Natisov 15.000. ^W izhaja vsaki itdatiran z dnevom pednje nedelje. jiina velja za Av- za celo leto ne, za pol in četrt Irazmcmo; za Ogr- ■4 K 50 vin. za celo I; za Nemčijo slane plo leto 5 kron, za 'piko pa 6 kron; .Algo inazemstvo se Hti naročnino z ozi- ■na visokost pošt- \,N'aro£nino je pla- Baprej. Posamezne peprodajajopočv. hišlvo in uprav- se nahajata v gledališko po- [slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za '/« strani K 40 — za V* strani K 20 — za '/, strani K 10'— za Vi« strani K 5"— za '/si strani K 250 za Ve« strani K I"— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ■ska. jspt J. ti. rrftevo 46. V Ptuju v nedeljo dne 16. novembra 1913. XIT. letnik. i! r ■ Današnja številka „Štajerca" ima 4 strani a straže. Hrvatski roparji. Pri trgovcu Kopincn Dobavi pri Brežicah izvršil se je veliki vlom Vlomilci so udrli s silo skozi okno v trgovin V magacinu poleg trgovine spal je neki kol Ta je slišal tatove in je zbudil lastnika. Ti liuyc ink _ ,8tl Ipelja ll de a pi oče i DO, I poza! 10 p tdaj. rem lače tse t Szni poro aht< vajo di a c zd *i g ve ilrža '. o j P i vene Član podj pus1 ima mili. nas tore st-gr nja ka o št skit nov > 1 sk Vk! razne-;; koi m o izki pre n čol t. b po: (U. tla lik ok ob .1 do ok slu Ne de TrgoJ m' fje tekel k durmi, da pokliče orožnike. Ko odpiral, se je moral pripoguiti. V tem 1'sfrčala je revolverska kroglja čez njegovo i in se zadrla v duri. Ko bi ne bil pripo-bi ga zadela. Kmalu nato padla sta še (itrela. A ko so orožniki prihiteli, so tatovi ginili iu zbežali bržkone čez hrvatsko mo-govcu Kopincu pokradli so blaga za 800 Taki vlomi hrvatskih roparjev se opeto-! ponavljajo in bi bilo treba, da pride oblast liašerjemu prebivalstvu z najstrožjimi sredina pomoč. {Poštna tatvina. Postiljon Matija Urh peljal i s pošto iz Vidma na Krško. Neki deček zil, da so vrata tresorja z vrednostnimi ni odprta. Ko je postiljon pogledal, opazil manjka denarno pismo za 1250 kron in iomandiranih pisem. Postiljon trdi, da so [vrata pred odhodom zapita. 1 Tatica. V Mariboru so zaprli deklo Johano jovnik iz Slovenske Bistrice, kčr je svoji (odinji Hotschewer za o00 kron dragocenosti judla. Bila je še tako predrzna, da je gosp. izbo grozila, ko ji je ta tatvino očitala. ne stvari imela je pri raznih osebah ijene. \ Zastrupljenje. Poročali smo o hitri smrti |je Medved v Zavodni pri Šoštanju, ki je Ijobavno razmerje s svojim mladim sva-Preiskava je dognala, da se je nesrečnica ptici, bržkone iz žalosti nad svojim grehom, j fczHiikom zastrupila. [Hitro avanziral je gefreiter Franc Suntinger _____padca. Ukradel je 120 kron, si prisil zvez- m m^f na ovratnik in so odpeljal. Ali v Prager-B ™ lo so ga orožniki že prijeli in garnizijski piji v Mariboru izročili. ?0 Vjeti roparski morilec. Dne 2. t. m. bil je l(| ¥8in;k in živinotržec Mijo Kralj v Cesti pri Biždinn umorjen ter oropan. Poleg mrliča "*(\ ;1> so krvavo poleno, s katerim je morilec /i i;i žrtvi glavo razbil. Orožniki so izvedeli, da lahtevajte o pri Vašem trgovcu ne samo ,,kocke za govejo iuho", nego Izrecno Ma-pro- irter 10 inosti »pšerrt | ta in [ vdove n za e naj 107* kocke [ta dan umora slaboglasni delavec Janez kkovar iz Varaždiua pod sumljivimi okolišči- Rijzgioil. Pozneje se je dognalo, da je Lesko- , f gotovo morilec in da je z oropanim denar- j Ina Štajersko pobegnil. Te dni pa se je po- ilo orožnikom v Štoreh pri Celju, zasačiti I TPtirati morilca, ki je tam za hlapca služil. Roparski Cigani. V Savinski dolini pojavljale » večje skupine ciganov, katere prav nasilno popajo. V Gorenju pri Šoštanju so izvršili j ■ni celo vrsto vlomov. Nastopali so tako na- B, da so domači ljudje v sosedni sobi iz pbu raje molčali in ropanje opazovali. Ko so »ni odšli, našlo se je mnogo morilskega orodja ! [lici mesta. Cigani so tako hitro „delali", da [od '/ill. ponoči do 4. ure zntraj 6 vlomov jili. Ropanje pričelo je v zgornji Savinski :ni in se nadaljevalo do Celja. Skupina ciga- (je znašala okoli 50 oseb. Povsod je naj- (s pri trgovcih kupovala in fehtala. potem pa Jiiropala. Vohunili sta pri trgovcih 2 ciganki, Samo prave z imenom MAGGI in varstveno znamko -A. zvezdo ■ križcem — 5 — ki sta prišli denar menjati. Orožniki so roparjem na sledu. Poštni tat Piwonka, katerega so zaradi po-neverjenja denarnega pisma za 30.000 K zaprli, je v zaporu priznal, da je poneveril tudi neko pismo s 6.000 K vsebine, ki je bilo svoj čas za nekega hmeljarja v Žalen določeno. Bržkone ima Pivvonka še drnge grehe na vesti. Zaprti cigani. Iz Hoč se poroča, da je tam večja skupina ciganov vso prebivalstvo v strah spravila. Orožniki so zaprli 16 ciganov in cigank ter jih oddali sodniji. Nadlegovanje prebivalstva po ciganih postaja vedno bolj neprijetno. Ogenj. V Zgornjih Hočah nastal je ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Andreja Koren. Gasilci iz-Hoč in Rossweina so cgenj v težkem delu pogasili. Posestnik Koren trpi, v kljub temu da je bil zavarovan, mnogo škode; kajti zgorela mu je tudi vsa zaloga krme in slame. Nož 1 Tesar Franc Ferlinz v Celhici je v pijanosti nadlegoval goste. Vsled tega ga je krč mar \un spravil. Ali Ferlinz je potegnil nož, napadel krčmarja in več gostov. Cez 60 let starega kmeta Vesjaka je z nožem hudo ranil. Zaradi meje so se skregali viničar Franc Hvalic, njegov zet Johan C12I in kočar Alojz Žerjav v Grnšavi pri sv. Lenartu. Naposled so se stepli. Žerjav je hotel Cizla z nožem napasti, a Hvalic ga je z vilami po glavi udaril in težko ranil. Nevaren gost. V Novakovi krčmi v Št. Janžu d. p. razgrajal je kovač Breznik. Naposled se je z domaČimi stepel in pri temu je Franca Novaka tako hudo ob tla vrgel, da si je ta obe roki zlomil. Orožniki so ga oddali sodniji. Surovost. V Sv. Tomažu pri Ormožu stepla sta se posestnik Lukažič in pocestnica Johana Plohi. Lukažič je naposled s sekiro udaril Plohi po glavi, tako da se je ta težko ranjena na tla zgrudila. Neprijetni mož. V Lahoncih pri Ormožu skregal se je Aloiz Kossi s svojo ženo, ker je ta večkrat pijana domn prišla. Naposled jo je tako hudo pretepel, da je omedlela. Naznanili so ga sodniji. Rudarska nesreča. V Trbovljah padlo je rudarju Johanu Seršen težko železo na nogo in mu jo je zmučkalo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Dezerter. Pri Mariboru so vjeli dezerterja Franca Suntinger. V zaporu je razbil vse šipe in snedel v samomorilnem namenu več kčsov stekla Odpeljali so ga v garnizijsko bolnišnico. Smrtna nezgoda. V Faalu je delal pomožni delavec Florijan Terisch pri novi električni napravi. Prišel je v dotiko z žico in obvisel v nje; čez par minut šele so ga mrtvega iz žice dobili. Iz Koroškega. St. Janž V ROŽU. Piše se nam: Kakor vsak kristjan pogleda ob Vsehsvetih na domača pokopališča, sem prišel tudi jaz. In kaj vidim in slišim tam? Da je tamošnji župnik g. Fugger dvakrat črn! Zato mi pa oprosti, dragi „Štajerc", da ga jaz kot tujec nekaj operem, ker kakor sem slišal, se faranom ne zdi vredno. Ker sem se sam in še ne dovolj informiral, sem si zbral nekaj zavednih ljudi, da mi vse to povedo, kako se slabša skozi tega fraka cela fara in kako se on zna zagovarjati. On pride kar na lečo in pravi: Starši ste krivi na otrokah, da jo tako slaba mladina! Veš kaj g. župnik, boljše bi bilo, da bi študiral krščanski nauk doma, pa ne po gostilnah slab zgled dajal mladini, ali pa šel kam na kakšen frakelc šnopaa, kakor po tvoji misli razsojevat stvari, ki tebi ne spadajo. Ja res je, da ima ta Jožej nekaj zagovornic, ki še ne poznajo sveta, kaj je beda; zato "i je tudi skoval .Marijino društvo" pa ravno v Št. Janžu s pomočjo Limplna, da bi te pomagale Jožija pokrivati pri vseh rečeh. No pa ja tudi to društvo ne obstoja, g. dr. Arnajc, če ravno ste rekli, da ima društvo, „krščanstvo podpirati"; no pa s tem ne pride daleč, če bo Fuggerja podpiralo. Doslej se le sliši od njih, moramo ja kaj zamolčati in s tem pride vse v propad. In zdaj se počne spet šola; ali boš imel kaj prostega časa, da bi imel krščanski nauk v šoli?! Obenem ti svetujemo, da bi kar sam odrinil iz Št. Janža, ker pridejo druge posledice, da boš moral iti. Toliko v vednost! Potnik. Prevalje. Piše se nam: Že dolgo časa, dragi BŠtajerc", nisi kaj poročal iz našega od črnih valov obdanega lepega kraja; nič ne de, zamujeno bom pa od sedaj naprej popravil Danes enkrat hočem okrtačiti našega po prvaškem pritisku novoizvoljenega načelnika tukajšne napredne požarne hrambe „Oberprvaka" in ,Ober-Črnuzlna" Divjaka, kateri naj na kolenih Boga hvali, da zna nemški, pri požarni brambi pa hoče na prav kranjski način vpeljati slovensko komando in lep pozdrav „Gut Heil" nadomestiti z izziv8Jočim „na zdar." Oho, gespodine, nismo še na Srbskem, naša požarna hramba je in bo napredna in svetujemo vsem prvakom: roke proč od tukaj, drngače smo primorani druge strune napeti! Za danes dovolj drugič več! Gut Heil! Kotlje. Piše se nam: V naši občini ee klatijo že dalje časa neznani tatovi in kradejo vse, kar jim pride v kremplje: strd, bu^ele, sadje. Pri posestniku Lakovnig bo hoteli ukrasti iz hleva prašiča; pa k sreči so jih še pravočasno odgnali; ali prašič bil je že zastrupljen, da so ga morali zaklati. Na pošti so vlomili v prodajalno gosp. A. Zechnerja in so mu precej raznih reči pokradli. Menda vkljub temu, ker je vsaka reč bolj poceni, kakor v Gutštanu ali drugod. — Tudi smo zvedeli žalostno novico, da bojo nas res častivredni gospod župnik F. Stingl zapustili ; oni so res pravi duhovnik, storijo svojo dolžnost, za drugo se pa nič ne brigajo. Že zanaprej Boga prosimo, da bi nam zopet takega miroljubnega gospoda župnika dal, kakoršnega imamo sedaj. Mir kalit ni treba hodit . . . Kotolc. Pod kuratelo dala je oblast prejšnega kne-zoškofa krškega dr. Kalina. Dognalo se je, da je neozdravljivo umobolen. Dr. Kahna so politični duhovniki po Koroškem praV radi zlorabljali za svoje grde protiljudske namene. Zlasti je igral veliko vlogo pri velikanskem denarnem polomu koroških klerikalcev pred par leti. Dr. Kahn se nahaja zdaj v kloštrn Tanzenberg, katerega opat je njegov kurator. Tisti pa, katerim je Kahn dolžan, se naj pod nosom obrišejo Težki sum. V Zauchenu so orožniki zapili cigana in godca Franca Fischer ter ga oddali sodniji. Fischer je na sninu, da je v bv. M»* tinu neko poslopje zežgal, to pa iz maščevana, ker mu najemn.ca ni dovolila prenočišča. Bedak. Zaradi nesrečne ljubezni si je hlapec Johan Runda v Foderlachu z mašino za rezanje krme en prst odrezal. Rop. V Celovcu iztrgal je na javni cesti neki neznani fantalin Hedvvigi Medvenschek iz roke torbico s 50 K denarja in je z njo pobegnil. Smrtna nesreča. Pri sv. Magdaleni pri Beljaku splašila se je sestri posestnika Untenvirt v voz vprežena krava. Vboga ženska je padla pod voz in bila tako težko ranjena, da je drugi dan vsled prizadetih poškodb umrla. Elektrika ubila je v fabriki celuloze v sv. Magdaleni pri Beljakn delavca Stocker. Nesrečnež je na stopnicah sodrsnil in na električno žico padel BI je hipoma mrtev. Očeta obkradel. Posestniku Marku Orlitsch v Sajdolahu ukradel je nekdo kranilno knjižico za 2000 K ; tat je dvignil rJri hranilnici 750 K. Kmalu se je dognalo, da je tat lastni sin posestnika, ki že dalje časa ne živi pri očetu. Tata so zaprli. Nepoboljšljiv je delavec Jože Strobl iz Eber-steina. Te dni je prišel iz zapora, kjer je sedel radi tatvine. Ali komaj na prostem je izvršil že zopet tatvino. Odpeljali so ga nazaj v preljub-ljeno luknjo. Svinjar. V Stadlingu so aretirali in sodniji oddali hlapca Johana Weissenbacher, ker se je zagrešil nad neko šolarko. Obesiti se je poskusil kanonir Schwarz v vojaškem zaporu v Beljaku, pa so ga pravočasno odrezali. Morilec alkohol. Delavca Tomaža Serajnik v Beljaku našli so te dni mrtvega na tleh ležati. Pil je preveč žganja in moral hitro umreti. Požar. Najemniku Podojsteršek v Javorju zgorelo je gospodarsko poslopje z vso krmo in žitjem. Nesrečnež ni bil zavorovan in ima škode za 2500 kron. Na poslopju je napravil ogenj 2a 1500 kron škode, a poslopje je bilo zavarovano. Sumi se, da je slaboumna najemnikoma hčerka pri igranja z užigalicami zažgala. Prebrisani tat. Pri posestniku Kofler v Himmelbergu ukradel je neki tat ključ za omaro, iz katere je potem vzel 160 kron denarja. Ključ, je nesel tat zopet nazaj, kjer ga je dobil. Zaprli so v Beljaku 63 letnega delavca Perdacher, ker seje hotel zabavati z nedoraslimi dekleti in je starišem z nožem grozil. Iz Strehe padel je pri delu v sv. Florijanu pri Ebersteinu učenec Rudolf Zeiringer in si zlomil obe roki. Zaprli so v Frtldkirchena tesarju Jožefa Košu iu vžitkarico Jero Sarcer, ker sta baje mesarju Trautschnigu ukradla 1180 K. Našli so pri njih še 510 K. Tatvina. Neznani tat ukradel je direktorju fabrike v Spittalu iz pisarne 200 kron. Prevroča ljubezen. Dva moža sta prišla v Celovec, da bi ljubkovala z neko tamošnjo natakarico. Ali bila sta od natakarice in njenega ljnbčeka tako hudo tepena, da so j a morali v bolnišnico odpeljati. PoŽig. Na Fratresbergu pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Rupreta Egger. Orožniki so zaprli nekega postopača, ki je tudi priznal, da je povzročitelj požara. Krvavo „žegnanje" so imeli v Altenburga. Fantje so se stepli s nožmi in stolmi, tako da jih je bilo nekaj težko, mnogo pa lahko ranjenih. Divji lOVCL Lovec Plosch v St. Kollmannu zasačil je 4 divje lovce. Enega je obstrelil, pa mu je le zbežal. A pozneje ni mogel naprej i« so ga orožniki v osebi Antona Leitner zaprli. Todi njegove tovariše Leopolda in Nikolaja Ko-nečnik ter Johana Leitner so zaprli. Svinjar. Sodniji v St. Paulu oddali eo hlapca Johana Wiesenbauer, ker se je zagrešil nad nekim 12 letnim dekletom. Zaprli so 'v St Paulu hlapca Simona Boga-tinič z dvema neznanima tovarišima, ker je divjačino kradel. Smola imel je neki uradnik v Beljaka. Iz nerodnosti vrgel je namreč 70 kron v papirnatem denarju v stranišče, kjer jih pozneje ni bilo več najdeti. Zblaznel je neki doslej neznani mož v Beljaku. Opoludne slekel je na cesti vso obleko in hotel v vodo iti. Stražniki so spravili reveža v bolnico. Požig. V Pirku bi kmalu hiše posestnikov Edenbaaer in WeiBensteiner pogorele. K sreči so ogenj pravočasno opazili in zadušili. Izvršil se je gotovo posknšeni požig. Skrb za varstvo rastlin v mesecu novembru. Poberi in uniči čimprej mogoče vse na drevju obviselo in po tleh ležeče gnilo in snho sadje. Odreži in sežgi vse suhe in črvive veje, a tudi one, ki so od raka in ptičjega lima napadene, odstrani z drevja, skrajšaj pa tudi polomljene veje. Vse pri tem delu nastale drevesne rane zamaži z drevesno smolo, s katranom ali pa z ilovico. Odstrani z drevja goseničje zapredke in tanke vejice, ako si zapazil na nj;h jajčeca prsteničarja, odreži in vse skupaj sežgi, preglej pa tudi, ali se morda ne nahajajo na drevju kar celi kupčeki jajčec, pokriti z nekako zlato rnjavo voluato tvarino. To so jajčeca zalega zlatoritke, in treba je, da jih pobereš in Ako mahu in lišajev še nisi ostrgal in drevesnih gob še nisi odstranil z drevja, stori to na vsak način v tem mesecu. Če zemlje krog sadnega drevja še nisi prekopal, stori to vsaj tedaj. Na češnjeva, češpljeva, jabolčna in hruškova debla nastavi lepivne pasove, da se polove na drevje po deblu lazeče samice malega zimskega pedica. Ako si pasove že prej nastavil, preglej jih od časa do časa, in če opaziš, da so preveč nagostem pokriti z mrčesom ali pa z drugo nesnago, prestrgaj jih in če je potreba, vnovič namazi z lepivom. Če lepivnih pasov še nisi nastavil, ne odlašij več. Najbolje lepivo v to svrho je „Treo Sticky", kajti edino to lepivo se ne razteče, ne napravi mrene na svoji površini in ohrani lepivno moč skovi več mesecev. _ 6 — Ce si zapazil na jablanih gnezda krvavih nšic, je treba, da ušice že pozimi pokončaš. To dosežeš najlažje z emulzijo petroleja in milnice (žajfnice). Ako tega dela še nisi opravil, opravi ga v tem meseca. Obvezi krog debfl sadnega drevja trnje, mrežo in trnjaste žice ali kak drug tak materija!, da divjačina labadi ne ogloda, če debla z apnenim beležim pobeliž, pomaga tudi to odvračati divjačino. Od novembra do marca se pokončuje grozdni molj ali kiseljak in sicer s tem, da se star lubad s trt ostrže, kajti ravno pod starim trt-nim lubavom, v trtnih razpoklinah, v razpokli-nah kolcev in votlinah trstikinih kolcev prezi-mujejo babe tega škodljivca. Stebla špargljev izpuli kolikor mogoče glo boko in zažji vse skupaj na licu mesta. S tem zatreš špargljevo rljo, obenem pa pokončaš tudi ličinke špargljeve muhe, hudega sovražnika špargljev. Štore karfiola, kapnsa in vrzot, ki so gol-šavi ali napadeni od zeljne kemije, ali pa napadeni na koreninah od kljunotaja in zeljne muš;ce, izruvaj s koreninami vred in sežgi jih na lica mesta. Vrtnino obvaruješ pred mrazom, ako jo pokriješ z vejevjem iglavcem ali pa z listnatim hrastovim vejevjem ; občutljive okinčevalne rastline pa zavij v slamo ali kak drug tak materijal. Po pršicah napadene cvetlične čebule potrosi z bolhačem. če si zapazil na rastlinah, shranjenih v cvetličnjakih, ušice, pokadi jih s tobakovim dimom, ker to jih umori. Gotove občutljive rastline z mehkimi listi, kakor tudi takozvano „Capelvenere" in razne salvija. ki ne vodnašajo dima, pa poškropi s stanjšanim tobakovim ekstraktom. Slabega in poceni kupljenega semena ozi-mine nikar ne sejaj, kajti takšno seme da slabo setev oziroma revno žetev. Predvsem pa se izogibaj smetjavega in plevelnega semena. Smetjavo seme namakaj pred sejanjem v raztopini modre galice ali pa formalina. V mesecu novembra ti nudi ugodna prilika, da storiš tadi za koristne ptice, tvoje prijateljice, lahko mnogo dobrega. Priskrbi jim umetna zavetišča na varnem mestu in krmi jih pridno, da vsled lakote ne poginejo. Z druge strani pa bi bilo dobro, če bi pozimi pokončeval škodljive vrabce. Izpred sodišča. Žalski posojilničar. Maribor. Pred tukajšno okrožno sodnijo se je imel zagovarjati 24 letni, v Štrasgonjcih rojeni Fran;; V era nič, ki je bil nazadnje uradnik prvaške posojilnice v Žalcu in znan narod-njaški hujskač. Obenem z njim sta bila toženi njegov brat Vincenc Veranič, krojač v Štrasgonjcih, ter njegova mati Marija Veranič, posestnica v Štrasgonjcih. Vsi trije so že preje enkrat pred okrožnim sodiščem stali in se zaradi javnega nasilstva zagovarjali. Pa takrat se je morala razprava zaradi povabila novih prič preložiti. „Posojilničar" in prvaški agitator Franc Veranič seje pustil takrat proti obljubi.na prostem. Ali ta prvaški poštenjak je prelomil obljubo in je v Ameriko pobegnil. Tako se je za sedaj izognil zasluženi kazni. Stvar je sledeča: V Razboršekovi gostilni na Pragerskem je Franc Veranič dne 26. decembra 1912 razgrajal, tako da ga je moral gostilničar odpraviti. Ali vrnil se je v družbi svojega brata in matere ter je nadalje razgrajal in celo z revolverjem grozil. Kot gost navzoči orožniški straž-mojster postavil se je vsled tega v službo in je zahteval, da mu Veranič pokaže orožni list. A ta je orožnika v praa sunil. Pomagala sta mu še mati in brat, da je zamogel zbežati, Naposled pa ga je stražmojster dobil; ali Veranič mu je dal nabasani revolver na prša. Kakor že povedano, bila je prva razprava preložena. Veranič se je podal potem v Žalec; od tam pa je nakrat izginil. Prav čudno je, da je prvaška posojilnica v Žalcu šele čez 5 dni naznanila, da je nasilnež izginil. Ko je oblast to izvedela, bil je Veranič že v Ameriki. Iz Amerike pa je pisal na sodnijo, češ da naj le razpravljajo, en-■ krat bode že nazaj v Evropo prišel . . . Sod- nija je obsodila Franca Veranič na 4 mes težke ječe, njegovega brata Vincenca na 6 ti nov in njegovo mati Marijo na 4 tedne tei ječe. Žalska posojilnica pa je lahko ponosna „T3^ svojega „narodnjaka" 1 izka no s ottoi ra, d idstv uplo hra: briir selje. Književnost in umetnost ..Blumenschmiedts AbreiBkalender" 19 14 (25. Jahrgang), Verlag J. Schmidt, Erfurt, cena 50 pfen 25 let je že poteklo, odkar je izšel Schmid d3tv koledar prvič. Kakor znano, je J. C. Sch ena najpomembnejših in najboljših vrtnarji tvrdk na Nemškem. Njene rastline, rože, sa drevje, žitna in druga semena so prve kakov in splošno priznane. Istotako je od te firme dani stenski koledar izboren, ker daje vsak di strokovnjaške in podučljive nasvete za prijatd vrta in rož. Ni čuda, da ima ta res imeni! koledarček že 200 000 odjemalcev. Koledar [ v krasnih barvah lepo izdelan, fini papir, jas scd: tisk, ima čez 300 malih ali nežnih podobic \'n na vaakem listka mali člančič o vsem, kar i iH"< more vrtnarja zanimati. Vse nakratko, praktif pv)( in temeljito ! Tadi je v koledarju zanimiva t pni loga, za katere pravilno rešitev so razpisal ""*, razna vredna darila. Vse to pa stane le 50 p; ">i" nigov. Koledar se naroči lahko pri vsakem kt J0™ gotržen, oziroma pri firmi J. C. Schmidt, Erfai is° J sami. Priporočamo ta izborni koledar vaakom; ia i najtopleje! »•«•' _—_———^—____——— l*re Listnica uredništva. 6i; I ire d Snor umi i, 0.: Motite se, častna beseda je pri takih \ ^t spodih tudi le >pUh.< Sto proti eni grem staviti, da e ni dotičnik vendar le avtor omenjenih podlih notic. |*n Slatina: Ne, dotični gospod od >svete vojske« se le i> oglasil. Tudi >Straža« ga ni prijela. Seveda, protia'k ,m; holisli so li možaki le v teoriji, v praksi pa ne som ;cli r žijo nič tako hudo, kakor vodo I — rti. Janž na Vil jj^" ski gori: Malo potrpljenja; v kratkem Vam obiin [o i pismeno odgovorim. — Hedvece : Sporočena stvar ;u tožjva. Ali bi se dala tudi pred sodnijo z zanesljiw trot pričami dokazati? Pozdravi — Sv. Anton slov. goi W^ Stvar je preosebna in tožljiva. Kaj druzega I — Št. Vi —■ pri Ftuju: Z dotičnim listom se bodemo ob priti popečali. Kaj novega? Pozdrav I — Brežice, Cernz:( Vaši stvari se moramo šele orientirati. »Odprto p:snx 1 I bi morali podpisati 1 Torej potrpljenje I —Kozje: Le| hvala I Dotične številke dobite! —Gaberje pri Celjl Dotično vest so prinesli vsi listi. Stvar sama se je rs fl snično zgodila in pač ni merodajno, ali leži dotiia dekletce v postelji, ali pa hodi zdrava okoli. Zakaj ti .. torej o žalostni zadevi še naprej razpravljali, ko bo* vendar v kratkem sodnija govorila! — Poličane: Vii stvar preiskujemo in Vam bodemo v kratkem odgcw rili. — Sv. Lovrenc, p. M.: Koga se je tikalo dot* rekomandirano pisno? — Sv. Benedikt si. gor. Nepodpisano, torej v koši — Tresternice: Pritofe $0-se raje pri gospodarju. Za take osebne stvari vendar» v listi — St. Lenart pri Brežicah: Nam je prav, ato | « dopisujete. Ali to morajo biti stvari, ki imajo ;:a spi b,la-nost pomen, ne pa samo osebne šale. ,ick Gospodarske. Re ?r fctiorr Pri kugi na gobcih in parkljih igra konj veliko vlogo, nakar se doslej ni mislilo. Konji le redkokdaj ali nikoli niso na tej bolezni oboleli bolezensko kal pa konj lahko prenaša in po tem ol s svojimi odpadki tla ali pa s svojimi slinami skni korito za napajanje. Tudi nato je treba torej paziti Strupeni plini V hleVU. Ojstra hlevska sopara je nezdtav.i. Vsled nabranega blata in scalnice se navija amoniakov plin, ki škoduje prav občutno zla*' oččm in pljučam živali. Najbolje sredstvo proti temu je, ako se poširiha hlevove stene ob zoklu z gibsovimi barvami. Te barve imajo lastnost, da ojstri plin nasepo-< tegoejo. Loterijske številke. Gradec, dne 12. novembra: 61, 5, 82, 87, 17. Trst, dne 5. novembra: 18, 55. 71, 19, 59. a k »Štajercu" St. 46 z dne 16. novem. 1913. ava potrebuje denarja! [Zakaj ne vzame tam, kjer je za dobiti? Pred nekaj leti imeli so naprednjaki v koroškem kraju shod, kjer je bil tudi )eebno nmarljivi" dušni pastir. Besede ka spravile so tega gospoda v tako raz-»t, da je delal razne medklice; ko se končno besedo podelilo, ušel mu je ne-jišljeni izraz: „C e s a r Jožef II. je pki sklad oropal!" Zamudilo se je it, te besede takoj pribiti; tako ni imela iva uspeha, ki se je zaradi žaljenja veli-proti temu sovražniku ljudskega cesarja pili, kajti ta gospod je potem trdil, da ni lejal „oropal", marveč le »vzel." Omenili ta dogodek danes, da pokažemo, kako vpli-besede „verski sklad" in „cesar Jožef II." jiravega boritelja „ecclesia militans" (boju-se cerkve); na drugi strani pa, da pokaže-kako neopravičeno se dela to očitanje ne-ibuemu vladarju. In zdaj k stvari! Nikdar še se ni državna zbornica z držav-potrebo na denarju toliko pečala, kakor Že naznanjenim velikanskim zahtevam ne armade za oboroženje sledijo troški za ftne in vojaške dogodke zadnjih časov; ena, ki se jih bode iz teh naslovov davko-valcem naložila, znašajo eno milijardo, tisoč milijonov kron. Ma vrata finančnega ministerstva pa trkajo skupine državnih uslužbencev. Državni že-ičarji čakajo na davno že obljubljeno pod-17 milijonov kron; socialna zavarovanja vajo državno pomoč, klerikalni listi zahte-zopetno zvišanje duhovniških plač, seveda državnih sredstev, z eno besedo: Ljudstvo se veseli! Državatorej stojiv veliki de-rni potrebi in prebivalstvo dihuje pod groznimi davki. Sploš-gospodarski položaj je obupen, dolgovi dr-rastejo v nezmerno ... In vendar je ta va v redkem položaju, da ima sama pet dolžnika, ki je za plačilo zmežen, jamore prav lahko plačati na stotine i 1 i j o n o v, za katere se tukaj gre. Država jBadar ni rahločutna, kadar pobira od svojih ^cui« in0T dolgove; nje je ednako. ako uniči kako b 'e je a Posamezn'ka. do ol' 2akaj torej bogatemu dolžniku toliko po-dar »V^'J''708''' Saj je vendar „zgoraj" znano, da •in j na cerkev imofailiarsko premoženje za 3'A tisoč . , . ilijonov kron in da je ravno ta cerkev državi iproti velika dolžnica. Opozarjamo 'j vlado, da bi lahko bremena ljud- |lv a o 1 a j š a 1 a, to pa s tem, da b i p o- ;r a b i 1 a namesto za vinarje r e v e- ln za Farizej Desna "a gosp druze, I koma: spodinj tej ami p; ju ni go m a, nei ■i moši arja, liani, ajala. abštrui očenja Des n ci ijo, j ar kod tvo ii ' m noj ika pi a člai pa sstitami la ed« strani Ii ie ne svoji e doa ui, ;i. io tej i stavil Pišek e treh .jo si ga } 3 8V0, :co 6' >božne i, ima imai žev raje za milijone svoje dolžni ce. Tadolgcerkve napram državi je takole nastal: Iz velikega premoženja sekulariziranih klo-štrov uresničil je cesar Jožef II. leta 1782 verski sklad (versko blagajno). Ta verski sklad je bil in ostal cerkvena last, bil je pa in se še danes upravlja od države; služil je, kar je samoumevno, za plačilo cerkvenih potrebščin. Uprava verskega sklada se je zgodila po deželah. Kmalu se je pokazalo, da na eno posamezno provinco odpadli del verskega sklada ni zadostoval, da bi pokril potrebe cerkve v do-tični provinci, medtem ko so v drugih provincah zopet preostanki nastali. Glasom cesarjevega pisma iz 1. 1783 je morala v takem slučaju ena dežela drugi pomagati. Ta pomoč pa je bilo smatrati le za nekako posojilo, ki seje imelo s 5% obresti vrniti. To je zgodovinsko dokazano! Ta medsebojna pomoč pa se ni dolgo izvrševala. Verski skladi posameznih dežel se niso več obračali za poinoč na ono bogatejših dežel, marveč naravnost na državo. Zdaj je nastopila država kot upnica in je dajala cerkvi posojila. In tako je dajala država skozi desetletja in stoletja verskemu skladu posojila; daje jih še dandanes vsako leto pod naslovom »državna dotacija verskemu skladu." Še enkrat opozarjamo: te „dotacije" so dolgovi verskega sklada. Ne more se jih smatrati kot darila, ker v tem slučaju bi se jih moralo tudi postavnim potom dovoliti. Ne razburjali bi sa, ako bi bil cerkven dolg napram državi majhen. Sicer bi imela tudi tedaj država dolžnost, da svoje zvišane potrebe krije s povrnjenimi dolgovi. Pa tukaj se gre za velikanske svote in za nezmerno bogatega dolžnika. Ni nam mogoče poročati, kako veliki so ti dolgovi danes. Ali sledeče pa lahko omenimo: Leta 1901 znašal je skupni dolg cerkve napram državi le na kapitalu 229 milijonov kron. Koliko milijonov je prišlo od leta 1901 še zraven, bode vlada že vsdela; vlada bode zn;ila tudi izračunati, koliko znašajo odpadle obresti. Ta dolžni kapital se obrestuje že več kot 100 let. Vsak šolar ve, da se kapital pri 4% obrestih od obresti v le 15 letih Podvoji. In zdaj naj se računa: Do leta 1813 dana posojila so se do leta 1913 za7kratno svoto obrestovala. Kar se je do 1. 1823 posodilo, stalo je 90 let pod obrestovanjem in je napravilo torej 6 kratno svoto. Do leta 1833 nabrani dolgovi napravijo danes, po 80 letih, 5 k r a t-no svoto. In tako naprej ... Kako ve- Podmorski čolni. , ima volve pošt srama mivaU venda P9268 f/7^/7^/ 86Booftmit W^/o.faumneftalC 2l0rorpedorohre.BtEeschurze. ../ lt63Mann Besatzung. Naša ii.in.iS-štatistična sli-daje pregled |ltevilu podmor-Sh vojnih čol-katcre ima največjih mor-jskih velevlasti. ljub temu, da itek tega voj-jiega orožja še ni iončan, so podmorski čolni po-jtkusnc dobo že |režive'.i. Moderni podmorski felnisc več noma it iv. »Tauch-« Pravi podmorski čolni ntetseebote) se likujejo od teh Tauchboote-Inbsti po svoji obli; prvi i'tiajo Jokrogli prerez in iko smotke; jristoj-ptostori za vodeni lančneM1351 ležijo v notranjem, nagon je jako mal'. ■Tauchboote« je zunanja oblika oni drugih bark "na, medtem ko iira nčtranji »Tauchkorper Franhreich VereinigteStaaten 92Bootemit39?03Ui.Baijmgeli 17'Boole mit 18810to.lfounTfo w 5tt Torpedomhre. .-. 183 Torpedorofire, ■ yj 2055 Mann Besatzung '■f':i'/'.';:. 715 Mann Besatzung. 'em se p: eljst )13 o davk aesa z; '16) 'ljčani Slo ) juž. Pa Suši a, Natar Deutschlsnd * ^ifBoofem 12180 fo? 79Torp.-l(. SBeschulze 580 i imp Ruffian d • ^37Bootem 112551a i '• 153Torp£,8Eesclii!ze, \\ 6UOHannBesatzg. Italien Oesterreich-Ung. Japan 208ootem5570ta • 11tiootem.4748fo. \158m.3318to. 51Torpedartilire '.^Brn-t.. 10Beschuke\ 28rorp-Mra 377 Mano Besatzg \ 235 ttannBesatzung) 208Mann S po-tudi incu v0jrOg|o obliko; prostor nnd zucanjo in notranjo obliko vloCXX.služi za sprejem vodnega bilaita pri vožnji pod vodo. !ovino.Nagoa (Aufirieb) je pri teh >Tauchboote« velik. Za komi. dolge morske vožnje so večinoma >Tauchboote« pri-TrBO«mera'- — Kakor naša slika kaž°, je Anglija tudi v tem oziru morska vladarica; ona ima 86 takih čolnov z 42.492 ton vsebine, nadalje 240 torpedovih cevi, 64 topov in 1463 mož posadke. z.a njo pridejo Francoska, Združene države Amerike, Nemčija, Rusija, potem pa Avstro-Ogrska (11 čolaov z 4748 ton vsebine, 34 torpedovih cevi, 10 topov in 235 mož posadke); za Avstro Ogrsko pride še od pomembnih velevlasti Japonska. likanskasvotajetorejiz dolžne-gakapitalaod leta 1901 v znesku 229 milijonov v resnici nastala? In koliko večjo svoto dolguje danes cerkev državi? V"8e, kar zahteva vlada zdaj od davka plačujočega ljudstva, bi se dalo s temi dolgovi poravnati I Seveda se tega ne bode storilo ! Država ima jako dober srce napram bogati cerkvi. Ona položi raje davkoplačevalce pod svojo brezusmi-Ijeno „prešo" in jim izpreša zadnjo kapljico krvi ... (p0 nAllg. BauernzeUung.") Poslanik v Belgradu. Dosedanji avstro ogrski poslanik vCetinja GiesI von Gieslingen bil je imenovan za poslanika v Belgradu. Kakor znano, igral je plem. Giesl med Hfteiii.Ojtslv- 6/es!inoen. balkansko vojno zlasti pri rešitvi vprašanja g'.ede Sku-tarija prav pomembno vlogo ia je našo monarhijo častno zastopal. Franc Kossuth. Že dalje časa bolanemu madžarskemu državniku Francu Kossuihu se je v zadnjem času stanje hudo po-* slabšalo, tako da je njegovo smrt pričakovati. Franc Kossuth bil je 16. novembra 1841 kot drugi sin madžarskega »narodnega junaka« in sovražnika Avstrije ter habsburške družine Ludovika Kossutha rojen. Obiskal FranzKoaautrt je univerzo v Londonu, postal potem tehnični komisar italijanskih železnic in se vrnil leta 1894 zopet na Ogrsko. Leta 1895 postal je član ogrske državne zbornice in voditelj »neodvisne stranke«, ki pa je daues popolnoma razpadla. Leta 1896 bil je Kossuth trgovinski minister na Ogrskem. Kmetovalčeva opravila v mesecu novembru. Na domu: Pregledaj, če vsa vrata in okna v tvojem stanovanju, pri hlevih in shrambah dobro zapirajo. Pazi, da bode imel hlev nekoliko odduSka, a tudi stanovanje pridno prezračuj in ne boj se preveč mraza I O mrazu postljaj živini s suhim nastiljem bolj na debelo. Ce si grozdje pozno trgal, poskrbi za to, da bo vrelna klet še nadalje primerno topla, da mošt, ki še ni končal vreti, popolnpma povre. Ako si pa zgodaj trgal, oziroma je tvoj mošt vsled primerne topline že dovršil vrenje popolnoma in se učistil, poskrbi, da ga čimprej naprvo pretočiš. Ce si vse vino, nahajajoče se v vrelni kleti, pretočil, zapolni sode in zavehaj jih dobro, ter pusti nato okna kleti odprta o tihem, mrzlem vremenu. Mrzlota in svež zrak pretočenemu vinu prav nič ne škodujeta, seveda le če še ne zmrzuje, marveč celo koristita, ker ga hitreje zorita. Žito večkrat premešaj. Sadje in krompir pregledaj in gnilo odberi. Na polju: Spravi ajdo in peso pod streho. Njive preoraj čimprej mogoče v surovo brazdo, kajti s tem dosežeš, da bo zemlja spomladi ne samo rahla, ampak tudi bolj rodovitna. V vinogradu: Ker je vsled slane večinoma že lUtje odpadlo, začneš lahko z jesenskim obrezovanjem trt. Najbolj primeren čas za gnojenje vinogradov je v tem mesecu, enako tudi za sajenje in podsajenje trt. Ko si trtne kolce posekal, deni jih namakat v 3% raztopino modre galxe, kjer jih pusti kakih Štirnajst dni, da se dodobra napojijo. Pripravljaj si ameriške kolči, a bilie in cepljenke, če j h imaš, poruvaj iz trtnice in pri-suj jih v vlažnem pesku ali pa v zemlji. V sadovnjaku: Starejše .sadno drevje pretrebi in osnaži, mlademu mladike skrajša;. Debla in debelejše veje namazi z apnenim beležem, a še boljši uspeh dosežeš, če j h namažeš ali pa poškropiš z dendrinom. Ako je le mogoče, prekopaj zemljo okrog mladega sadnega drevja vsaj 1 m na široko. S=daj pričneš lahko s presajanjem oziroma sa,enjem sadnega drevja. Če žs nisi nastavil lepivnih pasov, namazanih z amerikanskim lepivom >Tree sticky«, je sedaj skrajni čas, da to ukreneš, sicer ti zlezejo pedici na sadno drevje in ti uničijo spomladi lahko ves sadni pridelek. Posebno pa varuj pred pedici vsaj tvoje črešnje, ki so prvi pridelek, kateri mnogokrat pomaga iz denarne zagate. Na vrtu: Pripravi gnojne gredice. Regrat pokrij z listjem, ali pa z lisnatim vejevjem, da ti bo spomladi zgodaj ozelencl. Vso drugo občutljivo zelenjavo, če jo že hočeš varovati mraza, pa pokrij z vejevjem, s koruznimi stebli ali pa s slamnatimi odejami tako, da bo to pokrivalo oddaljeno 10—15 cm od tal. Petršilj, korenje in zimsko špinačo posejej. Na travniku: Pognoji travnike z gnojnico in umetnimi gnojili. V gozdu: V tem mesecu začneš lahko s sečnjo in trtbljeujem gozdov, pa tudi mlado gozdno drevje O lahko podsajaš. (>Prim. Gosp.«) Gališki minister. Listi poročajo, da bode moral minister za Galicijo, Ladislav pl. Dlugosz bržkone demisijo podati. Minister Dlugosz, katerega sliko danes prinašamo, je veleposestnik in obenem petrolejski veleindustrijec ter eden najbolj znanih, pa tudi najbolj bogatih mož v Galiciji. JLad$t*Q8 vS>}nSos^.. Kot član poljske stranke bil je leta 1911 v državni zbor izvoljen, to pa kot poslanec galškega volilnega okraja Gorlice-Digozjaslo. Novembra leta 1911 pa je bil že *a gališkega ministra imenovan. Odstopiti bodem oral zaradi nerešenih notranjih zmešnjav v Galiciji. Vi zamorete svojo kuhinjo in svoje stanovanje s koristnimi in lepimi domačimi predmeti zastonj urediti, ako kupite StumpfOUO dobro rženo kavo. 5 kg.-ža- voj v lepi vrečici iz posodinega sukna z 2 dariloma vred samo 4 K franko. JOSBf StUmpf, tovarna ržene kave, blotOV ti. L., Ceschy. 50.000 zadovoljnih kupcev. Poskusi in prospekti zastonj in Iranko. 1126 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnio« ii phnarsk* bii« postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po safaten takoj razžaga. Vsakdo pa srn« tadi sna oblati, vrtati, spahati i. t. 4. Le enkrat y življenju! 1 a K 195 ii28 d»lofienih za eksport na Balkan, ali tu ob-drtanih zaradi obstale vojne nevzrnosti. iz pristne bruske Himalaya voljne, vsled tega izredno gorke in za zimo nctitilimlno potrebne, ca 200 cm. dolge in 130 cm Široke, v krasnih pisanih in meledessinib, s krasnimi barvanimi bordurami, se le čisto kratek čas prodajajo za polovico izdelovalne cene samo K 1 95 za en kos. Te zimske odeje mi iIiiijim ueuir vredne in le dokler traja zaloga "91 se jih dobi pri nas po fledečih senzacijskih ednah. 1 kosov zimske spalne odeje stane le.........Ii 1 95 8 ko ov zimskih spalnih odej _ _......... 5°70 « ., . » „„„.......... 11-- Edina razprodaja po povzetju: 1128 M. SW0B0DA, Dunaj, III 12, HieBgasse št. 13-114 Senzacijsko! Čujte! Čudežno! Za samo K 480§ 1 krasna Erika-srebrna remontoar-nra za gospode. 1 amenk. duble-verizica, ni razločiti od pravega zlata, 1 solidni žepni uligalnik iz nikla, s 6 rezervnimi kamenji, traja za leta. Kementoar-ura v krasnem gu jlosiranem ohišju, z nerazlomivšim kolesjem, gre brez napake, 8 leta pismeni gara' cijski list. Vsi 3 predmeti| 6 krat toliko vredni, za samo K -1 Si). — Pri naroČilu b takih garnitur dobite eno garnituro populnoma zavtonj kot darilo za Vas trud. — Ako ne konvenira, sj blago izmenja ali denar vrne. — Naročite takoj, ker je zaloga omejena. — Švicarski uiski engros-eksport: Georg Lohberger, Dunaj, Vll|111 Kaiserst. 89. Zdaj bode 25 m 99 Ljudska kopelj mestnega kopališča t Ptuju. Čas za kopanje j ob delavnikih od 1 (ure do S. ure popoldne (blagajna je od j 12. do 1. ur« zaprta); ob nedeljah in nt praznikih od 11. do 18. ure dopoldni H 1 kopeli t vročini zrakom, paro „Br*use*ad* t rjuho K —'70 1127 Neprijetne lasi v obrazu, na rokah, odpravi tekom 6 minut J. gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K *•— zadostuje. Posije strogo diskretno. Kos. Ur. A. M laborat. DOHA J, IX., Berggasse 17.1. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri „zlatem jelenu", v dišavi A. Kauč in Adria „Drogcrie." odkar imam eno in isto »in Se nikdar se ni vstavila niti eno i »bila je in je še vedno natančna ter zand »in menite, da je bila ta tira draga' Fjl Cena in kako cena! >Ali kupljena ne pri nobenem trgovcu j »nobenem bazarju. Neki prijatelj, ki je r »vil preje hude izkušnje in katerega | »marsikatera ura jezila, opozarjal me ji »protokolirano fabriko ur Suttncr, kij »svojo labrično zalogo v Ljubljani št. »temu imam mojo uro zahvaliti.« To so besede enega naših sotrudnikov in veselo so se njegove oči, ko nam je svojo uro pokazal. Pa je tudi v i lepa in na kolesju se vidi, da mora biti ta ura dobra. Toi pomnite si naslov H. Suttncr v Ljubljani št. 701, Ta firma) svojo lastno protokalirano fabriko ur v Švici in glavno zaste fabrike ur »Zenith.. Oddaja ure eolnine prosto po originali bričnih cenah. Svctovnoznana je Suttncrjcva fabrična zm »Iko«. Zahtevajte od firme Suttncr veliki krasni katalog o I zlatem in srebrnem blagu, dobite ga zastonj in franko. Vil katalogu najdete najbogatejšo izbiro. - Mali izvleček iz kataloga H. Suttnerja v Ljubljani št "01. | Ure: Št. 410. Nickel-patent-Roskopf-ura, grč 36 ur, emajlna cifenl Kil Št. 518. Plošča niklasta cil. remont., močno kolesje . . K S Št. 101. Srebrna anker-remont., plošča, s posrebr. ali port cifernico..................K lj^ Verižice: Št. 2324. Amerik, duble-zlata verižica (Durchzichk.) . . K 53| Št. 2223. 14 karatna zlata pancer-verižica (Durch2ichkctte K »• Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu svote. Kar ne do?J* se izmenja ali se denar vrne. Dun S Volovski hlapec oženjen, brez malih otrok, zdrav, trezen, mirni ljudje, spremejo se takoj ali z novim letom i letno slnžbo. Dobijo: prosto stanovanje, d polje, dovoljenje za dežanje 1 krave, 2 svinji,] 8 kokoši in K 480'— v gotofini. Žena ' odrašeni otroci dnevno plačo. Samo pridni ljude z letnimi spričevali naj pišejo ali pa se s svojimi dokumenti osebno pri oskrbništvu graščine Steindorf pri Radgoni. EV* Najsolidnejši nakupni vir. 40 mt. dobrih restov za obleke ,.......... K 18-1 40 mt. izbornih zimskih restov ........... K SS)4 t>0 mt. modernih restov za obleke.......... K 18'-1 6 kosov povsem velikih rjuh............ K VtA 100 „ prima žepnih robcev............ K 13-j 1 tucat dobrih obrisačev za roke.......... K 290 1 „ jako težkih obrisačev za roke........ K 4» 10 kosov gorkih zimskih prtov........... K 6- Adolf Zuckor, Plzen št. 505 (Češko). Razpošiljale? le po povzetju. K>»r ne dopade, vzamem vedno nizaj. Vzorce se ne razpošilja. Najboljši liferant zx trgovce, kroSnirj! in prodajalce na sejmih. 1121 ga mesta Ptuj Čekovnemu računu št.80805l pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tadi za posredovanje vsakoršnega posla c avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka ■adeva pojasni in po vsem iu. ■ -= vstreže. s * m m $> Obženje $ $ z avst, egersko$ «t banko. M m Ravnateljstvo, en Vstanovljena leta 1862. $ * Giro-konto pri podružnici avst. ogerake banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. 52082 — 9 - Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „S t a j e r č e v e" u žig al ice. V velikem i jih naroči naravnost pri „Landerbank", vajinaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. l! m v ipra- : na ima I in ctile nici za- ima stvo fa- nka rah, :em Najcenejše in najbolj vplivajoče odvajalno sredstvo PHILIPP NEUSTEIN P0c^ka°itne krogljice. ia, , i UM .10 ■so ač. (Xeu8l»inove Elirabetne krogljice) Jinajo prednost v vsakem oziru pred vsemi ednakimi prevarali in »o proste ud vseh škodljivih tvarip ter Re jih rabi i cajve/jim uspehom pri boleznih organov spodnjega trupla, one so lahko odvaialne. čistijo kri, nobeno zdravilno 'stvo, ni ugodnejše in pri temu povsem neškodljivo, da premaga nirAfl ^ 'n 7j nJ'm S°'ov' vir največih bolezni. Za-(l|Jiiletarski blage »pr. korito za potovanje vsek nrst Razne blage iz otekla tu penjolana, talarj« 'jifikre, skledo, las«, jlaio in dntto t to »trok. /padajoče reči. lazaml oddoteh i* od 20 vir. t&proj. PomInm lop« raci p« h M da K 1*28 .........>■■■......imiiiiiiimiiniii Ceno \PQSteljnoperjev in puh t kila sivo, Slišano K 3'—, boljše K 8-40; napol belo prima JJ K 2-80, belo K 4'—, prima mehke kot daune K 6 -, vele- ■ pnma K 7—, »■— in 960. Danne sive K 6—, 7— helfr ■ prima K 10—, prsni puh K 12-— od 6 kil naprej franko. J Gotove, napolnjene postelje iz gosto-nitnega rdečega, plavega, rumenega ali belega in- m j leta (nanking), 1 tihna, cirka 180 cm dolga, 120 cm široka, ni z 2 glavnima Malinama, vsaka cirka 80* cm dolga, 60 cm ■ široka, zadostno napolnjena s sivim, puhastim in trajnim „ posteljnim perjem K 16—, napol puh K 20--, pni K 24?. m Posamezne tuhneKlO-—, 12-—, 14-—, 16-—. Posamezne glavne ■ blazine K 3—, 3-50, 4-—. Tuhne 200 : 1*0 cm velike 5 K 13--, 15--, 18—, 20-. Glavne »lazine 90 : 70 cm ■ velike K i50, 6—, 660, spodnje tubne iz najboljšega po- ■ steljnega gradla 180 : 116 cm velike K 13— in 16'— raz- u pošilja od K 10-— naprej franko proti povzetju ali naprej- ■ plačilu Max Berger, Deschenitz štev. 2t5|4 (Boh- ; merwald. 79a S Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. ■ Bogati ilustrirani cenik vsega posteljnega blaga zastonj. (Wohnung- und Dienstvermittlung) za loa službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "^SUl Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Št. Štajerski deželni odbor je sklenil, da v namene temeljite isobrazbe viničarjev v amerikan-ski treni kulturi ter v obratu sadno-drevesne šole, kakor tudi naprave sadonosnikov iu ravnanje z njimi tudi v letu 1914 priredi po en stalni viničarski tečaj, in sicer na: 1) deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru; 2) deželni viničareki šoli v Silberbergu pri Leibnitzu; 3) deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni; 4) deželni viničarski šoli v S k a 1 i c i pri Konjicah. Ti tečaji pričnejo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom leta 1914. V Mariboru se bode 14, B Zgornji Radgoni 16, „ Leibnitzu 2S, „ Skalici 12 sinov posestnikov in visičarjev sprejelo. Ti dobijo na omenjenih zavodih prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače 8 kron. Izobrazbe v leh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za pred-delavce in samostojne vini-čarje neobhodno potrebno. Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabljivosti. V svrho sprejema v enega teh tečajev morajo prosilci svoje koleka proste prošnje do nij-kasneje 6. januarja 1914 deželnemu odui-rn vposlati. V tej prošnji je izrecno omeniti, v katero preje omenjenih vinsičarskih šol želi prosilec vstopiti. Dodati je prošnjam : 1. Dokazilo o končanem 16. letu življenja; 2. uravnostno spričevalo, ki mora biti od župnijskega urada potrjeno; 3. zdravniško spričevalo, da prosilec ne trpi na kakšni nalezljivi bolezni; 4. odpustnica iz ljudske šole. Pri vstopu se m o raj o pro 3 i 1 ci zavezati, da bodejo od 15. februarja do 1. decembra 1914 nepretrgano v tečaju ostati in se bodejo vsem izobrazbe se tikočih odredbam deželnih strokovnih organov pokorili. Gradec, oktobra 1913. Od štajerskega dež. odbora U24 Edmund grof Attems 1. r. I Iff- samo K5"- Da napravim mojo firmo posod znano, odločil sem se, oddati 20O00 parov asn|atih čevelj na žnore moderne facije in dobrega usnjatega podplata, ki drugače 12 K koštajo, samo za izdelovalno ceno K 5*— za par. Vsak naročnik teh čevelj je z njimi tako zadovoljen, da postane gotovo moj stalni kupte in me v svojih prijatclskih krogih naprej priporoča. Se dobijo v vsaki velikost' za gosp' de in dame. Pošlje po povzetju export ARNOLD WEISS, WIEN, XIII., flmeisgasss 13/S. veliko trgovino Mann Koss, Celje »a [zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, ka? kmet le potrebuje, naj si bode manufakfurno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na' —================ grobne vence in trakove, z eno besedo vse. =============— 580361 - 10 - Ako hočete svojega moža, brata, sina, svojo Ženo, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred piji«>Čevanjem rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bodemo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila, V največih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrši pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Unrein Franc v Resiczabanya piše: Veleštovani gospod, Kopenhagen, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv BKinau poskusil, ker sem tudi hudo pa in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem Še mno^o ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc. Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopenhagen. 1033 Kino-Institutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji. ■B' ■B ■■■L Gospodinje ! Previdnost! ! Ne čitajte to anonco površno, kajti podpisana tvrdka najnanja, da mora biti danes tukaj naznanjeno blago zaradi spremembe trgovine do 1. januarja prodano, vslfd tega te nizke cene. Za brezmadežno blago se jamči. 500 k. dvojno-nitno p!avo platno z» predpasnike 82 cm široko, namesto K l"— samo 70 h za meter. 150 k. dvojni plavi druk namesto 95 h zdaj samo 68 h za meter. 200 k. pralnih flanelov namesto 60 h samo 42 b. 850 k. jako širokih dvojno-drukastih predpasnikov namesto K 1-90 samo K 1"— za en ko--. 680 parov moških in ženskih domačih čevelj names.o K 190 samo K 1'10 z debelim podplatom iz špage. 950 k. triko-pelc-srajc za gospode namesto K 220 samo K 145, istoiako ženskih srajc K 1-70. 900 k. flanelnih srajc za gospode z ovratnikom (Steh-Umleg- ali pa Unlegkragen) in s prsami iz pralne žide namesto K 390 samo K 240. 900 k. zgornjih hlač iz hudičeve kože namesto K 4'90 samo K 330. 800 parov gorkih dvojno-barhentovih hlač namesto K 2-90 samo K 170. 70 k. damskega sukna 120 cm široko namesto K 290 samo K 1-40 za en meter. 800 k. barvastih ali belih žepnih robcev namesto K 2— samo K 110 za '/s tuc. 560 ledeno-medvedovih garnitur spodnje krilo in hlače namesto K 590 samo K 3"30 oba k6ja. 500 k. tkanega cajga 120 cm širok, rdeče ali plavo pisan namesto K 150 samo 90 h za en meter. 680 k. gotovih planinskih rjuh 150X200 cm K 260 ltžjih K 195. 620 k. vremenskih plaščev 100—130 cm dolgih namesto K 19 — samo K 1050. 960 k. šotskih damsKih plaidov namesto K 690 samo K 395. 420 močnega platna 80 cm širok namesto 85 h samo 50 h za en meter. 860 k. nežnih barhentovih oblek od 1—4 let samo K 1-95, od 5—8 let samo K 3-—. 560 tuc. gorkih zimskih nogavic, črnih in barvastih namesto K 1-50 samo 95 h, isti zokni namesto K 110 samo 70 h štrikano. 460 k. goto/ih tuhentov iz perja namesto K 1650 samo K 950 in 320 blazin, dobro napolnjene, namesto K 650 samo K 350. Kaufhaus „zur Siidbahn", Gradec, Annenstrasse 68. Celo najmanjše naročilo se vestno izpolni. Naročila čez K 20"— franko v hišo. Kar ni primerno, se vzame nazaj. Prosim naslov natanko pisati. 1097 Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste gtasovite, splošno preizkušene svetovne marke BLAIMSCHEIN MARGARINE pteiskusili. 1106 „U|l|IKUin ni rastlinska margarina. „UNIKUftl se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kcrnfett) z velepasteurizirano smetano in ima vsed tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. IjIlNIKUM ni umetniški izdelelek, temveč najčistneJM natnrni produkt UNlKUKI" ^ ^(""V'l ''cn,'iSa R>f-" »avadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. SAMO BLAIMSCHEIN |,UNIKUM je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vslrd tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete evrete kuhate za kruh s putrom BLAfflSCHEINs „UNIKUM"-MAItGARO0 Se dobi povsod. Posikušnje gratis in franko. Združene fabrike za margarino in puter, DUNAJ XIV. 5t* II 5020 Razglas. V svrho pospeševanja v deželi še mnogo zanemarjenega kletarske-ga gospodarstva (ravnanje s sadnim in grozdnim vinom) je deželni odbor sklenil, da na deželni viničar-ski šoli v Silberbergu pod vodstvom deželnega vino- in sadje-rejskega ravnatelja Ant. S t i e g 1 e r priredi šest-dnevni tečaj za kletar-sko gospodarstvo v Času od 12. do vštevši 17. januarja 1914. Udeležencem tečaja ni treba za poduk, ki se vrši dopoldne in popoldne, nobenega plačila dajati; pač pa morajo za oskrbo in stanovanje sami skrbeti. K temu tečaju se pripusti 25 udeležencev iz stana tu-deželnih lastnikov vinogradov in krčmarjev. Naznanila je treba vpo-slati najkasneje do 5. januarja 1914 na deželni odbor. Gradec, oktobra 1913. 1112 Od štajerskega deželnega odbora. Cene, dobre srebrne ure I Zlasti primerne hot priložnostna darila za dsčke! Št. 4129 prava srebrna remontoar-uni. od c. k. oblasti puncirana, z emajlsko cifernico, sekundnim kazalcem, natanko regulirana, ohišje se dobro zapre K 8-40. St. 4130. Ista s Sarnirjem v boljši izpeljavi K 950. Št 4131 z dvojnim manteljnom 12 5(1. St. 4101 z anker-k. sistem Roskopf, odprta K 12-80. St. 4005 z orig. „Adler Roskopf" kolesjem K 14-60. St. 4181. Prava srebrna anker-remontoar ura z dvojnim manlelj-H"ra (3 srebrni mantelji), emajlna ciferniea, la kolesje 3 15 rubin-kamenji,8ekundni kazalec, natanko regulirana K 16 50. Vse uro so natanko regulirane in repasirane. Za vsako uro se da strogo reelno :iletno pismeno jaian-ijo. Pošlje po povzetju prva labrika ur ^ in hr. dvomi liferant BR0X št. 5323 (Češko.) Glavni cenik s 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko. Okrajna šparkasa SlovenskaBistria H ■ M Ustanovljena lata 1868 Stanje vlog koncem okt.: K 1,701.174-— Stanje posojil na zemljiško jamstvo koncem okt.: K 1,412.56+' — Stanje posojil na menice koncem oktobra K 25-517"— Rezervni zaklad: K 138.66803 Za vloge jamčijo pupilarno - varne aktive, nadalje istotako varno naloženi rezervni sklad in poleg tega Še okraj SI. Bistrica z vsemi svojimi dohodki ter z vsem premoženjem. Namesto plačila se sprejema kupone vrednostnih papirjev in se jih reši, brez da bi se kaj odtegnilo. Nakup tujih vrst denarja. Konto poštne hranilnice štev. 37.662. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ore pop. Blagajniške ure: V pon-deljek in četrtek od 8.—12. ure opoludne. Od ustanovitve zavoda sem se je darovalo v dobrodelne in splošno koristne namene K 110.083 21. 661 gne dva jo. kro pre stv ee je Btv je. 4 i bih Pri joe ;jul- Jk hr Ha m( ki i i v 1 ! g Z rjC ;a. .V: nai lu en sre silr tr eig na 80 i z v Hiše za eno družino novo zidane, 20 minut od glavnega trga v Maj riboru oddaljene, se pod ugodnimi pogoji prodajo. Poizve se pri Ubald Nassimbeni, meRt.ni stavbeni mojster v Mariboru, Garten-gaese štev. 12. m Vdovec, 40 let star, štirikratni posestnik v okoli 80.000 K, z lepo gostilno v najlepšem okraju na Spodnjem Štajerskem, blizu mesta in tovarn, želi se oženiti z gospodično ali v< brez otrok, v starosti od 30 do 40 let in| hteva najmanj 12.000 K. Slike in ponadbe se pošljejo na opravniStvo „Stajerca." vm\ 52 40 — 11 — Dober tek ^f ostane glavna stvar. Kdor pa nima veselja do jedi, 1 n^;abi naj za Scottovo t mulzijo iz ribjega o'ja, ki se ^Kazala desetletja sem kot apet't izboljšujoče krep- .lo sredstvo. V nasprotju z navadnim ribjem oljem je 1 -ova emulzija dobro-okusna in tako lahko prebav- ^Eda se nima nobene težave, to priznano krepčatno fj ■bfto jemati. Scottova emulzija iz ribjega olja prične So krepčati in povzroči obenem naravno potrebščino P ^^fcno na tak način, da se navadno hrano zopet je" z riWm te^om in ^a £e ^obi novi P°gum ter življensko — Odraženim in otrokom služi izborno kot krepČilno itov:"vo 'c ,z naičistejšili in najplivcejših snovi izdelana Scottova emulzija iz ribjega olja, to pa vs k-dar, poleti in pozimi. Čina orig. steklenice K 250. Dobi se v vseh lekarnah. Ako se glede na ta list naprej plačajo 50 vinarjev v poštnih znamkah na naslov Scott in Bowne, z. z b. z. Dunaj VII. se dobi za poskuSnjo na§ emulzion zastonj. 28 Previdni čitat^lj v \V. Imate popolnoma prav, ako hočete fAefonjcmu menjajočemu vremenu sebi in svoji družini zdravje j • trbrli. Suj je res — katar aH iuflueiico ue lauiore dobili pri i " i menjavi vremena! Svetujemo Vam Fellerjev antikataralični M Eni esenc-lluid z zn. »Kkafluid;' v hiši držati, ker se jo pri j(H josti, kaSiju, influenci, bolečinah v vratu, težavah pri poži-iCnu lt,] vodao kot raztopivži in olajšujoči izkazal. Dobite 12 t9 sic tega priznanega domačega sredstva ra 5 kron franko od i »rja E. V. Feller, Slubica, EIsapHz 241 (Hrvatsko). Tudi fifl »matičnih gihtičniii in neuralgičmh bolečinah, pri heksenfiusu, vyfl Id in trganju je dobrega vpliva. Okrepča Živce, muikelje in ■S .ntvari zdravo spanje in prepreči valovanji' krvi, kakor tudi **y* >mo stanje. Ako imate Felierjev fluid v hiši, posedujete naj-tirfc »^mačo apoteko. t Znana labrika lokomobilov Ileinrich Lan z, Mannheim, dobila ^t** i letošnji Adria-razstavi na Dunaju zoret najvišje odlikovanje j iter zlito ncdajlo sa razstavljeni vontilni lokomobil za vrofio To je tretje najvišje odlikovanje, ki ga je firma Lanz « lokomobilne dobave so zrastle Se na 1,260 000 konjski it na letoSnjih velikih razstavah dobila. | Ali »le Vaš travnik že gnojili? To vprašanje se kmetu ne '" volj dostikrat staviti, kajti revno travnik je, katerega se a : rereč zanemarja. Rivno tako v ravnini, kakor na i je v dosego mnogo na redilnih snoveh bogate krme gno D^Bs Tomaževo moko po travnikih, pašah in detelj ištf h največje »a »ti. Navadno in pra.ilno je, ako ne daje,£00—600 kgToma- a || moke za ha poleg primernega kalijpvega gnojenja. Kjer se ■ -i a ^^° zemljo in za zanemarjene travnike, se bode moralo I fino Tomaževo moke v pr»ih letih nekaj višje odmeriti; tu »e 0 pravilno okoli 800 kil za ha. n Pdto.auje in zimski spurt. Zima gre proti koncu in prodno T no, prišel je lepi letni čas, ko potuje vsakdo vun, da se raz-Vfft i na naturi. A ravno pri potovanju in športnem obrata smo |ttfl o nevernostim hitro menjajoče^a vremena izpostavljeni. } tVarilo je tedaj za vse, ki potujejo v daljavo, da dajo v -.irno i polno npeleko tudi Sirolin ^Rccne". ki pri vsakem prehla--J dihalnih organov najboljši služi. '. Ako Vhb je Vafte zdravje drago, potem čilajte današnji viOlj rt o „Ly.-of:)rmuu in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je 'Al« j**13-?" zastonj od kemika Hubmann, Dunaj XX., Petrasch- Vid •iiiki ,:0 i eriko 0d 846 ^epa ljn: re- ično j b: ;2.000 do 19.000 tons. 1 ^ Krni parnimi z dvojnimi »ode* gravbami 'aS»!ed Star Line Prvorazredni parnlkl. I Zmerne cene. oskrba. Odpoto-rsak teden v soboto i York, vsahih 14 dni [i&trtek v Boston, Poizvedbe pri: Star Linle, Antwerpen, ij IV., Wiedenergurtel laiius Popper, Inns-S(ldkahn8trassc 2, Djieno, Ljubljana, Ivorska ulica 41, Leo-id Franki, Gradec, Joanneumring 16. tudi lasti i je, orpfllenco+ debelost m znameniti pristni dr. Jev čaj ia zajotrk. Edi-aodljivo sredstvo pri-I okus* in garantirano |ivega vpliva. En zav. I, 8 rav. K 7'—; dopo-I poštnine prosta od in-I.Hermes', lliinc.lien 154, u tr. 8. — Spričevala: Ha.: konstatira 6-6 it'/i kg znižane Uže v |dneh. Dr. W. K. T K.: ehom VaSega čaja za jako zadovoljen . . . \. E. v. B. Sem jako eijen s čajem za zajutrk, f moja :eža se znižala. ■ I. v D. Na moje naj- Imelje sem izgubila 40 luntov teže 816 I Po vojni I ; presenetljivo ; 700 koso« za samo 3 K 80 h. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, zskar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode 3 k. najtin. žepnih robcev. 3 nežni prstan za gospode z imit. Žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoj iz krasnega koljerja iz orient. biserov, mod. daraski kinč s patentzaklcpom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica. Ipar gumbov za mausete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta. 3 jus predmeti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznameh ljubav-nih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnib predmetov in Še &00 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane sam< 3 K 80 h. PoSlje po povzetju centralna razpoS. hiša [h. Jongwiitli, Krakov 1./9. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Zakar ne dopade. denar nazai 1138 Proda se 1096 lepa hiša z vrtem v Brežicah na Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove lastnik g. Anion Wonrhitschkii Y 81«v> Bistrici. Dobro idoče") 1067 krčme (polni koncesijon in Tabak-trafike) blizu n esta Ptuj, novi zidani hrami z vrtom in njivo vred, vse na lepem prostoru, na veliki cesti, na desnem in levem bregu Drave, za vsakega, posebno pa znpcrmjoni ite jako primerno, potem tudi druge posestva, so takoj za prodati; tudi novo naravno vino se priporoča. Več se izve pri Alojzn Mir v Ptaji, Wag-platz Xr. 5. Zaslužek povsod na lastn. domu. Lahka štrikarija. Prosp. brei troSkov. Karl Wolf, Dunaj. VII, Maria- hilferstrassc 83. »51 Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. 111. cenik zastonj, t. Oaitk, tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Opoeno n. drl. želez-nici št. 2052 ICeskol VID KELC, lončar v Ptuju Ungartorgassc 16 priporoča svojo bogato založeno ialogo blaga po najnižji ceni. 1109 V parni pekariji (Dampf- harkerei) gosp. Franca Sehun- wetter t Radgoni se sprejmeta takoj 1056 2 učenca (15 do 17 let stara.) Pridna zvesla 1118 kuharica se takoj sprejme. Plača 20 do 24 K na mesec. Ponudbe na Jusef froker, Žrcie pri Konjicah. Š=g|S Nova hiša §^-g z velikim vrtom na Spodnji llajtlini blizu glavne custe in farne cerkve št. 103, 30 minut od mesta Ptuja, ki je sposobna za vsakega penzijonista in obrtnUa, se da v najem ali se pa tudi proda. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslov A. C, poste restant* Mittlinja (Hiss-ling). 1113 Kravji majer ožepjen, sprejme se 1. decembrom. Preiherr v. Twickel'jevo graščinsko oskrbništvoi Maribor. UU Hiša s Kavačijo in dvema njivama je poceni v najem za oddati. — Jobann Oswald, Sv. Lovrenc sad Mariborom. 1129 En močni 1135 pekovski učenec se takoj sprejme pri gosp. .WJ0S. UKNIG, J'TIIJ.-fa? Krepki učenec ~^H za trgovino z železom in špe- cerijo so sprejme. Pr. ponudbe vpoilati je na upravo lista. 1137 Trgovski učenec se takoj sprejme pri JOIIANN TOPLA it, Juršnci pri Ptuja, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. 1139 ooooooooo Trgovski pomočnik 20 let star. z letnimi spričevali, obeh deželnih jezikov zmožen, išče do 1. d 'o mbra službo. Ponudbe prd »Zvesta mot 602" na upravo tega Usta. 1140 Takoj denar 1 za iznajdbo ali idejo. Pojasnilo in brošura brez troškov po: ,,Kosnns", Brnssel, rue Limnander 10. Inozemska poštnina. 1098 •»»•MM* Učenec ■ $e takoj sprejme v trgovini z .mešanim blagom pri Joselu Presker, Žrete pn Konjicah. 1116 Pridni konjski hlapec § obenem k u č i j a ž, oienjen, brez malih otrok, ki govori nekaj nemško, zdravi, trezni, mirni ljudje z letnimi spričevali se takoj ali z novim letom v letno službo s službeno pogodbo sprejmejo. Dobijo : prosto stanovanje, polje (gnojeno), zamorejo se držati eno kravo, 2 svinji, 8 kokoši ia K 480" — letne službe; žena in odrašeni otroci dnevna plača. — Le pridni ljudje naj nemško pišejo ali se z vsemi dokumenti predstavijo pri graščinskem oskrbništvu grad Steinhof pri Radgoni. Cajgaste hlače (hudičeva koža) "*2 v najboljšem šivalnem dela se kupnje najbolje pri Hauptplatz, og-el Draugasse. 0V 75.000 ur! Vsled balkanske vojne sem prisiljen, 76.000 kos. :nii(. srebrnih ur z izbornim 86 urnim anker-reraontoar-kolesjem kamenju, ki so bile določene za Turčijo za smešno ceno prodati: 1 kos K 3-— 2 kosa K 6-70 6 kosov K 1'-80. 4 lota pismene garancije! Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje po povzetju 1136 01 S. .1. 23. Za dobro idoči Dobrne mlinski z 4 pari kamenjev in za krčmo, katera stoji 20 minut od pri Celjn, se išče sposoben, oženjen mojster, kateri takoj obojno vzame v zaknp. Vpraša se naj pri C. GLONFER O, trgovina z lesom v CELJU, tots Namesto K 12*— samo K 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma iz dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo 5— K — Se dobijo za gospode in dame in v vsaki velikosti. Posije po povzetju 5#— 1143 137128. Lep travnik v razmerja okoli 3 oralov, ki je nasajen z rodovitnim sadnim drevjem, se takoj proda. Travnik se nahaja v kat. občini Zikarce pri Sv. Barbari pri Vurmbergu. Vpraša se pri gosprj Marie Knechtl, posestnici v Janževcih. no Kravji majerski ljudje j oženjeni, najmanje tri zdrave krepke, jako pridne oebe za delo, briz malih otrok, postbno zmožni pri molži in teletenju žena ima za svinje skrbeti, z letnimi sprčevali, se s 1. januarjem 1914 le v letno službo sprejmejo. Dobijo prosto stanovanje, drva, polje za zelenjavo, vsak dan 2 litra mleka, na mes-c 40 kil krompirja, prosto držanje 1 kosa mlade živine v graščinskem hlevu in na leto 960 K plače. Le trezni, pridni, delavni ljudje, ki so že služili kot kravji majtrski ljudje, naj natanko nemško pišejo pod „Tiichtige Kuhmeier" na upravo liga lists. Naznanilo preselitve. Usojam si najuljadneje naznaniti, da sem magdalensko apoteko v svojo novo zidano hišo Maribor, Magdalenenplatz št. 3, (v neposredni bližini državnega mostu) preselil. Maribor, novembra 1913. Z velespoštovanjem 1141 Ph. Mr. Viktor Savost UCXXXXXX XXXXXXXXX Zaloga vseh tozadevnih Magov, sukno za obvez, živinska zdravilna sredstva itd. Poštna razpošiljatev ! lekarnar. 0 9 343 Nedoseženo Originalni* „Otto" motorji Lokomobili Sesalni plinski motorji In naprave Motorji^za surovo olje 1082 ..; lltt.uou motorjev z 1,220.000 konjskimi močmi doslej odano! Prospekte, proračune troškov itd. zastonj. LAN.GEN & WOLF, DUNAJ X. Iiuzenburgerstrasse 53 E Lastna inženirska pisarna Oridee, Annei strasse 10. and prix svetovna razstava Paris 1900. 316 Kwizda Korneuburški svinjski prašek dietetieno sredstvo za konji*, povulo, in ovce. Cena 1 škatlje K 1 40, «/• škal" lje K --70. Se rabi čez 60 let v oaj-večih hlevih pri pomanjkanju veselja za zreti. slabi prebavi, za izboljšanje nileka in povečanje množine mleka krav, ltti mini prašek je pristen le s poleg stoječo varstveno znamko in se dobi v vseh apotekah ter drožerijah. Glavna zaloga: FRANZ JOH. KWIZDA c. in kr. avstr.-og.. kralj. rum. in kralj, bulg, dvorni liferent okrožni lekarnar, Komeuburg pri Dunaju. srebrna oklepna verižica z privezkom zastonj. Da dobim nove kupce, prodam srebrno uro z dvojnim plašč-m z izvrstnim zapinjačuim rem.-koles- jem na rubinih tekajočo (3 zaklope), ure so bile določene za Turško, za ceno K 5-— z verižico vred. Nihče naj ne zamudi to priložnost, to na pol darovano uro kupiti. Naročite hilro, ker so ure v kratkem iasu prodane1 3 leta pismena garancija I Posije se po povzetja Izvozna hiša za ure Max Bonne 1 Dunaj IV., M>rgarethenstra>se Štev. 27/51. 1078 Originalni cenik tovarne zastonj. Najboljša pemska razprodaja I Ceno perje za postelj! 1 kg sivih slišanih 2 K; bol-ših » 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; i- belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejši sneženo belih, sli sanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belega 10 K^ najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. KK- Gotove postelje "Bb* iz krepkega, rdečega, plavega, beli ga ali rumenega nsnkinga, 1 tuhent, 180 cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postel|e 16 K; pol-daune 80 K; daune 2t K; posamezni tuhenti 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, H K 60 h, 4 K. Se posije po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vnvtev franko dovoljena. Ksr se ne dopada denar nazaj S. Bfinisch, DesChenitz Nr. 716, Češko (Bbhmen) Cenit gratis in franko. 823 Gosli n šolarje in koncert! Le v dobri kakovosti po najnižjih cenah. Št. 112'/,, Šolske gosli 4/t velike, polirana tla K 5/80. St. 113>/,, šolske gosli 4/4 vetikc z lepo polir. (geuammt) tlom, boljSa kakovost K 650. St. 115'/., stiske gosli, 4/t velike, vloženo, lepa tla (ge'flammt), jako priljub'jena vrsta K 7*60. Šolske gosli z garnituro iz fbenine (Ebenbolz), dobre v izdelku in glasu, po K biO. 9.—, 1080. Št. 212'/, orke-sterske gos i z garnituro iz ebenine K I6'80 Gogel-ski loki po K -SI . HO. 1'50, 2-— 2-20 in se višje. Citre, harmrnike orglice, okarinp, klarinet', inštrumenti za piskanje, gramofoni itd. v najbogatejši izberi. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazij! Posije po povzetju ali naprejplačilu o. in kr. dvorni liferant 918 Ha,23.:n.s Konrad razpoš. hiSa godbenga blaga BRUX žt. 5328 (Češko). Glavni cenik s4 000 poiubami na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lovske puške v vsakovrstni izvršitvi 1017 Flobertne in zračne puške, samokrese in revolverje, lovsko orodje, zverin je vabivce. na kratko: vse kaj sliši v to stroko s9 kupi W" po ceni in dobro "Wk v strogo reelni tovarni za puške Allt. Alltoilitsch, Borovlje št. 112, Koroško. ------ Cenik zastonj in franko.------=^~- 500 kron Vam plačam, ako moj uničevalec kore-nia .Ria-balzam" Va?e kurja očesa, bradavice, rogato kožo v treh dneh brez bolečin ne odpravi. Cena 1 lončka skupaj z garancijskim pismom 1 krono. Kemenv, Kaschau (Kassa) 1., postni predal 12/231, Ogrsko. lOOtero zahvalnih in priznanjevalnih pisem! 969 « Ptuju Floiianiplati n Uniuttigasie »priporočata izvrstne ftivaln« stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 60-— Singer A .... K 60-— 70--DUrkopp-Singer . K 70— 90-— Durkopp-Ringschiff za šivilje .......K130-— Dilrkopp-Zcntralbobbin za šivilje.....K140 — Durkopp-KingschiH za krojače......K160 — DOrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung ..............K \ffi-—\g(y— DOrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K 160—180— Minerva A..................K. 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K160'— Howe C za krojače in čevljarje.........R 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno. 5 Opomin : DUrkopp-mašine so izborno primerne za vsa šivalna dela in slikanje. Navodilo za slikanje dobi vsak kupee zastonj. I ae dobi 7 rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, HauptplatZ. Eli 2)ame morajo ravno tako v najrevnejši koči kakor v "ajfiJKj palači strogo na svoje zdravje gledati, kajti žena j neobhodno potrebna v hiši in v družini. Zdravje žen je v ozki zvezi s M^ c nostjo njih trupla in vsled tegi se ne more dovolj ; ^m poročati, rabiti za 880 negovanje trupla tudi desinfekcij-ko sredstvo, na pri ! Lysoform. Valno je, vsa, tudi najobčutljivejša mesta lesa podvreči tfmeljitemu in vsakdanjemu čiščeoju in se v to rabi le mlačno vodo, v katero] doda nekaj Lysofjrma. Ako dame na ta način zvaoo intimno toaleto vsak dan izvršijo, obranijo se mnogokrat pred na'oj vimi boleznimi in njih posledicami. Nujno je tedaj poročati, da je povsod v zalogi Lysoform n ki tudi neprijetni duh in pot hitro ter sigurno odpti W' — Napravite le en poskus I — Originalna steklenici 80 vinarjev se dobi v vsaki lekarni ali droleriji. Zi miva knjiga >Kaj je higijenac pošljem vsake na zahtevo zastonj in franko. Kemik H u b m a: r ferent • Lyseform-tvornici, Dunaj, XX , Pelraschg3s Garancia3—5 let. Cenik zastonj in franco. Ta imitirana srebrna ura 3 močne plašče, krasno vrezana! pr. konj. jelen in drugo, masi stroj, srebrna aH zlatacifcrnica,p dajam tako dolgo kakor seže zal Kj po K 5*50, s krasno verižico *J priveznikom K 6 50, masivna nikd Roskopf-ura K 4*50, budilnica z s brnimi zvoni, nikcl aH baker, 22' visoka, glasno in jasno zvo&( K 5 —; zlata duble ura, 3 plail vrezana K V—. — Kar ne dop)B se sme izmenjati ali denar naaj Pošiljatcv samo po povzetju Schtinbrunnerstrasse št. 85 2: — 'i i i Premog po nizki ceni. Hocliwertige Lignit-Stiickkohle aus $fi - Kohlenwerke in Ladanje (Kroatien) mit 3847 Kalorien nnd einer Zasammensetzcq a von 45-87% Kohlenstoff, 3 38% Wasseratoff, 17 05% Saner- nnd Stickstoff, 002% Schwefel, 2520% Waeser nnd nar 8 50% Ascbe, nach vorgenommM* Analyse bei der k. k. geologischen Reichsansiil | in Wien. Preis Kronen 120*— franko verladen Waggon ab Station Friedao, Ta premog stane K 120j (Waggon) od postaje Ormož (Friedao). Auftrage nehmen entgegen Briider Slavvitsch, Pettau Naročila sprejmeta brata Slawitsch v Ptuju k ali Richard Tolazzi v Ormožup (Frledau.) V zdraviliščih zoper pljučne bolezni ^TT?ftTTiv p h « m. dr. v Davosu, Arosi, Leyninu itd. se rabi stalno OlllUJjlJ3l-,,JliOCne kot priznano sredstvo SIROLIN-„Roche"; o ajša in odpravi bolezni organov za dihanje v razmeroma kratkem času. Stori jako dobro, poveča apetit in vpliva skrajno ugodno na splošno počutenje. Originalni zavoj a K 4'— se dobi v vseh apotekah. i.o*.»ui) u. odgovorni uradnik. Kvl Linhart. ri»k»': V. Bbuu, v Ptuju. 697