nedopustna. Pokojni žuonik Sebastjan Kneipp je bil za zdravništvo tudi nepoklican novotar. Kot bolehen mladenič se je seznanil s knjigo šlezijskega kmeta Priessnika, kako naj si pomaga človek z vodo v boleznih. Svoje ugodne izkušnje je širil čisto nesebično v svet. Nasproti takratnim v zdravniških krogih utrjenim predsodkom o zadostni in skrbno izbrani hrani ter o mehkužnih navodilih za ohranitev zdrav'-t je učil nrenrosto prehrano in utrievanje z vodo v raznih oblikah Ganljiva je Kneipoova otroška nevednost in nriproslo pojmovanje zdravstva, a priznanja vredno je niegovo dognanje, da se more bolehen človek okreniti s priprosto hrano, in ozdraveti z vodo in sličnimi pripomočki, in občudovanja vredna ie niepova zares človekoljubna in iskrena gorečnost, da ie svoie na dolgoletnih izkušniah sloneče snoznan'e širil in tako razširil, da ie celo zdravništvo zabelo niegove uspehe upoštevati in nosnemali. Tudi v zdravstveni zpodovini si ohrani Kn»ipn stnlno častno mesto kot človekoljub in zelo ttsnešen razširievatrlj priproslega živPenia glede hrane in obleke ter utrievania z vodo in zrakom, kar je šolska medicina sprejela tudi v svoj inventar. Odoor --dravnikov proti Zeileisovcmu zdravljenju je lahko umeven iz splošnega človeškega stališča. Ze priprosti rokodelec se otepa šušmarjev, ki nimajo niegove strokovne usposobljenosti, prav tako nregania odvetnik ali notar zakotnega pisača. A nekaj je. kar bi se marsikateri zdravniki s pridom naučili od mnogih mazačev, ki ne zdravijo bolezni, marveč bolne ljudi in skušajo nanje vplivati z duševnimi sredstvi. Materialistična zabloda, ki je zajela ves kulturni svet v pol pretekli dobi, ima v medicini še mnogo prepričanih pristašev, ki menijo, da se da pomagati trpečemu človeštvu zgolj z gmotnimi pripomočki, z mehaniko (operacije), fiziko (razni načini fizikalnega zdravljenja) ter kemijo 'zdravila, prehrana in si.), ne priznavajo pa in ne uooštevaio važneiše in odločilne sestavine človeka — njegove duševnosti. Dokler bo stalo zdravništvo na materialističnem stališču, bodo Zeileisi mogoči kot nadležni tekmeci! Radio Programi Hadio-Liubljana » Nedelja, 1. marca: 9 Kmetsko predavanje (inž. Edo Fugina: O osuševanju zemljišč). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje g. ravn. Jagodic. — 10.20 G. F. Jelene: Nauk o serviranju. — 11 Radio-orkester. — 12 Časovna napoved in dnevne vesti, — 15 Kmetski dom — ponos kmetske žene. — 15.30 Reproducirana slovenska glasba. — 16 Humoristično čtivo (g. Mil-činski). — 16.30 Radio-orkester. — 17 Turgenjev: »Tuji kruh«, igra (člani Ljudskega odra). — 20 Koncert Dravske divizije. — 22 Napoved časa, dnevne vesti, sport, vreme, Hawai-Jazz. Ponedeljek, 2. marca: 12.15 Mešan program (plošče). — 12,45 Novice iz današnjih dnevnikov. — 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Osojnik: O revmatizmu. — 20.00 Predava g. Koče o trgovini in trgovski politiki. — 20 30 Večer klasične glasbe (Radio orkester). — 22.00 Dnevne vesti, sport, vreme. Torek, 3. marca: 12.15 Slovenske pesmi, plesna glasba (plošče). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 G. prof. Pengov: Izlet na luno. — 19 00 G. dr. Reya: O vremenoslovju. — 19.30 G. prof. dr. I. Grafenauer: Nemščina. — 20.00 Dostojevskij: Razkolnikov (Valo Bratina, čl. nar. gl.). — 21.00 Radio orkester. — 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme. — 22.15 Hawaii Jazz. Drugi programi i Ponedeljek, 2. marca. Belgrad: 12.45 Opold. koncert radio orkestra. 17.30 Jugoslovanske pesmi. 18.15 Koncert. 20.00 Plošče. 20.30 Mozartov koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Prosto za prenos. — Budapest: 12.05 Koncert orkestra. 17.30 Koncert. 20.30 Koncert voqaške godbe. — Dunaj: 15.20 Popoldanski konccrt. 17.00 Ustna harmonika. 19.30 Violinski večer (Vaša Prihoda). 22.15 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 19.30 Petra glasba. 21.00 Koncert. 22.00 »Gostilničarska« komedija, nato glasba. — Praga: 19.05 Radio kabaret. 20.45 Simfonični koncert. 22.20 Moravska Ostrava. — Rim: 17.30 Karlet. 20.440 Večer lahke glasbe. — Berlin: 20.00 Pevski koncert. 21.10 Operna glasba. — Katovice: 17.45 Lahka glasba. 20.30 Poljudna glasba. 23.30 Plesna glasba. — Toulouse: 19.15 Popevke. 20.00 Melodije. 20.15 Koncert — Miihlacker: 16.30 Popoldanski koncert. 19.35 Koncert orkestra. — London: 13.05 Opoldanski koncert. 17.00. Popoldanski koncert. — 19.45 Vojaški koncert. 23.00 Plošče. — Mor, Ostrava: 12.35 Koncert radio orkestra. 19.05 Radio kabaret v Brnu. 20.45 Praga 22 20 Koncert radio orkestra. — Leipzig: 19.30 Zabavni koncert, 21.40 Balade. 22.20 Plesna glasba. Torek, 3. marca. Belgrad: 12.45 Koncert radio orkestra. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Narodne na harmoniko. 19.50 Klavirski koncert. 20.30 Zagreb. 22.50 Koncert radio orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17 00 Prenos glasbe iz kavarne. 20.30 Angleška glasba. 21.30 Koncert jazz orkestra.. — Budapest: 12 05 Ruske balalajke. 17.30 Ciganska glasba. 19.30 »Leteči Holandec«, opera, Wagner, nato koncert orkestra. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 19."0 Glasbila. 20.00 Večer solistov. 21.50 Večerni koncert. — Milan: 16.35 Otroški kotiček. 17.00 Plošče. 19.30 Pestra glasba. 20.30 Opereta. — Praga: 19.05 Pesmi. 20.C0 Konccrt dresden. orkestra. — Rim: 17.00 Vokalni in orkestr. koncert. 20.45 Opera. — Berlin: 19.30 Vojaški koncert. — Katovice: 17.45 Simfonični koncert. 20.00 Varšava. — Toulouse: 19.00 Kitare. 21.00 Konrert. — Miihlacker: 12.20 Plošče. 16.30 Popoldanski koncert. 20.00 »Rože iz Floride«, opereta, L. Fall. — 22.00 Koncert. 22.50 Zabavna glasba. — London: 13.05 Opoldanski koncert. 17.00 Popoldanski koncert. 19.45 Večerna glasba. 20.30 »Clown«. — Mor. Ostrava: 12.30 Radio orkester. 19.15 Valčki 19.59 Praga. — Leipzig: 19.00 Mladinska ura. 2'.. 10 Klavir, nato plesna glasba. Sah Zapadno-indijsko. (Igrano na šahovskem turnirju v Hastingu dne 31. decembra 1930.) Beli: Sultan Khan Črni: Capablanka 1. Sgl —13 2. d2 — d4 3. c2 — c4 4. Sbl — c3 5. a2 — a3 6. c4 X d5 7. Lel — g5 8. e2 — e3 9. Lil — d3 Sg8 — f6 b7 — b6 Lc8 —b7 e7 — e6 d7 — d5 e6Xd5 Lf6 —e7 0 — 0 Sf6 — e4 Spori HVALEVREDNO ŠPORTNO ODLfKOVANJE i Občina Boh. Bistrica je poklonila g. Bogomiru S r a m 1 u , prvemu tekmovalcu na Hanssenovi skakalnici, krasno veliko (6OXÎO cm) slika Miše-ljega vrha, delo odličnega bohinjskega akademične-ga slikarja Val. Hodnika. G. Šramcl, član Sm. K. Ljubljana je 8. t. m. na propagandnem skakanju kot prvi tekmovalec zadivil puuliko s svojimi skoki na Hanssenovi skakalnici v Bohinju. GUTTORMSEN PRED MIKROFONOM. Ob priliki mednarodnih tekem v Bohinju je povabil poročevalec ljubljanske radio postaje norveškega tekmovalca in zmagovalca pred mikrofon na kratek razgovor. Govorila sta v nemškem jeziku, katerega g. Guttormsen še dokaj dobro obvlada. Radio poročevalec ga je nagovoril takole: V tem kratkem času, ko ste med nami, vas pozna že vsa naša športna javnost. Radi vas imamo ne le kot dobrega športnika temveč zlasti kot človeka in sinu norveškega naroda, ki ga poznamo po sve-tovnoznanih smučarjih in po delih vaših pisateljev Ibsena in Hamsuna. Nas predvsem zanima, kako je to, da ste Norvežani neprekosljivi v zimskem športu in vas prosim, če mi morete o tem kaj povedati. »Našo zemljo pokriva pet mesecev snežena odeia, veliko jmamo prilike za trening. Norveški lereni so za smuške teke zelo ugodni, za skakanje pa ima vsaka vas več manjših in večjih skakalnic. Vsak dečko skače in tako imamo za tekmovalce veliko izbiro.« Dalje je podal g. Guttormsen tudi svoje mnenje o našem smuškem športu: »Po mojem mnenju je zimski sport v Jugoslaviji še zelo mlad. Videl pa sem mnogo talentiranih tekmovalcev, kakor Sramla, Palmeta, Janšo in Jakopiča in upam, da bodo vaši uspehi že čez dve leti mnogo boljši. Nekaj pa mi ne ugaja: vaši juniorji do 20 let ne bi smeli trenirati in tekmovati v smuškem teku, pač pa bi morali v mladosti veliko skakati.« Končno je porabil simpatični 21 le f ni akad. Guttormsen priliko, da se je zahvalil JZSS, ki ga je k nam porabil. Poslušalci radija so ga dobro razumeli in so fa slišali tudi ob prenosu slavnostne razdelitve na-trad, ko je v ljubezni do svoje daljne domovine >el himno, ki jo je igral orkester na slavnosti. Športne drobtinice Uspešna tehniška turneja Čehosjovakov. Češkoslovaški tenis-team, ki ga tvorijo igralci Jan Koželuh, inž. Macenauer, Maršalek in Soyka, je končal s svojo propagandno turnejo po južni Afriki. Omenjeni igralci so priredili vsega skupaj 10 turnirjev. Izkazalo se ie. da tenis tudi v južni Capablanka nepotrpežljivo igra. Vidi se, da je nasprotnika podcenjeval. Naravnejše je bilo Sb8 — d7. 10. Sg5 — 14 11. Ddt —c2 Sb8 — d7 17 — 15 Pozno, ali sigurno pride odločitev. ' 63 ... Se8 — 16 64. Lil —b5 DI5—f3 65. Tb7 — b8 In črni se uda. Resna pozicijska napaka, katera se prejšnjemu Capablanki ne bi zgodila. 12 Sc3 —b5 Le7 — d6 Drugače zgubi najmanj kmeta. 13. Sb5 X d6 14. h2 —h4! f5Xe4 16. SI3 —d2 17. Sd2Xe4 18. Ld3— e2 19. g2 —g4! 20. g4 — g5 21. Le2 —g4 c7Xd6 Ta 8 — c8 I)d8 — e7 Sd7 — (6 15 — «4 Tc8 — c6 TI8 — c8 Sf6 — eS Boljše kot 21. Dd5 X +, Kh8; 22. Db3, Tcl + ; 23. Kd2, Tal; 24. TXal, Dc7 in beli ne more dosti napraviti. Afriki zelo napreduje, kaiti Čeho-lovaki so morali napeti vse sile, da niso podlegli nadarjenim afriškim igralcem. Kljub temu pa je dosegel češki team v treh teniških turnirjih le neodločen izid in enkrat je moral priznati zmago tudi svojemu nasprotniku. Omenimo naj tudi, da so morali Čehi igrati celo pri 50 stopinjah vročine, kar dovolj jasno kaže, da je bil napor čeških reprezentan-tov včasih prav vzgleden. Francozom je skoraj žal, da so sklenili z Nenvi reprezentančno nogometno tekmo za 15. marec v Parizu. V Nemčiji se s posebno važnostjo pripravljajo na to tekmo. Mesece in mesece Nemci že debatirajo o sestavi svoje reprezentance, ki naj v samem Parizu pokaže nemško moč. Okoli 20.000 Nemcev se je prijavilo, ki bi šli radi v Pariz na lo važno tekmo. Kljub gospodarski krizi, ki divja v Nemčiji, je pač ta številka dokaz, koliko radi žrtvujejo Nemci tedaj, kadar gre za ugled in prestiž nemškega nacionalizma. Nemški časopisi umetno stopnjujejo pomen tega mednarodnega srečanja, razpisane so velike nagrade za one, ki bi predlagali najmočnejši nemški nogometni leam. Pa vse to bi morda še razumeli Francozi, loda pričakovali pa niso, da bo tudi najvišja športna instanca, nemška nogometna zveza izgubila potreben mir in se dala zapeljati po tem splošnem valovanju, V »KiH-ner Zeitung« je bila namreč objavljena vesl, da bo nemška nogometna zveza 14 dni pred lekmo sklicala v Niirnberg 20 najboljših nogometnih igralcev, kjer bi se morali ti podvreči resnemu treningu in strogemu hišnemu redu. Ta novica, ki jo sedaj Nemci demantirajo, pa je bila povod, da se je vznemirila ludi francoska javnost. Na Francoskem pravijo, da Nemci kažejo za lo tekmo preveliko zanimanje, da je ta zadeva poslala Nemcem »najsvetejša« in da Nemci vse to delajo le radi svoje nacionalne prenapetosti. Francozi pravijo, da so Nemci pozabili na pravo sportsko pojmovanje, ki bi naj prineslo baš ob tej prvi povojni nogometni tekmi prijateljsko razpoloženje med oba naroda. Sedaj zahteva tudi francosko časopisje za svoje igralce skrben in vesten trening po nemškem zgledu. Da ne bo francosko občinstvo prikrajšano, je tnmošnja vrhovna instanca rezervirala Nemcem lo 10.000 vstopnic. — Da bo ta tekma ena največjih v letošnji sezoni, nam iz vsega tega postane dovolj jasno. Nemci vedo, da so v nogometu močnejši od Francozov, zato pa želijo tem bolj prav v francoski preslolici pokazati čim učinkovitejše svojo tiadmoč. Govorili pa o sigurni nemški zmagi vendar ne gre, kajti Francozi bodo pač na svojih tleh in pred domačim občinstvom zastavili vse znanje in vso energijo, da čim častnejše izidejo iz lega boja. 21. ... 22. Kel —d2 23 Db3 X c2 24. Kd2 X c2 25. Kc2 —d2 26. Lg4 — e2 27. Tal — e2 28. Thl — cl 29. Tel — c3 30. b2 —b4 31. Tbl — cl 32. Tel — gl 33. Tgl — cl 34. h4 — h5 35. Tel — c2 36. Kd2 — cl 37. Kcl 38 Tc2 — cl 39. Tc3 — c2 b2 Tc6 — cl 4-Tc8 — c2 + Tel Xc2 + De7 — c7 + Dc7 —c4 Dc4 — b3 KgS - f7 K17 —e7 Db3 — a4 Da4 — d7 a7 — a6 Dd7 — a4 Da 4 — d7 Ke7 —d8 Dd7 — h3 Dh3 — h4 Dh4 — h3 Dh3 — h4 n b c cl e 1 g h 8 1 i ш I ШТ' 8 7 i i L Ф 7 (i i G 5 i s i 5 4 i: Ш 4 3 m 3 2 jà a * 2 1 i-.- > - Ш é 1 n b c d C i é h Oba bela stolpa stojita beli kraljici nasproti, ki zaman išče napadalno točko. Črni strogo pazi na vsako nasprotnikovo potezo, posebno pa na kraljico, tako da sistematično blokira krila. Dolgo manevriranje Indijca sicer zabriše vtis dobre partije, vendar pa dokaže velik mojstrski doum. Rešitev šahovskega problema St. 23. (A. Simansky.) Beli: Kh3, Db6, Tg6, Th4. Sgl, Se6, Lh8, Bf7, c6, b3, f3, c2 (12). Črni: Kd5, Td3, Tc8, Lc3, Bd6, e5, c5, e3 (8). Mat v dveh potezah. 1. Se6 — d4 Rešitev šahovskega problema št. 24. (E. Schulz.) Beli: Kh2, DI6, Te2, Le3, Sc6, Sgl, Bb5, c4. c2 (9). Črni: Ke4, Tg3, Sg2, Sc8, Lc5, Bf7, d6, b6, h4, h3 (10). Mat v dveh potezah. 1. Te2 —f2 Šahovski problem št. 33. (L. Issajeff in S. S. Levmann.) Beli: Kh7, Dc6, Te8, Tg3, Lg6, Ld6, Sf7, Sa3 (8). Črni: Kd 1, Db3, Tc8, Th4, Sb6, Sd5, Lf8, Bg7, 16, e5, h5 (11). 39. ... 40. a3 — a4 41. Kb2 —a3 42. Lf4 — g3 43. Lg3 — h4 44. h5 — h6 45. b4 —b5 46. Lh4 — g3 47. Lg3 — f4 48 Ka3 —b2 49. Kb2 — al 50. Kbl — al 51. Kal — b2 D X f2 ne pojde radi 52. Tel — gl! 53. Tc2 — c6 54. Tgl — cl 55 Le2—fl Dh4 — h3 Dh3 — h4 Dh4 — h3 Dh3 — f5 g7 — g6 Df5 — d7 аб — a5 Dd7 —15 Df5 — h3 Dh3 — g2 Dg2 — h3 Dh3 —