SLOVENEC. Političen list za slovenski narod- f« poŠti prejemu velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto, Posamezne številke veljajo 7 kr. ' t . T Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V»6. uri popoludne. ©v. 37. V Ljubljani, v sredo 15. februvarija 1893. Letnik XXI. Domovino „brezdomovincem"! Z Goriškega, 2. febr. Brezdomovinci, internacijonalna svojat! Tako počeščujejo katoliške svoje krvne brate slovenski liberalni rodoljubi! Čujmo logiko liberalcev! Brezdomovinci ste vi katoličani, saj vi skrbite in morate skrbeti le za domovino, ki biva neki tam onkraj groba. Mi tega ne vernjemo. Zavoljo tega obračamo vso svojo pozornost na ta svet, na vidno to domovino. Vi nimate časa za to niti volje. Torej ste — brezdomovinci. Le mi smo, in sicer ravno ker se ne brigamo za posmrtno domovino, le mi smo pristni domoljubi, narodnjaki. Ne, gospoda liberalna! Kajti ravno posmrtna domovina nam nalaga, ako hočemo tja priti, da moramo natančno spolnovati vse dolžnosti nasproti vidni domovini. Poznate deset božjih zapovedij, telesna in duševna dela usmiljenja? Da, ravno ker se nam obeta posmrtna domovina, smo sposobni večjih žrtev za domovino pretrpeti — kakor Vi, ki si po smrti obetate za plačilo grozni, prazni — nič! Čujmo dalje nedosežno modrost ponosnih slovenskih liberalcev: Vi katoličani morate ljubiti tudi drugorodce. Vi se ne morete posebno ogreti za svoj rod. Vam so vsi enako blizu. Glejte kanonika Jerana, koliko pošilja črncem v inozemstvo. Kaj bo koristilo vse to nam Slovencem? Vi ste in-ternacijonalci, Vi ste kozmopoliti! Mi pa pisano gledamo vsakega, ki ni naše krvi, mi ne podpiramo nobenega drngorodca. Le mi smo pravi narodnjaki! Odgovarjamo: Ljubezen je plemenitejše človeško dejanje od sovraštva. Mi smo torej bolj človeški od Vas. Ne vemo, kedaj bomo utegnili sosede potre- bovati. Gotovo je narodu v korist, ako mu drugo-rodca storimo naklonjenega. „Kaj pa nam bodo Jeranovi zamorci pomagali?" Da morete tako očitati, pojmemo. Molitev in zasluga pred Bogom je Vam le humbug. Nam katoličanom pa ne. Mi verujemo v Boga nad seboj. Ta more na drugi način slovenskemu ljudstvu povrniti, kar so v denarju drugorodcem storili. Sicer pa slovenski katoličani, kakor se vsak dan lahko liberalec prepriča, ne zanemarjajo drugih dolžnostij. Mi nismo niti .brezdomovinci", niti za bedo svojega ljudstva otrpneli „internacijonalci in kozmopoliti". Katoliška vera je načelno temu nasprotna. Ljubezen do domovine ona priznava za naravno, dobro, ki nas veže v vesti. Katoliška vera obsoja oni kozmopolitizem, ki ljubi teoretično vse ljudi, a dejansko nobenemu ne pomaga. Pač pa liberalizem opravičuje, tirja brezdomovinstvo in kozmopolitizem v slabem smislu. In ako liberalci niso v dejanju brezdomovinski in kozmopolitični po geslu: „ubi bene ibi patria", so le, ker niso po sreči dosledni svojim liberalnim principom, ampak se dajo instiktivno voditi krščanskim nazorom. Kdor ne veruje v plačilo po smrti, mora biti — sebičuež, ki kar začenja, začenja le radi svojega častihlepja ali premoženja. .Brezdomovinci ste"! — Temu očitanju se upiramo. In vendar žalibog ta psovka krije v sebi nekaj resnice! Mi katoličaui nismo brezdomovinci — radi načel katoliških, katere izpoznavamo, tudi ne, ker bi ne imeli v sebi neodreenih pravic do domovine svoje, kjer smo se rodili, svitlo solnce zagledali in sladki jezik matere začeli govoriti — ne, a liberalci so nas domovinskih pravic tako oplenili — da po faktič-nem pravnem sedanjem stanju kato- ličanov v Avstriji nas mogo .brez-domovince" imenovati. Katoličanstvo je dandanes v Avstriji — brezpravno. Saj imamo postave nekonfesijonalne, šolo nekonfesijonaluo itd. Polnopraven je dandanes le nekonfe-sijonalec, brezverec. Brezdomovinci nismo niti po krvi, niti po duhu, a v brezdomovince so nas ponižali liberalci. Branimo se te psovke — a priznajmo, da faktično so liberalci nam res vzeli domovipo t Dokler do tega prepričanja ne pridemo, ne bo krepkega odpora. .Brezdomovinci" nam očitajo liberalci. A v isti sapi kriče: .Vera ni v nevarnosti, katoličani imajo vse pravice!" Tako skušate katoličane zazibati v nedelavnost, da bi še dalje nosili sramotni jarem suženjstva, kateri so jim naložili liberalci. Tako je bilo. A lev se vzbuja. Slovensko katoliško ljudstvo se vzbuja, začelo je čutiti na tilniku krivični jarem. Vzbuja se tudi sloveusko posvetno razumništvo. Možje, lajiki, kateri so se o katoliškem shodu opogumili javno pričati vero svojo v Kristusa, so nam porok boljših časov na Slovenskem ! 1 Da, liberalci, brezdomovinci smo, ker ste nam vzeli Vi domovino. Te krivice se sedaj zavedamo. Le metajte nam v obraz to psovko! Budite nam spomin, da smo brezpravni. Tem češče, tem boljše. Pride dan, ko brezdomovinski narod slovenski vstane in Vam zakliče: Tirjamo, da nam vrnete domovino! Liga + 1. ftdo ima pravo? Z ozirom na § 19. tiskovne postave moram prositi, da tudi zastran govora veleč&stitega gospoda prelata dr. Andreja Čebašek-a v .Slovencu" od 9. t. m. sprejmete naslednji popravek: LISTEK Spomini na velečast. gosp. Josipa Mama, častnega kanonika in c. kr. glmn. profesorja itd., od jednega njegovih I6letnih součencev. II. Pa še nekaj je spomina vredno iz te dobe. Nekateri šestošolci, ki so se kijuba svarjenju gosp. prof. Petruzzija preveč bavili s političnim tedanjim prevratom, narisali 80 na šolsko desko tedanja ministra Stadiona in Schwarzenberga na razžaljiv način, da je radi tega zločina prišla vsa Šola v preiskavo. Konec te trimesečne preiskave je bil, da so bili trije obsojeni in izključeni, vsi drugi pa smo v I. polu-letju v zadržanju imeli I. red. Izvzet je bil jedini Josip Mam, ker ga je, kakor je sam poznejše če-stokrat rekel, prav njegov angelj varnh obvaroval, da je oni dan, ko se je ta karikatura v šoli na desko risala, zaradi bolehnosti doma ostal, a drugi dan že zopet okreval, da torej čisto nič ni bil prizadet v omenjeni preiskavi. Leta 1850 dobili smo v 7. šolo po prehodnji dobi g. Metelka za profesorja slovenščine. Marn bil mu je prav .njegove gore list". Kmalu je njegovo slovnico imel v mazincu skoraj, kakor Metelko Bam, kajti Marn je že na gimnaziji ves gorel za slovenščino. Večinoma je že tedaj pregledal in prebral vse one knjige in spise, katere je poznejše v svojem .Jezičniku" v logičnem redu ocenjeval in jih toliko nagromadil, da jih nič več ne more najboljši poznavalec slovenskega slovstva v sedanji dobi. Pokojni Metelko je takrat v VII. razredu poučeval tudi kot prost predmet v starosloveuščini (lingua sacra) po lastno sestavljeni slovnici in na podlagi Ostromirovega evangelija. Med tedanjimi njegovimi učenci bil je zopet Jože Marn, ker povsod mu je bilo do tega, da se temeljito in korenito izuči materinščine, kakor drugih slovanskih narečij. Prav to je bilo krivo, da se je trdovratno branil vseh nepotrebnih novotarij, rekši: .Omnia probate; quod bonum, tenete." Kako vrlo in temeljito je bil Marn že na gimnaziji izučen v slovenščini, pokazalo se je v VIII. razredu, ko smo pisali zadnjo šolsko nalogo o .slovenskem n&glasu" (Accent). Ker je tisto leto prenehal kurz iz slovenščine v semenišču, hodili so tudi gg. bogoslovci iz II. leta k nam v osmi razred k slovenskim uram. Bilo nas je torej skupno okoli 55. A zopet bil je Marn na vrhuncu. On jedini dobil je v tej deli-katni obravnavi najboljši red, namreč veliki A, le še pet drugih malih a, vsi ostali pa II. ali celo III. red. Da pa Jože Marn kljubu temu, da je bil v VIII. razredu zopet drugi odličnjak, ni delal tedaj še-le drugič predpisane zrelostne preskušnje, bilo je uzrok temu, ker se za one dobe za vsprejem v višje bogoslovne šole zrelostna preskušnja ni za- htevala, in še največ kriva bila je njegova vedna bolehavost, skromnost in ponižnost, ker je s tem že naprej hotel od sebe odvrniti vse daljne častne stopinje in doktorske naslove, miste si: .Altiora te ne quaesieris — častni naslovi te ne bodo spravili v nebesa, pač pa vestno izpolnjevanje tvojih dolžnostij!" Tak je bil Marn na gimnaziji. Akopram mej vsemi součenci ne najbolj nadarjen, bil je pa mej vsemi vseskozi najpridnejši in najmarljivši in najlepšega vedenja, krotak, ponižen in nedolžen mladenič, ljubljenec vseh gg. profesorjev kakor Alojzi-jeviškega gospoda vodje dr. Pogačarja; tudi, če bi bil imel kedaj mej součenci kakega nasprotnika, vendar-le nihče nad njim ni mogel najti kake črne pike. Prav tak je ostal vsa štiri leta v semenišču. Nikoli se z nobenim, tudi s svojimi tovariši v sobi ni sporekel, nobenemu Žale besede ne očital. Vsakemu prijazen, uljuden in dobrotljiv bil je ljubljenec vsega semenišča in preč. vodstva. Spominjam se še, da je vč. g. vodji Novaku nekdo zvečer pred sobo nastavil stol, ob katerega se je gospod od večerje prišedši hudo udaril. Obdolžil je jednega naših součencev in mu zažugal kazen. Vrli Marn z dvema drugima tovarišema se takoj zanj ponese; gredo k g. vodji in Marn zastavi zanj svojo častno besedo, da je obdolženi N. nedolžen. Gospod vodja utolažen odgovori: .Vaši besedi, gospod Marn, popolnem verjamem in hočem molče potrpeti." i In, Ni res, da sem v seji pripravljalnega odbora prvega katoliškega shoda razvijal načelo, da mi je narodnost prva in čez vse, da vera ni na dnevnem redu in ne v nevarnosti. Rekel sem le, kakor je ,Slovencu" že znano, da na dnevnem redu evropske politike (ne moje) je narodnostno vprašanje, in brž ko sem čutil, da me nekateri niso prav razumeli, med temi tudi velečastiti g. prelat, ki mi je vmes ugovarjal: »Vera, vera je prvo", poudaril sem razločno, da nisem rekel, da to politiko odobrujem, ampak da koustatujem le faktum, s katerim mora vsak politikar računati, ako boče vspešno delati. Da sem ta pristavek res precej naredil, mislim, da mi mora to vseh čez dvajset tedaj navzočih odbornikov potrditi. Sklicujem se pa tudi na svojo pismeno izjavo, ki sem jo poslal odboru precej, ko mi je naznanil, da me zavoljo svojih izrečenih mislij ne sprejme za govornika, v kateri sem obširno razložil, kaj in kako sem mislil. Zakaj velečastiti gospod prelat te moje izjave, ki jo je gotovo sprejel, ne dd razglasiti? Zakaj se mi vedno očita ustna beseda, ki se ne dd kontro-lovati, jasno pisaua beseda pa se prikriva? Sklicujem se slednjič zastran tega, kakor je po moji misli vera v uevarnosti, na svoje dopise z Dolenjskega v „ Novicah" lanskega leta. Luka Svete c. Opomba: Blag. g. notar! S tem svojim dopisom Vi moje ustne in pismene izjave niste nikakor ovrgli, marveč stvarno potrdili. Sami pišete, da se ustna beseda ne da konstatirati. Ako bi tudi temu pritrdili (kar pa ne velja vselej), vendar vnovič konstatujemo, da smo stvarno prav pisali. Ako ste tako korektno govorili, zakaj je bilo splošno začudenje, mrmranje in oporekanje? Res je, da ste pozneje omenili tok evropejske politike, pa le v dokaz svoji trditvi, da vera ni na dnevnem redu, in še le potem, ko smo oporekali Vaši napačni trditvi, da je narodnost čez vse. Saj sami pišete, da sem jaz vmčs govoril: „Vera je prvo!" Zakaj bi bil jaz to poudarjal, ko bi ne bili Vi trdili nasprotnega? Kaj je pa tok evropejske politike, pa ni spadalo v razpravo pripravljalnega odbora, temveč le to, kar se tiče bližnjega katoliškega shoda. Da pa pri tem „toku evropske politike" niste stvari samo konstatovali, marveč da ste izražali tudi subjektivno svoje mnenje, dokaz je to, da ste se pritožili, zakaj da se v resoluciji pri društvih poleg „Katoliškega političnega društva" ne priporoča tudi „Slovensko društvo", pri katerem, kakor veste po pravilih, vera ni na dnevnem redu. Tudi ni šlo za to, kaj Bte Vi pozneje ali poprej pisali, marveč le za to, kar se je govorilo in godilo v seji pripravljalnega odbora. Da drugo zamolčim, pristavim le to, da je kmalu po tej seji prišel k meni prav nadarjen in odličen gospod izmed pripravljalnega odbora, ki me je prosil in opozorjal: „Tacega ne sprejmite med slavnostne govornike." Nočem pa vleči na dan še drugih neprijetnih stvarij, katere so bile nam neljube, Vam pa tudi nikakor hasnovite. H koncu milujem, da ne morem pritrditi Vašemu slabo podprtemu opravičenjn. Z odličnim spoštovanjem Dr. And. Cebašek. Vsakdo, ki mirno, trezno in stvarno presoja, vidi, kje zofistično zavijanje in kje je resnica. Vkljub temu pa najbrže še nismo varni pred nadaljnimi popravki g. Svetca. Reške šole. (Dopis s Primorja.) Že večkrat sem omenjal v Vašem katoliškem dnevnika, da želijo naši madjarski in laški nasprotniki tukaj uničiti naš hrvatski živelj. To so že, žali-bog, deloma dosegli. Začeli so pa z mladino, tedaj pri najboljšem koncu. Napravili so v to svrho ma-djarske in laške ljudske šole, prav moderne, brez Boga, križa in molitve. In v te šole morajo hoditi naši otroci. Dasi bi mi morali imeti za svojo mladino hrvatsko ljudsko šolo, nam je vsejedno ne dajo. Med našimi poslanci ni niti jednega moža, da bi se za nas potegnil v državnem zbora v Pešti; sami si tndi „in statu quo" ne moremo pomagati, in vsled tega se naša mladina uči v brezverskih laških in madjarskih šolah. Naših otrok je mnogo ve?, kakor laških ali madjarskih: mi dajemo več denarja za šole, kakor pa Madjari ali Lahi; in vendar nam ne pasti, da bi se naša mladina vzgojevala v materinem jezika. Mi nimamo nič zoper to, da imajo Madjari s« svoje otroke madjarsko šolo iu Lahi za svoje laško šolo, boli nas pa silno, da nam na rodnih tllh ne privoščijo narodne ljudske šole. To je velika krivica, katera nasprotuje jednakopravnosti. Pa to še ni dovolj našim zakletim nasprotnikom. Oni ne dajo naši odrasli mladini službe, ako ne zn4 madjarščine in laščine. Ker pe mnogi sta-riši predpostavljajo kruh narodnosti, še sami radi pošiljajo svoje otroke v tuje šole, samo da dobi pozneje njih otroci službo in vsakdanji kruh. Torej tudi oddajanje služb služi Madjarom v potujčevauje našega naraščaja. Jedina šola hrvatska v Reki je naša gimnazija. Tudi o tem sem že pisal v Vašem cenjenem dnevniku, da bodo Madjari še to šolo prej ali pozneje porinili iz Reke na Sušak. In moja slutnja bi se kmalu uresuičila. Ko je te dni poslanec dr. Barčič rekel v saboru, naj bi naša vlada zagotovila obstanek naši gimnaziji v Reki, je odgovoril grobokop, da bi bilo umestno, ko bi se ta gimnazija prestavila na Sušak, ker sedanje poslopje ne zadostuje, a novega ni kje napraviti. Nato je poslal grobokop k nam svojega zastopnika, kateri se je o tem posvetoval z gimnazijskimi hrvatskimi profesorji. Pri posvetovanju je bilo tudi nekaj vrlih reških Hrvatov. Vsi so bili za to, da naša gimnazija ostane v Reki. Ko je pa grobokopov namestnik izrekel, da ni dovolj prostora, sta rekla dva imovita Hrvata, da hočeta sama zgraditi v Reki hišo za 500.000 gld. ter jo dati v najem za gimnazijo za isto svoto, katera se zdaj od-rajtuje za sedanjo hišo. Slava tema vrlima junakoma ! Gimnazija tedaj še ostane v Reki! Ako je zmi-rom dovolj prostora za zidanje novih palač, ako bode prostora za novo guvernerjevo hišo, zakaj bi ga ne bilo tudi za našo gimnazijo? Ne pomanjkanje prostora, temveč težnje po uničenji hrvatstva bi rade potisnile našo gimnazijo iz Reke. Razumemo se dobro! To je grobokop pač dosti očitno pokazal, da si je tudi on stavil nalogo, zatirati našo narodnost. Samo zato mu dajemo 40.000 gld. na leto, da zatira našo versko in narodno zavednost. In potem hoče še dokazov za krivice, katere nam dela povsod, posebno pa ob volitvah. Kadar mu pa pride kateri naroden poslanec do živega, se ga otrese s surovostjo. Z besedami: „Laž-njivec in klevetnik" vse popravi. To je njegovo orožje, to je njegov „uma svetli meč", kakor sploh vseh brezvercev in liberalcev. Tažno! Hiša za novo gimnazijo se bode zidala spomladi. Stala bode poleg nove guvernerjeve palače, pač na lepem kraju. Daj Bog, da bi jo kmalu videli! Ker ne moremo dobiti od države narodne ljudske šole, bi bilo želeti, da bi vrli narodnjaki napravili zasebno ljudsko šolo v Reki za našo mladino. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas ustanovila šolska dražba, katera bi napravljala narodne šole, kakor jih napravlja pri Slovencih družba sv. Cirila in Metoda. Ž njo bi marsikaterega sina rešili svojema narodu. Zadnji čas je že, da se začnemo gibati, zakaj sovražnik je skrajno predrzen, on preži silno na našo mladino. Na delo! Politični pregled. V Ljubljani, 15. februvarija. Mladočehi. Hud razpor se začenja v mlado-češkem klubu. Ko so še trije Moravci pristopili tema klubu, se zmernejši življi čutijo dovolj močne, da so se jeli opirati dr. Grlgra vodstvu. Mej glasilom realistov, „Casom", in pa »Narodnimi Listy" je hud razpor. Poslednji list hudo obira realiste, očita jim, da goji le osebno politiko, drug drugega proslavljajo, ali programa pa nimajo nobenega. Preti jim, da jih narod pomede s pozorišča, kakor je Štaročehe. Sevlda, „čas" na to tadi ne molči, temveč v vsaki številki obdeluje dr. Grlgra in Eima, ki je Grlgrova desna roka. Stvar je že tako daleč, da so že realisti po shodih volilcev začeli tožiti proti Gregrovemu vodstvu in tako narod pripravljajo na boj proti češkim radikalcem. Kakor se kaže, se ta razpor ne bode več dal poravnati. Nemški liberalni listi se že boji, da se mladočeški klub razbije in se zmernejši elementi, realisti in nekdanji Staročehi zopet približajo konservativcem in se tako osnuje polagoma nekdanji železni obroč desnice. Levica bi potem več ne bila ta večino vladi tako potrebna in zgubila bi gotovo nekoliko svojega vpliva. Levičarji so sedaj že mislili, da mora vse iti po njih volji, in kako prevzetni so bili že pri letošnji bndgetui debati, in osnova nekdanje stare desniee spridila bi vse njih velike nade. Budgetna debata še ta mesec ne bo končana. Vlada je že pripravila predlogo, s katero bo zahtevala podaljšanje budgetnega provizorija zopet za jeden mesec. Dolgi govori pri budgetu učnega ministerstva so razprave preežj zavlekli. Budgetni odsek tudi posebno hitro ne nadaljuje svojega dela. Mislilo se je, da bode odsek mej pustnimi počitnicami svoje delo nadaljeval in je tudi dovršil, ali kakor večkrat v drugih odsekih, tako se je tudi tukaj pokazala ovira. 2e v ponedeljek odsek ni bil sklepčen. Več njegovih članov je odšlo domov. Debata o podaljšanju budgetnega provizorija bode pa najbrž precej mirna. OJ večjih strank tako ne bode nobena resno ugovarjala. Svoje stališče proti vladi so pa že pojasnile pri proračunu učnega ministerstva. Sedemdesetletnica grofa Hohemvarta. Ob sedemdesetletnici čestital je grofu Hohenwartu mej drugim tudi kardinal Rampola v imenu svetega očeta. Vodja avstrijskih konservativcev dobil je tudi častitke od vseh avstrijskih ministrov in odločnejših oseb avstrijske konservativne stranke. V imenu konservativne stranke gospodske zbornice Čestital mu je grof Belcredi. Tudi s Češkega je dobil grof mnogo čestitk. Vspehi zjedinjene levice. V Lincu izhajajoči „Volksbl8tt" zagovarja zjedinjeno levico proti nemškim nacijonalcem. Naštel je le-te vspehe zjedinjene levice, katere je dosegla pri pogajanjih z vlado: 1. Vlada je priznala vsaj teoretično, da bi vrejenje jezikovnega vprašanja mnogo pripomoglo, da se končajo sedanji narodni prepiri. Vlada se je v tem oziru postavila popolnoma na nemško stališče. 2. Važnejše je pa, da je vlada priznala prednost nemščini in takorekoč priznala nemški državni jezik. 3. Vlada je slovesno izjavila, da se hoče strogo držati ustave. S tem je češko državno pravo najodločneje zanikala. Poraz Čehov in fevdalcev je s tem uraduo zapečaten. Zato so pa tako razburjeni Schvvar-zenberg in tovariši. 4. Vlada je Nemcem zajamčila narodno posest. To je dosegla zjedinjena levica, ne pa dr. Steinvrender. 5. Vlada je obljubila, da se na načelih državnega šolskega zakona ne bode ničesa premenilo. — Linški „Volksblatt" ima pač nekoliko pravo, seveda so nekateri teh vspehov le bolj problematične vrednosti, ker jih vlada izvesti ne more. Pruska zbornica poslancev. Učni minister je pred včeraj zagovarjal ukaz svojega prednika zastran veronauka otrok tistih starišev, ki ne pripadajo nobeni cerkvi. Rekel je, če taki stariši zares poučujejo svoje otroke v veronauku, potem jim ni treba v šoli učiti se veronauka. Ali učiti jih morajo zares kakega veronauka, atejističnega veronauka pa ni. Otroci bogotajcev se zatorej vsekako morajo v šoli učiti veronauka. Ustava ne predpisuje za otroke popolne svobode vesti, ker sicer bi se tudi ne smel nobeden siliti, da hodi v šolo. Proti Poljakom je opravičeval minister vladno postopanje na Poznanj-skem. Rekel je, da vlada mora varovati nemško manjšino proti poljski večini. Poljski otroci se pa morajo učiti nemščine, ker je uradni, vojni in pa deželni jezik. S takim pojašnjevanjem pač Poljaki ne morejo biti zadovoljni. Posebno sedaj, ko se pripravlja nov vojaški zakon, bi ne bili pričakovali, da bode vlada tako prezirala poljske želje. Konservativec Wocherbarth je zahteval, da se židje ne jemlj6 v državne službe, ker je njih nravna vzgoja pomanjkljiva. Učni minister je naznanil, da se baš sedaj preiskuje, če so v židovskih verskih knjigah zares nravno-spodtakljive stvari. Francoske stvari. V senata hoče interpe-lovati senator Wollaa, kako da zbornica kar sama sklepa, da se govor kacega poslanca nabije po voglih po vsej državi. — V Pariza začela se je sedaj zanimiva pravda o sleparijah pri dinamitni dražbi. Ta stvar je nekoljko v zvezi s panamsko afero. Pridejo na vrsto tadi nekatere iste osebe, ki so se tolikokrat imenovale pri panamski aferi. Mej drugimi je tudi toliko znani Arton. Potem sta zatožena senator Legnaj in pa glavni blagajnik Provost. Goljufija ni tako velika, kakor pri panamski dražbi, grl samo sa kake 4 milijone frankov. Artona ni pri obravnavi, kar je za draga catoženca le dobro, da lahka izvračata nanj svojo krivdo. Cerkveni letopis. Petdesetletnica sv. očeta. V Rimu, 10. febr. (Konec.) Največ zmot sedanjega čas» pa izvira in napačnega poima o prostosti. Leon XIII. v svoji okrožnici »Libertas" z dud 20. junija 1888 obširno razvija svoje misli o prostosti. Prostost je, pravi sveti "oče, oni prelepi naravni dar, ki ga imajo vsa z razumom iu pametjo obdarovana bitja, kateri daje človeku to prednost, da sklepa in dela po svoji volji. Toda na tem je, kako človek porablja ta svoj dar, Kajti iz človeške prostosti izvirajo največja dobra pa tudi slaba dela. Mnogi so, ki cerkev sumničijo, •čeŠ, da sovraži prostost. A ti uemajo pravega pojma o prostosti. Prostost je iz volje, voljo pa mora voditi pamet. Iu če se oziramo na prostost posameznega človeka ali človeških skupin, vladar in podložnik morata poslušati najvišjo in večno pamet, in ta je edino le avtoriteto večnega Boga, ki dobro zapoveduje in hudo prepoveduje. Neskončno pravični in vsemogočni Bog pa ne krati človeku prostosti, temveč jo varuje in spopolnjuje. Popolnost vstvarjenih bitij pa je v tem, da teže za svojim smotrom in ga dosežejo. Najvišji smjter pa, za katerim moram težiti človeška prostost, je Bog. In po tej vzvišeui resnici, katero uči pamet in razsvetljuje Kristusov uauk, mora se meriti državljanska in politična prostost; taka prostost zagotavlja edinost v državi, mir in blagor narodov. To je prava prostost po krščanskih načelih. Ia kako naj vsak državljan uporablja to prostost v svojem življenju, kako naj je strinja z dolžnostimi svojimi do države, to razpravlja jasno in obširno Leou XIII. v svoji okrožnici „Sapientiae Gbristianae" i dnč 10 jan. 1890. Ljubezen do cerkve, ki je neve«ta j Kristusova in naša duševna mati, nikakor ne nasprotuje oni ljubezui, kat- ro mora vsakdo gojili do domovine svoje. Ljubiti m še: Ze lansko leto je prinesel »Slovenec" vest o vrlem napredovanju tukajšnjega »Katoliškega rokodelskega društva". Letos bilježiiuo z radostjo nov napredek. V društveni dvorani smo doživeli dne 5. t. m. prekrasen večer. Veselica je stala mnogo truda č. g. kapelana L e b a n a in g. nadučitelja Vodopivca. Trud je že obilno poplačan z vspehom. Vse točke so se lepo vršile. Posebno lepo se je igrala igra: »Svoji k svojim". Mi bi radi še večkrat videli na odru tistega očeta župana, mater županjo in pa elegantnega Kričača. Pisatelju teh vrstic se zdi, da je bil šaljivi prizor: »Piskrovezec" (rokopis) najbolj dovršen. Iz govora veleč. g. župnika L u k e ž i č a smo izvedeli, da so že tudi druge občine osnovale taka društva. Bog jih živi! Dalje so vsi navzoči gospodarji in gospodinje, delavci in delavke pazljivo poslušali, ko jim je g. župnik razlagal, kako naj bi bili stariši in otroci pri delu složni, da bi šlo vse na en kupček iu da hi se kupček spremenil v kup. Navadno se sinovi odcepijo od starišev, kakor hitro se v rokodelstvu dobro izuče, ali pa jim le kaj malega dajejo za jed — drugače pa vse zapijejo. Na drugi strani naj bi pa tudi stariši pazili na vsak krajcar, da bi otrokom, ko se poročijo, kaj pomagali. Govor so vsi sprejeli z velikim navdušenjem. — Poleg vsega si pa dovoljujemo opaziti, da nam pri tem društvu nikakor ne ugaja pozna ura — ob kateri se veselice vrše. Naloga društva je, vtgojevati in podučevati. To se pa navadno godi po dnevu. Tako bi se društvo izognilo tudi tistim surovim poba-linom, kateri društvu nasprotujejo in ki imajo samo po noči svojo moč. A. P. (Veselica katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani) izvršila se je pustno nedeljo na občno zadovoljnost obilno zbranega občinstva. — Gosp. Al. Sachs-a » P 1 a -n i n a r ", veliki zbor s samospevi in spremljeva-njem glasovira je mična skladba, katero so pevci prav dobro pogodili. — Čestitati pa moramo vrlim rokodelcem na igri »Občinski tepček", katero so ta večer predstavljali. Igra sama je polna šaljivih dovtipov, primerno se zamotava in razvozljava, tako da gledalec vedno pazno spremljuje dejanje, dasi je igra zel6 dolga. Ako pomislimo, da imajo rokodelci le malo prostega časa zvečer na razpolago, čuditi se nam je njih vztrajnosti in marljivosti, s katero so se vadili svojih vlog. Pohvaliti nam je vzlasti župana, pisarja, policaja in tepčka (J. Groznik, M. Kosmač, Iv. Rebek, Ivan Poznič), nadalje občinska svetovalca občine Golide, ki 80 tudi storili svojo dolžnost. — Ta igra, primerna za rokodelske družbe, kateio je v lepem jeziku so-stavil dr. J. Ev. Krek, zasluži, da jo še večkrat srečamo na odru. (Nemški „sch u I verei n".) Iz Celovca, dne 8. februvarija: Nemštvo je rešeno! Kar ni moglo doseči dolgo jadikovanje nemčursko-čifutskih listov a la »Freie Stimmen", kar ni dosegel .parteitag" itd., dosegle so, da smemo verjeti tukajšnjim listom, — celovške urgermanske krasotice! To se je zgodilo v nedeljo dn4 5. februvarija 1893! Napravile so »bazar" v korist nemškemu »schul-vereinu", kateremu je v zadnjem času začelo hudo pojemati .nervus rerum". Iu celovške Germanke so jo menda dobro speljale, tako, da je po nemški g. .šriftleiter" tukajšnjih .Fr. Stimmen" nad sijajnim vspehom veselice kar ves — nori! Navdaja ga »der siegfrohe Gedanke. dass es um das Deutschthum in Oesterreich nicht schlecht bestellt sein kann. so lange so viel Schonheit und Anmutb sich als treue Schutztruppen in seinen Dienst stellen". In te misli je g. Dobernik tako prevzet, po lepi veselici tako vznesen, da bi moral, kakor piše, imeti »sedmuro-brojno (I) črnilo", da bi mogel slavnost primerno opisati! Je moralo res biti lepo, da je ie zvabilo toliko celovških »bierbankpolitikarjev*. Zbral se je namreč na veseliei »cel Geloveo", .visoko in nizko, staro in mlada". Sodelovala je tudi godba c. in kr. pešpolka štev. 7. (!), prišli so k slavnosti i gg. c. kr. deželni predsednik, deželni i glavar itd. To je gotovo jako — recimo — | značilno za koroške razmere! Da se od take strani ' v deželi protegirajo podjetja, naperjena naravnost proti Slovencem, t« j* mogoče le — pri nas! In potem se toži, da Slovenci rušimo »mir\ O ti ue-beški »mir" koroški! — Ženske, ki so prodajale razna jedila itd., so bile našemljene kot Švabinje, Švicarke itd. Našla se je pa med njimi tudi — Rusinja! Kaj mislite, »schulvereiuska" dama na »schulvereiuski" veselici kot — »horribile dictu" — Rusinja! Ali to ni, da bi človek znorel! Kako morejo nemški mogotci trpeti, da se njib krasotice tako spozabijo! A res: »dolgi lasje in . . . "I? — Ko so »Fr. St." z vsemi le mogočnimi blestečimi frazami popisale »sijajni" vspeh veselice, navaja suhe številke: da je obiskalo veselico 2100 oseb in da bo dobička 2000 gld. — Vzdignile so se tedaj »urgermanske" krasotice zoper nas! Ali so možje že obnemogli, ali se samo »začasno" vlegli počivat na — medvedove kože? Bodo li Tevtonke dosegle, kar njih možje in očetje neso dosegli? Vederemo! —rn— (Bralno društvo v Vitanju.) Pretečeuo nedeljo, 12. februvarija, priredilo je v proslavo petdesetletnice škofovanja sv. očeta Leona XIII. »Bralno društvo v Vitanju" veselico s sledečim zanimivim vsporedom: 1. Govor Čast. g. predsednika, veleza-služnega gosp. župnika J. Žičkarja, o prevzvi-šenem slavljencu. 2. Igra: »Kaznovana radovednost". 3. Petje in deklamovanje. — S to veselico pokazalo je »Bralno društvo", da je in ostane na trdnih katoliških tleh, kar je tembolj treba, ker je trg popolnoma brezveren in pouemčurjeu, — izjema je tako majhna, da mi je ni treba omeniti. — iu se je brez probujanja bati žalostnih vplivov. Kako je trg Vitanje neznosen, kaže nam to. da je gosp. S., ki se je pred nekaj leti tukaj naselil kot prodajalec, primoran, zopet odbežati v slovenski Ormož, ker si tukaj še življenja ni svest. Nesrečna nemška kultura ! Telegrami. Dunaj, 15. februvarija. Danes otvorje-nemu dolenjeavstrijskemu deželnemu zboru predložili sta se dve vladni predlogi o pre-membi dolenjeavstrijskega deželnega reda. Rim, 14. februvarija. Tukajšnji listi poročajo: Ministerstvo je zatožilo pri deželnem sodišču bivšega ministra Bonghi-ja zaradi dveh časniških člankov, ki jih je spisal o dolžnostih kraljevih. London, 14. februvarija. V dolenji zbornici je izjavil Grladstone na vprašanje Clarkovo, da se irsko zemljiško vprašanje za tri leta pridrži angleškemu parlamentu. Popolnoma svilene tiskane foularde od 86 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baz) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11-65, gladko, progasto, pri/.asto. vzorčasto, damasti itd. (kaeih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr , dopisnice 5 kr. v Švico. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (13 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curihu (Ziirich). (16-2) Tujci. 13. februvarija. Pri Maliiu : Buresch; Lowensssohn, Neubauer, Gerber, Lackenbacher, trgovci, z Dunaja. — Zieman, trgovec, iz Brežic. — Suhreyer, zasebnik, iz Gradca. — Soklič, davkarski pristav, s soprogo, s Krškega. Pri Hlittta: Kiss; Stehlik , potovalec, z Dunaja. — Havas, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Cairiti, potovalec; Petroli, tovarnar klobukov ; Intra; Hosch, inženžr, iz Trbiža. — Hentke, stotnik, iz Zagreba. — dr. Neumayer. odvetnik, iz Gradca. — Globočnik, notar, iz Kranja. — Šverljuga, zasebnik; Wortman, solastnik tovarne, z Reke. — Niemez s soprogo iz Trsta. Pri avstrijskem em.ru: Schriefl, potovalec, iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Franc in Konrad Loške, in Kump, trgovci, iz Steyra. — Schotte, trgovec, iz Zilske doline. — Griinhut, potovalec, iz Linca. — Medic, strugar, iz Nemške Loke. — Zore iz Starega Trga — — Gantta z Dunaja. Pri Juinem kolodvoru: Gustin, monter, z Bavarskega. Jakac, učitelj, iz Lanišča. Zaje, šivilja, s Sela. — Vremensko sporočilo. Čas opazovanja j [7. u zjut 14 2. a. po^. 9. u. zve« Stanje zrftkomcra v mm T38V 737-6 738 5 toplomera po Celziju 5'8 06 -0-d Veter Vreme brezv. si. zap. brezv. megla del. jasno del. oblač. Srednm temperatura —1 9 za l-5° pod normalom Tržne cen« v Ljubljani •tne 15. februvarija. gl.|kr. gl. ur. Pš^ni-* m.st. . . . 7 90 špeh povojen, kgr. __ 64 Rež. 6 80 Surovo maslo, „ — 78 Ječmen, ,. 6 _ Jajee, iedno — 3 Oves, 6 25 Mleko, liter .... _ 10 Ajda. 8 25 Goveje me»o. kur. . — 641 Proso..... 6 — Telečje „ „ . — 56 Koruza, 5 50 Svinjsko — 58 Krompir. 3 20 Kostrunovo „ „ —- 40 Leča. tikti. . . 14 _ 55 Grah, 13 _ Golob _ 27 Fižol, 10 _ Seno. 100 kur 2 67 Maslo, ktfr. — 96 Slama, „ 2 23 Mast. — 66 Drva trda. 4 kub. mtr. 7 20 Speh a ve/. — 56 mehka. „ n 5 1 i 1 grenki konjak, okusno in najboljše sredstvo za želodec. I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. prodaja Vbald pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat. S C. kr. priv. vzajemno zavarovalno društvo proti požaru v Gradcu. K št. 19.361/1892. (102 1) Koncem leta 1892, potekla je na šest let določena doba. za katero je bilo po § 115 pravil o. kr. priv. vzajemno zavarovalne družbe proti požaru v Gradcu leta 1887 iz skupnosti družabnikov voljenih 48 poslancev v društveni zbor, Treba je torej vnovič voliti društvene poslance za sledečih šest let in sicer po volilnih okrajih na podlagi društvenih pravil (§§ 101 do 114). P. n. društveniki se najuljudneje vabijo, udeležiti se omenjene volitve. Oni družabniki, ki se hočejo poslužiti pravice glasovanja, naj to objavijo podpisanemu društvu najkasneje do dne 4. sušca 1893.1. pismeno, zato, da se napravi in dopošlje volitvena izkaznica in glasovni listek, — pozneje došla oglasila se po društvenih pravilih ne sme več v poštev jemati. V teh oglasilih mora biti natančno zaznamovan naslov p. n. društve-nikov, ki imajo pravico glasovati, dalje katastralno ali zavarovalnih listov število, v katerih so zavarovanja veljavno zabeležena, in slednjič okraj in kraj, kjer se nahajajo zavarovane reči in sicer zato, da bode mogoče volitvene izkaznice redno doposlati, in da se lahko določi, koliko glasov gre po pravilih vsakemu, ki ima pravico glasovati. Glasovni listki, po pravilih povsem izpolnjeni, lastnoročno podpisani in zaviti, naj se z volilno izkaznico vred blagovoljno odpošljejo tako, da dojdejo ravnateljstvu društva najpozneje dnč 18. sušca letos. Pozneje došli glasovni listki bi se pri štetvi glasov tudi ne jemali v poštev. Gradec, dne 12. svečana 1893. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemno zavarovalne družbe proti požaru v Gradcu. (Ponatis se ne plačuje.) K S K Dunajska borza. Dn6 15. febrnvarija. Papirna renta 5%, lt5% davka . . . , Šrebrna renta 5%, 16% davka . . 21ata renta 4 davka prosta . . . Papirna renta b%, davka prosta . . \kcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ... Nemških mark 100 . . 99 gld 20 kr. . 98 85 ' „ . 118 90 „ . 100 50 » . 993 — 120 r 95 . 9 61 . 3 69 „ 59 n 171/ 1 f /i«, Z>n6 14. febrnvarija. Ogerska zlata renta 4%.......115 Ogerska papirna renta 5%......102 i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 14J Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....197 Zastavna pisuiaavsrr. osr. zem. kred bankf t % H7 /»stavna pisma , ' , - » , 4',-v 101 Kreditne srečke. gld. . . .194 St. Genois srenke. 40 cld. . ... 66 gld 85 20 50 90 75 75 70 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld.......23 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ Salmove srečke, 40 gld........68 „ VVindischgraezove srečke, 20 gld..........76 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 154 . Akoije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2895 „ Akoije južne železnice, 200 gM. sr. . 95 Papirni rubelj...... . . 1 » Laških lir 100..............— _ 75 25 26 f M<>ri>lir' Zanesljiva informaolja o stalno JJI3D 9;uutlll . obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svšti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina « poštno poiil]atvi|o vred gld. 2 60. a Menjarnična delniška družba „M KRČU R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. iOJT Vestni nasveti TfcS za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti fpv n n loi en ih g 1 n v 11 i c, Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan JaneiiS. Tis* ra»UMutKr' i i«kh v Liubiiahii