Leto LXVL, št. 163 Ljubljana, četrtek 20, julija I933 Cena Din i.- »If?a3? Popoldne, livzemši nedelje ln praznike, — Inseratl do 80 netit do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vmT5in S.-^jTii^raU p£t S? * * ?°PUflt P° dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUeva olica it. 6 Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125 In 3136 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani flt. 10.301« JUGOSLOVENSKA NACIONALNA STRANKA Dopoldne ie bil v dvorani beograjske delavske zbornice otvorjen kongres JRKD, ki ima določiti program stranke in izvesti njeno definitivno konstituiranje Beograd, 20. julija. Danes se je pričel v dvorani Delavske zbornice kongres JRKD, na katerem se ima odločiti končnoveljavni program stranke in izvesti njeno konstituiranje. »Glasnik JRKD« je objavil za to priliko pozdrave delegatom kongresa in pravi med drugim, da ima kongres rešiti štiri velike naloge. Stranka ima dobiti svoj definitivni program na podlagi načel, ki jih je svoje-Časno sprejel začasni glavni odbor in na podlagi katerih se je zbralo v vrstah organizacije JRKD toliko stotin tisočev Ju-goslovenov, ker so bila izraz politike, ki jo sprejema ves naš narod. Programska načela so sedaj izdelana in stranka zavzema svoje stališče napram vsem večjim vprašanjem naše državne in nacionalne politike. Definitivni program bo določil naši stranki vlogo zastopnika interesov, želja in volje ogromne večine našega naroda ter ji določil misijo nosilca nacionalne solidarnosti.^ V neposredni zvezi s Programom bo kongres rešil tudi vprašanje imena naše stranke. To vprašanje je bilo sedaj rešeno samo začasno in je ostalo pridržano vrhovnim predstavnikom stranke, da povedo svoje končno mnenje. Verujemo, pravi nadalje asnik JRKD«-, ker poznamo razpoloženje najširših krogov naših pristašev, da bo naša stranka sprejela ime, ki bo najbolje odgovarjalo njenemu pomenu v našem nacionalnem življenju in ki bo dokaz, da je stranka, ki je prekinila tradicije starih partijskih razdvojenosti, pripravljena razvijati svojo politiko in organizacijo v duhu edinstva, popolne solidarnosti in homogenostih svojih pristašev. Za organzacijski element v stranki je izdelan predlog definitivnega statuta, za katerega se je predstavništvo stranke poslužilo dosedanjih praktičnih izkušenj in ki bo omogočil še bolj intenzivno delo. N^č manj važno je rudi vprašanje konstituiranje stranke. Državni kongres ima pravico in dolžnost, da izvoli predsednika stranke. Vsekakor bo kongres s svojo soglasnostjo v tej važni zadevi dal izvoljenemu predsedniku ono avtoriteto in mu izkazalo zaupanje, ki bo jamstvo za stalnost strankine politike in njene taktike v smislu načel, ki jih zastopa stranka. Poleg predsednika kongresa bo izvoljeno tudi ostalo vrhovno vodstvo stranke, podpredsedniki, glavni tajnik in glavni odbor, v katerega bodo brez dvoma izbrani ljudje splošnega zaupanja s potrebnimi političnimi izkušnjami. Otvoritev kongresa Obširni prostori Delavske zbornice so bili premajhni, da bi sprejeli ogromno število delegatov, ki so prihiteli v Beograd z navdušenjem iz vseh krajev naše države. Prišlo jih je blizu 2000. Uspeh kongresa je veličasten ter se vrši v znamenju velikih manifestacij za kralja in Jugoslavijo. Ze pred 8. uro so prihajali posamezni delegati, da zavzamejo mesto v prostorni dvorani in na galerijah. Ob 9. dopoldne je bila dvorana Delavske zbornice že nabito polna in mnogi so morali ostati zunaj, ker ni bilo več prostora. Točno ob 9.30 so prispeli iz Narodne skupščine, kjer so imeli zadnjo sejo. člani začasnega predsedništva stranke s predsednikom JRKD Nikolo Uzunovičem, predsednikom vlade dr. Srskičem in generalnim tajnikom ministrom dr. Kramerjem. Ob prihodu so zborovalci pozdravili vodstvo stranke z dolgotrajnimi ovacijami in živahnimi vzkliki »Živeli!«. Dvorana, v kateri se vrši kongres, je lepo okrašena in v nji so razmeščeni tudi mnogi zvočniki, da se lahko čujejo vsi govori. Veliki oder. na katerem je zavzelo vodstvo stranke svoje mesto, je bil premajhen, da bi mogli dobiti vsi glavni predstavniki stranke na njem prostora. Ob strani začasnega predsednika Nikole Uzunoviča je na desni "vzd mesto generalni tajnik minister ^. Albert kramer. poleg njega predsednik vlade dr Milan Srs-kič, na levi strani pa predsednik senata dr. \nte Pavelič, predsednik Narodne skupščine dr. Koata Kumanudi in drugi. Točno ob 9.30 je otvoril kongres s pozdravnim govorom predsednik začasnega glavnega odbora g. Nikola Uzunovic. ki so ga zborovalci Po-draviH z ovacijami. Predsednik Nikola Uzunovic je najnrej pozdravil vse delegate poudarjajoč, da so prihiteli lz vseh krajevna, države, da bi manifestirali veliko moč. ki jo ima med narodom naša stranka. Na-glasal je, da j« bil tolik uspeh stranke mogoč samo zaradi tega. ker je narod povsem pravilno razumel intencije Nj. vei. kralja v aktu 6. januarja, kakor tudi njegov manifest in misli izražene v prestolni besedi. Zahvalil se je ogromnemu številu lelegatov, ki so prišli na kongres v Beograd, pozabldajoč prejšnje strankarske razdvojenosti in »hirajoč se v stranki, ki je izbrisala preteklost ln ki pričenja novo bodočnost. Pozdrav Nj. Vel. kralju Končno je predlagal, naj se o-.lpošljt udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, kar so zborovalci sprejeli z burnim vzklika njem >Živel kralj!« Brzojavka se glasi: Nj. Veličanstvu Aleksandru kralju Jugoslavije. Plitvice. Delegati in predstavniki JRKD iz vse kraljevine, zbrani na prvem državnem kongresu svoje stranke v Beogradu, navdušeno pozdravljajo ob pričetku dela kongresa vzvišenega, ljubljenega kralja Zedinitelja. predlagajoč mu svoje in vseh pristašev JRKD izraze neomajne, brezmejne zvestobe in vdanosti ter vzklikajoč: Naj živi Nj. Vel. Aleksander I. kralj Jugoslavije, naj živi presvitli kraljevski dom. naj živi ves jugoslovenski narod, naj živi in procvita ter napreduje velika Jugoslavija. Poročilo generalnega tajnika ministra dr. Kramerja Za tem je predsednik Uzunovic izjavil, da želi govoriti zaslužni generalni tajnik minister dr. Albert Kramer, ki so ga zborovalci pozdravili z dolgotrajnim in burnim odobravanjem. Generalni tajnik minister dr. Albert Kramer je poročal o številu delegatov, ki so prispeli na kongres, ter je poudarjal, da je bil kongres sklican točno tako, kakor določajo statuti. Kongresa se udeležujejo delegati bodisi po svojem položaju bodisi kot zastopniki strankinih organizacij. Kongresa se udeležuje 63 senatorjev, 279 poslancev, 503 banovinski svetniki, 59 članov dosedanjih predsedništev banovinskih odborov ter 1002 delegata sreskih organizacij, skupaj torej 1911 predstavnikov stranke. Predsednik Uzunovič je nato predlagal, naj se izvoli poseben odbor, da verificira pooblastila delegatov. Za predsednika tega verifikacijskega odbora je bil izvoljen narodni poslanec dr. Ninko Peric, kot člani pa po dva zastopnika iz vsake banovine. Iz dravske banovine sta bila vanj izvoljena sreska delegata Iv. Pipan in Rojnik, člani verifikacij, odbora so se umaknilii v stranske prostore, da opravijo svoje delo, dočim je kongres nadaljeval razpravo. glavnega odbora Po izvolitvi verifikacijskega odbora je narodni poslanec g. Mihajlo Ivančevič pre-čital naslednje poročilo glavnega odbora kongresu. I. Od zedinjenja do 6. januarja 1929. Po osvoboditvi celokupnega našega naroda iz podjarmljenosti in z njegovim zedinjenjem v neodvisno nacionalno državo se je naša država znašla pred številnimi strokovnimi nalogami. Tako v zunanjem, kakor tudi v notranjem pogledu je bilo ustvarjeno faktično stanje, katero je bilo treba pretvoriti v pravno. Državne meje je bilo treba najprej končno določiti z mirovnimi pogodbami in mednarodnim priznanjem, notranjo ureditev pa je bilo treba postaviti z državno ustavo na solidno in trajno podlago. Vekovna razcepljenost jugoslovenskega naroda in njegova dolgotrajna pod jarmi j e-nost nista ostali brez slabih posledic. Tujci so izvrševali na posamezne dele naroda razkrajajoč vpliv, k čemer so pomagale zlasti verske razlike in posebni nazivi za posamezne narodne dele. Najvišja državna modrost tlačiteljev našega naroda je bilo geslo; Divide et impera! V tem stremljenju so jih podpirale tudi različne administracije in zakonodajstva, pod katerimi so živeli posamezni deli našega naroda. Ni bilo težko najti smer, po kateri se je bilo treba ravnati v zedinjeni naši domovini. S sistematskim delom je bilo treba postopno odstraniti vse škodljive vplive iz preteklosti ter uničiti vse umetne ograje, ki so razdvajale in odtujevale dele enega in istega naroda. Namesto raznih sistemov administracij in različnega zakonodajstva je bilo treba čimprej izvesti enotno administracijo in popolno izenačenje zakonov. Sporedno z vsem tem stremljenjem pa je moralo iti delo za notranjo gospodarsko obnovo, povzdignjenjem narodnega blagostanja in okrepitev mednarodnega položaja. Pogoj za ustvaritev teh ogromnih nalog bi bil dolg režim Nacionalne unije, pri katerem bi bile vse narodne, materijalne, moralne in politične sile naroda mobilizirane pri istem poslu in za iste ideale. Do tega pa žal ni prišlo. Režim Nacionalne unije ni trajal niti leto dni po proglasitvi državnega edinstva. Osebni in strankarski interesi so bili tedaj mnogim važnejši kakor pa splošni interesi. Se preden so bile naše meje določene z mirovnimi pogdabmi in mednarodno priznane, še preden je bila z državno ustavo postavljena pravna podlaga našemu notranjemu življenju in razvoju, smo prešli v režim ozkih političnih kombinacij. Karakteristika tedanjih strankarskih razmer pa je bila, da so bile stranke ustvarjene pred formiranjem naše narodne velike države, torej pod popolnoma drugimi okol-nostmi. z drugimi nalogami. Tako po svojem postanku, kakor tudi sestavi so bile tedanje stranke več ali manj verske, plemenske ali pokrajinske. Vrh tega se je obnovitev strankarsko-političnega življenja v svobodni naši domovini smatrala večinoma kot prilika, da se nadaljuje prečišča-vanje starih računov, namesto da bi se organiziralo javno življenje na novih podlagah in v skladu z novim razmerami. Ob pomanjkanju stranke, ki bi imela večino v parlamentu ter prevzela sama oblast in odgovornost, se je vsiljeval sistem strankarskih koalicij kot edina mogočnost upravljanja. Tudi koalicije na vladi niso bile prav nič drugega kakor navadne strankarske federacije, v katerih je vsaka stranka stremela samo za tem, da pridobi sebi in svojim pristašem čim več koristi in da bi postala čim bolj močna. Zaradi tega so nudile strankarske koalicije žalosten prizor neprestanih medsebojnih prepirov, od katerih je imel narod samo brezplodne in negativne rezultate. Vprašanje državne organizacije je bilo celih 10 let na dnevnem redu in stalno predmet medstrankarskih pogajanj. Vprašanje narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev ni predstf-v'jalo etične resnice, temveč je bilo na žalost stalno predmet pogajanj za parlamentarno sodelovanje. To je imelo naslednje neizogibne posledice: 1. Celo prvo desetletje naše narodne države se je naše javno življenje stalno gibalo okrog državno-pravnih vprašanj in so bili zapostavljeni vsi oni s oc i al no- ekonomski problemi, katerih rešitev je bila nujno potrebna. 2. Za izenačenje administracije in zakonov se ni storilo ničesar. 3. Dohodki so bili celo desetletje neenako obdavčeni, kar je ustvarjalo občutje neenakosti državljanov v isti razdalji. 4. živeč pod raznimi zakonodaj stvi, raznimi administracijami in raznimi davčnimi in prosvetnimi sistemi je bila zato narodu ideja o edinstvu in enakopravnosti težko razumljiva in sprejemljiva. Zaradi napačnega pojmovanja strankarskega sistema upravljanja so se stranke izčrpavale v medsebojni borbi in zanašale v medsebojne od-nošaje vedno večje zastrupljenje. Najtra-gičnejše pa je bilo, da so bile stranke tako po svojem postanku, kakor tudi po svoji sestavi v glavnem plemenske, verske ali pokrajinske in se je zato vsaka njihova borba avtomatično pretvorila v plemenski, verski ali pokrajinski spopad. In ko so se končno zaradi te degenerirane notranje strankarsko-polltične borbe razpalile strasti do skrajnosti ter so v parlamentu počili celo revolverski streli, ki so smrtno pogodili ne samo več poslancev, temveč tudi sam tedanji parlament ter hudo ranili tudi parlamentarni sistem sploh, tedaj je bil v interesu notranjega pomirjenja ter pomirjenja strasti naš vzvišeni nacionalni kralj 8 svojo suvereno misijo pozvan, da preseka gordijski vozel. II. šestojanuarski režim. Dne 6. januarja 1929 je Nj. Vel. kraij z manifestom suspendiral tedanjo ustavo, razpustil Narodno skupščino, ustavil dotedanje strankarsko življenje in postavil temeljna načela za novo politično in državno življenje. Kot cilj novega režima je naglasil, »da se v čim krajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom«. V dveh in pol leta svojega obstoja je Izvršil šestojanuarski režim za izvršitev teh nalog, ki so bile vsestranske. Na eni strani je bilo potrebno odstraniti zastrupljenje notranjih odnošajev, na drugi strani pa se je morala izpremeniti vsa notranja atmosfera ter ustvariti potrebni psihološki in moralni pogoji za obnovitev normalnega režima na široki in demokratski podlagi. To se je v popolnem obsegu posrečilo. Unifikacija zakonodajstva je predstavljala nujno in logično posledico državnega edinstva, ki se ni dalo zamisliti brez enakosti zakonodajstva, brez izenačenja pravnega reda in pravnega edinstva. Šestojanuarski režim je s sistematičnim delom dosegel v tem pogledu velike rezultate. Razen državljanskega in trgovskega zakona je izenačeno skoro celokupno ostalo zakonodajstvo. tako da je bil skoro dosežen cilj: ena država — *»n zakon. Najvažnejša dela, izvršena od 6. januarja 1929 do septemberske ustave, so bila: nov naziv naše kraljevine Jugoslavije in zakon o banski upravi. S prvim aktom je izraženo edinstvo naroda in države, z drugim pa je bila Izvršena reorganizacija države, ki pomeni resno razbremenitev administracije državne centralne uprave. Smatrajoč, da je šestojanuarski režim izvršil svojo nalogo, je Nj. Vel. kralj dne 3. septembra 1931 vrnil ustavno stanje in dal kraljevini Jugoslaviji novo ustavo, kar Je sporočil narodu s sledečim proglasom: »Odločil sem se, da postavim dosedanje delo ter izvajanja državne in nacionalne politike na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja.« III. Režim septemberske ustave. S septembersko ustavo se je pričela nova doba v našem notranjem življenju. S splošno, enako in neposredno volilno pravico je omogočen narodu popoln vpliv na razvoj državnih poslov. Glavne karakteristike septemberske ustave napram vidovdanski so: 1. Poudarjanje načela, da je kralj zaščitnik narodnega edinstva in državne celine ter čuvar vsakokratnih interesov. 2. Uvedba dvodobnega sistema v zakonodajstvu. 3. Oživotvorjenje banovin z njihovimi upravnimi in samoupravnimi organi. 4. Prepoved združevanja na verski ali plemenski podlagi v strankarske politične namene. V smislu ustave od 3. septembra so bili doneseni sledeči zakoni: 9. septembra 1931 zakon o volilnih spiskih, 12. septembra 1931 zakon o volitvi narodnih poslancev in dne 2. oktobra 1931 zakon o izvolitvi senatorjev. Na temelju teh zakonov so se vršile potem dne 8. novembra 1931 volitve za Narodno skupščino, 3. januarja 1932 pa volitve v senat. Pri volitvah je dobila državna lista okrog 2,500.000 glasov in izvojevala s tem sijajno zmago. IV. Ustvarjenje velike politične organiza- cije. Nadaljnji razvoj stvari je bil popolnoma normalen. Takoj po sestanku Narodne skupščine dne 7. decembra 1931 so formirali vsi poslanci, ker so bili izvoljeni na isti listi, poslanski klub in zagotovili s tem že v naprej edinstvo akcije v parlamentu ter ustvarili pogoje za edinstvo v pogledih na vsa vprašanja in probleme, ki bodo prišli na dnevni red. Na svojih prvih sejah decembra 1. 1931. je poslanski klub nato soglasno sklenil ustanovitev velike politične organizacije na temelju šestojanuarskega manifesta in volilnega proglasa s sodelovanjem vseh onih 2,500.000 državljanov, ki so dne 8. novembra oddali svoje glasove za državno listo. Enak sklep je izvršil tudi klub senatorjev. Iz obeh klubov je bil nato formiran začasni glavni odbor s predsednikom poslanskega kluba g. Nikolo Uzunovičem na čelu, ki mu je bila poverjena začasna akcija za formiranje stranke. Na seji začasnega glavnega odbora je bilo sklenjeno, da nosi stranka do kongresa naziv: Jugoslovenska radikalna kmečka demokracija. V smislu začasnega statuta je bil formiran tudi generalni sekretarijat z g. dr. Albertom Kramerjem na čelu. Glavna naloga generalnega sekretarijata je bila, da izvrši vse tehnične priprave za ustanovitev in organizacijo stranke in da fungira kot nekak izvršni organ začasnega glavnega odbora. V. Akcija za ustanovitev in organizacijo JRKD. Dne 2. januarja 1932 je notranje ministrstvo odobrilo delo za ustanovitev nove stranke, dne 1. maja je bil izdan proglas na narod, v katerem so bila razložena osnovna načela in glavna stremljenja JRKD. Do konca septembra 1932 je bila strankarska organizacija izvedena že v vsej državi in v vseh administrativnih srezih, nakar je bil 15. oktobra predložen ves materijal notranjemu ministrstvu s prošnjo za legaliziranje JRKD in odobritev novega dela, kar je notranje ministrstvo tudi storilo. Začasni glavni odbora smatra, da more biti popolnoma zadovoljen z doseženimi rezultati pri organiziranju JRKD. Stranka šteje sedaj nad 1,500.000 zanesljivih članov v 4596 krajevnih organizacijah, kar znači, da je dejansko organizirana skoraj po vseh političnih občinah. V vseh 337 srezih ima stalne sreske odbore, ter predstavlja veliko in močno organizacijo, sposobno, da sprejme vsako politično borbo za svoje ideje in program in da nosi z uspehom vso odgovornost pri reševanju največjih nalog. VI. Bilanca dela za državo in narod pred državnim kongresom. V bilanci svojega dela v Narodnem predstavništvu in v vladi more beležiti JRKD naslednje aktivne uspehe: 1. v notranji politiki: a) Zmanjšanje proračunskih izdatkov za tri milijarde dinarjev, kar predstavlja brezprimeren napor štednje; b) znižanje zemljarine za 20 odstotkov za proračunsko leto 1932/33 zaradi izredno težavnega gospodarskega položaja kmečkega stanu; c) ukinitev oziroma reformiranje trošarine na vino in žganje v smislu želj in potreb naroda; č) od-goditev plačil kmečkih dolgov; d) olajšave v pogledu reguliranja obveznosti napram denarnim ustanovam; e) zakona o občinah, izenačenje občinske organizacije v vsej državi, ustvaritev mogočnosti, da narod sam voli svoje občinske uprave; f) izprememba društvenega in zborovalne-ga zakona ter zakona o izvolitvi narodnih poslancev, da se olajša organiziranje naroda v politične stranke in da se obdrže pogoji za vlaganje državnih kandidatnih list; g) zakoni o ženskih obrtnih, o sred-nje-tehniških šolah, o trgovskih šolah in pomorskih akademijah; h) izpremembe in dopolnitve zakona o likvidaciji agrarne reforme v južnih, severnih in zapadnih krajih. 2. V mednarodnih odnosa jih: a) Pretvo-ritev Male antante v mednarodno zajednico .okrepitev njenega mednarodnega vpli- va ter razširjenje gospodarskih stikov med njenimi članicami; b) uspešen nastop proti paktu četvoric? v obliki, kakor je bil prvotno predložen ter revizija dogovora o direktoriju; c) sklenitev pogodbe o definiciji napadalca, ki pomeni znatno okrepitev našega mednarodnega položaja ter naše in splošne zunanje sigurnosti. Vsi ti uspehi JRKD v naši notranji ln zunanji politiki predstavljajo že njen močan političen kapital, s katerim more iti pred narod in tudi pred svoje nasprotnike b polnim ponosom. Stranka zato z upravičenostjo računa, da uživa pri narodu popolno zaupanje, od nasprotnika pa zahteva iskrenost in zasluženo priznanje. V najbližji bodočnosti bo morala stranka izvršiti svojo dolžnost z u vel javi jen jem zakona o dekoncentraciji ln decentralizaciji ter se najresnejše baviti s problemom nujnih in učinkovitih ukrepov za ublaže -nje gospodarske krize. VII. Reasume. Bivše plemenske, verske ali regionalne stranke so povzročale samo razcepljanje narodne sile, notranje borbe, verske in plemenske konflikte in spravljale zato državo v take položaje, ki so spravljali v nevarnost celo bitne interese naroda m države. Naša obnovljena demokracija in reformirani strankarski sistem se mora zato izdelati na teh drago plačanih izkušnjah. Te izkušnje govore, da je mogoče normalno funkcioniranje našega notranjega življenja »njegovo ureditev in stalnost, stalen napredek, narodno blagostanje, dobro notranjo upravo in največjo sigurnost na znotraj in zunaj doseči najbolje ln trajno pod naslednjimi pogoji; a) da se nacionalna in državna poti tika izvaja na široki podlagi narodnega sodelovanja, izhajajoč od političnega akslona, da sta narodno in državno edinstvo nad in izven vsake razprave in da ne moreta biti predmet dnevne politične borbe in pogajanj ; b) da se izvaja to sodelovanje po dveh zakonodajnih telesih in s pomočjo velikih, načelnih političnih organizacij, ki imajo v programu potrebe in interese cele države in vsega naroda, ter niso niti po svojem postanku, niti po svoji sestavi, niti plemenske, niti verske ali regionalne; c) da so politične stranke samo sredstva javnih interesov, a ne same sebi cilj in da so koristne, dokler ostanejo v svoji vlogi in namenu; č) da smisel notranje-politične borbe ni medsebojno iztrebljevanje državljanov, temveč njihovo tekmovanje v službi kralja in naroda; d) da je izvajanje občinske široke banovinske samouprave stvarna potreba države in naroda, pogoj izboljšanja, ekspeditiv-nosti in učinkovitosti administracije, edina zanesljiva pot, da se preprečijo škodljivosti krutega centralizma in nevarnost federalizma ter približa oblast narodu. Samo v tem okviru je mogoče popolnoma urediti naše notranje politično življenje, kar je neobhodno potrebno za okrepitev našega zunanjega položaja in sigurnosti ter za gospodarsko sanacijo, obnovo in povzdigo materijalnega blagostanja v državi. Začasni glavni odbor JRKD smatra, da more pričakovati z večjim optimizmom nadaljnje plodne in pozitivne rezultate skupnih stremljenj in naporov. Na državnem kongresu bo namreč stranka definitivno izvedla svojo organizacijo, dobila svojo strankarsko ustavo, svoj lastni program in svoje stalne vrhovne strankarske uprave. S tem bodo ustvarjeni pogoji, da nadaljuje naša organizacija s svojimi razširjenimi in okrepljenimi vrstami dosedanje delo s še boljšimi izgledi na uspeh svojega nacionalnega in državnega programa. Čitanje njegovega poročila je trajalo precej dolgo. Po končanem poročilu začasnega glavnega odbora je predsednik g. Uzunovič poudarjal ogromno delo, ki je bilo potrebno za izvršitev vsega, kar navaja poročilo glavnega odbora, nakar je naprosil zborovalce, naj izrečejo začasnemu glavnomu odboru razrešnico. Njegov predlog so zborovalci sprejeli soglasno z odobravanjem. Verifikacija pooblastil Zatem je dobil besedo nar. poslanec Miloje Sokić, ki je v imenu verifikacijskega odbora poročal, da so vsa pooblastila delegatov v redu. Njegovo poročilo je sprejel kongres z odobravanjem na znanje. Novo ime stranke Predsednik Uzunovic je zatem izjavil, da ima kongres po Statutu dolžnost in pravico, da določ' novo ime stranke. V daljšem govoru Je obširno navajal pomen, ki ga ima strankino ime ter predlagal, naj se odslej imenuje »Jugoslovenska nacionalna stranka«. Kongres je ta predlog sprejel z odobravanjem in navdušenjem. Kongres je ob 11.15 prekinil svoje delo, da ga bo nadaljeval popoldne z razpravo o programu stranke, o katerem bo poročal bivši minister Juraj Demetrovič. Sledila bo razprava o Statutu stranke, o katerem bo poročal generalni tajnik minister dr. Albert Kramer, nato pa bodo volitve predsednika stranke in glavnega odbora. Delegati, poslanci in senatorji iz dravske banovine so imeli opoldne skupen obed pri »Srpskem kralju«, drevi ob 20. pa se bodo vsi delegati sestali na družabnem večeru v Topčiderski restavraciji. SLf'B0 2. ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 20. juHja 1933 Po anketi v rudarskih revirji Treavtno se je položaj nekoliko zboljšal, toda treba, kaj bo pozimi le Trbovlje, 19. julija. Anketna koanicija je v rudarskih revirjih zaflflljučila ev<>je delo. Stanje, ki ga je komisija ugotovila med delavstvom v rudarski* revirjih, je v resnici obujmo. Vsa beda in nepopisna rev&čina, ki vlada v rudarskih kolonijah, se niti ne da popisati, še manj pa .predočiti, zato jo imo-re doumeti le oni, ki se na lastne oči po delavakLo kolonijah prepriča, kako bedno življenje žive dane« naši rudarji in njihove družine. Vseeno so pa zadnji dogodki v rudarskih revirjih, ko so tako odločno nastopile rudarske žene za zboljšanje položaja, pripomogli do znatnega omiljenja bede med rudarskim delavstvom. Merodajni činitelji so uvideli, da je tnpljende delovnega ljudstva v rudarskih revirjih doseglo vrhunec, zato so hitro ukrenili vse potrebno, da se lačnim množicam pomaga. Zganila so se tudi dobra srca, nastopila 6o humana in narodna društva, obupen krik lačnih proletarskih otrok je odjekni) tudi v vrstah naše hrabre vojske, katere oficirji so v složni akciji z našimi vrlimi novinarji pripomogli s svoje strani k lajšanju bede med rudarsko deco. že to dejstvo dokazuje, da je vsa naša javnost na strani našega trpečega delavstva, ki preživlja zdaj najtežje dmi svojega življenja. Hvalevredna pa je tudi akcija Društva jugoslo venski h obrtnikov, ki poziva svoje člane, da započno organizirano pomoč bednemu delavstvu v rudarskih revirjih. Kdor ve, kako ozko je povezano občinstvo v 6vojih interesih z rudarskim delavstvom v revirju, saj pomeni porast rudarstva tudi porast obrtništva in vseh ostalih stanov v rudarskih revirjih, ta mora priznati, da so sklenili to akcijo obrtništva dalekovidni možje, ki se zavedajo ogromnega pomena solidarnosti in samopomoči de-lovtnega Ijni-istva. želimo, da bi našel apel Društva jugoslovanskih obrtnikov vsepovsod dober laza kongresa«, kjer čitamo, kako sta celo avstrijski cesar in ruski car lazila za zalo Zidaniko. Prav tisto hudo zimo je bila poroka, ko so v Ljubljani zadnjega zločinca obesili javno v mestni jami za prisilno delavnico, namreč tistega >špičkar-ja< t. j. hrvatskega vojaka, ki je ubil svojega tovariša Pri Zidanu je Ilija Predovič pričel tudi vinsko trgovino ter iz malega trgovca e svinjami postal največji izvornik, ki jih je pošiljal po vsej Avstriji s češko, a tudi v "Italijo in Nemčijo, posebno mnogo pa v švico. S tem je prvi uveljavil domačo pasmo v trgovini ter položil temelje danaftnji največji eksportni trgovini svinj v državi s centralo v Zagrebu, obenem je pa vpeljal v trgovino tudi sedanoega šefa te firme, svojega nečaka Juro Predoviča, a prav tako tudi sestrinega sina, ljubljanskega trgovca Popoviča. Ilija Predovič pa ni bil samo podjeten trgovec, temveč tudi vedno odločen rn napreden narodnjak. Premožni mož je imel silen vpliv že s svojim možatim nastopom, pri vseh slovenafcih naprednih političnih akcijah je bil pa tudi do skrajnosti požrtvovalen. Njegova beseda je voCkrat odločala pri volitvah, da si je pridobil intimno prijateljstvo in hvaležnost vseh slovenskih naprednih političnih vodij in f ponosom eteje med svoje pobratime tudi Ar. Ivama Tavčarja ter ministra Ivana Hribarja, ki jima je mnogo pripomogel •So smas narodne napredne misli. Pa nt samo sa politiko, temveč tudi sa vea akrreueka narodna iti humanitarna društva je imel Ilija Predovič vedno široko odprt svoj žep: za Narodno čitalnico, za Prešernov spomenik in za človekoljubne namene je žrtvoval ogromne vsote, posebno mu je bil pa pri srcu Sokol in je bil tudi z dr. Kušarjem in Franom Krape-žem ustanovitelj sokolske konjenice. Za časa župan o vanj a Ivana Hribarja, ko je po potresu vstala iz ruševin nova Ljuiblja-na, je bil Ilija Predovič kot najboljši gospodarski strokovnjak in kot največji človekoljub član gospodarskega in ubožne-ga odseka občinskega sveta ter je s svojim svetom in delom, zlasti pa s svojim pogumnim podjetnim duhom Ljubljani mnogo pripomogel do vodovoda, elektrike in drugih modernih pridobitev. Dalekovidni gospodar je že tedaj videl, da se bo takrat šele nastajajoča moderna Ljubljana razširila in potrebovala mnogo novih stanovanj. Ce bi bili tudi ostali ljubljanski gospodarji z mestno občino na čelu delali po zgledu Ilije Predoviča, ibi Ljubljana ne poznala stanovanjske krize. Ta talentirani mož, ki nikdar šole ni videl, je zgradil na Selu 25 dvonadstropnih novih hiš z eno- in dvokobnimi stanovanji. Pet velikih hiš je prezidal in zgradil tudi na Poljanah več stanovanjskih hiš, tako da je ljubljanskim srednjim in nižjim slojem, zlasti pa obrtništvu in delavstvu preskrbel blizu 500 stanovanj. >Predovičevo selo«, ki 6e danes imenuje Predovičeva ulica, in vse njegove ostale stanovanjske hiše nam še danes pričajo, kako nam je Ilija Predovič že pred desetletji pokazal pravilno rešitev stanovanjskega In socialnega problema, da je namreč mogoče rešiti gospodarsko in stanovanjsko krizo le z investicijami in zidanjem, da dobe ljudje zaslužka. Obenem je pa na Predovi-čevem selu zgradil tudi moderno pitališče prašičev, kjer so naenkrat pitali po 3000 prašičev, nato pa pitane izvažali v vse države Evrope. Kakšne vsote so po zaslugi Ilije Predoviča prišle v deželo! Leta 1906. se je podrla stara grškokato-liška cerkvica v Dragah, kjer je bil Ilija krščen. Stari slovenski naprednjak, ki so v tistem času vsakemu očitali brezverstvo, je pa odštel 60.000 kron, njegov nečak Jure Predovič 10.000 kron in drugi nečak Popo-vič 5.000 kron, da imajo njih rojaki danes krasno novo unijatske cerkev. Vendar je pa jubilant zaradi svoje dobrote in pa zaradi svojega zaupanja v svoje prijatelje moral doživeti tudi največja razočaranja Usoda pa potrtega moža ni smela zapustiti in mu je na stara leta dala srečo v družini. Njemu enaka sinova Janko in Rudolf s hčerkama Danico in Zoro, soproga kapitana Milovanoviča, mu vedre nikdar obupano junaško srce, da presrečni jubilant smehljaje ziblje 6 vnučkov. Zaslužnemu naprednjaku in narodnemu gospodarju ter vedno zvestemu naročniku še mnogo trdnih in veselih let! Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Fran z Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Kranjske občinske zadeve V torek Je imel kranjski občinski svet po daljšem odmoru sejo, na ka- teri Je obravnaval tekoče zadeve Kranj, 19. julija Včeraj ob 18. se je vršila po daljšem odmoru občinska seja. Takoj po otvoritvi seje se je oglasil k besedi predsednik krajevne organizacije JRJCD g. dr. Semrov. Predlagal je, naj se seja ne vrši, ker niso dani v smislu člena 59. in 129. novega občinskega zakona zakoniti pogoji. Župan g. Pire je poudaril, da smatra odlok banske uprave za pravoraočen in da o veljavnosti seje ni nobenega dvoma. Sledila so naznanila županstva. Banska uprava je v celoti odobrila občinski proračun za 1. 1933. Občina ie prejela odgovor elektrane Mavr in drug, ki ji je bil poslan dopis o znižanju cen za električni tok in znižanju pavšala za javno razsvetljavo. Tvrdka smatra zahtevo po znižanju za neupravičeno. Dopis se je odstopil odseku za javno razsvetljavo, ki naj ga točneje prouči, ker so v njem različni upoštevanja vredni predlogi, kako nai bi se v Kranju razsvetljava predrugačila oz. pocenila. Banska uprava je razrešila štiri občinske odbornike: na njih mesto so bili imenovani notar g. Tavzes, odvetnik g. dr. Sajovic. g. ing. Gros, g. Jereb in g. Krt. Župan jih iskreno pozdravi, v trdnem prepričanju, da bodo posvetili vse sile prospehu naše občine. Poudaril je, da je odredba banske uprave v soglasju z notranjim ministrstvom, pravomoćna in da proti njej ni redne pritožbe. Obč. svetovalec g. dr. Sabothv je podčrtaval veliko važnost novega občinskega zakona, ki je stopil 15. junija v veljavo. Seja je po njegovem mnenju nična, ker se protivi nekaterim točkam novega zakona, o čemer bo odločalo upravno sodišče. Župan je omenil, da veljajo one to- čke aamo za odbor, ki bo izvoljen po novem občinskem zakonu. Sreski načelnik g. dr. Ogrin je podal končno avtentično pojasnilo. Vsa občinska uprava je bila imenovana in ne izvoljena. Spremembe v odboru so se izvršile po zakonu z dne 6. januarja 1929, ker novi zakon o občinah v celoti še ne more veljati. Sprejet je bil predlog g. R. Mavrja, naj se tudi od vina. ki ga dobivajo privatniki od vinogradnikov, pobira občinska trošarina. Nato je bil soglasno odobren računski zaključek Mestne hrnailnice za 1. 1032., ki večer smeha«. Dva izvrstna komika kot sta edi-nole popularna humorista Sioke Szakall in Hans Moser. bosta s svojimi burkami razgibala obraze §a tako črnem i h ljudi in prepričani smo, da bo po dvorani kina Matice odmeval nocoj gromovit smeh. V štirih burkah >»dolžni direktor«, »Neprijetni pacijent, »Vestni nosa*« in »Ahoj. ahoj!« bosta danes S^oke Szakall in Hane Moser pokazala, da sta r>s nedosegljiva kotnika umetnika in da no vsej pravici zaslužita sloves, kakršnega uživata. >Večer smeha< se bo vršil samo danes in jutri ter ie ponovitev programa v soboto izklf.Tft^na. Zato naj vsakdo že dan>s nohiti in si vstopnice čim preje zaeigura že v predprodaji pri blagajni kina Marice. Prepričani smo, da si bo marsikdo ogledal spored kar oba dni, kajti nasmejal se bo vsakdo tako od ireu kot š? nikdar v življenju. Od odmeva, ki ga bo našel pri občinstvu prvi >Veeer smeha« v Ljubljani, bo odvisno dali naj kino Matira s tozadevnimi prireditvami, ki Sii pri nas nekaj povsem novega nadaljuje od časa do časa tudi v sezoni. Vsekakor vemo, da so ve5*ri smeha po vseb veleme- stih inozemstva naleteli na največje odobravanje in upamo, da bo rudi naša Ljubljana sprejela to noviteto z največjimi simpatijami. Gane sedežev ostanejo znižane kljub visokim stroškom, ki jih je imela uprava Elitnega kina Matice z nabavo teh specijalnih filmov. Namen tega koraka pa je, da et vsaj en >veo>r smeha« lahko privoščijo najširši krogi občinstva. Ker bo vas spored nepreklicno samo dva dni, to je danes in jutri na programu priporočamo cen j. obFin-stvj, da si vstopnice pravočasno omisli, po možnosti že v predprodaji. Pod devizo: >dve uri smeha in pozabljenja križev in težav« nai se danes in jutri vsa Ljubljana strne v ogromno veselo družino zabave željnih v Elitnem kinu Matici. Iz Litije — Jutri pride modri vlak. Za sprejem potujoče kmetijske razstave, ki prispe jutri v Litijo, se vrše pri nas pod vodstvom sreskega kmetijskega referenta velike priprave. Prebivalci vseh občin našega okraia se bodo zbrali ob pol 8. uri zjutraj na Glavnem trgu oziroma v njegovih stranskih ulicah. Z godbo na čelu bodo krenili: kmečki konjeniki, kolesarji. Sokoli, gasilci, šolarji, občani in udeleženci na vozovih. Povorka krene z Glavnega trga do trgovine g.Rebeca ter nazaj čez most k rampam razstavnega vlaka pri glavarstvu. Za tem se bo vršil slavnostni pozdrav z govori predstavnikov vlade in organizacij. Razstavišče že ves dan krase z girlandami, ki so dolge pol km in so jih povezali gojenci drž. vzga-jališča na Ponovičah. — Bele borovnice. Naši gozdovi so zdaj prijetna vaba za počitničarje, ki dobe tam jagod, borovnic in gob po mili volji. Našemu poročevalcu sta včeraj poklonili gdč. Marta in Marja \Veilgonijevi, ljubljanski dijankinji, šopek povsem belih, a zrelih borovnic. Našli sta jih v hribu Sitarjevcu. Rastlinska redkost, vsekakor! Po ljudski govorici uspevajo bele borovnice le na kačjih prostorih, koder domujejo — strupenjače. Iz Novega mesta — Ob tržnih dnevih se pri nas opaža, da prihaja na trg kaj malo gob in ostalih gozdnic. Menda je temu kriva prevelika zaposlenost sedaj, ko se je začela žetev, ki se bo zaradi lepega vremena letos zelo obnesla. — Ne vemo, kam to vodi, če človeK ni varen pred napadi posameznikov, kot večjih družb pijancev. Tako se je te dni vračal proti večeru iz Šmihela domov 23Ietni posestnikov sin Vesel Jože, doma iz Malega Podljubna. Nenadoma so za njim pritekli neznani napadalci, izmed katerih se je izločil eden in ga zabodel z nožem v levo bedro. Neznanec je z nožem vre/al Veselu 10 cm dolgo rano, zaradi katere se mora napadenec zdraviti v kandijski bolnici. Še huje jo je dobil 191etni posestnikov sin Kromar Franc iz Cadraža. Pri žeg-nanju pred cerkvijo se je nenadoma pojavil pred Kromar jem sosedov sin in ga udaril s topim predmetom po obrazu. Napadalec mu je razbil nos in ga pobil tudi po glavi. Ko pa je šel v vas Rapljišče 39letni posestnik Straus Juraj, doma iz Krupe prt Semiču, je pričelo nenadoma podati kamenje na njegovo glavo, tako da se je kmalu onesvestil. Neznana surovina je tedaj prihitela, oborožena s sekiro, s katero Je Štrausa dvakrat udarila po desni strani pleč ter mu presekala kosti. Smrtno nevarno ranjenega so sorodniki pripeljali v kan-dijsko bolnico. Je pa Ie malo upanja, da bi okreval. Menda bi bilo treba zaradi vedno pogostejših napadov kazenski zakon poostriti, krivce pa eksemplarično kaznovati. — V mestu opažamo vedno več tujcev, ki se zelo laskavo izražajo o okolici Novega mesta. Menda gre zasluga za vedno večje zanimanje za dolenjsko metropolo in okolico propagandi društva »Krke«, ki je tako rekoč Dolenjsko odkrila tujcu. — V mesto se počasi vrača stara romantika. Takole ob luninih nočeh se oglašajo gitare, tu pa tam kak liričen zdihjjoč tenor. Naša dolenjska prestolica na spi — le tam zadaj za vrtovi se je oglasil pos \c malec Seviljskega pevca, pa je naenkrat bolestno kriknil. Neprevidni trubadur Je namreč stopil v nastavljeno past — skobca, ki je bil nastavljen za neznanega Mu bitelja solate. Nesrečnega pevca, je osvobodila pasti hišna dekla, ki je pravilno razumela položaj. Pravi pa, da se še živ dan — nej tnku smejala. KOLEDAR Danes: Četrtek, 20. julija katoličani: Elija, H ieronim, t'eslav, pravoslavni 7. julija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kin« Matira: Plavi sen ob 1(3. Kino Matica: Y*čer smeha ob 19.80 in ob 21.15. DEŽl'RNE LBKARNB Dane«: Bohinec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Laustek. Kaljeva cesta 1. 0zp€>d sita To preklicano krizo preganjamo, kakor kdo more in zna. Eni jo znajo obvladati, zgrabiti za vrat in ubiti, kakor vola drugi se bore z njo pri bogato obloženih mizah s pečenimi purani in šampanjcem, tretjim je pa izpraznila želodce in ereva tako. da sije solnce skozi nje. Stara pesem, kakor je star človeški rod, samo ime je novo. Pu ne tare kriza samo moškega spola, temveč se je spravila proti vsem pravilom kavalir-stva tudi na naš dražestni nežni pol. do vek bi pričakoval, da bo v moških vsaj to liko viteškega duha, da ne bodo pustili krize v bližino žensk, dokler bo bilo v nji hovih prsih junaško srce. Toda ialostna jim majka, še na misel jim ne pride, da bi odganjali krizo od nežnega spola. Kar na svoje moči in svojo iznajdljivost M mora-jo zanašati naše mile dame. če hočejo v teh težkih časih sploh živeti. In vsa časi jim, pomagati ti znajo, ene tako, druge drugače. Kdo bi odrekal postavim iznajdljivost mladi dami, ki prosi v malem oglasu starejšega gospoda za malo posojilo in pravi, naj se pošiljajo ponudbe pod »Revanža*? Seveda revanža v denarju, kako neki drugače! Da ne bo kdo mislil kaj slabeg t -----•-- Iz Trebnfega — Opozorilo mladeničem, rojenim leta. 1914. Mladeniči, rojeni 1. 1914., naj predlože pristojnemu županstvu družinske pole, ki jih je nabaviti pri župnih uradih. Rodbinske pole je predložiti najkasneje do 28. t. m. — Dnevno škropljenje ceste v Trebnjem je nujno potrebno. Oblaki prahu, ki se dvigajo za vsakim vozilom, so prav neprijetna in škodljiva prašna kopel pešcu, posebna neprijetnost pa so našim letoviščarjem, ki doma prahu niso vajeni. Zato je umesten ukrep tukajšnjega krajevnega odbora »Krke«, da oskrbi proti primerni odškodnini Trebanjcev dnevno škropljenje ceste, kar vsi pozdravljamo. Brezobzirni priganjači avtomobilov, ki dnevno vozijo preko Trebnjega z nedovoljeno brzino nad 6 km, bodo pa brezpogojno prijavljeni politični oblasti in bo vsaka taka vožnja nagrajena z najmanj Din 100.— v prid občine Trebnje. Zato so naproeeni vsi pešci, da pri tem pomagajo varnostnim organom in vse »avto-dirkace« nemudoma prijavijo. — Nezgoda. Pri obiranju črefienj je padla z drevesa Starič Frančiška iz Rihpovca in si je zlomila nogo. Prepeljana je bila v novomeško žensko bolnico. — Gospodarski odbor Trebnje. G. ban dravske banovine je na osnovi § 3. zakona o izpremembi zakonov v oblastnih in občinskih samoupravah postavil na mesto gospodarskih odborov, katerih funkcijska doba je potekla, sledeči odbor za Trebnje: načelnik Josip Zupančič, župan v Trebnjem, člani: Tomšič Hubert, posestnik v Trebnjem, Rebernik Emanuel, obrtnik v Trebnjem, Grosek Ivan, trgovec v Trebnjem in gpringer Alojzij, gostilničar v Trebnjem. Za ostale vasi občine Trebnje objavimo gospodarske odbore pozneje. Iz Celja —c Društvo kmečkih fantov iu deklet za Celje okolico priredi v nedeljo 6. avgusta na travniku g. Fuchsa v Gaberju pri Celju tekmo koscev za prvenstvo celjske okolice, dirko kmečkih kolesarjev na progi Celje—Vojnik—Celje in tekmo koscev škri-cev, Če se bo prijavilo dovolj koscev iz mesta. Ob tej priliki bo tudi veliko mani-festacijsko zborovanje, na katerem bodo govorili voditelji in prijatelji kmeeko-de-lavske mladine. Po prireditvi bo kmečka zabava. Prijave koscev tekmovalcev, koscev škricev in kolesarjev sprejema tajništvo Društva kmečkih fantov ln deklet v Celju. —c Črnec inž. Kola Ajayi iz Nigerije, ki je predaval v torek v Ljubljani z velikim uspehom v esperantskem jeziku, bo predaval tudi v Celju, in sicer v ponedeljek 24. t. m. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Predavanje, ki ima naslov 3» Afrika, moja solnčna domovina«, bo spremljalo mnogo lepih skioptlčnih slik. Predavatelj bo po predavanju zapel tudi več zamorskih pesmi ob bobnanju. —c Falska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo 23. t. m. od 11. do 14. zaradi montiranja strelovoda na omrežju ukinila električni tok v Celju in okolici. Katastrofalen požar V torek zvečer je nastal silen požar v okolici Petit Jeana v Maroku, ki se je z veliko naglico razširil n.i ves okraj in uničil poleg stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij tudi mnogo obdelane zemlje. Poročajo, da je zahteval požar-doslej 31 človeških žrtev, okoli 100 ljudi pa je bilo ranjenih. Požar je nastal zaradi eksplozije ben cinskega rezervoarja na poljedelskem traktorju. V nekaj urah je bila vsa okolica eno samo veliko pogorišče. Plameni so se dvigali do 50 metrov visoko in sproti uničevali koče domačinov in naselbine. Požar se je razširil do 60 km v širino. Prebivalstvo je v nepopisni paniki bežalo in prepustilo ognju vse svoje imetje. Mnoge je katastro fa presenetila v spanju. Telefonske zveze s Casablanco so bile prekinjene. Požar je uničil vso petitjeansko in sidi-slinansko »i žino. Iz bližnjih krajev so poslali na pomoč večje oddelke reševalcev, gasilcev in tuj skih legij. Stev 1^3 NAROD«, dne 20. Julija 1933 kljub poletni sezoni prinašamo premiero VELEFTLMA V GLAVNI VLOGI Brigita Helm premiera v soboto y ELITNEM KINU MATICI ATLANTIDA Dnevne vesti — Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik dr. Dragotin Skrinjar se je s 1. julijem preselil s svojo pisarno iz Kozjega v Krško. — Zdravniška vest. v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik volonter v Mariboru dr. Franjo Smerdu. — Iz »Službenega lista«. Službeni list fcr. banske uprave dravske banovine« št. 53 z dne 19. t. m. objavlja razne razglase zunanjega ministrstva, razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1933 o pobiranju občinskih davščin, taks in do-klad v mestu Ljubljani in o občinski davščini na vozila, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 in ra.zne objave iz »Službenih Novine. — Velika skupščina CM družbe bo le-to-s 10. septembra v Ptuju. Ob tej priliki bo proslava 2*5 let/nice spptemiberpkih do-sodikov in ustanovitve ptnjsk^sn Sokola ter 35 letnice na^eea naci.ionalneara pre-P o rojenj a. _ Razveljavljen ukaz. Ukaz, s katerim je bil odpuščen iz državne službe profesor realne gimnazije v Srem?ki Mitrovici Josip Pele. je razveljavljen. — Delomržneži in izkoriščevalci občinskih podpor. Banska uprava dravske banovine proglaša za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor Vincenca Toplaka, pristojnega v občino Drstelja, Vinka Ko-letnika, pristojnega v občino Dragnčova, Franca Murausa iz iste občine, Ivana Slano iz občine Polhovgradec, Karla Schuler-ja iz občine Mu ta in Roberta Rusija iz občine Tekačevo. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 68 dvorcih, svinjska rdečica na 22 in steklina na enem. — Prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Firenci izdano knjigo >L' ora di Nicolo Tomaseo«. — Nova izdaja gospodarskega adresar-ja. Januarja prihodnjega leta izide tretja izdaja gospodarskega adresarja kraljevine Jugoslavije. Adresar izda Zavod za posps-ševanje zunanje trgovine. Tretja izdaja bo izpopolnjena z novim gradivom. Zastopane bodo tudi tvrdke in profesije iz manjših mest in krajev. Gradivo zbirajo ob sodelovanju vseh zbornic, društev in občin. Seznam oseb, ki smejo pobirati podatke, oglase in naročnino, se dobi pr vseh gospodarskih zbornicah. — Čakovec se priključi zvezi most. V torek popoldne je občinski svet trga Čakovec sklenil, da se Čakovec priključi zvezi mest, čim dobi dekret, da je postal iz trga mesto. — Miss Bled. V torek zvečer so volili v nabito polni dvorani Park Hotela na Bledu letošnjo blejsko kraljico lepote. Izvoljena je bila Američanka Alice Mollmann, dra-žestna plavolaska, ki je odnesla zmago z veliko večino glasov. — »Zbori«. Revija nove zborovske glasbe, urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Letnik IX., št. 3. Vsebina glasbenega dela: M. Rožanc »Hčere svet«, moški zbor; S. Koporc »Vetri v polju«, J. Kenda »Vlahi«, mešana zbora; p. H. Sattner »Legendica«, samospev s klavirjem. Vsebina književnega dela: 2agar Drago »Kaj nam za žalost!« Pesem, Matej Hubad (članek), H. Druzovič »Sedemdesetletnica prvega slovenskega pevskega nastopa v Mariboru« (članek). Rubrike: Naši skladatelji. Opera, Novosti, Razno, Iz uredništva in upravni-štva. »Zbori« stanejo letno le 50 Din, pevska društva pa dobe v njih nešteto skladb za koncertno in zabavno uporabo. Partiture posameznih »Zborov« so za ves zbor naprodaj po ceni 1 Din za dve strani. Naročite se na list! _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Skoplju, drugod je bilo pa lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32, v Beogradu in Skoplju 28, v Zagrebu 27, v Ljubljani 25, v Mariboru 24.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.2, temperatura je znašala 13.2. _ Nesreča na kolodvoru. Ož-bald Gol- majer, star 51 let, hlapec v Tržiču, je imel opravka na tržiškem kolodvoru. Po čudnem naključju je prišel pod voz, ki ga ;'e povozil. Golmajerja so s precejšnjim' poškodibami na rokah, nogah Ln po životu orepeljali v ljubljansko bolnico. _ Zavratno ustreljen. 27 letni delavec Franc Hribar iz Brda, občina Ihan, je IS. t m. delal V gozdu. Ko je prišel na travnik ob gozdu, ga je nekdo nenadoma ustrelil s puško v vrat. Poškodba je zelo nevarna. _ Samomor zagrebškega odvetnika. Včeraj popoldne si je končal v Zagrebu življenje odvetnik dr. Avrel Sertič. Našii so ga v kopalnici zastrupljenega s plinom. V smrt so ga pognale družinske razmere. _ Nesreče in napad. Sin posestnika iz Police pri Višnji gori, 23-letni Janče Kožmar je v torek podpiral voz sena. ki se je pa nanj prevrnil in mu zlomil desno nogo. Marija Mezelj, posestnica v Zlatem polju pri Kamniku, stara 48 let, je prišla včeraj v Ljubljano. Ker ni vajena hoditi po hodniku, je šla kar po cesti, kjer jo je podrl kolesar. Mezeljeva je dobila poškodbe na glavi in ima menda počeno čeljust. Prepeljali so jo v bolnico. Brezposelni dninar Andrej Kovač, stanujoč v Hrastjah, je romal v torek čez hrib proti št. Vidu. Blizu št. Vida ga je nekdo, ki je imel z njun še star račun, napadel s kolom in ga tako pošteno premikastil, da Kovač niti sedeti ne more. — Kramar v vlogi vele trgovca. Banja-luška policija je prišla na sled slepariji, ki gre na škodo neke mariborske tvrdke. Kramar David Montiljo se je predstavil dotični tvrdki kot veletrgovec iz Banjaluke, da je dobil na kredit večjo količino blaga. Policija ga je izročila sodišču. znacijo, denarnica s 340 Din, črna denarnica s 500 Din in več naslovi usnjata modra denarnica s 60 Din in vozovnico avtobusa Kostanjevica—Novo mesto, usnjata rjava denarnica s 60 Din in 5 sokolskimi znaki, kuverta s 300 Din, rjava listnica s 500 Din, potnim listom in več vizitkami, listnica s 317 Din, domovinskim nstom, prometno knjižico in 2 slikama, usnjata črna listnica s 100 Din in postno nakaznico, usnjata črna listnica s potnim, 800 Din, 200 Kc in več drugimi listinami, rjava listnica z 10 Din, voj. uverenjem, nekaj slikami in pi3era. ročna torbica s 170 Din, ročna torbica s 100 Din. zlato brošo, sliko, raznimi ključi, 2 prstanoma in malenkostmi, usnjata ročna torbica z denarnico s 100 Din. 2 robcema in ključem, črna damska torbica, ročna torbica z denarnico, z 224 Din, ogledalom in železniško legitimacijo, črna ročna torbica z legitimacijo 8. real. gimn., 3 ključi, robcem, notesom In za 20 Din drobiža, ročna torbica z rumeno denarnico z 800 Din in 100 Kč, damska ročna torbica, barvasta, ročno delo s 50 Din, 2 dozoma, škarjami, glavnikom in robcem, kos blaga rdeče barve za obleko, rdeč otroški plašč, legitimacija na ime 12 i Terboča Lud\ak, odprto pismo, pas narod- — Tropična vročina v BanjaJuki. Banjaluke poročajo, da je pritisnila zadnie ■ ne ncžC' kombineža rožnate barve, damski dni st^na v^ina. Vte.aj je kazal top.o- j ™ ^JTJS^ mer na solncu 48, v senci pa 30 stopinj C. j — K tragediji zastavljaln.i listka, rezervno kolo tov. avtomobila s pnevmatiko, mlada papiga, volnena jopica, sokolska obleka, sok. hlače, srajca in pas, sok. leg. na Velebil R., hranilna knjižica Ljudske posojilnice, avstr. Kristine Mlmaričeve. Včeraj smo poročali, da se je hotela v Zagrebu zastrupiti znana akrobatka Kristina Mlinaric. Ni pa točna vest, da bi jo bila pognala v obup nesrečna ljubezen. Kristi- i PotQi list Markut B. in mali kovčeg z na pravi, da je obupala, ker jo je osleparil j °1:>Ieko-_ njen partner invalid Stane Snoj. Posodila mu je baje 5000 Din, ki je z njimi Snoj kupil razne potrebščine, med njimi tudi mrežo, od dohodkov je pa ba.^e dajal Kristini le neznaten delež. Pc zadnji predstavi v Zagrebu je odšel s Presetnikom v Sisak, Kristina, Vinko Bučar in Adolf Kranjc so pa ostali v Zagrebu brez sredstev. Snoj se bo mora! zagovarjati na policiji. — Na vesnla, ker je umoril svojo ženo. V Vranji je bil obešen včeraj zjutraj Ra-nidjel Stojanovič, ki je na bregu Morave BOLJŠE ČISTI kovine, steklo in zrcala Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu! —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od l. do 30. junija. 100 Din bankovec, 3 bankovci po 100 Din, bankovec 100 Din, 2 z'ata poročna prstana, broša s češkimi granati, obesek s sliko, zlat prstan z zele- umoril svojo ženo Stano. Zadavil jo je, ji I SiJ^^Si STlSSŽL ^rižica 2 _ . ... obeskom, srebrna moška ura, moška ura z natresel v žepe peska in vrge1 truplo v Moravo. čez več mesecev je Morava naplavila truplo in policija je takoj aretirala Stojanoviča. ,ki je pod te*o dokazov zločin končno priznal. 2eno je umoril, da bi lahko živel s svojo ljubico. Trdil je, da sta mu pomagala Zivko in Aleksander Stojanovič. Umorjena je bila mati štirih otrok. Včeraj zjutraj je moriiec plačal svoj zločin na vešalih. Zadnja njegova želja je bila, da bi videl starše in otroke. Tik predno so ga izročili krvniku Hardtu, je pa priznal, da je umoril ženo sam in da sta živ-ko in Aleksander Stojanovič. ki sta bila obsojena na dosmrtno ječo, nedolžna. — Vlom v hišo našega berlinskega konzula. Beograjska policija je izdala komunike o vlomu v hišo jugoslovenskega častnega konzula v Berlinu dr. Heinholda. Vlomilci s odnesli mnogo dragocenosti. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne^Franz Josefove« grenčfce za redno izpraznienie črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčico, ker odpravi za.stajan.ie v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubiiane —lj Florijanska cerkev dobi povsem novo fasado. Ob cestni strani je pročelje že ometano. Da bo trajala delj časa tudi barva, ometavajo pročelja z barvnim ometom, ki je nekoliko podoben terranovi ometu, s kakršnim ometavajo nove, moderne hiše. Zvonik je dobil novo pločevinasto streho. Stari omet odbijejo povsod do zidu. zato bo vsa cerkev znova ometana ter bo omet držal mnogo delj, kot če bi samo krpali pročelja. Delo zaradi tega tudi ne more napredovati tako hitro, vendar je pa že opravljenega približno polo-vica. —lj K našim živinskim sejmom spadajo kar oficijelno zaključki na gostilniških dvoriščih, predvsem pri Figovcu, kjer je glavna avtobusna in vozovna postaja. Ker je bil včeraj sejem slab, ni bilo tudi tako živahno pri Figovcu. Prodajalcem se ni ljubilo stati na dvorišču na žgočem solncu, kupčij pa tudi niso mogli zalivati v senci. Zato se tudi ni nihče zanimal za tistih 10 konj, ki so čakali na dvorišču na svoje gospodarje. A včasih je bilo na gostilniških dvoriščih sklenjenih več kupčij kot na sejmu. —lj Izlet na Sušak in ogled angleških vojnih ladij. JS in Putnik v Ljubljani priredita v nedeljo 23. t. m. Izlet na Sušak v s vrh o ogleda angleških vojnih ladij. Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj z avtobusi. Cena v obe smeri Din 200.—. Prijave sprejema najkasneje do petka zvečer Jadranska straža in društvo Putnik (palača Ljubljanske kreditne banke) . —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 30. junija. 3 bankovci po 100 Din, bankovec za 1000 Din, 400 Din, 100 Din in ček davkarije černomelj, zlata damska zapestnica, zlata damska zapestnica z graviranim datumom 22. 3. 1932, zlAta broša z 2 briljantoma. zlata zapest-na ura na Črnem traku, zlata zapestnica, zlata o vratna verižica z obeskom, zlata ovratna terižica z obeskom v obliki zvezde, zlata ovratna verižica, zlata broša z velikim kamnom, zlat prstan z 8 diamanti, nikeljnasta moška ura, srebrna damska ura z moDo?ramom >0. G«, srebrna moška ura, d^~ srnica s 15 Din, denarnica s 70 Din. denarnica s 70 Din in voznim listkom Zagreb-Ljubljana. usni a ta črna denarnica z rdečim napisom ^Wien« z 80 Din in nekaj kliuči. rjava usnjata denarnica v obliki podkve z 1 D;n in znamko, usnjata rjava denarnica s 60 Din. riava denarnica s 700 Din ln 220 Kč, sokolsko in žel. legitl- verižico, nikeljnasta moška ura z verižico, zlata ovratna veriž'.ca s križcem, rjava usnjata denarnica z 9 D.n 50 para, rjava denarnica s 63 Din, temnor.iava denarnica s 23 Din 50 para, rjava stara listnica, črna usnjata listnica z žel. legitimacijo, sokolsko legitimacijo na ime Vitojevič Dimitrije, rjava usnjata aktovka, zastavljalni listek št. 15758, rjava zimska suknja, svilena šerpa, moški dežnik, rjav damski dežnik, damska ročna torbica s 50 Din. moško kolo, 4 zvezki not, zemljevid in belež-nica ter pes volčje pasme. — v železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 87 dežnikov, li palic, 13 aktovk. 16 klobukov, 13 čepic, 6 parov rokavic, 4 zavoji obleke, 5 zav. perila, 5 ročnih torbic, 2 nara galoš, 4 jopice, 4 damski plašči, 2 nahrbtnika, 1 šal. par hlač 6 sukenj, 5 dežnih plaščev, srajca, 2 brisači, 2 robca, kopalnp obleka, 1 ovratrica iz koral, l karton perila, kovčeg perila, kovčeg z brisalo, kovčeg s j toaletnimi potrebščinami, kovčeg obleke, ; blazina za na stol, par damskih čevljev, par moških čevljev, fotostativ, stativ za note, zavitek slamnikov in kapa, žensko krilo, ženski slamnik, žandarmerijske vrvice, par copat, cigaretna doza, par nogavic, vrček, kosa, 2 flaškona, karton jajc, risalna deska, tamburica, potna torba, svetiljka, vrč za mleko, sodček (rjutrih), cekar, zvez košar, oficirsko bodalo, ovoj šivalnih pripomočkov in sveženj suhe robe. —lj Obrežni Ljubijaničini zidovi v cvetju. Zda.'] se ne vidimo ničesar posemio lepega v Ljubljanici in ne ob nji, /lasti odkar jo regulirajo. Ko bodo pa konč tna regulacijska dela — in zdaj že smemo upati, da bodo končana prej ali slej — Ljubljanica ne bo več nikogar odbijala ter bo celo krasila mesto. Voda bo segala prevej visoko vedno, ker jo bodo regulirali z zapornico pri cukrarni, kjer bo najbrž tudi elektrarna ter bo plovna po vsem mestu. Pri obrežnih stopnicah bodo pristajali t čini. Morda bo uveden tudi stalen promet po vodi z nizko voznino. Na bregovih bodo lepa sprehajališča. Vzdolž Dvornega nasipa in nižje bodo pa tudi obrežna sprehaitli-šča na odstavku obrežnega zidu. Pod vrhom bo obrežno zidovje okrašeno s cvetjem Ob Cankarjevem nabrežju je že *Haj na zgornjem odstavku obrežnega zidu precej dol^a vrsta cvetlic, begonij in pelargo-nij iz mestnega vrtnarstva. Postopno boio okrasili zidove na obeh bregovih, kjer sega zid do višine brega. —lj Prezidano pritličje škofijske palače na Pogačarjevem trgu je bilo precej časa neometano, da so nekateri že začeli sumiti, da bo ostalo takšno. Zdaj še ni iicer takšna nesreča, če so na Pogačarjevem trgu oguljene hiše, ker je ves trg — ne glede na impozantno cerkveno fasado z monumentalnim stopniščem — zelo žalosten na pogled. Najbolj ga seveda »krasita« tržni lopi, ki sta pa zdaj še potrebno zlo, dokler ne dobimo kje drugje primerne tržnice, ki bo vzela pod streho mesarje in branjevke Regulacija tega trga je že dolgo aktualna, toda v Ljubljani je še marsikaj aktualno, zato ne more priti Pogačarjev trg tako kmalu na vrsto. Najbrž pa bodo načeli idilo tega kotička spomladi, ko nameravajo podreti pokvečene mesarske stojnice. Z regulacijo Ljubljanice je potrebno tudi regulirati nabrežja ter morajo že zaradi tega podreti mesarske stojnice. Če bodo pa padle te stojnice, bosta morah pasti tudi tržni lopi. Zdaj pa lahko poročamo samo. da so ometali pritličje škofijske palače. —lj Odbor »Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov« se je konstituiral včeraj na prvi seji: predsednik g. Filip Pristou. čekoslikarski mojster, podpredsednika g. Alojz Erjavec, čevljarski mojster, in g. Ivan Kersnič, krojaški mojster. —lj Velefilm »Atlantida«, ki je bil te dni igran v Parizu je dosegel tam ogromen uspeh, ^epa Antinea, ki je pooseblja zmamenita Brtgita Helan. je prejela navdušena kritika in sploSno pravijo, da je to ena njenih najboljAib kreacij. Pierre Benoitov roman o pogreznjenem carstvu, kjer je vladala mogočna in lopa vladarica Antinea je vnovič oživel s tem prekrasnim filmskim delom režiserja G. W Pabeta Premiera filma v Ljnbljaoi bo v soboto v EHtnem kinu Matici — Športne in modne srajce, pižame, majice, krav-ite in naramnice kupite najugodneje pri tvrdki Miloš Karničnik. Stari trg. 389-n —lj Opereta >Plavj aen< z LlUano Har- vey, WUlyjem PVitschom in Willy For-stom ostane na sporedu Elitnega kina Matice danes in jutri samo ob 4. uri pop. Večerne predstave i-apoLnuje progTam >večera smeha,, —lj Namesto cvetja na grob pok. dr. Riharda Karbe, lekarnarja iz Kamnika, je daroval g. dr. Matija Hooevar 100 Din za trboveljske otroke. Darovalcu hvala. Naj bi mu sledili še drugi! —lj Zas trup ljenje s plinom. Nesa vestnega so v bolnico pripeljali 29 letnega trgovskega pomočnika Božidarja Kumra iz Ljubljane. Zdravniki so ugotovili, da gre za zastrupljenje s plinom, ne ve se pa, ali je bil izvršen samomor ali pa se je pripetila nesrp^-v (Resedo imajo naši ettctćefj* Dermotova ulica kliče Ena glavnih in najprometnejših ulic, Dermotova, ki je vezana s Celovško cesto pri mitnici na meji med Zgornjo in Spodnjo Šiško, kliče in prosi merodajne faktorje že dolga leta, naj jo regulirajo. V tej ulici je več javnih lokalov, tako Sokolski dom, brezalkoholna gostilna, trgovine itd. Okoličani vzhodnega okraja Šiške imajo veliko ovinkov do Dermotove ulice ali sploh na glavno Celovško cesto. Za Der-motovo ulico smo pred dobrim letom prosili na merodajnem mestu in plačali na taksah in kolkih 125 Din, toda namestu da bi bila naša prošnja uslišana, je romala najbrž v koš. dočim je ulica še vedno zaprta. Če greš s Celovške ceste pri mitnici v Dermotovo ulico, naletiš sredi ulice na lesno skladišče, potem te pa vodi 30 metrov naprej tako ozka pot. da se dva človeka skoraj moreta srečati. Malo dalje naletiš na glavno zapreko, tu sploh ni mogoče naprej, ker te ovira bodeča žica in tu vidiš, kako ie bodoča ulica rodovitna Kar sredi ulice je njiva in raste na nji krompir. Ti dve zapreki bi se morali odstraniti in bi dobili zvezo te ulice z gorenjskim kolodvorom kakor tudi z vzhodnim delom Šiške. Slab vtis je napravila na marsikaterega udeleženca sokolskih svečanost^ ta zanemarjena in pozabljena ulica. Skrajni čas je, da se v splošnem interesu ta ulica podaljša ha regulira. Prizadeti okoličani. Zvočniki so v modi Če spregovorimo o zvočnikih, bo ;ie-dvomno V9em ustreženo, kajti človek nima v puščavi mestnega življenja ničesar drugega imenitnejšega. razen gramofona ali radija, se pravi, zvočnika. Baje spadajo zvočniki že med nekakšen kult, ki ima nešteto fanatičnih privržencev. Zvočnik je postal meščanom, hišni malik. ki ga ibo-žujejo vsi brez izjeme kot zgledni verniki. Toda ni malik le zaradi tega. temveč tudi zato, ker ga morajo častiti tudi drugi, ki žele po tihem, da bi vrag vzel \se zvočnike, častiti ga tako. kot absolutno avtoriteto. Smrtni greh bi bil govoriti nespoštljivo o zvočnikih, ki vendar predstavljajo nekakšen višek kulturnosti svojih lastnikov in po njih se meri kultura mesta, v katerem rjovejo. Dovolite nam torej najprej izraziti globoko obžalovanje, da ni doslej nihče posvečal dolžne pozornosti zvočnikom ter da smo jih poslušali tako dolgo z nekakšnim prezirom! Prejšnja leta, ko so bili zvočnki na zmagovitem pohodu, so nekatere konservativne meščane bolele glave ter se tiso mogli sprijazniti s triumfalnim kruljenjem in riganjem vsemogočnih zvočnikov, ki so se oglašali z vsakega okna. da sm:; kar ginili od blaženstva ter ginjenja. Ko je pa začela nastopati kriza še triumfal-nejše od zvočnikov, so ti tu in tam utihnili. Gramofoni so zmagoslavno zavzeli postojanke tudi v zastavljalnici in na dražbah. To je bila seveda nezaslišana profanacija modernih hišnih malikov. Sle hernemu pripadniku kulta zvočnikov se ie moralo trgati srce. ko je moral mirno ale-dati, kako so romali zvočniki iz hišnih svetišč ter z oltarjev v umazana skladišča, kjer so jih prodajali med drugo grdobi jo. Toda saj veste, kako neznansk-> napredujemo. Zvočnikov je kljub vsemu zmagoslavju krize čedalje več. Zlasti moderni so pa postali zopet zadnje čase, ko so meščani začeli blaženi -iž'v-iti počitnice. Ali Si sploh morete misliti počitnice brez zvočnika? Glavno je vendnr gramofon. Če že ni radija, ko se raduješ življenja ob počitnicah in se posvečaš viši m namenom. Nepopisne so takšne meščansV.e idile: meščan posluša zleknjen v kotu senčne sobe premile »viže«. ki se raz eeajo od zvočnika po vsej hiši in še daleč po okolici. Zvočnik mora namreč vedno stati na oknu, da uživaio tudi plebejci prekrasne melodije ter da zavidajo blagorodnoga meščana. Zvočnik je v akciji po cele dneve, kar je razumljivo, saj bi človeK petno poslušal tako neizrečeno sladke meiobie »Done Klare« in podobne udrihače — da ne rečemo šlagerje — ki so modelni >f" dolga leta. Tisti, ki niso muzikalijni. pa morajo postati prej ali slej Dan na d.m poslušaš prekrasne komade, da te nazadnje trga po taktu ne le v glavi, temveč tudi v petah. Po vsem telesu se ti razloe ta sodobni muzikalični revmatizem ter ti postane ta nebeška godba potrebna kot zrak. Nedvomno bi začeli reveži, k^ z^aj poslušajo le tuje zvočnike, umra-: cd bridke Žalosti, če bi jim malikovalci zvoč nikov ne privoščili več niskanja. cviljenja in renčanja zvočnikov. Zlasti morajo biti hvaležni dobrotnikom, lastnikom zvonikov, da jim rudijo baš zdaj tako obilne drobtine duševne hrane, ki jo uživajo na počitnicah. Dobrotniki bi namreč 'ahko povsem pezabili na ljudi, ki ne uživajo počitnic, ter bi navijali gramofone sar«-:, za 5/r|n u£esa. Tako pa uživamo pretUK&O godbe pu\sod v obilnih porcijah Zvočniki grme ves cas do policijske ure. L.istn:ki ivcCnik«"»v vrše veliko kulturi > nalogo, prepajthajo glasbo kar na debelo po v«-em mestu Tc morajo vsekakor z**sd?ti odločujoči činitelji. Lastnike zvočnikov je treba ven Inr predlagati kot kandidate za prosvetno nagrado. Ker sme baš načeli to zadevo glede nagrad, -e treba pripomniti da zasluž! lastnik zvočnika tem večjo nagrado, čim glasnejši je njegov zvočnik in čim delj je v akciji. k*r je menda razumljivo samo po ».eb, Menda ne bo treba potem takem še vzpodbujati lastnikov zvočnikov, naj SmfO še bolj propagando za glasbo. Lahko se zanesemo na nje, da bodo tudi v naprej prirejali koncerte z enako vnemo in ljubeznijo do stvari. Vendar si pa ne moremo kaj, da bi ne opozorili na pomanjkljivost organ;4&' ije propagiranja kulta zvočnikov. Samo pomislite, koliko zvočnikov rjove v Ljubljani v čast svojih lastnikov in na čast poslušajo-čemu občinstvu! Kljub temu pa niso še vedno organi rani tisti, ki prirejajo koncerte in ne soposlušalci prirediteljev. Če se že zdaj kažejo tako krasni vsestranski uspehi, kak* lepi bi bili šele tedaj, če bi zvočniki rjoveli po smotrenih načrtih in če bi jih ljudje poslušali z dolžnim spoštovanjem in božjim strahom! Će se torej stvar tiče kulture, jo je treba zagrabiti resno. Organizirani poslušalci bi se lažje zavzemali /a svoje, zdaj še tako okrnjene pravice. Nedvomno bi lahko dosegli brez posebnega truda, da bi jim prirejali kon certe tudi po policijski uri. V tej upravi čem težnji bi jih najbrž podprli tudi last niki zvočnikov, saj jim dajejo tu in tam že zdaj moralno podporo do 2. ponoči. Tega vendar ne moremo trpeti., da se ljud je posvečajo ponoči tako prozaičnim zadevam kot je n. pr. spanje! Naravnost dolžnost je, da se žrtvujejo tudi ponoči tako vzvišenim stvarem kot je glasba rjo-večih zvočnikov. Razen tega se pa vsiljuje pri tej zadevi še toliko vprašanj, da jih ne moremo niti nakazati. Menda bi se dala rešiti vsa pod okriljem organizacije. Tako bi bilo n. pr. treba vzgajati poslušalce, da bi znali dovolj ceniti blagodati zvočnikov ter da bi si ne zatiskali ušes baš tedaj, ko se oglašajo zvočniki najbolj zmagoslavno. Prirejati bi bilo treba torej posebne tečaje za poslušalce, da bi se dovolj strenirali v poslušanju cviljenja, hreščanja in zverinskega zavijanja. Sicer so mnogi že dovolj trenirani, kljub temu je pa še med njimi mnogo nekvalificiranih, ki si tlačijo po cele kilograme bombaža v ušesa. Poslušati zvočnike je vendar umetnost, ki bi je ne smeli tako profanirati. Zaradi tega bi bilo tudi treba nekoliko regulirati produkcije zvočnikov odnosno njihovih lastnikov, kajti to presladko godbo naj posluša le tisti, ki ima za to talent! Ker že živimo v dobi kulta zvočnikov, bi ne smeli prezirati vseh tako važnih vprašanj, ki jih lahko rešujemo z največjim uspehom baš zdaj, v pasjih dneh. Nedopustna nenasitnost Vaš list je že večkrat opozarjal, kako krivično so danes razdeljena službena mesta. Spričo današnje brezposelnosti in bede se to še premalo poudarja, še manj pa se seveda stori v tem pogledu. Dočim je na tisoče mladih, sposobnih in zdravih ljudi obsojenih na prisilno brezdelje in s tem na stradanje, imajo nekateri kar po tri, štiri in še več dobro plačanih služb. Pravilo pri tem je: čim bolj je situiran, čim višja je njegova družabna pozicija, tem bolj mastne so njegove postranske službe. To je samo ob'sebi umevno. Za omiljenje krize se sklicujejo ankete, izdajaja odredbe, pridno se pišejo statistike — toda ne zagrabi se tam, kjer bi bilo kaj vzeti. Res je, da kriza s tem ne bo odpravljena, če se bodo službe pravična razdelile, toda mnogi posamezniki bi bili vendarle rešeni pomanjkanja in obupa. Koliko je staršev, ki so z največjimi žrtvami pustili študirati svojega otroka — pogosto čaka še pet, šest mlajših na njegov zaslužek — a danes, ko je dovršil študije, jim je še nadalje v breme. Vsem tem pri današnjih razmerah res ni mogoče pomagati, toda ko bi se tisti, ki imajo po več služb, umaknili vsaj najpotrebnejšim, bi bilo vsaj nekaj storjenega. Seveda sami od sebe se ne bodo umaknili, če bi tudi drugi umirali od lakote okoli njih. In vendar se jim nudi tako lepa priložnost, da dokažejo svojo državotvornost, o kateri večina takih ljudi ve toliko povedati. Toda kadar gre za osebne koristi, preneha smisel za kakršnokoli skupnost. Ko človek opazuje, kje vse si ti ljudje iščejo postranskih zaslužkov, naleti naravnost na čudne primere. Tako imajo nekateri gospodje, kot rečeno, kar po pet, šest ali še več mastnih služb, drugi zopet visoke pokojnine, poleg tega pa še službe, ki sicer dobro neso, a z njihovim dostoj m-stvom nekam ne strinjajo. To so imenitni gospodje, kar jih pa prav nič ne ovira, da ne bi sprejeli poleg tega še plebejske službe, ki gotovo takim gospodom prav nič ne pristojajo. In vendar je v Ljubljani toliko moči — bodisi ženskih ali moških — brezposelnih, ki so za taka mesta kvalificirani. Ali ne bi bilo umestno, da se taki kričeči primeri v imenu sanacije razmer nekoliko prouče in javno ožigosajo? Opazovalec. Iz Kranja _ Ukinitev avtobusne vožnje. Kr. banska uprava je dovolila, da ukine družba Avtopromet Jezersko v Kranju zaradi pasivnega prometa popoldansko vožnjo z Jezerskega v Kranj ob 17.10 ter iz Kranja na Jezersko ob 19.40. Ostale vožnje na tej prog* ostanejo po voznem redu. ravno tako tudi tunstovski avtobus ob nedeljah in praznikih. — Živahna kopalna sezona. Izredno živahno življenje ob Savi dokazuje, kako bi bilo potrebno v Kranju veliko novo kopališče. Po zaslugi Tujskoprometnega društva in mestne občine se je zgradilo ob Savi prav lepo četudi skromno kopališče, ki ga upravlja z vso skrbjo stavbenik g. Vrabec. Poleg kabin je zgrajen bazen, ki privablja otroke, da se ves dan igrajo v gorki vodi Dobili smo r>rho. deske za soln-Čenje, mize in klopi. dtraa C >SLOVENSKI NARODc, dne 20. julija 1933 mm* \f)) M4 (Dve streti Comaa — Najprej se morate s-povedati bo-gm, drago dete, — je dejala; — potem pa povejte vse po pravici sodnikom, da bodo sodili vašo krivdo. Jaz pa lahko samo molim, da bi vaša pokora ne bila pretežka in da bi vam bog odpustil vaš greh. Marija je bila globoko ginjena. Solze so ji silile v oči in komaj je zadrževala krčevifto ihtenje. Tako prijazne besede namenjene nji, tatici, so jo globoko zadele in otežkoči-te pokoro, ki jo je bila baš začela. Pomislila je, da bo te prijaznosti ta-kofl konec, čim pride na dan, kaj je storila. In vendar se ni bala odkritega priznanja. — O, častrta mati poslušajte me, prosim! — ie vzkliknila. — Ne branite mi povedati, kad vse sem pretrpela v trenutku, ko se mi je odkrila resnica, od dineva, ko sta mi dve dekleti, dva angela, odprli oči. Ce bi bila imela v otroških letih mater, ki bi mi bila vcepila dobro v srce in me naučila moldti, bi ne bila zašla na kriva pota, bi mi ne bilo treba delati pokore, ker bi ne imela greha na vesti. Sestra Genovefa jo je molče poslušata. Spominjajoč se besed, ki jih je bila izgovorita Marjana, je hotela vedeti, kaj pomenijo. — Kdo sta tista dva angela, ki o njima govorite in ki sta tako razgibala vašo dušo? — Dve dekleti... — Ste ju poznali? — Videla sem ju prvič... Dve sestri, če se ne motim. — Torej ne veste točno? ... — Pozneje ju nisem več videla... — In to se je zgodi k) ? ... — Včeraj... zvečer, gospa, — je odgovorila Marjana z drhtečim glasom, ikomaj dobro uro predno so me pri-vedili sem. In med neprestanimi vprašanji je Marjana pripovedovala predstojnici, kje «i kako se je seznanila z dekletoma. Sestra Genovofa je že od prvega dne naravnost materinsko skrbela za Marjano. Poleg tega jo je priporočila zdravniku, ki ji je že dolgo pomagal pri dobrih delili. Sestra Genovefa je smatra, da jo je božua previdnost sama seznanila s tem plemenitim možem, s tem veliikiim dobrotnikom siromašnih bolnikov in ne-srečnežev. Baš on se je zanimal tako živo za slepo siroto, ki (jo je vodila sestra Fro-chardika. Ta zdravnik, dodeljen saljpe-trierski bolnici, je bil slaven učenjak, ki se je z največjim zaupanjem obračalo nanj tudi .plemstvo. Gro'f de Linieres ga je bil poklical h grofici, da bi poskusil pregnati njeno neprestano globoko zamišljen ost. Grof je pa moral slednjič spoznati, da zdravniška veda ni kos tej bolezni, ki je vedno Jboij razuedala gnofičine moči. Toda grof ni vedel, da je slavni zdravnik kmalu spoznal, da grofičina bolezen ne spada med tiste, ki jih lahko zdravniki izlečiio. Sestra Genovefa sicer ni mislila, da bi mogel zdravnik Marjani kaj pomagati, vendar ga je pa pričakovala, da bi se pomenila z nJim o svoji varovanki. Cim ga je zagledala pred ograjo, mu je hitela naproti. II. Sestra Genovefa, predstojnica zavetišča lahkoživih deklet in umobolnih žensk, je bila zares v najširšem pomenu besede sveta žena. Bila je rojena v Saipetrieri in nikoli ni zapustila tega mračnega doma. Nekega dne, pred leti, po velikem lovu, ki so ga bili priredili biriči po vsem Parizu na sumdjive postopače in lahkoživce, so privedli v to zavetišče celo to'Spo 'lahkoživk in zločinik, ki jih je policija že davno zasledovala. Med temi nesrečnicami je bila ena, ki je zahtevala največjo opreznost straže. Bila je zagrizena zločinka in 'policija jo je imela zabeleženo med nevarni- mi, nepoboljšljivimi. Njen prihod v Sal-petriero je bil dogodek za jetnice, ki so poznale njen pogum in spretnost ter se čudile, da se je dala ujeti. — To je pa la Fileuse! — je vzkliknila njena bivša tovarišica. — Kdo pa je ta k Fileuse? — je vprašalo več glasov. — La Fileuse, dekleta, bi lahko učila vse, kar nas je tu. To vam je navi hanka, ki uide biričem med prsti, če hoče ... Krasti po hišah ne zna nobena druga tako spretno... Njena posebnost je bila, da je služila pri mnogih lastnikih prenočišč. V začetku je res delala kakoi konj; ni bilo kota, ki bi ga ne pometla, vse se je svetilo, toda pri tem navihan-ka ni izgubljala časa. Cez nekajj dndi je pa povezala v culo vse. kar je mogla pobrati gostom iz kovčegov... dn z bogatim plenom je odnesla pete. Jetnice so počile v smeh in vse so hotele videti navihanko. Vse so jo ob čudovale in ji ponujale svoje prijatelj stvo. Nasprotno je pa sodnik menil, da bo to dober prirastek za Louisiano in obsodil jo je na prisilno delo v New Orle ansu. La Fileuse je bila pripravljena na ta ko obsodbo; vest, da bo morala kmalu na pot. jo je kaj malo vznemirila. — Človek mora biti na vse pripravljen, — je dejala smeje, — če noče dobiti na ladji morske bolezni. Njene tovarišice so kmahi zvedele, kaj pomenijo te, očividno v šali izgovori ene besede. Ko ie namreč prinesel policijski časnik odlok o izgonu, je la Fileuse izja-la, da postane v kratkem mati. Ko se je jetniški zdravnik čudil, da je mogla tako doligo skrivati nosečnost, ie nesrečnica priznala, da se je namenoma tako oblačila, da bi splavila otroka, ki ga ie nosila pod srcem. _ Saj ni vredno pomagati na svet semenu za Louisiano, — je zahtevala. — Da, bilo bi bolje, če bi umrlo še pred rojstvom, da ne pride na svet zločinski izmeček. Častite sestre so mislile, da je spregovorilo v srcu stare zločinke kesanje. Obvestile so o tem predstojnico: ki je prosila, naj nesrečnici kazen znižajo. Dosegla je, da so pustili la Fileuse v Salpetrieri. Od tistega dne je bila jetnica zamišljena in otožna. Izogibala se je tudi drugih jetnic. Napočil je dan. ko jo Je bilo treba poslati v bolnico. Ležala je v nji komaj dva dni, ko je povila deklico. Sestre so otročička prijazno sprejele; ena se je takoj ponudila za botro. Iti tako ie dobilo zločinkino dete ime Genovefa. Obred krsta je bil zelo ganljiv; v jetniški kapelici so bile zbrane vse jetnice in redovnice; toda čudno presenečenje je čakalo pobožne sestre, ko sc prinesle dete nazaj materi. Mati namreč ni hotela otroka dojiti, češ. da se ne sme dotakniti nedolžnega bitja, ker bi ga omadeževala. In tako ni preostajalo nič drugega nego hraniti dete brez materinega mleka in botra se je zavzela zanj. Pa tudi sicer mati ni hotela priti v stik s svojim otrokom; nemara si je bila naložila to za pokoro. Sploh se je bila jetnica po porodu popolnoma izpremenila. Izogibala se je celo vseh družic. Niti v trenutkih skupnega počitka ni nehala delati in nalašč se je priglašala vedno k najtežjemu delu, Ta čas je pa dete raslo in postajalo vedno bolj ljublvenec vse kaznilnice. Na prošnjo nesrečne matere so mu zatajili, kdo je njegova mati. Nesrečnica se .e lastnega otroka dosledno izogibala. Nekega dne je stopila celo pred predstojnico in jo lepo prosila, naj se zavzame za to. da jo odpel je ;o na Louisiano. Dejala je, da je med porodom svečano obljubila obvarovati otroka vsakih stikov s samo seboj, in da hoče to obljubo zvesto držati. Nista se razumela. — Kaj mislite, gospod doktor, koliko mož pahnem v nesrečo, če se poročim? — Gospodična, saj vendar ne morem vedeti, kolikokrat se boste orno- žili. Zapletena sleparija z zavarovalnino V Franciji so prišli na sled dvema bratoma, ki sta hotela na zvit način oslepariti zavarovalnice Na cesti, vodeči iz Ville-Martina v Croiseville v Franciji, so našli 15. julija 1931 prazen avto. Cesta je speljana ob strmi skali in takoj so domnevali, da je avtomobilist po nesreči ali pa v samomorilnem namenu skočil s ceste v prepad. Luči avtomobila so bile ugasnjene in nikjer ni bilo nobenih sledov nesreče. Kmalu so oblasti ugotovile, da je avto last 24 letnega Kristijana Navarra, ki ima v La Riche v okolici Toursa s svojim bratom zavod za svetlobno reklamo. Prejšnji večer se je bil pripeljal Navarre z ženo svojega brata in s svojo zaročenko Polovo v La Croise in svojo zaročenko je pustil tam v penzijonu. Proti večeru se je pa odpeljal, češ, da mora po opravkih v La Riche. Strokovnjak je ugotovil, da je bil avto zavrt. Navarrov brat Roger se je takoj obrnil na zavarovalnico z zahtevo, naj mu izplača 500.000 frankov zavarovalnine. Brata sta se bila zavarovala pred dobrim mesecem. Preiskava je tudi pokazala, da je živel Navarre v težkih gmotnih razmerah in da sta se brata že poprej pogajala z drugimi zavarovalnicami. Požar njunih trgovskih lokalov je vrgel bratoma 250.000 frankov zavarovalnine, poleg tega je pa dobil Roger 100.000 frankov, ker si je odsekal nekaj prstov na roki. Ker se je zdelo zavarovalnici čudno, da se nesreče tako hitro vrste, je izplačilo zavarovalnine odklonila, češ, da ni izključeno, da je Kristi-zan Navarra še živ in da je treba počakati, da oblasti potrdijo njegovo smrt, kar bi se zgodilo šele čez 30 let, če bi njegovega trupla ne našli. Roger je pa tudi zvedel, da so njegovega brata videli v Saint-Nazaireu in pozneje v Lyonu. Dne 14. avgusta 1931 je prišel Kristijan Navarre k svoji nevesti Polovi. Glavo in obrvi je imel obrite in tarnal je, da čuti silne bolečine. Ljudje so začeli govoriti, da se mu je zmešalo, in sicer zaradi bolečin pri operaciji. Govoril je namreč o maski za narkotiziranje. Policija je začela celo iskati dozdevnega brezvestnega kirurga, ki naj bi bil delal na možu eksperimente. Odlični kirurgi in psihijatri so Navarra preiskali, fotografirali in rontgenizirali, pa niso mogli ugotoviti nič drugega, nego da se mu je zmešalo. Nekaj tednov je prebil v sanatoriju, potem se mu je pa zopet deloma vrnil razum in spomin. Samo časa od 15. julija do 30. septembra se ni mogel prav nič spomniti. Potem se je javil policiji neki hotelir, češ, da je po fotografiji, objavljeni v listih, spoznal v Navarrovem bratu mladega moža, ki je prišel 15. avgusta k njemu po kovčeg inženjerja Roberta Guilleaumea. Inženjer je stanoval v hotelu tri tedne in je pustil kovčeg v njem. Kovčeg so Kristijanu Navarru izročili, Guilleaume je pa policiji v Toursu prijavil izgubo svojih listin. Mož je bil zaposlen pri bratih Navarre in trdil je, da so njegove listine izginile tik preden je izginil Kristijan Navarre. Roger Navarre je pa izjavil, da dotičnega hotelirja nikoli ni videl in da o Guilleaumovih listinah ničesar ne ve. Kristijana Navarra pa niso mogli zaslišari, ker se mu je bilo zmešalo. V mrežo zagonetk bratov Navarre spada tudi vprašanje, zakaj se je preiskava vlekla celi dve leti. Ta čas se je Kristijan Navarre oženil, toda ne s Polovo. Pred sodiščem je kazal Roger Navarre silno ogorčenje, njegov brat se je pa dela blaznega. Ničesar se ni hotel spominjati, na vse je samo majal z glavo in molčal. Dva psihijatra sta izpovedala, da se je Kristijanu zmešalo, druga dva sta pa zatrjevala, da je simulant. Tri dni je trajala obravnava in končno je bil Roger Navarre pogojno obsojen zaradi sleparije na 8 mesecev, njegov brat pa na 9 mesecev ječe. Komaj je predsednik sodišča razglasil sodbo, je Roger Navarre zakričal nanj: »To sem tudi pričakoval! Ali ste tako bedasti, ali pa podkupljeni! Najbolj verjetno je oboje. Koliko so vam plačali zavarovalnine?« Za to žalitev je dobil še 6 mesecev ječe, toda ne pogojno. Balbo v Newyorku Na povratku iz Chicaga je italijanska zračna eskadra ministra Balba včeraj ob 15.39 vzhodno-ameriškega ali 20.39 srednjeevropskega časa, pristala v Newyonku. Za polet iz Chicaga v Newyork je potrebovala Okroglo 7 ur in pol. Vseh 24 letal se je pojavilo nad newyorškrmi nebotičniki v strnjeni formaciji. Za pozdrav se je dvignilo v zrak večje št e vido ameriških letal, prav v ozadiki pa je plaval ogromni zrakoplov »Macon«. Na desettisoče ljudi se je zbralo na strehah nebotičnikov, kjer so že ure prej čakali na prihod italijanskih letalcev. Po cestah, trgih in parkih je vladala nepopisna gneča. Drug ob drugem so stali ljudje in nepopisno pozdravljali italijansko eskadro. Odkar se je vrnil Lindbergh s svojega poleta preko oceana, ni bilo v Newyorku tolikega navdušenja za letalce kakor ob pruhodiu italijanskih letal. Italijanska letala so pristala v zalivu Long Island, približno 30 km od sredine mesta. Koliko je vredna Shawova glava? Koliko je vredna glava duhovitega zbadljivca in satirika, markantna glava z belo brado in visokim čelom? Lahko bi rekli, da je glava Bernarda Shawa neprecenljiva. V nji so možgani, ki je podobnih še malo ustvarila narava v svojem skrivnostnem snovanju. Čudno se sliši, da je sploh mogoče priti na tako misel, saj še nismo slišali, da bi kdo ocenil človeške možgane, kakor se oceni kos sukna. Toda ta misel izvira od Sha-wa samega. Neki Anglež, ki je navdušen čestilec slavnega pesnika, se je namreč spomnil, da je ponudil nekoč- Shawu 5000 funtov za njegovo glavo. Mož seveda ne zahteva da bi Shawa giljotinifali, temveč potrpežljivo Čaka, kdaj bo umrl naravne smrti. Potem bi pa hotel imeti balzami-rano Shawovo glavo. Slavnemu pesniku, ki je velik skeptik in veseljak in ki veruje samo v življenje, je najbrž vseeno, kaj bo po smrti z njegovim telesom. Zato je nekoč šaljivo izjavil, da bi bilo vredno o tej ponudbi resno razmišljati. Amerika se vrača h kolesarstvu Motorizirana Amerika se je začela vračati k biciklju. V začetku so bili po-edini kolesarji v velikih ameriških mestih predmet zbadanja in posmehovanja, pozneje so pa ljudje spoznali, da je prišlo kolesarjenje zopet v modo in s tem je dobilo kolo novo legitimacijo. Kolesariti po ameriških velemestih, kjer avtomobilov kar mrgoli, pa ni posebno lahko in varno. Zato so kolesarji na glavnih cestah in ulicah redki. Tem več jih je pa v New Yorku na senčnatih cestah Central parka ter po parkih Chicaga, Pitts-burgha, Clevelanda, avtomobilskega mesta Detroita, Los Angelesa in drugih velikih mest. Tu je vožnja s kolesom vedno bolj priljubljena, V St. Louisu se je razvila v velik dogodek propagandna vožnja, ki jo je priredilo 100 članov kolesarskega kluba. Nekateri so pa našli v kolesarjenju tudi praktične stvari in rabijo na krajših progah kosesa namestu avtomobilov. Drugi zopet delajo dobre kupčije z zastavljanjem koles. Ljudje so prišli na to, da morajo avtomobilisti, ki hočejo napraviti kratko krožno vožnjo po parku, pustiti avto v zastavo za kolo. Industrija koles je zadnje čase močno napredovala in vsak mesec prodajo tovarne na deset tisoče koles več. Še bolj pa gredo v promet drsalke na koleščke, ki so v Ameriki zelo priljubljene in letos še posebno v modi. Doslej so prodali na leto 2,000.000 parov teh drsalk, letos pa pravijo tovarnarji, da jih pojde v promet najmanj 3 milijone parov. Ne samo otroci, temveč tudi odrasli se navdušeno dričkajo po cestah in parkih. Da, celo slepci pridno segajo po drsalkah na koleščkih in se hitro nauče rabiti jih. Iz Metlike — Morala je padla skoro po vseh naših vaseh, pa^ se kaj pogosto sliši o tepežih in ubojih. Vidi se, da ni ravno vsaKa vzgoja dovolj močna, pa bi bilo potrebno prav resno vzeti v roke našo mladino in jo odvaditi takih grdih navad. Zlasti poklicana bi bila v to posamezna društva, ki na; bt ob nedeljah raje prirejala poučne teT*je ali predavanji, tla bi mladina ne imela potrebe in prnožnosti ves dan v bre.de iju popivati. — Lepo tekmo koscev je priredila nejavno komai jstai.ovijeno Društvo kmetskih fantov in jeklet na Mlaki pri bližnjem Podzemlju. Tekme se je uoeležilo precej tekmo.-ilcev. ta je razvei V.vi dejstvo, da i?žz madina še vseno tnko mnogo zanimanja za lepe in koristne pri-rtd tve. — Naše kopališče je že skoraj zgraje no Z« enkrat je zgrajenih tudi ve: manjših kabin za slačenje, dočim se bo kopališče sčasoma *ahko po potrebi razširilo. Vprašanje ie le. kako bo z dent-jem, kti so naša sredstva prav skromna, odziv pn nabiranju oa ni bil ravno velit:. Prvaku kujemo tudi podpore ljubljanske Zveze za tujski promet, pri kateri je naše Tujsko prometno društvo včlanjeno, ker je sicer znano, da so marsikatera tujsko prometna in olepševalna društva po drugih krajih dobila prav lepe podpore v delu za po-vzdigo svojega kraja, mi pa še nismo dobili niti pare. — Zopet nič za nas. Ministrstvo za kmetijstvo je za letos določilo le dva tečaja za ovčjerejo in sicer enega v Sarajevu za drinsko, primorsko in vrbasko ln drugega v Skoplju za vardarsko, moravsko in zetsko banovino. Teh tečaj9v se bodo udeležili agronomi iz posameznin banovin, predavanja pa bodo obsegala v glavnem povzdigo ovfijereje v državi ki zlasti uspešno pridobivanje volne. P*tv potrebni bi bli taki tečaji tudi pri nas. pa upamo, da bomo kmalu tudi mi pri U i na vrsto in oživeli eno najvažnejših gospodarskih panog za naše kraje. — Pohvaliti moramo poleg naše mestne godbe, ki smo jo nedavno omeniH, tudi naše vrle gasilce, ki so imeli oni dan gasilsko vajo vseh svojih oddelkov. Prepričali smo se, da bi naši gasilci lahko tekmovali z društvi \t mnogo večjih mest, imajo pa seveda na razpolago vsem *\a-tevam modernega gasilstva ustrezajoč orodje. Poleg motorne brizgalne, ki Je bila nabavljena že pred leti, je odbor kupil tvdi najmodernejši gasilski avtomobil. Zlti^i pohvalno je, da so naši gasilci še v mro-gih primerih prav uspešno intervenirali kljub temu, da se morajo vedno borili t pomanjkanjem vode, ker r.imamo vodove-da. Velika gasilska vaja bo v nedeljo dne 23. t. m. ponovljena, pa se bo vsak lahko ponovno prepričal o veliki sposobnosti in preudarnosti naših gasilcev. — Naši novi prijatelji, ki smo si jih pridobili ob priliki fotoamaterskega Izleta, se nam še danes oglašajo in vprašaj *' i, kdaj bo prihodnji izlet v naše kraje. Lahko jih potolažimo, da bomo za trgatev poskrbeli za prav dobro zabavo in lepo organiziran izlet, ker trte prav lepo obetajo kljub dolgotrajnemu slabemu vremenu. — Voda po dolgotrajnem deževju se le niti do danes ni povsod posušila, pa so Še na mnogih travnikih cele mlake. Ta pojav spremlja potnika po vsej Dolenjski in tudi čez Gorjance. — Volkovi so se natepli kar v čredah v okolici Karlovca, pa pomorili ^ ovac. Toliko jih niti pozimi ni b»c. Kmetje pravijo, da pomeni to dobro letino. Kakor se vzame. — Gospod doktor, ah je res, da Je slepič odveč? — Kakor se vzame. Za bolnike, da, za zdravnike pa ne. V zdravilišču. — Gospod šei, zdi se mi, da ta dva, ki sta prispela včeraj, nista mlada zakonca. — Dobro, pa jim računajte drvojoo ceno. Dar Jeziku. Prijatelj moja žena obvlada šest jezikov. — Ta še nič ni, moja pa obvlada svojega. v se;e vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna I £»puhlfana I 4* S! MLADA DAMA dobro situirana, išče znanja z boljšim gospodom. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Tujka 3041«. SLUŽBE OŽENJEN POLJEDELSKI PAR sprememo takoj. — Novak, Zagreb, Maksimirska cesta 64. 3037 ŽEMITVE POROKE posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v postnih mutankmh — >rezor«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L OLJNATO SLIKO moderno, precej veliko, ugodno prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3021 1AN(M m DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami, po možnosti s kopalnico, v sredini mesta iščem. — Pismene ponudbe pod »Bleiweisova cesta 3022« na upravo »Slov. Naroda«. RAZNO Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER LJUBLJANA. Sv. Petra oeata 14, ll/T PRED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno Izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT ĆERNE, Zg. 61-ška. pri remizi. 42-L preklic! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove in obveznosti kakršnekoli vrste svoje žene Drobež Roze, bivajoče Mala vas št. 50, občina Jezica. Jezica, dne 20. julija 1933. Štefan Drobež, Mala vas št. 50 3043 BOLJŠE POSESTVO kupim. — Ponudbe na: Žemljic, Konjice. 3038 LETOVI SCE-KOPALIŠČE ŠOKL1. Gorenja vas. Poljanska dolina — se priporoča. — Penzija Din 32.-. 447l STROJEPISNI POUK med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. — Začetek 3. avgusta. Vpisovanje od 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. — šolnina znižana. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 3015 Jpecilelni entel oblek džunranje. p red tis K. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pr> Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perua, zaves, pregrinjal intlanje. Izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše uredit v* podjetja — iaimžip cene Urejuje: Josip Zupančič. &a >JNarednc Mukamo«: Fran J _ £a upravo m tnseraim aei usta. oum Cnnstot. — Vsi * L, ju Dljam.