£om Dolžnostni izvod. * 1 • n. Licejska knjižnica. Naročnina N5lu . ^ 90 din., četrt leta 16 din. tove« ing.---- . Četo leto 120 din. Inserafi «ti oznanila se poračunajo po dogovoru; pil večkrateea» Insert renju primeren popust. Upravništre •prejema naročnino, inserate In reklamacije. Telefon tcferurban it 113. Poštnina plačana v goioviaL STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo m petek. Uredništvo in uprevnišlvo Je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govorili vsaki dan šemo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosie. Telefon inierurban št 113. 146. štev. Maribor, clue decembra 1928. Letnik XV* Vprašanje konkordata. Könkordät med Rimsko stolico in najvišjo zakonodavno avtoriteto države ni edina oblika sožitja cerkve in 'države. Razmerje med državo in cerkvijo se je zgodovinsko razvijalo in oblikovalo na razne načine. Ko je krščanstvo stopilo med poganski svet, ni pri državni vlasti našlo priznanja, niti razumevanja, niti tolerance. Država, skozi in skozi prešinjena s poganskim duhom, je krščanstvo smatrala kot svojega sovražnika ter ga preganjala z ognjem in mečem, hoteč ga pokončati. Zato je pomen prvih treh krščanskih stoletij, v katerih se je krščanstvo z zgolj duševnimi sredstvi borilo zoper nasilnost države, ki je bila opremljena * vsem orožjem, tudi v tem, da so vekotrajni dokaz za to, da tudi najsovražnejše razmerje države do cerkve poslednje ne more ugonobiti, niti popolnoma ovirati v «jenem delovanju. Pod cesarjem Konstantinom Velikim je katoliška cerkev z milanskim dekretom (leta 313) dobila svobodo, pod Teodozijem Velikim pa je leta 380 tudi na polju države bila proglašena kot privilegirana državna religija, koji so se prilagodili državni zakoni. Iz te tesne zveze med cerkvijo in državo se je tekom časa v izhodno-rimski državi razvil cezaropapizem, ki je v zvezi z bizantinizmom grških škofov končno dovedel do razcepa grške cerkve od rimske. Na zapadu je rimsko nemško cesarstvo in tudi Francija stremela za tem, da se ohrani harmonija med cerkvijo in državo. Vendar pa so kakor na Nemškem (cesarji in kralji iz dinastije Hohenstaufovcev), tako na Francoskem večkrat buknila na dan ce-zaropapistična stremljenja. Po protestantski reformaciji so deželni knezi postali glavarji protestantovske cerkve ter so se trudili, da so svojo duhovno oblast razširili tudi nad katoliškimi podaniki. Njihovemu zgledu so sledili tudi katoliški vladarji. Država se je razvila v policijsko organizacijo, ki je s svojimi ukazi absolutistično urejevala ne samo državno, marveč tudi cerkveno življenje. To vmešavanje državne vlasti v cerkvene zadeve je bilo ne samo skoro v vseh evropskih državah, marveč tudi V večini ameriških držav na dnevnem redu. V 19. stoletju pa je od'cerkvene strani prišla reakcija. Rimski papeži, zlasti Pij IX., so obsodili nauke o razširjenju državne oblasti na cerkveno področje. —: Katoliški laiki so stopili na branik za svobodo cerkve. Sklenili so še konkordati med Rimsko stolico in razni- j mi državami, odnosno stari konkordati so se obnovili, i Kar -se tiče odnošajev, kakbr so se v zadnji dobi razvili med cerkvijo in državo, obstoji trojna oblika: i. 'ločitev države od cerkve z večjo ali manjšo svobodo cerkve (Zedinjene države severne Amerike, več drugih ameriških držav in državic, Belgija, Nizozemska, Italija, Francija itd.); 2. konkordatno razmerje (Španija, neposredno pred izbruhom svetovne vojne kraljevina Srbija, po vojni Estonska država . . .); S. državna nadoblast nad cerkvijo, ki je od države zavarovana in v marsičem privilegirana' (kakor v nekdanjem .avstrijskem cesarstvu). Kar se tiče naše države, v kateri prebivajo državljani, ki pripadajo raznim' verskim organizacijam, ni mogoče, da bi se ena cerkev proglasila kot državna cerkev, ki bi v‘ to svrho od države dobila vse privilegije. Srbska pravoslavna cerkev bi morda iz zgodovinske kontinuitete v nekdanji Srbiji aspirirala na tako privilegirano mesto, toda moderno stališče paritetne države to popolnoma izključuje. Srbski pravoslavni krogi to uvidevajo, ako izvzamemo nekatere fanatike, ki se zbirajo okoli srbsko-šovihističnega lista «Balkan« v Beogradu;' ter pristopajo k mišljenju, da bo treba s posebnim zakonom regulirati razmerje pravoslavne cerkve do naše države. Zakonska regulacija razmerja naše države do katoliške. cerkve od strani same države bi mogla voditi do velikih sporov s katoliško cerkvijo. Sedanji vlasto-držci pripadajo brez izjeme srbski pravoslavni veri in zato gledajo na cerkev iz vidika pravoslavja, ki korenini v bizantinskem cezaropapizmu. Katoliška cerkev pa noče in ne more biti služabnica države, marveč je v svojem področju suverena in popolnoma neodvisna. To mora državna oblast respektirati, drugače neizogibno pride do konfliktov, Najprikladnejše je torej, da se državna vlast obme do najvišje cerkvene vlasti ter da se z njo dogovori o pravnem položaju, ki ga naj zavzame cerkev v državi, zlasti pa o tistih stvareh, ki so mešovite narave, ki torej spadajo pod kompetenco države in cerkve (na primer zakonske zadeve, šolstvo itd.). Tak dogovor je konkordat, ki ga je smatrati kot pogodbo, slično mednarodnim pogodbam. Katoliki naše države, torej Hrvatje in Slovenci, pa tudi Nemci in Madžari, so vest, da namerava vlada kraljevine SHS Skleniti konkordat z Rimsko stolico, sprejeli z odobravanjem. Nasprotovanje se je pojavilo večinoma le med socialno demokracijo, koje voditelji menijo, da bednemu delavstvu najbolje služijo s tem, da ga hujskajo v borbo proti veri in' cerkvi. Briga za zboljšanje materijelnega položaja delavstva je tej gospodi drugovrstna, celo postranska stvar, krošnjarjen-jc s svobodomislenimi fražami in protičerkvehimi gesli jim je prva'naloga in vršitev te naloge jim služi kot nekaka legitimacija, da pripadajo vesoljni mednarodni socialni demokraciji. Iz ropotarnice socialnej demokracije je tudi Juraj Demetrovič vzel razloge; s katerimi zadnji čas pobija v «Jugo§lovaas^;„.jtjivi«. v Zagrebu vsak konkordat z Vatikanom, Jmaj Demetrovič je sedaj pristaš, demokratske stranke, kamor ga je odvčdla. želja po politični karijeri. Njegov -račun ni bil pogrešen, ker je Svetozar Pribičevič njegovo pripadmštvo k. demokratski stranki nagradil z mestom pokrajinskega namestnika v Zagrebu. Po svojem mišljenju je pa Juraj Demetrovič ostal to, kar je bil v svojih mladih letih, namreč socialni demokrat, in odtod izvira njegovo protivništvo proti konkordatu. Med liberalno inteligenco pa se ne pojavlja tako protivništvo, vsaj ne v ,znatnem Obsegu. Zagrebški «Obzor« je LS- decembra povodom brošure dr. Lujo Vojnoviča «Konkordat sa sv. Stolicom i naše nacionalno pitanje« objavil članek, v katerem uvodoma ugotavlja, da se je politika proti rimokatoliškemu kleru in cerkvi, ki se je na Hrvat skem začela pred petindvajsetimi leti ter se vodila z. vsemi sredstvi in z vsemi načini anti-klerikaino borbe v velikem svetu, dovršila s popolnim porazom liberalne inteligence. «Obzor« sam še vedno operira z liberalnimi frazami, kakor da je treba dobro razlikovati cerkev in vero, da je konkordat še edini ostanek cerkvene svetovne suverenosti, da cerkev pod plaščem ugrožene rimokatoliške vere urejuje odnose svojih vernikov na ta način, da se prikazuje kot suvereno nad dušami vsega katoliškega ljudstva na svetu. Dostavlja pa: «Vsekako je pravilno stališče, da je boljše i za državo i za katoličane, ako je odnos z rimsko kurijo urejen s konkordatom. Gotovo za našo državo, kjer ni edinstvene veroizpovedi,« Med duhovi je torej pripravljen teren za konkordat. Na vladi pa je, da temu konkordatu pripravi pot. Vlada je že izvršila nekatera pripravljalna dela. Pozvala je neko komisijo za pripravo konkordata, ki bi naj imela značaj strokovne komisije. Temu namenu pa ni odgovarjala sestava. Komisije namreč niso tvorili samo zastopniki cerkve in možje katoliškega mišljenja in strokovnega poznanja katoliških zadev. — Vladi je bilo na tem, da je večina komisije sebe smatrala kot organ vlade za realizacijo vladinih načel. Zato so v tej komisiji tvorili večino osebe srbske pravoslavne vere v zvezi z liberalnimi hrvatskimi zastopnici demokratske-stranke, odnosno vlade. Poleg zastopnikov katoliškega episkopata je bil v tej komisiji poslanec dr. Hohnjec kot zastopnik Jugoslovanskega kluba. Ti pa so tvorili manjšino. V sestavi komisije je razlog za to, da ni prišlo do harmoničnih sklepov v točkah, ki so najvažnejše. Večina je vplivala na manjšino, da dovoli čim večje koncesije v prid države in njene vlasti in na škodo cerkve in njene neodvisnosti. Kompetenca katoliških zastopnikov je bila v tem, da v poedinih točkah dajo izraza katoliškemu principu, ne pa, da dajo koncesije, za katere je edino kompetentna najvišja cerkvena vlast. Tako so se v točkah, ki jih je smatrati za bistvene, katoliški- zastopniki morali zadovoljiti z odvojenim! (ločenimi) mišljenji. Na osnovi elaborata komisije je ministrstvo za vere izdelalo načrt za konkordatni predlog, ki se naj stavi Vatikanu. Določilo se je že tudi posredovalca za razgovore v Rimu, in sicer bivšega kanonika v Zadru dr. Ćuka. V seji ministrskega sveta pa ta načrt še ni bil v razpravi. Ako se v krogu ministrov ne pojavi kak strokovnjak v cerkvenih zadevah ali pa kak bojevnik za svobodo kulture proti cerkvi in za čim večjo nadoblast države, nad cerkvijo, je pričakovati, da bo vlada v naj-bližji bodočnosti storila sklepe ter sprejela načrt kon-kordatnega predloga Vatikanu. Poslednja beseda pa bo pri sv. Stolici v Rimu. Ko bo ona govorila, bo stvar dovršena. -----Tifin-irrinT Politični položaj. Pregrupacija laži. Demokratski listi, na čelu njim «Jutro« in «Slovenski Narod«, so zadnji čas kar mrgoleli «točnih« poročil o pogajanju Jugoslovanskega kluba z radikalno vlado. Vse natanko so znali povedati, in sicer ne samo to, kar je govoril dr. Korošec in drugi poslanci SLS, marveč kar naši poslanci mislijo v svojih glavah in želijo v brezdnu svojega srca. In, kam drugam bi želeli, nego v vlado? In ker po liberalnem vzoru ne morejo nikamor drugam želeti, kakor k vladnim jaslom, zato so poročilih liberalnih listov se že pogajali z radikali in osobito z njihovim poglavarjem Pašičem o ministrskih stolčkih, kamor bi sedli nekateri voditelji. Za liberalca ni namreč mehkejšega fotelja, kakor ministrski stol. Neumen je tisti politik, ki dolgo sedi na trdem sedežu opozicije. In ker je ministrski stolček gotovo toliko vreden, da se za njega proda Strankin program, zakaj poslanci SLS — po liberalnem izrazoslovju klerikalci — ne bi prodali avtonomije? — Vsaj so jo slovenski liberalci prodali že davno, in to neštevilnokrat. Torej se je dr. Korošec s Padcem moral pogajati ter se mu ponujati, da ga sprejme v vlado, avtonomističen program pa bo med tem kakor prazno torbo obesil na vrata, ki peljejo v vlado. O srbskem Miklavžu (19. december) bo Nikola Pasič, ki ta dan slavi svojo krstno slavo, Jugoslovanskemu klubu prinesel če ne tri, vsaj dve jabolki kot simbol dveh ministrskih resorov. Pa je srbski Nikola prinesel gnila jabolka ter jih poklonil demokratom v znak njihove lažnjivosti in duševne gnilobe. Na dan srbskega sv. Nikole so demokratski listi morali priznati, kako grdo so lagali ves čas, ko so poročali, da SLS sili v vlado ter da hoče za to ceno prodati svoj avtonomističen program. Demokratski listi morajo priznati, da so se ob zvestob» Jugoslovanskega kluba do njegovega programa razbili razgovori, na katere so radikalski voditelji povabili voditelji Jugoslovanskega kluba. Pregrupirali se torej niso poslanci Jugoslovanskega kluba, marveč so se demokratski lažnjivci pregrupirali, Jugoslovanski klub je vedno držal in bo tudi nadalje držal cpozicijonalna fronto. S takimi poročili nameravajo demokratski listi pokriti ono pregrupacijo, ki se vrši v parlamentarni demokratski stranki, kjer se grupa Svetozarja Pribiče-viča vedno bolj umika pod zaščito bele brade Nikole Pašiča. Režim in Hrvatska. Zadnji čas so po listih krožile vesti ,da je* režim pridobil na svojo stran del hrvatske inteligence ter da si zlasti poslanec dr. Drinkovič in p* glavni urednik «Obzora« dr. Dežman prizadevata izmiriti Hrvate z današnjim režimom. Trdilo se je, da sta ta dva v Beogradu imela že razna pogajanja z vodilnimi osebami radikalne stranke. Dr. Dežman izjavlja sedaj, da je vse to izmišljeno in da njegovi razgovori z raznimi politiki v Beogradu nimajo nobene zveze z načrti kake nove hrvatske politike. Džemijet proti kuluku. Klub džemijetskui poslancev je sklenil zahtevati od vlade spremembo zakona o kuluku. Pripravil je nov protokol in če ga vlada ne sprejme in podpiše, je zagrozil, da je ne bo ve e podpiral. Svoj predlog bo Džemijet. predložil na prvi skupščinski seji. Uradniki še ne bodo nič dobili. Na torkovi vladni seji bi se moral najti način za izplačevanje obljubljenih predujmov za uradnike, pa je finančni minister izjavil, da svar še ni gotova, ker še niso zbrani potrebni podatki. Proračun poštnega ministrstva. V razpravi o proračunu za ministrstvo za pošte je grajal poslanec Pušenjak stalno poslabšanje poštnega prometa. Posebno se je zavzel za izboljšanje prometa .v gornjegrajskem okra ju, zahteval je ureditev vozne pošte in zvišanje prejemkov za spremljevalce pošte na vlakih. Zahteval je pojasnila radi tantijeme od 12 dinarjev od vsakega ocarinjenega poštnega paketa in protestiral proti tej obremenitvi; Omenja tudi pritožbe slovenskih gospodarskih krogov zaradi izročitve 30 milijonov dinarjev od strani ljubljanske poštne hranilnice na centralo v Beograd, ki je dala ta denar mi razpolago beograjskim velebankam po 3 odstot. Govornik zahteva, da se ta denar vrne v Ljubljano in da na razpolago slovenskim gospodarskim krogom. Zahteva dalje oprostitev poštnih pristojbin za vse zadruge. Omenja, da se denarne pošiljatve za vojake v Bosni in Makedoniji pogosto izgube in zahteva pojasnija in preiskavo. — Proračun je bil nato sprejet neizpremenjen. Razmerje v demokratski stranki. Ob vsaki vladni krizi se opaža pri demokratih zanimiva sprememba njihovega nastopanja. Kadar vlada uredi svoje račune z Džemijetom in Nemci in jim izplača predložene račune ter si na ta način zagotovo približno večino, takrat en del demokratov rohni in besni proti vladi. Nepoznavalec razmer bi mislil, da so ti demokratje v resnici varhi pravice in poštenosti v javni upravLčim pa se pokažejo na obzorju pravi znaki krize, ti demokratje zavzamejo povsem drugo taktiko. Na vse mogoče načine se poskušajo vriniti v vlado in o koristih take jugoslovanske in strogo centralistične vladne koalicije prepričavajo radikale na aranžiranih sestankih, v javnosti pa delajo raz položen je potom svojih glasil. Taki ponovni nastopi demokratov škodujejo enotni akciji opozicije in do danes še vedno ni moglo priti do ustanovitve močnega opozicijonalnega bloka, ki bi bil bolj kot kedaj prej potreben, da se onemogoči nadaljevanje- Pašičevega režima, ki se mu majejo tla in ki se poskuša rešiti na razne načine. Od demokratov je veliko odvisno, , če se bo Pašič obdržal ali ne. Znaten korak k ozdravljenju teh nezdravih razmer v demokratski stranki je bil storjen te dni. Svetozar Pribičevič je namreč odložil svoje mesto- v glavnem odboru demokratske stranke, pred njim je storil to že dr. Krizman, sedaj bodo pa sledili še drugi ter se prej ali slej spojili z radikali, će bo Ljuba Davidovič s srbskimi demokrati znal uveljaviti pošteno politično smer, o kateri je že mnogo govoril. Po svetu. Kritika jugoslovanskega oboroževalnega posojila v francoskem senatu. Francoski senat je izglasoval posojilo za oboroževanje Poljske in Jugoslavije in sicer dobi prva država 400, druga pa 300 milijonov frankov. Vladna večina je ta posojila sicer izglasovala, opozicija je to zelo ostro kritizirala. Senator de’ Constant je izjavil, da bi navdušeno pozaravljal tako posojilo, če bi se dajalo za gospodarsko obnovo teh dežel,, ker se pa daje za orožje, je to žalostno in sramotno darilo za one, ki ga dajejo, za one ki ga prejemajo in pa za takozvani svetovni mir. Vojni minister je odgovarjal, da si Francija mora iskati prijatelje in da mora dajati to, kar si .želijo. Ubežni grški kralj. Po nedeljskih volitvah v Grčiji je vlada kralju sporočila, da je bolje, če se odstrani iz dežele, dokler se ne reši vprašanje vladovine. Kralj je s soprogo v torek ponoči odpotoval iz Aten k svojemu tastu v Bukarešto. Iz volilnih izidov se še ne vidi pravo in odločno mnenje glede vladavine. Med Venizelisti, ki so bili izvoljeni, je tudi precej prikritih in ceio odkritih monarhistov. Na vlado je pritisnila skupina oficirjev z zahtevo, da odpravi kralja iz sledečih razlogov: 1. Dinastija je zapletla Grčijo v svetovno vojno. 2. Ona je vzrok grške maloazijske katastrofe in 3. ona ni spoštovala srbsko-grškega dogovora. Iz tega je razvidno, da so grški odločni republikanci vneti zagovorniki sporazuma s Srbijo in radi tega je še posebno čudno, da se beograjska vlada toliko zavzema za grško dinastijo. O intervenciji naše vlade v prid grške dinastije pišejo zopet vsi listi sosednih držav, naš zunanji minister jo še pa vedno taji. Epilog k Rašinovemu umoru. V Pragi se je začel proces proti sokrivcem atentata na finančnega ministra dr. Rašina. Obtoženih je 5 moških in 2 ženski. Iz ječe so privedli na proces tudi že obsojenega atentatorja šoupala, ki prosi, naj ga rajši kaznujejo s smrtjo, kakor pa z ječo, v kateri silno trpi. Poljska in Rusija. Poljski listi objavljajo besedilo not, ki sta bili izmenjani med varšavsko in moskovsko vlado v zadevi priznanja Zveze sovjetskih republik s strani Poljske. Poljska vlada jemlje na znanje sivo-ritev te zveze, ki se obvezuje, da bo izvršila pogodbe in dogovore med temi republikami in drgimi državami. V noti, S katero odgovarja čičerin, se pravi, da zvezna via da v smislu notifikacijskega akta in nadaljnih izjav sprejema nalogo, ustvariti rigansko pogodbo in vse druge, doslej sklenjene dogovore in konvencije. Ne oziraje se na konzularno konvencijo, ki se še le sklene, priznava sovjetska vlada poljski vladi pravico, da nemudoma ustanovi generalna konzulata v Harkovu in Minsku, in izjavlja, da je pripravljena na kar najbolj prijateljski način urediti vprašanje opcije in reirn-patricije v onih predelih Zveze, na katere se ne nanašajo odnosne klavzule riganske pogodbe. Beležke» Krompirjeva taktika v naši administraciji. Zagrebški «Morgen« je prinesel to le zanimivo sličico glede naše administracije: na manevrih se je razpostavila bojna črta ravno tik pred krompirjevo njivo. Prijezdi mimo general in je razkačen, ker se je četa slabo postavila. Poveljujoči častnik javi generalu, da ni šel z vojaštvom v krompir radi tega ,ne, ker ni hotel napraviti nepotrebne škode. General se zadere nad njim: «Vse eno, škoda sem, škoda tja . . . bojna črta v krompir!« Tako je zapovedal general ih odjezdil. Za tem generalom pride drtigi k bojni črti, ki je že v krompirju in zmerja poveljnika: «Jaz sem vendar strogo prepovedal vsako škodo na polju, vi ste pa s svojo četo v krompirju, marš ven iz krompirja,« Ta stara maneverska anekdota se skoro dan na dan ponavlja v naši upravi. Uradniški zakon je bil na primer skrpucan na bogzna koliko sejah ministrskega sveta, od vseh strani pristrižen od raznih odborov in nato zopet predelan. Vse-učiliščne fakultete danes vlada ukine, jutri jih zopet vzpostavi. Na drugi strani treba zopet kako upravno vprašanje rešiti na politični način. Javnosti se mora pokazati, da je parcelacija nekaj resnega, a cele zadeve se morajo lotiti beograjski vladarji čisto na napačnem koncu. Glede parcelacije izdani ukaz se prekliče. Po preteku dobrega pol leta so se namreč na višjih mestih prepričali, da tako ne gre. «Uradni list« priobčuje preklic pred pol letom izdane naredbe. Sedaj smo radoved ni, kako se bo obnesla izpeljana parcelacija Dalmacije in Bosne. Je. že čitati po časopisju, kako so zadeli parcela tor ji na nepremostljive težkoče. Pri parcelaciji je tolikanj upravnih problemov, ki se ne dajo rešiti in razvozljati z enostavno razdelitvijo aktov. Vlada še bo primorana marsikaj preklicali glede parcelacije, kar je že odredila, zapovedala in se žalibog že izvršuje. — Centralizacija je namreč administrativen in ne političen problem, s katerim se postopa pri nas kot z bojno črto v in izven krompirja. Beograjski vladarji pač nočejo uvideti velikanske razlike, ki je med vladanjem in upravljanjem. In baš radi pomanjkanja Uvidevnosti te razlike vidimo na Vseh koncih ter krajih naše uprave skoz in skoz pogrešeno krompirjevo taktiko. V znamenju laži in prevare. Danes v povojni dobi, ko se je iapremenila vrednost mnogih materijelnih dobrin, se je epidemija izpremembe še bolj razširila na moralno stran družbe in pojedinčev. Danes je pošten-jak-naivnež, požrtvovalen čiovek-budalo, . idealist ve-temjak, nasprotno pa sebičnež in grabeži j ivec — zdravi realist, intrigant in hinavec — dober politik itd. Sicer nam lahko vsakdo očita, da je tako bilo vedno na svetu, kar je tudi res, ampak bile so to samo izjeme, katerih se je vsakdo izogibal ter jih imenoval z njihovim pravim imenom in lastnostmi. Danes so pa take lastnosti nekaj vsakdanjega in celo posvečenega pri skoro vseh naših vodilnih osebah, povsod v javnem življenju srečujemo take ljudi. Danes nadomestuje resnico, iskrenost in krepost —' laž, ki je prodrla že v vse plasti našega javnega življenja. Uvlačevanjc laži v javne pojme, nalaganje samega sebe in bližnjega je prešlo iz privatnega življenja v javno, je postalo nekaka ideologija naše politike. Danes na polju politike, posebno notranje, vladajo in prevladujejo same laži in prevare. Kdor danes grmi na separatiste, jim preti in zahteva proti njim uvedbo vseh mogočih zakonov, je v resnici sam najbolj nevaren separatist; kdor pridiga edinstvo na vsa usta, ta v resnici tega jedinstva noče; kdor trdi da dela za sporazum, ta dela v resnici na to, da do sporazuma nikdar ne bi prišlo. Kdor se tolče po vrsih, češ, da je on edini pravi Jugoslovan in preti vsem drugim z batino, ta ne samo, da ni bil nikdar niti polovičen Jugoslovan, ampak uporablja jugoslovanstvo, da se v njega zarije radi osebnih interesov, ali pa da pod masko te lepe laži uspešno dela za hegemonijo enega dela, ali bolje rečeno ene kaste ljudstva nad ostalim narodom. Taka dvoličnost in prikritost postaja vedno bolj jasna javnosti, kar pa ga ne ovira, ker se poslužuje svoje posebne logike: treba se jim je prikrivati samo toliko časa, dokler ni njihovo delo končano, kaj jim potem, če javnost opazi njihovo umazanost. Zgodovina nam pripoveduje, da je slična morala vladala koncem srednjega in začetkom novega veka. Toda takrat je ta sistem laži bil opravičljiv radi odnosov med .posameznimi državicami. Na eni strani lokav ost in nasilnost močnejšega, na drugi strani pa še večja lokavost in zahrbtnost slabejšega, da se upre nasilnosti. Da mi to metodo uporabljamo v zunanji politiki, bi bilo oprostljivo, ker bi nam koristilo; nasprotno pa te metode nikakor niso na mestu v notranji politiki, ker še bolj zostrijo skrajno napeti položaj. Jednaki interesi, naša skupna korist nas morajo vezati skupaj pri vsakem načinu notranje ureditve. Do skupne države so nas privedli baš ti interesi, idealno duševni in materijelni. To skupnost vsi priznavajo, vsi jo hočejo, nekateri celo rožljajo s sabljo, da nam pokažejo, kako hočejo to skupnost braniti pred nami! Če pa to njihovo voljo natančneje pregled-damo, bomo takoj opazili, do kakega cilja ona vodi. Vsi dosedanji notranje politični odnošaji in borba strank se razvijajo že od začetka s takim zavijanjem, kakor da hočejo razrušiti ono, kar drugače hočejo po svojem programu učvrstiti. Gospodujoča kasta v državi vidi svoje najhujše sovražnike v hrvatskem in slovenskem delu naroda, ter gre v tej svoji zaslepljenosti tako daleč, da se teh «sovražnikov« bolj boji, kakor pa zunanjih. Samo tako se lahko razlaga njeno zavezništvo z narodnimi manjšinami., s Turki in Nemci. Tako postopanje je popolnoma naravno privedlo do držanja Slovencev in Hrvatov. Tega oni še niso uvideli, ampak še vedno vodijo zakulisno politiko prevar in laži in te se poslužujejo celo pri vprašanjih, ki koreninijo v temelju našega jedinstva in od katerih zavisi v veliki meri naš obstoj in naša bodočnost. Ali vidimo kje v zgodovini vzgled, da se je na temelju laži in prevare postavilo kaj trajnega? Tega ni bilo nikoli in tudi ne bo! Zadnji čas je, da tudi mi prenehamo s tako nevarnim delom, ki je nevarno za naš obstoj ter začnemo s podvojenim delom na temelju resnice in iskrenosti. Oni pa, ki sedanjo politiko vodijo in katera se jim je zajedla v kri,, morajo izginiti, da napravijo mesta resnim delavcem. Dnevne novice. Prošt Jurij Schabl. V pondeljek, dne 17. decembra je umri v Gradcu prošt, kanonik in župnik glavne mestne župnije pri Sv. Krvi v Gradcu Jurij Schabl, ki je znan bil tudi marsikateremu slovenskemu duhovniku. Rojen je bil v Köilachu leta 1847, v duhovnika posvečen 31. julija 1870 in je služboval na večih župnijah, od 1. junija 1880 naprej na mestni prostiji, zadnje leto kot vikar. 1. junija je postal župnik in dekan v Voitsbergu od koder je bil 2. maja 189! poklican za rektorja na ravno dozidano cerkev presv .Srca Jezusovega v Gradcu. Tam je postal 1. novembra 1891 župnik in 1889, ko se je graška dekanija razdelila, dekan izvenmestne župnije. 1. septembra 1910 je sledil znanemu Jos. Frühwirt kot prošt, naddekan, dekan in župnik pri Sv. Krvi, matici graškega mesta. — Bil je izredno izobražen mož in priljubljen povsod; znak temu, da je bil predsednik duhovskega obrambnega društva od njegovega početka in predsednik «Priestervereina« in dr. društev. Osebni velik prijatelj 26. aprila 1906 umrlega kaznilniškega kurata v Mariboru, Alojzija Svera (v znak posebnega prijateljstva je kurat Sver proštu Schablu zapustil znani križ, katerega je admiral Te-getthof leta 1869 svoji materi prinesel iz Jeruzalema, od admiralove matere pa je dobil ta biserni križ Sver) in pozneje kot župnik pri Presv. Srcu Jezusovem, posestnik vinograda v Počehovi pri Mariboru je prišel tudi večkrat v slik s slovenskimi duhovniki, s čim je izgubil precej ono mano ozkosrčnost nemških sobratov j ! proti Slovencem. Leta 1914 se je zanimal za uboge slovenske duhovnike-mučenike tar očitno obsojal zna ne gonjo dr. Ude-ta in nekaterih drugih graških prenapet-nežev proti slovenski duhovščini. Mnogo je tudi potoval in si tako svoje duševno obzorje razširjal. — 2« delj časa je bolehal in skoraj dosegel 77 let. V Bogu počivaj, draga duša! Inštalacija. Od Sv. Trojice v Halozah se poroča; Sreda, 12. decembra je bil za našo faro dan veselja. Dobili smo po dolgem čakanju zopet svojega župnika v osebi vojaškega kurata g. Franca Jazomsek. Komaj smo že pričakovali novega dušnega pastirja, da bo uredil s svojo odločnostjo vsa pereča vprašanja, zlasti gospodarska, da tako prenehajo že skoro neljuba prerekanja in neznosno razmerje med nadarbino in minoritskim samostanom. Slovesno inštalacijo je izvršil za-vrški gospod dekan Podvinski, ki je pred nabito polno cerkvijo opisal podobo «Dobrega pastirja«. Ker je bile. dosedaj naša župnija pod oskrbjo ptujskih patrov, je bila inštalacija za nas nekaj čisto novega. Razven dekanijske duhovščine so se slavnosti udeležili g. duh. svetnik p. Lacko in oo. minoriti iz Ptuja. Novemu gospodu kličemo: Bog vas ohrani mnogo let pri nas, ki smo v teku Sreh let izgubili 4 župnike. Liberalci na Tržaškem. Slovenci na Goriškem in v celem Primorju bijejo obupen boj za svoj obstanek proti italijanskemu fašizmu. Z vsemi sredstvi se preganjajo poedinci, zlasti voditelji ljudstva so izpostavljeni največjim nevarnostim. Med slovenskimi voditelji zavzema odlično mesto Virgilij Šček, po poklicu duhovnik. On je fašistom poseben trn v peti. Kakor poroča «Mali List« v Trstu v svojem broju od 14. decembra, so fašisti prisilili italijanske oblasti, da so odredile hišno preiskavo pri g. Ščeku. Ob tej priliki so pisali razni italijanski listi tole: Preiskava stanovanja poslanca Ščeka in drugih voditeljev panslavističnega gibanja je v zvezi z mnogimi članki in noticami «Goriški Straži«, ki z nepojmljivo besnostjo in vztrajnostjo napada in zaničuje državne institucije, tako da je vse to v oblastvih vzbudilo upravičeni sum, da gre gotovo za sodelovanje naših agitatorjev z voditelji tistega gibanja v Jugoslaviji, ki hoče anektirati te zemlje. — V istem času, ko italijanske oblasti preganjajo poslanca Ščeka in ko mu fašisti pretijo, da mu bodo porinili bodalo v prsa, so slovenski liberalci mu padli za hrbet z ostudnim napadom v tržaškem listu «Edinost«. Članki, ki jih je zlobna slovenska roka spisala v «Edinosti« zoper slovenskega poslanca Ščeka, presegajo v laži, zahrbtnosti vse, tudi najbolj strupene spise liberalnih ljubljanskih listov v dobi najbolj zagrizene strankarske borbe. Zagrizenost slovenskega liberalizma v Trstu gre tako daleč, da je «Edinost«, ki je slovenskega poslanca grdo napadala, zaprla svoje predale za obramboPoslanec Šček je «Edinosti« poslal dopis, v katerem se brani zoper napade, toda «Edinost« tega spisa ni hotela objaviti. To ni samo nepošteno, marveč za borbo slovenskega ljudstva nadvse škodljivo, To je dokaz, da so liberalci povsod enaki: v Ljubljani* v Mariboru in v Trstu. Narodnost nosijo v ustih, v srcih pa jim prebiva sebičnost. Važno za župane! Popravite volilne Imenike! Po zakonu o volilnih imenikih morajo občinski uradi Vsako leto v dobi od 1. do 31. januarja popraviti volilne imenike. Ta popravek se izvrši na ta način, da se vpišejo v volilni imenik osebe, ki imajo volilno pravico» a doslej še niso bile vpisane; na drugi strani pa se zopet Črtajo iz imenika vsi oni, ki so tekom enega lets na ta ali oni način izgubili volilno pravico. Vojaki, ki so odslužili svoj rok ,ali ga še bodo v dotičnem letu, se morajo vpisati v imenik. Občinski urad pa mora vsako popravo volilnega imenika tudi podpreti z dokazi, ki so resnični in držijo. Ako hoče župan upisati v imenik kakega novega volilca, mora zahtevati od njega: krstni in domovinski list. Župani, preglejte zopet v zgoraj označeni dobi volilne imenike in jih popravite, ako so se izvršile v vaši, občini kake izpremembe glede volilne , upravičenosti posameznikov. Iz gibanja orlovskega odseka v št. liju v Slov. gor» Pred mesci se je pri nas ustanovil orlovski odsek. Bali smo takrat, kako bo šla reč naprej. Pa naše bojazni sc bile prazne. Nedeljo, dne 9. t. m. so se naši Orli in Orliči pokazali prvokrat pred javnostjo. Bila je sicer prm prireditev, a strmeli smo po pravici nad nastopom telovadcev. V tem kratkem času so naši Orli in Orliči res veliko dosegli. Vsa čast jim! Ta neustrašen nastop Orličev, ti so že skoraj vsi imeli kroje. Te težke vaje Orlov, ki so ji izvajali brez večjih hib. Bokser ji so zaslužili gotovo prvo darilo. Zato pa je tudi sv. Miklavž, ki je prišel ta večer nalašč iz nebes, jih tako bogato podaril. Nobenega ni krampus vzel. Nad nekaterimi je sicer rjovel, pa jih je moral pustiti. Blagajničarja je sicer malo mrcvaril, najbrž premalo nosi v blagajno. Le tako naprej fantje! Bil je prijeten večer, ki ostane vsem v lepem spominu. Še večkrat kaj takega. Od severne meje. Iz Verlič poročajo: Naša občina je prideljena finančnemu oddelku na Piavču. Tam pa-šuje kot starešina neki Rec, ki dela ljudem sitnosti, kjerkoli more. Kako «ljubeznivo« ita človek dela z ljudmi, kaže sledeči slučaj: Eden tukajšnjih posestnikov je daroval polovnjak vina za nek dobrodelni namen. Ker se je pa dotični preselil, je izročil vino drugemu posestniku v shrambo. Ko se je vino pretakalo, je bil navzoč tudi financar Recovega oddelka. Tega se je vprašalo, kaj je za tak slučaj vse potrebno. On je odgovoril, da samo kontrolni list. Kontrolni list se je dobil in vino se je odpeljalo. In kaj stori sedaj gospod starešina Rec? Ker dotični, ki je vino sprejel v shrambo, ni vedel, da mora sedaj še enkrat leteti k starešini in povedati, da je vino prt njem, za katerega je gospod starešina že., itak izdal kontrolni list in tako vedel» kam je šlo vino, ga je starešina Rec. obsodil radi «tihotapstva« na precejšnjo globo. Za ta «junaški« Čin gotovo zasluži kak visok «orden«. Če je pred dobrim letom truden potnik prišel v nemški Emovž in se šel v gostilno okrepčat, ga je gostilničar pogostokrat vprašal, če hoče «jugoslovanski šnicl«. In ko je bil v neki gostilni v Ernovžu 'velik bal, so se vsi hvalili, da so na balu jedli samo jugoslovansko meso. In hudobni jeziki pravijo, da je to meso šlo črcz mejo tam, kjer jo straži pa zn o oko gospoda Reca. Mi tega ne verjamemo, če je pa to res, potem je to dokaz, kako prebrisani so tihotapci, da ukanijo samega gospoda Reca, ki ujame celo takega tihotapca, ki pride k njemu po kontrolni list in pove, kdaj in kam bo vino odpeljal. Toliko za danes, če bo treba».pa, še več., šikanirali pa se mi ne damo tudi od gospođa Reca ne, naj pa ljudi pouči, saj ima zadosti stražnikov. Prošnja slepcev. Slepci prosijo, usmiljena srca, da se še v zadnjih dneh spomnijo nas, ki potrebujemo nujne pomoči usmiljenih src. Bližajo se božični prazniki, ki so najlepši ,v celem letu. Ako nam ne priskočijo na pomoč usmiljena srca, bomo ml najbednejši imeli prežalostne božične praznike. Prosimo za naše sotrpine in za nas, da se nas -dobri ljudje usmilijo in nas obdarujejo po svoji moči. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Te milodare prevzema, za nas naše podporno društvo, katero ima svojo pisarno v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Preveč športa in politike. Vsi naši starejši pedagogi so resnega mnenja, da je upeljano po našh srednjih šolah veliko preveč športa ter politike. Žalostni znaki teh novotarij se kažejo na. vseh zavodih v slabem napredovanju. Kar.se tiče slabih šolskih uspehov, pa pled vsemi mesti prednjači Sarajevo. Sarajevska trgovska akademija je te dni končala prvi tečaj. Od 316 učencev jih- je padlo preko 200. Kakor na trgovski akademiji je tudi po drugih sarajevskih šolah. Malo boljše uspehe je opaževaii edino na ženski preparandiji v Sarajevu. — Časopisje v Sarajevu piše na dolgo o teh pomisleka vrednih šolskih neuspehih in priznava odkrito, da je temu vzrok prevelik interes mladine za šport, politiko in brezbrižnost staršev glede napredovanja otrok v šoli. Dragi razbojniki. Ker v Črni gori še vedno ni miru pred razbojniki, ki postajajo vedno bolj predrzni, je sklenila vlada povišati cene na glave posameznih razbojnikov. Tako se bo plačalo onemu, ki razbojnike Savo Razpopoviča, Radivoja Ničeviča in Mujo Bosoviča ubije, ujame, ali pa povzroči, da bo posamezni izmed njih ujet ali ubit, 100.000 dinarjev za vsakega teh razbojniških vodij. Drugi razbojniki so ucenjenjeni po 30 tisoč dinarjev na glavo, Nagrade se bodo izplačale že istega dne, kadar bo razbojnik prijet ali ubit. Ti razbojniki predstavljajo znaten kapital — par milijonov dinarjev — toda Čmogroci imajo še večji strah pred nji mi, kakor pa pohlep po denarju. Peš krog sveta. Te dni se je mudil v Zagrebu Heinrich Schäfer, ki potuje peš krog sveta. Sicer bi ne bilo potovanje krog sveta nič kaj posebno čudnega pri današnjih prometnih sredstvih, kakor so: ekspresni vlak, brzoparnik, letalo itd., a pri Schäferju gre za pežhojo! Pred dvema letoma je namreč sklenil Schäfer stavo s predsednikom «Training kluba Amerikan« iz Njujorka v Baden-Baden stavo, v kateri se je zavezal, da bo prepotoval v 6 letih vse kontinente in prehodil najmanj 55 tisoč km. Ako izpolni Schäfer pogoje stave, se mu bo izplačala svota 200 tisoč dolarjev. Schäfer potuje že 2 leti in je v tem času prehodil 2i tisoč km. IhdHižna napravi na dan 40 krni V Zagreb je dospel iz Italije, nato bo obiskal Beograd, Carigrad in se nato lotil potovanja po Afriki. Schäfer si.piše dnevnik in je v stalnem stiku z nekaterimi večjimi nemškimi listi, v katerih priobčuje svoje vtise in doživljaje. ; Hajdušlvo v Bosni. Pred dobrim mescem so v Bosni blizu postaje Jesenica razbojniki napadli potniški vlak. Navalili so kamen,- na progo, da bi vlak ustavili, toda hladokrvni strojevodja je zavozil preko kupa kamenja ter rešil potnike roparjev. Tl so za vlakom streljali ter ubili strojevodjo. Preiskava je ostala brezuspešna. Zadnje dni pa se je v bližini tega mesta zopet zgodil zločin. Umorjena sta bila gostilničar Toma Ki-sina in njegova žena. Orožniki so zasledili roparje s pomočjo policijskega psa, ker je eden izmed roparjev pozabil svojo kravato in žepni robec v gostilni. Zločin sta izvršila Stevan Bijelič in D žarno Pavlovič. Oba sta bila že večkrat kaznovana; iz njihovih družin so izšli že marsikateri slavni razbojniki. Pri preiskavi sta izpovedala, da sta v družbi par drugih tovarišev izvršila napad na vlak pri Jesenovcu, z namenom, da oropata potnike. Tovariši, ki so bili takrat ž njima, so pobegnili v črttogoro. Obadva pa imata na vesti že gotovo več umorov, katerih pa dosedaj še nista priznala. Tovarno stekla misli zgraditi poseben konzorcij v Zaječarju ob bolgarski meji. V konzorciju je mnogo inozemskih, posebno čeških podjetnikov, i a tovarna bo po sedanjih načrtih ena največjih ne samo v naši državi, ampak tudi v Evropi.. Nova knjiga. Učiteljski dom v Mariboru je založil «Narodne pravljice iz Prekmurja«. Pravljice sta priredila Kontier in Kompoljski. Knjigo je dobiti pri založništvu in stane vezana 15, broširana pa 10 D. Borojevičevo brošuro «O vojni proti Italiji« in Gospodinjski koledar za leto 1924 dobite v podružnici Jugoslovanske Matice v Sodni ulici 23 (na vogalu). Uradne ure vsak delavnik od 15. do 17. ure. Tedaj lahko poravnate tudi svojo članarino. Spominjajte se Dijaške večerje! Slovenci! f. Vsi na manifestacijski protestni shod, ki ga skupno priredijo vse slovenske politične stranke m kulturne organizacije v Mariboru ob 11. uri dopoldne pri lepem vremenu na Slomškovem trgu pri stolnici, pri slabem vremenu pa v Narodnem domu. Protestirati hočemo proti protežiranju Nemcev. Zeto naj nikdo ne manjka! Odbor vseh političnih strank in kulturnih organizacij. !z Maribora. Tihotapska družba. Oblasti’so na sledu veliki tihotapski družbi, ki je že dalje čaša spravljala v državo razno monopolsko blago pod ponarejenimi monopolnimi trakovi Te trakove je dala tihotapska družba izdelovati nekje v Gradcu in njena organizacija je tako tajna, da se niti njeni člani ne poznajo s pravimi imeni. Sedaj so zaprli neko Terezijo Hubman in ta je izdala za svojega sokrivca nekega orožnika Dobnika. Preiskava je dognala, da se j pod tem imenom skriva bivši orožniški postajenačelnik v ! Št. liju Jožef Vrabel, ki živi tedaj kot posestnik ob meji. Pri njem so našli cel paket ponarejenih monopolnih trakov. Sledovi tihotapstva so vodili tudi v Varaždin in Zagreb in aretirani so bili: dva trgovca, eden iz Zagreba, drugi pa iz Varaždina, ter neki trgovski potnik. Lovske nesreče. V nedeljo je bi! lov v Št. Petru pri Mariboru. Večja družba lovcev je gonila zajce in ko je menda zadnji zajec tekel skozi krog lovcev, so vsi streljali za njim in v lovski strasti in pa najbrž tudi radi tega, ker je lova in seveda tudi pijače bilo žc preveč, je eden zadel mesto zajca — mladega fanta-gčhjača v glavo. Težko ranjenega gonjača so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer bo najbrž umrl, krivec njegove nesreče se še pa ni ugotovil, ker so vsi lovci streljali in se nobeden ne bo zavedal, da je oddal za človeka smrtonosni strel — V Jarenini pri Mariboru’ so te dni pokopali mlađega učitelja in posestnika . Skrbinšeka, ki je tudi žrtev lovske nesreče. Gredoč iz lova, se je z nabito puško mudil kratek čas v gostilni. Ko je plačeval ter se poslavljal od znancev, mu je prislonjena puška padla, udarila ob mizo' in ko jo je hotel prestreči, se je tako nesrečno sprožila, da mu je še! strel skozi glavo ter ga na mestu usmrtil. Blagoslovitev nove zastave. V nedeljo, dne 30. dec. se vrši slovesno blagoslovljen je j nove zastave Katoliškega izobraževalnega društva v Krčevini. Spored: ob pol 9. do 9. ure zbiranje društvenikov in povabljenih društev v gostilni g. Prinčiča pri Treh ribnikih, ako bo lepo vreme; v slučaju slabega vremena pa se zberejo na samostanskem hodniku od 9. do četrt na 10. ure. Ob 9. oziroma pol 10. odhod v baziliko Matere Milosti. Nato blagoslovitev zastave, govor s slovesno sv. mašo za vse žive in pokojne društvenike. Ob pol 5. uri slavnostna prireditev v Narodnem domu z govorom in igro: «V Ljubljano jo dajmo«. Sodeluje godba kotoliške omladine. Vsi prijatelji katoliškega gibanja se uljudno vabijo. — Prvo nedeljo meseca januarja ima omenjeno društvo občni zbor, h kateremu se vsi člani vabijo, da se postavijo, zopet nove smernice izvrstno delujočega društva. — Božičnica katoliške omladine. Na Novega leta član priredi Katoliška omladina božičnico v Narodnem domu ob 6. uri zvečer. Vsled pestrosti sporeda se vsi prijatelji društva vabijo. Katoliško pomočniško društvo v Mariboru priredi svojo običajno letno slovesnost dne 26. t. m.- na Stefanovo, točno ob petih popoldne v svojih prostorih v Lekarniški ulici št. 6. Uprizorili se bodete dve lepi enodejanki: Tolstojeva »Kjer ljubezen, tam Bog« in Braccojev »Satan.« Vsi društveni prijatelji So na prireditev iskreno povab-Ijenil Strokovna zadruga brivcev, frizerjev itd. v Mariboru slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da so brivnice, kakor tudi damski česalni saloni v nedeljo pred prazniki dopoldne do 12. ure odprte, ravno tako na'Božič, na Štefanovo pa ostanejo cel dan zaprte. Novo pevsko društvo. V Studencih pri Mariboru se je ustanovilo delavsko pevsko društvo »Enakost«, katero je tudi oblast že potrdila. Pevovodja je g. Križman Josip, učitelj v Studenčki. Društvo priredi svoj prvi koncert dne 26. t. m. (na dan sv. Štefana) v prostorih gostilne Senica v Studencih. Začetek ob 5. uri popoldne. Plesni venček kolesarskega društva «Edelvveis« se vrši v soboto, dne 12. januarja 1924 v Götzovi dvorani. Kakor se vidi iz predpriprav, obeta biti ples eden naj-lepših v letošnjem predpustu. Da ne bo dvorana prenapolnjena, bo stop dovoljen samo z vstopnico glasečo se na ime povabljenca. Vabila se bodo razposlala v kratkem času; če pa kdo slučajno ne bi dobil vabila, naj to javi gospodu Ivanu Sachsu ali pa pri hotelirju g? Halbwidlu. Dušica. Buuuin v treh delih. Angleški spisala B. Orcsy. Prevedel Paulus. 81 In Margareta je čutila, kako je dvignil njeno onemoglo, roko k svojim tenkim ustnicam —. Prizor je bil smešen, pa obenem tragičen —. Uboga, izmučena ženska, potrta, obupana, polnezavestna- — m pred njo njen smrtni sovražnik, ki ji je v 'odurno žaljivi galantnosti poljubljal roko —: Zavest jo je zapuščala, povoj okrog ust jo je dušil, njeno se ji tresle. «Ostanite tukaj, na temle mestu, ne zinite besediet dokler vam jaz ne dovolim! Mislim, da bodete ubogali —, Kajti če zakričite, ne, če le samo glas date od. sebe ali se ganete, bodo moji ljudje — trideset jih je skritih tod okoli — planili v kočo in pred vašimi očmi, na moje povelje ustrelili Armanda, Tournayja in ka? jih je še v koči —.« Z grozo je poslušala Margareta. • že v drugič jo je postavil neusmiljeni Chauvelin pred svoj kruti ali — ali! Topot je bila izbira tisočkras strašnejša —. Pred par dnevi, v tisti usodni noči na plesu lorda Grenville je morala izbirati med Armandom in med plemenitim, neznanim junakom, nocoj pa naj bi molče gledala, kal-o bodo ujeli njenega soproga — ali pa na j bi dala s svarilnim vzklikom znamenje, da ustrele njenega brata in tri druge nedolžne žrtve —. (Dalje prihodnjič). Ekonom z večletno prakso, oženjen, želi s L marcem 1. 1924 premeniti službo na kakšno večje posestvo ali pa tudi k vinogradom. Naslov v upravi lista. 744 Tfbcveflski premog kupite najceneje pri M. KOŠAK, Aleksandrova cesta štev. 35, telefon štev. 375. 736 3—I ENKRAT sa vselej «e Vam priporoča samo veletrgovina R. Ster-mecki, Celje, ako hočete res dobro in po ceni kupiti Večletni zadružni uradnik, popolnoma samostojen knjigovodja, išče stalnega mesta kot knjigovodja ali tajnik pri večji hranilnici, posojilnici ali kakšni drugi zadrugi. Ponudbe prosi pod »Trezen« na upravo »Straže* pod številko 745. 745 2—1 10 odstotkov znižane cene! Velika zaloga vsakovrstnih čevljev. Cene so znižane radi premen jave lokala. Karol Jar«C. 741 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA štev. 37. 3—1 ročno, domače delo, kakor tudi line tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci en gros-cene. 536 Lepo vinogradno posestvo v Halozah z gospodsko hišo, veliko kletjo, okoli štiri orale vinograda itd. se z inventarjem vred takoj proda. Ponudbe pod »Vinograd« na upravo lista. 749 2—1 Išče se izurjen žagar za venecijansko žago. Obširne ponudbe na tov. stolov, Poljčane. 755 2-1 MMMÜIMII Najcettepe In najuspešnejše oglašujete samo potom Oslasnega zavoda Voršič, tarföor, Slsmika? trg 16. Pojasnia brezplačno! Pojasnilo Podpisani tem potom objasnjujem vsem meščanom mesta Slov. Bistrica, da vesti, katere se širijo o mojih dru-HBskih razmerah, niso resnične, ker se takšne reči v mojem družinskem krogu ne dogajajo. Varaždin, dne 17. XD. 1923. 759 Adolf Trunki, kol. pom. Potrti globoke žalosti naznanjamo pr e žalostno vest, da j« naš iskreno ljubljeni soprog, atek» sin, brat, zet in svak, gospod ¥l»dlmip Sicpblnielr, učitelj in posestnik, v torek, dne 18. t. m., v 25. letu svoje starosti n en e dom a preminul. Pogreb se vrši dne 20. XD. t. 1. ob 10, uri dopoldne. .. • J ar eni n a,- dne 18. XII. 1923. žalujoči ostali. Posteljne odeje (koltri) v raznih barvah in kakovosti se dobijo po zelo nizki ceni pri Franjo Majer-ju, Maribor, Glavni trg 9. 589 Preje ko kupite obutev, si oglejte Utemeljeno god. 1882. Oblasno dozv. Izvjestovnlca za trgovina I obrt Viktor Selinger I sin Zesrtb, Ilica 25II. Telefon br. 16—43 Naslov ga brzojave: Regniles. iavješčuje najbrže i najsavjesnije o bankama, poduze-Ifflu, tvrtkama i obrtnicama cijele države SHS, te oni-lu nasljednih država bivše Austro-ugarske monarhije, uz najumjerenije pristojbe. 465 5—\ Rnzpolažemo najboljim preporukama. pri tvrdki Mirl&or, Koroška cesta 10 Na zalogi so stalno vse vrste čevljev posebno za zimo pripravno blago kakor: gojzerd, spe ij dni lovski in športni čevlji i t d. Vse se izdelava v lastni delavnic* z ročnim delom. Božični in novoletni popust 10% do 10. januarja 1924. Na celem svetu znani kot najboljši. Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva uL B, H. k. Filitalka: Maribor. Sohfea ulica štev. 2. Nepremočljivo blago za pelerine in pristni tirolski lodni se po nizki ceni prodajajo pri Franjo Majer-ju, Maribor, Glavni trg 9. 590 nudijo v vsaki množini po 70 dinarjev ZDRUŽENE MLEKARNE D. D. V LJUBLJANI yw»$tfwš IVAN N. ADAMIČ Zimsko perilo, barhenti za obleke, barhenti in flanela za zimsko perilo, velika izbira suknaw kamgarna, ševijota itd. za moške in ženske obleke, koce, odeje, slamujače, itd. ild. Vse to kupiš ugodno V manufakturni trgovini Fr. Majer, Maribor, Glavni trg štev. 9. 591 Tvrdka t BID3UC. Maribor, Aleksand ova c 28 Izdeluje vrvi za stavbe, zvonove, studence, perilo, mlinske oprt*, motvoz, štrange, uzde itd. prodaja za božično sezijo vsakovrstno novodošlo modno in manufakturno blago SMBT do znižani ceni -ms volneno blago za obleke in bluze, velourje, flauše in angleško blago za kostume in plašče, Baržun, Sealskin peluche, Bibrete, Astrachan, svileno blago, Triko modne barve za dnevne in večerne obleke, Triko kostume, jopice, jumperje, zimsko perilo, nogavice, rokavice itd. Zamenja izgotovljene vrvi za predivo! Halo! Halo! Vedite, da kupite razno manufakturno in razno drugo blago, kakor tudi volnena in svilna mlinska sita najceneje v trgovini MARTIN SUMER, Konjice. Slovenija. 737 50—1 3 metre 114 cm široko bmsko blago za kompletno obleko. Okasion za 100 din Primerno božilno darilo! Vsako nedeljo razstava novosti! se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salame, preki jsnsga mesa in masti M. Gavrilo v li sinovi d. d. Petrinja. Generalno zastopstvo za Slovenijo: R. BUNC. Ljubljana— Celje— Maribor. ““»i"1“. "i.“1""" tovarna kanditov d. z o z. glavna zaloga: Maribor, Stoha ulica 4. Priporoča v*e vrste bonbonov, p/d v a in čoko ade po najnižjih tovarniških cenah Na drobno! Na debelo! GMSBMGG* se vedno le najboljše in naj cenej še za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tuđi tekstilno blago pri strni in zelo znani tvrdki miutui KAROL UIORSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10 xxxxrnXXXXXXXXXXXXX ta i le p še božično darilo so : štampilije : Najprihladnejše in koristno božično in novoletno darilo je MMNGEtt Hvalni strof kadeor SINAJEM eteiimotor za vse Singer Šivalne stroje> Motori na ost ntdnemo poskušajo 1 Singer šivalni strofi JOonrne Šot*ha utica 2. iz kaučuka, v vsakovrstni izpeljavi, ki jih izdeluje v najkrajšem času, v potrebi v 24 urah F. Zf HAU ER, Maribor, Aleksandrova cesta 45. (nasproti glavnemu kolodvoru). !stotam se dobijo blazinice in mazila v vseh barvah, v vseh velikostih, posebno primerne za trgovce, društva, in pisarne. — Nadalje numeratorje, Šablone, pečati ter vsakovrstne napisne tablice na pločevini in emajlu,-— Zahtevajte cenike zastonj. izdaja konzorcij «Straže,« Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. l isk tiskarne sv. Cirila ? Mariboru.