ŠT. 13
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XIX
7. JULIJA 1980
CENA 3 DIN
Komunisti so spregovorili o gospodarjenju
Poslovni rezultati kamniškega gospodarstva v prvem četrtletju letošnjega leta niso tako ugodni, da bi dopuščali kakršnokoli odstopanje od sprejetih akcijskih planov tako v okviru občine kot v delovnih organizacijah, zato morajo biti sedanja odstopanja usklajena do polletja, sicer bo treba spregovoriti tudi o odgovornosti posameznikov ali posameznih delovnih okolij.
Temeljne organizacije, ki še nimajo konkretnih in uporabnih stabilizacijskih programov, morajo le te sprejeti do sredine julija.
Občinska konferenca zveze komunistov in komite bosta sproti spremljala vsa dogajanja na področju gospodarstva in negospodarstva, komunisti pa si morajo v svojih delovnih okoljih z vso zavzetostjo prizadevati za uresničitev gospodarskih nalog in stabilizacijskih prizadevanj.
S temi sklepi so kamniški komunisti na svoji redni konferenci, bila je 23. junija, strnili široko razpravo o doseženih gospodarskih, rezultatih in predvsem o tistih negativnih kazalcih, ki jih bo treba čimprej odpraviti:
Poslovni uspehi našega gospodarstva za prvo četrtletje namreč niso navdušujoči. Celotni prihodek je res porasel za 28 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, vendar pa je gospodarstvo s tem ustvarilo le 97,9 odstotka načrtovanega prihodka, dohodek je dosegel le 98,3 odstotka načrtovanega. Nekoliko ugodnejši so izvozni rezultati, saj je izvoz porasel v primerjalnem obdobju za 47 odstotkov, uvoz se je zmanjšal, izvozno uvozno razmerje se je izboljšalo.
Do precejšnjih odstopanj je prišlo letos pri zaposlovanju, saj je to že v četrtletju poraslo za 2 odstotka. Še slabša pa je slika pri razporejanju dohodka.
Osebni dohodki so namreč narasli več kot bi smeli - za to leto je bil načrtovan 16,5 odstoten porast sredstev za osebne dohodke, na osnovi gospodarskih rezultatov bi smeli porasti za 19,92 odstotka, v resnici pa so porasli kar za 24,04 odstotka. To pa seveda pomeni, da v delovnih organizacijah niso dobro uskladili svojih planskih dokumentov z
občinskimi in širšimi dokumenti, ali pa so stabilizacijska prizadevanja ostala le črke na papirju. Koordinacijski odbor za spremljanje stabilizacijskih gibanj in delovna skupina komiteja sta ugotovila, da v posameznih okoljih popuščajo tako pri stabilizacijskih prizadevanjih kot v aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Ugotovili so še, da so le malokje ob periodičnih obračunih posebej obravnavali vsklaje-nost svojih poslovnih rezultatov s stabilizacijskimi programi. Ob taki ugotovitvi tudi ne začudi podatek, ki govori, da so le v redkih delovnih okoljih samokritično obravnavali svoje ravnanje in da je bilo veliko več takih, ki so v opravičilo navajali zunanje vzroke, od cen do pomanjkanja surovin in podobnega.
Te ugotovitve narekujejo vsem, predvsem pa komunistom, večjo doslednost pri uresničevanju gospodarskih načrtov in stabilizacijskih prizadevanj. Ker pa je tudi kadrovska politika pomemben člen stabilizacije, bo treba, kot so poudarili na konferenci, še z večjo pozornostjo
spremljati in uresničevati tudi kadrovsko politiko.
Na konferenci so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi novih osnovnih organizacij zveze komunistov v Golfturistu, tozd Hoteli in žičnice in Žito, tozd Pekarne in slaščičarne Kamnik.
J. T.
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM -Ob izteku šolskega leta so se najboljši učenci naših osnovnih šol in izobraževalnega centra Rudolfa Maistra zbrali na skromni slovesnosti, natančenje na sprejemu, ki ga je zanje pripravil Slavko Ribaš, predsednik občinske skupščine. Vsem najboljšim učencem, bilo jih je stopetinse-demdeset, je poklonil knjižno darilo, v priložnostnem nagovoru pa jim je spregovoril o človeških in družbenih vrednotah, s katerimi se najmlajši seznanjajo v šoli in doma in jih sprejemajo, da bodo zrasli v poštene ljudi in dobre samotipravljalce, ki bodo vedno znali stopati po poti naše samoupravne socialistične družbe, po poti, ki nam jo je začrtal tovariš Tito.
Predsedstvo OK SZDL o financiranju krajevnih skupnosti
Bitka za stabilizacijo je obenem bitka za samoupravljanje; zmago v tej bitki bo potrdila tudi vitalnost sistema socialističnega samoupravljanja in pravilnost naše poti.Ta bitka je ena najtežjih bitk, ki jo moramo izbojevati v naši zavesti in obnašanju, v konkretni aktivnosti in naporih vseh in vsakega na svojem delovnem mestu, v krajevni skupnosti, družbenopolitični in družbeni organizaciji.
Predsedstvo OK SZDL je na svoji zadnji seji razpravljalo o nadaljnjem dograjevanju sistema financiranja krejevnih skupnosti. Glede na to, da se dosedanji sporazumi o financiranju, skrajšano imenovani tudi »glavarina«, iztečejo konec letošnjega leta, je treba opredeliti način financiranja krajevnih skupnosti v bodoče na temelju svobodne menjave dela. Ker je neposredno sklepanje samoupravnih sporazumov o finan-
INFORMACIJA
O OBISKU GROBNICE
TOVARIŠA TITA
Zaradi velikega zanimanja za obisk grobnice tovariša Tita posredujemo informacijo, ki smo jo prejeli od RK SZDL. Delovni ljudje in občani Jugoslavije lahko obiščejo grobnico tovariša Tita vsak dan razen ponedeljka, vendar iz vsake republike le določeno število in ob določeni uri (delavniki od 8.00-8.30, nedelje od 7.00-7.30) Izjeme so ob republiških praznikih dneva vstaje, ko je ves dan rezerviran za delovne ljudi in občane tiste republike, ki praznuje. Vsaka skupina mora imeti potrdilo republiške konference SZDL, da je obisk vsklajen. Dnevno lahko obišče grobnico 1000 ljudi iz naše republike. Prijavo za obisk skupin posredujte občinski konferenci SZDL vsaj 15 dni pred obiskom, tako da si boste lahko pravočasno zagotovili pismeno potrdilo s sporočilom RK SZDL.
Občinska konferenca SZDL
ciranju programov krajevnih skupnosti med krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela, v katerih so zaposleni krajani, tehnično neizvedljivo, je bilo predsedstvo mnenja, da bi se morali programi krajevnih skupnosti najprej zbrati in oblikovati v občini in se nato na načelu svobodne menjave deja sporazumevati z združenim delom.
V razpravi o gospodarskih gibanjih in Stabilizacijskih prizadevanjih je predsedstvo ocenilo, da stanje v občini ni zadovoljivo. Po komaj dobrih rezultatih gospodarjenja v prvem četrtletju, ki so tudi posledica gospodarskih gibanj v lanskem letu, so rezultati v drugem četrtletju slabši, saj je v nekaterih delovnih organizacijh izvoz celo padel. Opaziti je tudi, da so stabilizacijski programi, ki so jih v posameznih okoljih izdelali, neučinkoviti in ne dajejo rezultatov. V nekaterih delovnih organizacijah je tudi opaziti, da odgovorni tovariši nimajo pregleda nad gospodarjenjem.
Poleg tega nekateri, kljub večkratnim opomimom, ne spoštujejo družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Tako kot občinska konferenca ZK je tudi predsedstvo OK SZDL ocenilo, da je potrebno posebej izpostaviti odgovornost
vodilnih delavcev ter samoupravnih organov za stabilizacijsko obnašanje in izvrševanje sprejetih usmeritev in dogovorov.
Tudi na področju preskrbe ni vse v redu, saj morajo v posameznih primerih posredovati celo inšpektorji, da zagotovijo pravilno prodajo. Iz podatkov o prodaji posameznih artiklov je razvidno, da so si mnogi občani ustvarili velike zaloge. Tako znaša mesečna prodaja pralnega praška v občini do 15 ton, v zadnjem času pa so ga prodali 11 ton v štirih urah. Tako prekomerno nakupovanje ustvari na trgu pomanjkanje.
Na seji je tekla beseda tudi o povečanju zemljiškega maksimuma visokogorskih kmetov. Tem kmetijam je treba povečati posebno pozornost in jim omogočiti gospodarjenje in razvoj in s tem tudi ustvarjati pogoje, da bodo mlajši nadaljevali s kmetovanjem. Zato je predsedstvo menilo, da je v okviru zakonskih možnosti potrebno podpreti prizadevanja za zvišanje zemljiškega maksimuma tem kmetom.
Predsedstvo je na seji sprejelo tudi samoupravni sporazum o mladinskih delovnih akcijah, ki bo zagotovil financiranje mladinskega prostovoljnega dela na osnovi programov po principu svobodne menjave dela.
J. Z.
Veliko poročevalčev z nedavno končanega beneškega^sreča-nja sedmih najrazvitejših kapitalističnih držav sveta - ZDA, ZR Nemčije, Kanade, Japonske, Velike Britanije, Francije in Italije - pri ocenjevanju stanja na konferenci in njenih rezultatov ni moglo mimo prispodob. Beneško vreme je bilo v tek dneh sila raznoliko, prav tako menjajoče pa je bilo tamkajšnje razpoloženje - enkrat je grmelo, drugič je sijalo zlato sonce.
Še predno se je začel šesti beneški vrh »svetovnih bogatašev«, so se vrstila ugibanja, kaj naj bi to srečanje sploh prineslo. V ZDA, denimo, so se spraševali, »po kaj sploh gremo v Benetke« in podobno. Ob tem je bilo seveda dovolj časa za premlevanje rezultatov lanskega tokijskega srečanja, kjer se je sedem najrazvitejših dogovorilo, da bo nekoliko omejilo uvoz in porabo nafte. Čeravno nekateri ob letu dni lahko ugotavljajo, da so porabili le nekaj manj nafte (v ZDA so lani res omejili porabo nafte za 2,4 odstotka, a je tamkaj poraba energije na prebivalca še vedno dvakrat ali trikrat večja kot v Evropi), pa je ves položaj z nafto še slabši kot pred letom.
V ekonomskem oziru so voditelji velikih sedmih napovedali pravo vojno preveliki porabi nafte, kajti v sklepni deklaraciji
Malo grmenja in bliskanja, ter malo sonca
so povsem jasno zapisali, »da je treba preveliko odvisnost med ekonomsko rastjo in porabo nafte že v tem desetleju odpraviti«. Ob tem je žveplo in ogenj letelo predvsem na države proizvajalke nafte, ki z »nenehnim zviševanjem cen povzročajo recesijo in brezposelnost v razvitih državah, v nerazvitih pa s tem popolnoma uničujejo možnosti za gospodarsko rasi.« Kot je že skorajda običaj, je bilo malo posipanja s pepelom, kajti tehnologija razvitih tudi ni ravno poceni, hkrati pa bogate države z lastnim nebrzdanim oboroževanjem povzročajo tudi večanje vojaških izdatkov držav v razvoju.
Bolj kot za razpravo o ekonomskem položaju je bila vremenska prispodoba značilna za govor o drugi »košari«, torej političnih zadregah. Menda je grmelo in se bliskalo med Schmidtom in Carterjem, ker je drugi prvemu bojda poslal dokaj neljubeznivo pismo (še pred srečanjem) in v njem zapisal, da mu ni preveč všeč Schmidtova bližnja pot v Moskvo. A prišlo je tudi do pobotanj, saj je Carter glede pobude držav EGS na področju palestinskega vprašanja priznal, »da ta pobuda ni škodila mirovnim prizadevanjem na Bližnjem vzhodu.«
To je torej najpomembnejše z beneškega vrha. Zdi se, da račun pod črto ni visok in vprašanje je, koliko so se izpolnila pričakovanja,- češ da so Benetke zadnja priložnost za rešitev zahodne zveze. JANEZ KOVAČIČ
Od vsepovsod
Zagotoviti delovanje samoupravnega sistema
BEOGRAD - Delegatski sistem je del socialističnega samoupravljanja in naloga socialistične zveze je, da z odločnimi ukrepi zagotovi delovanje tega samoupravnega sistema, so poudarili delegati in člani zvezne konference SZDL. Jugoslavije v razpravi o vlogi socialistične zveze pri uresničevanju delegatskega sistema in ekonomske stabilizacije.
Letos naj bi bil slovenski izvoz za 13 odstotkov večji
LJUBLJANA - Slovenski izvoz bi lahko letos realno povečali za 13 odstotkov, so med drugim ugotovili na seji republiškega izvršnega sveta. Hkrati so na seji govorili tudi o nekaterih popravkih in spremembah republiške resolucije za leto 1980.
Več denarja za zvezni proračun
BEOGRAD - Zvezni izvršni svet je proučil in sprejel osnutek sprememb in dopolnitev letošnjega zveznega proračuna, ki naj bi bil večji za 7,263 milijarde dinarjev. Ta dodatna sredstva naj bi zagotovili s prodajo obveznic, ki jih je izdala federacija in s povečanjem prispevkov republik in pokrajin.
Delegati zavrnili tri osnutke republiških zakonov
LJUBU ANA - Zaradi številnih pripomb in dodatnih predlogov so vsi trije zbori republiške skupščine zavrnili osnutke zakona o stanovanjskem gospodarstvu, stanovanjskih razmerjih in o urejanju prostora. Glede osnutka zakona o stanovanjskem gospodarstvu je bilo sklenjeno, da predlagatelj zakona - izvršni svet SR Slovenije, pripravi pregled vseh pripomb, o osnutku zakona pa bo republiška skupščina razpravljala na prvi septembrski seji.
Brez notranjih težav
BEOGRAD - Varnostni položaj znotraj Jugoslavije je izredno dober, je v svojem govoru pred delegati zveznega zbora skupščine SFR Jugoslavije dejal zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Herljevič. Delegati zveznega zbora so na dvodnevnem zasedanju med drugim sprejeli tudi zakon o vojaški obveznosti.ki kot najpomembnejšo novost prinaša 15 mesečno služenje vojaškega roka za vse vojaške obveznike.
Popuščanje napetosti je naloga vseh
DUBROVNIK - O pomenu bližnjega madridskega srečanja o varnosti in sodelovanju so govorili udeleženci na mednarodni okrogli mizi Sredozemlje 80: Prvi dan je več kot 70 udeležencem srečanja, ki so prišli iz 16 sredozemskih držav, govoril član predsedstva CK ZKJ Aleksandar Grličkov in pri tem menil, da mora proces popuščanja napetosti zajeti vse države sveta.
Ekonomska stabilizacija je izhodišče za reševanje vseh problemov
LJUBLJANA - Komunisti morajo v družbenopolitičnem sistemu dosledno izvajati politiko ZK in vse resolucijske dogovore, so poudarili na seji CK ZK Slovenije. V uvodnem poročilu je Štefan Korošec dejal, da mora biti ekonomska stabilizacija izhodišče za reševanje vseh temeljnih problemov.
Slovesnost ob 60-letnici 2. kongresa KPJ
VUKOVAR - Ob 60-obletnici 2. kongresa Komunistične partije Jugoslavije je bila v Vukovaru slovesna seja centralnega komiteja ZKJ. Slavnostni govornik, predsednik predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski, je ob tem dejal, da je proslava priložnost za izraz najglobljega spoštovanja do vseh borcev v socialistični revoluciji.
Program prireditev
v počastitev praznika občine Kamnik -julij 1980
PETEK, 11. julija - ob 17. uri: Odprtje vodovoda Klemenčevo-Zakal-Zaberje - v Trobelnem
NEDELJA, 13. julija - ob 9. uri: Lovsko tekmovanje v straljanju na glinaste golobe v Kamniški Bistrici; - ob 14. uri: Pionirski nogometni turnir na Stadionu prijateljstva v Mekinjah
PETEK, 18. julija - pb 17. uri: Otvoritev razstave 60 let nogometa - dvorana nad kavarno Veronika v Kamniku
SOBOTA, 19. julija - ob 8. uri: Odprto člansko prvenstvo Kamnika v tenisu na teniškem igrišču v Kamniku; -ob 17. uri: Medrepubliško prvenstvo II. zvezne lige v vaterpolu na kopališču v Kamniku
NEDELJA, 20. julija - ob 9. uri: Otvoritev športnega igrišča na Vrhpolju; - ob 10. uri:- Odprtje bunkerja ob 35-letnici tragičnih dogodkov na Rudniku; - ob 11. uri: Odprtje ceste Potok-Vranja peč; - ob 14. uri: Mladinski nogometni turnir na Stadionu prijateljstva v Mekinjah
SREDA, 23. julija - ob 12. uri: Polaganje temeljnega kamna za gradnjo Veterinarskega zavoda Kamnik-Dom-žale na Perovem
PETEK, 25. julija - ob 13. uri: Odprtje novih proizvodnih prostorov Svilanit - TOZD Svila - in novih poslovnih prostorov DSSS z obratom družbene prehrane; - ob 18. uri: Otvoritev Galerije v Kamniku, Titov trg 20 -zbirka Miha Maleš
SOBOTA, 26. julija - ob 9. uri: Slavnostna seja Skupščine občine Kamnik; - ob 11. uri: Odprtje I. faze obvozne ceste v Kamniku; - ob 11.30: Miting na Trgu prijateljstva v Kamniku; - ob 9. uri: Odbojkarski turnir slovenskih trojk na rekreativnem igrišču v Kamniku; - ob 17. uri: Tek po ulicah Kamnika s startom na Trgu prijateljstva; - ob 20. uri: Tradicionalno srečanje na Trgu prijateljstva
NEDELJA, 27. julija - ob 14. uri: Proslava 80-letnice ustanovitve Gasilskega društva Motnik v Motniku; - ob 14. uri: Republiško konjeniško prvenstvo v preskakovanju zaprek in konjeniška dirka za pokal Kamnika v Komendi; - ob 14. uri: Nogometni turnir petih selekcij na Stadionu prijateljstva v Mekinjah.
KAMNIK, junij 1980
Sofinanciranje objektov v krajevni skupnosti Godič
Krajevna skupnost Godič spada med manjše krajevne skupnosti v občini Kamnik. Letni prihodek od samoprispevka znaša 250.000 novih din, prispevajo ga občani naselij Godiča, Brezij, Kršita in Vodic. V teh naseljih je 115 gospodinjstev, v naselju Brezje pa še 20 vikendov. KS Godič meri 570 ha in ima 600 prebivalcev. Struktura krajevne skupnosti je zelo različna od strnjenega naselja v Godiču do visokogorskih naselij Brezij in Vodice, kjer je naseljenost redka. Vsled take razvejanosti je predstavljala vt-lik problem izgradnja komunalnih objektov. Toda z veliko pripravljenostjo vseh občanov in aktivnostjo sveta KS smo začeli z gradnjo. Vsi objekti so bili financirani iz sredstev samoprispevka, solidarnostnih sredstev krajevnih skupnosti ter prispevka občanov, ki je bil izražen v denarju in prostovoljnem delu.
Pri načrtovanju objektov smo upoštevali interes sosednje krajevne skupnosti Kamniška Bistrica. Tako smo prvič gradili skupni objekt: vodovod. Financiranje je bilo v razmrju 70:30. S tem vodovodom je zagotovljena kvalitetna voda vsem naseljem v krajevnih skupnostih Kamniška Bi-
strica in Godič. Financiranje v tem razmerju je veljalo le za primarni vod. Odcepi in napeljava za višje zaselke pa je bila stvar posamezne KS. Tako smo se v Godiču srečali z veliko solidarnostjo občanov Brezij in Vodic, ko so prispevali tudi po milijon starih dinarjev ter opravili tudi do 600 brezplačnih ur pri izkopih in gradnji rezervoarja. Vodovod je bil grajen pod posebnim pogoji, saj vsled višine ni bil možen prosti pritisk, temveč je bilo potrebno zgraditi dodatni rezervoar nad naseljem in namestiti specialne črpalke za avtomatsko prečrpavanje. Pri gradnji vodovoda je sodelovala tudi mladinska delovna brigada, ki jo je organizirala OK ZSM in občani Godiča. Posebnost je tudi v tem, da so svoj prostovoljni dan (nedeljo) prispevali tudi člani sveta KS.in krajevnega odbora SZDL Godič, ko so skupaj z. občani Brezij, Vodic kopali najtežji del trase.
» Še pred tem objektom je KS Godič rekonstruirala cesto in potegnila novo elektro»omrežje s trafo postajo. Tako je tudi najbolj oddaljeno in nerazvito območje dobilo najnujnejše komunalne objekte in s tem vse pogoje
za modernizacijo kmečkih objektov in uporabo kmetijskih pripomočkov. Po ureditvi naselja je območje postalo privlačno za graditelje vikendov. S tem pa je odšla solidarnost, saj sta jo uničila materializem in razdvojenost naselja (vaščani : vikendaši).
Toda čas je tekel dalje, potrebe v KS so naraščale. Zato smo v svetu KS pripravili program najnujnejših del. Odločili smo se za asfaltiranje cest. Z razpoložljivimi sredstvi samoprispevka nismo mogli pristopiti k gradnji niti ene ceste, zato smo izdelali program vrstnega reda, predračunske vrednosti ureditve posamezne ceste in način financiranja ter rok izvedbe. V zadnjem času je izredno težko planirati, ker je odstopanje od predračunske vrednosti tudi do 50 % višje.
Za leto 1979 smo planirali rekonstrukcijo jn asfaltiranje ceste Na Gmajno in odcep Jeras. Predračunska vrednost del je znašala 6()0.000*novih din.
Struktura financiranja:
- krajevni samoprispevek
465.000,00 din
- prispevek občanov
130.000,00
- prostovoljno.delo
50.000,00 din.
Zajeziti val odseljevanja
Ob snovanju novih planskih dokumentov so se v Motniku, eni od najbolj oddaljenih krajevnih skupnosti v naši občini, spet trdo zavedli problema, ki jih v resnici tare že vrsto let. Ne le, da v krajevni skupnosti nimajo ljudi z višjo in visoko izobrazbo, ki bi s svojim znanjem pomagali pri oblikovanju planskih dokumentov. Še huje, krajanov je iz leta v leto manj. Motnik, ki je leta 1423 postal trg in se je v tistem obdobju tudi lepo razvijal, je še prva leta po vojni imel preko petsto prebivalcev. Potem je začelo število prebivalcev počasi upadati, 1971. leta je v Motniku, Zajasovniku in delu Bele, zaselkih, ki sodijo v to krajevno skupnost, živelo 391 prebivalcev, letos jih je le še 361. Motničani so ugotovili, da je samo v zadnjih letih iz njihovega kraja v Kamnik
in drugam odšlo 34 družin in okrog sedemdeset posameznikov.
Upadanje števila prebivalcev pa hote ali nehote vpliva tudi na razvoj kraja. In ker naj bi se v prihodnjem srednjeročnem obdobju ta nič kaj prijetna slika spremenila, so sredi junija sklicali v krajevni skupnosti problemsko konferenco, na katero je prišlo izjemno veliko krajanov, pridružili pa so se jim še predstavniki izvršnega sveta, republiške skupnosti za ceste, delovnih organizacij Stol in Nivo Celje, zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja in Kamniške komunalne skupnosti. Posebno pozornost so na tem sestanku namenili gradnji zasebnih hiš na tem območju, regulaciji potoka Motnišnica, rezerviranemu pasu za gradnjo hitre ceste Celje-Ljubljana in ra-
zvoju obrata Stol v Motniku.
V Motniku so po vojni zgradili le štiri nove hiše, a to ne pomeni, da prostih zemljišč za zidavo ni več. Zemljišča so, težava pa je v tem, da se okrog Motnika pnejo daljnovodi, pod katerimi seveda ni mogoče zidati. Poleg tega je Motnik spomeniško zaščiten in je treba novogradnjo prilagoditi tudi zahtevam, ki jih zaradi zaščitenosti postavlja pristojni zavod za spomeniško varstvo. Še ne dolgo tega je prepreko predstavljal tudi zaščiteni pas za bodočo hitro cesto, ki je zdaj dokončno določen. Zato bodo pristojne službe znova preverile zemljišča, na katerih je mogoče graditi, seveda pa bodo morali novograditelji, ki bodo zidali v zaščitenem delu Motnika, upoštevati zahteve pristojnega zavoda za spomeniško varstvo. •   Ureditev struge Motnišnice so
načrtovali že za to srednjeročno obdobje, ker pa je bilo denarja premalo, je ostal načrt neuresničen. Motnišnica pa še naprej poplavlja in spodjeda bregove in tudi objekte. Po zagotovilu predstavnika delovne organizacije NIVO Celje bodo že v letošnjem letu popravili najbolj poškodovane dele struge.
Razvoj Stolovega obrata v Motniku najbrž ne bo v celoti zadostil pričakovanj krajanov, saj naj bi povečali le delavnico za kovinske izdelke, tapetniški obrat pa ne bo doživel bistvenih sprememb.
Zato pa se Motniku na osnovi sprejetih smernic razvoja občine obetajo boljše možnosti za razvoj kmetijstva - že zdaj imajo 21 zaščitenih kmetij in trideset polkmetov - pa tudi za razvoj turizma in obrti.. J. T.
Pionirji -kolesarji
Mentorji prometne vzgoje v kamniških osnovnih šolah so tudi letos opravili zahtevno delo na področju prometne vzgoje. V mesecu juniju so ob pomoči članov šolske komisije pri SPV in nekaterih članov AMD Kamnik izvedli izpite za pionirje kolesarje. Izpiti so bili v Kamniku, Komendi in Šmartnem v Tuhinju. Pionirji so morali opraviti dokah zahtevne teste in praktični del vožnje na cesti. Kolesarske izkaznice je dobilo 184 pionirjev, 43 pa jih bo moralo ponovno na izpit, če si bodo hoteli pridobiti izpit za vožnjo s kolesom.
maj
Za leto 1980 smo planirali rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste
Podjelša-Brezje in odcep Po-djed. Predračunska vrednost del znaša 2.500.000,00 din. Struktura financiranja:
- S KG Kamnik
1.170.000,00 din
- KS Kamnik
585.000,00 din
- samoprispevek KS Godič
345.000,00
- prispevki občanov
270.000,00 din
- prostovoljno delo
30.000,00 din
- prispevek DO Graditelj, GG, Kočna
100.000,00 din.
Prispevek občanov je diferenciran, odvisen od oddaljenosti in interesa. (2.000,00 do ,10.000,00 din). Za posamezni objekt je izdelan način im višina prispevka. V to akcijo smo vključili tudi vi-kendaše, ki imajo svojega delegata Tomaža Jančarja, da jih j predstavlja v svetu KS Godič. Za operativno pripravo in izvedbo posameznih cest je svet KS imenoval cestne odbore, ki so imeli nalogo pripraviti vse potrebno, da smo lahko dobili dovoljenja, izdelali predračuna in izbrali izvajalca. Cestni odbori so svoje obveznosti dobro opravili.
Iz prikazanega jč razvidno, da je tudi v manjši krajevni skupnosti možno graditi, vendar z veliko aktivnostjo sveta KS in s pomočjo občanov ter sodelovanjem -skupna vlaganja s sosednjimi KS ter organiziran in planiran skupni program z SKG.
Hvala vsem občanom, ki so s svojimi prispevki pomagali kraju dati objekte, ki so trajnega pomena in vsem aktivnim članom sveta KS in odboru, pa čeprav pri posameznih gradnjah nastajajo težave, ki jih je vsled višjega interesa treba sprotno odpravljati, včasih vključiti tudi poravnalni svet. Zgrajeni objekti prispevajo k ureditvi kraja, pa čeprav včasih ne na željo tistih, ki niso pripravljeni dati prispevka vsled ozkega interasa.
S takim sodelovanjem bo mogoče še graditi objekte, ki jih bomo koristili vsi občani, vikendaši in delovne organizacije.
Predsednik KS Ivan Kosirnik"
V govedoreji so še možnosti razvoja
Obsežne površine travnatega sveta, ki jih imamo na območju naše občine, odrejajo govedoreji posebno pomembno mesto. Velike podražitve surovin za močna krmila zahtevajo prav posebno pozornost pri obravnavi govedoreje. To pomeni, da moramo nekatere tehnološke rešitve, posebno pri pitanju goveda močno spremeniti, pri pridelavi mleka pa v veliko večji meri zagotavljati kvalitetno osnovno krmo, ki jo lahko pridelamo. Kvaitetna osnovna krma zagotavlja, da bomo z majhnimi dodatki močnih krmil, predvsem krmil, ki so bogata z rudninami, boljše izkoriščali genetske sposobnosti naše goveje črede. Tem smotrom je podrejeno' tudi delo kmetijske pospeševalne službe.
Tržna proizvodnja mleka se vsako leto bistveno povečuje. Na usmerjenih kmetijah so povečali mlečnost krav in količine prodanega mleka na kravo. Zaradi odpiranja novih prog, s tem pa vključevanje vse večjega števila kmetij v odkup mleka, se količine odkupljenega mleka po kravi ne povečujejo v zadovoljivi meri.
Emona-kmetijska kooperacija si močno prizadeva za povečanje odkupne mreže mleka in ureditev zbiralnic. Na območju naše občine je trenutno 15 zbiralnic mleka, 6 je urejenih s hladilnim bazenom, ostale pa je treba še urediti. Odkupno mrežo bo potrebno razširiti še na področje severno od Kamnika (Tunjice, Stranje, Kamniška Bistrica, dolina Črne). V letih 1979 in 1980 so bile na novo urejene zbiralnice mleka v Mostah, Podgorju, Volčjem potoku, Motniku in Šmart-nem. Večji del sredstev je zagotovila Emona, kmetijska kooperacija, ostalo pa posamezne krajevne skupnosti.
Od skupno 15 zbiralnic jih je kar 10 neurejenih v Tuhinjski dolini (razen Motnika in Šmart-na), odkupljene količine mleka pa ne kažejo potreb po takem številu. Za nemoteno zbiranje odkupljenega mleka bo na tem področju zadostovalo 5 urejenih zbiralnic, investicija zanje bo dokaj velika. Ureditvena dela bi lahko hitreje potekala, če sc ne bi zatikalo pri dogovarjanju s
no mleka je močno vplivala bolj kvalitetna lastna krma, silosi in prevetrovalne naprave. Nabava hladilnikov je močno /boljšala higiensko kakovost oddanega mleka. Številni problemi okrog higiene mleka so še vedno prisotni v vaseh, ki sc šele vključujejo v redni odkup mleka. Tu bo potrebno organizirati predavanja o higienskem pridobivanju mleka. .
V kooperacijsko proizvodnjo mleka je vključeno 490 gospodarstev.
Zanimiv je podatek, da ima: 10 ali več krav le 4% kmetij, 4 do 9 krav 25% kmetij, 1 do 3 krav 71% kmetij.
V takšni neugodni strukturi je tudi vzrok, da je napredek v govedoreji prepočasen, in da učinkovitost selekcijske in pospeševalne službe ni zadovoljiva.
JANEZ ČIMŽAR
m
1
Najstarejše občanke Perova, fotografirane pred Beštrovo hišo, v kateri je v letih 1911/12 stanoval predsednik Tito.
V sredini je 95-letna Jožefa Rozman, na skrajni desni njena 85-letna sestra Ivana Galjot. Prva z leve je 84-letna Urška Mazovec, poleg nje 80-letna Brigita Hrastar in najmlajša 79-letna Angela Majcenovič.
B. M.
Kako razporejamo dohodek
GIBANJE ODKUPA MLEKA OD LETA 1977-1979
leto
število krav pri kooperantih
skupno odkup na kravo odkupljenega (litrov) mleka v I
1977 1978 1979
1070 1110 1120
1.885.318 2,007.438 2,001.970
1.762 1.808 1.787
Podatki kažejo na dokaj počasen napredek v proizvodnji tržnega mieka na kravo, kar nam narekuje intenzivnejše delo pri selekciji govedi. Večja je tržnost mleka na tistih usmerjenih kmetijah, kjer je glavna smer proizvodnja mleka.
krajevnimi skupnostmi, ki so premalo zainteresirane za tovrstne težave in iskanje ustrezne gradbene dokumentacije. v Vsled povečane cene mleka se je stalež krav nekoliko 'povečal, kmetje so začeli privezovati več plemenskih telic. Na večjo količi-
Odbor za spremljanje uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka je na svoji drugi seji (11. 6. 1980) obravnaval podatke o poslovanju ter razporejanju dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti s področja materialne proizvodnje za prvo trimesečje letošnjega leta in nematerialne proizvodnje za prvih pet mesecev leta 1980.
Za gospodarstvo naše občine je odbor ugotovil, da dohodek v obravnavanem obdobju ni dosegel planiranega (indeks 98,3), da so bila sredstva za osebne dohodke presežena za 3 odstotke glede na planirane (indeks 103), sredstva akumulacije pa so manjša od
Uspešno čiščenje okolja
Čep rav dva meseca aktivnega varstva okolja v naši občini še nista minila, smo z realizacijo sprejetih obveznosti lahko zadovoljni. Na pobudo predsedstva skupščine občine Kamnik smo se 20. maja letos sestali predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, komunalne skupnosti in člani občinske komisije za varstvo okolja in se razmeroma hitro sporazumeli glede akcijskega programa, kj ga je predložila komisija za varstvo okolja. Določeno skupno nalogo predstavlja reka Bistrica s pritoki, ki je naša skupna naravna dragocenost in smo glede onesnaževanja za njeno stanje sami odgovorni. Prav nikogar ni, ki bi nam glede tega lahko služil za izgovor. Kamniška Bistrica izvira v naši občini, mi in turisti smo njeni onesnaževalci, v njej se najlepše zrcali naš odnos do kulture okolja.
Kakor pred leti, tako so čiščenje Bistrice tudi letos voljno prevzele na svoja ramena delovne organizacije, ki mejijo nanjo. Zavedamo sc, da na nekatere organizacije pade pretirano velik delež. Tem smo za njihovo več kakor kulturno obnašanje do tega problema sodobnosti lahko še posebej hvaležni. Samo od mostu Volčjem potoku do občinsko meje sta delovnim organizacijam pomagali krajevni skupnosti Volčji potok in Šmarca. Pomembno vlogo pri tem je
opravilo tudi Komunalno podjetje, ki je poskrbelo za strokovno odstranitev zbranih odpadkov.
Akcija je bila določena za 27. maj od 6. do 16. ure in je v celoti uspela. Krajevne skupnosti so akcijo podaljšale vse do večera, Komunalno podjetje pa je, kljub številnim izposojenim in razmeroma na gosto razporejenim kontejnerjem, moralo pobirati številne preostale kupe ob bregovih Bistrice še ves naslednji dan.
Nad količino zbranih odpadkov bi sc morali resnično zamisliti. Kamnik jc izrazito industrijsko turistična občina. Za občane Kamnika glede na to ni dileme o
V zadnji številki Kamniškega občana je v prispevku Pet let uspešnega dela pomotoma prišlo do napake v seznamu prejemnic Gallusovih priznanj, kjer piše, da je to priznanje prejela tudi Milena Franc. Tovarišica Franceva sicer že od vsega začetka poje pri ženskem pevskem zboru »Solidarnost«, vendar je za skoraj eno sezono prekinila z vajami, zato priznanja ni prejela. Vsekakor pa zasluži priznanje kot dobra pevka in solistka v zboru. Za neljubo pomoto se ji opravičujemo!
tem ali industrija ali turizem. Industrija se bo krepila, ker to pomeni nova delovna mesta, dobri časi pa se obetajo tudi turizmu. Zeleno luč torej industriji in turizmu, pri tem pa si prizadevati, da tako dragocene ambientalne kvalitete naših naravnih in kul-turnuh krajin čim manj onesnažujemo, ali pa da jih sploh ne onesnažujemo. Veliko dela je glede tega v Kamniku že opravljenega (kolektor!), nekoč bistra gorska reka, ki tako prijazno hiti proti jugu, pa še kar naprej kaže sledi močnega mehanskega in drugega onesnaženja. Zlasti za mehansko onesnaženje, celo najmanjših pritokov Bistrice, smo v glavnem odgovorni krajani sami. N moremo se znebiti ugotovitve, da voda vse odnese. Žal to že zdavnaj ni več tako. Življenje je bilo včasih bornejše, odpadki so bili drugačne narave in do kakšnega posebnega onesnaženja sploh ni moglo priti. Prav zaradi tega, ker danes živimo bogatejše, polnejše življenje, ne smemo dovoliti, da tonemo v odpadkih lastnega izobilja. Akcija čiščenja nikakor ne bi smela biti enkraten in osamljen primer v tem, včasih že kar preveč brezbrižnem obnašanju in brezskrbnem življenju. Prizadevati si moramo, da bo čisto okolje postalo sestavni del našega vsakdanjega kulturnega obnašanja in da takšno akcijo sploh no. bodo več potrebno.
MIHA OGOREVC
planiranih za 20 odstotkov (indeks 80). Podatki kažejo na relativno večje povečanje sredstevza osebno porabo ter nižjo rast sredstev za razširjanje materialne osnove poslovanja in padec njihove udeležbe v strukturi dohodka.
Podatki o stopnji rasti sredstev za osebne dohodke kažejo, da smo v občini kršili eno od osnovnih načel dogovora, ki govori o 25 odstotnem zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke glede na rast dohodka.
Vsi omenjeni podatki o ustvarjanju in delitvi dohodka na področju gospodarstva v naši občini kažejo na globalno neusklajenost z družbenimi usmeritvami na tem področju.
Da bi dosegli spoštovanje resolucije in dogovora, je izvršni svet občinske skupščine na predlog odbora sklenil opozoriti OZD in skupnosti na njihove obveznosti: v prvem polletju morajo uskladiti razporeditev dohodka za osebne dohodke in sredstva skupne porabe z usmeritvami resolucije in družbenega dogovora, redno morajo spremljati in analizirati elemente poslovanja upoštevajoč pri tem tudi kazalce navedene v metodologiji, ki predstavlja sestavni del dogovora. Vse OZD in skupnosti morajo odboru redno poročati o uresničevanju politike na tem področju.
Ko bo odbor obravnaval usklajenost dejanske razporeditve dohodka z dogovorjenimi načeli v prvi polovici leta, bo uporabljal ostrejša merila in izvršnemu svetu predlagal ustrezne ukrepe.
Za preučitev neproizvodnih dejavnosti je imel odbor na voljo še neuradne podatke Službe družbenega knjigovodstva - ekspozitura Kamnik za prvih pet mesecev letošnjega leta.
Ti podatki kažejo, da je 12 uporabnikov družbenih sredstev izplačalo osebne dohodke v višini, ki presega dogovorjeno maso za prvih pot mesecev letošnjega leta: osnovne šole Komenda, Frana Albrehta, Toma Brejca, Stranje, Izobraževalni center Rudolfa Maistra, Dijaški dom. Zavod za usposabljanje invalidno mladine. Zdravstveni dom. Samoupravna komunalna skupnost. Obrtno združenje. Občinski sindikalni svet in Občinska konferenca ZSMS.
Odbor je od kršiteljev zahteval pojasnila, v nekaterih primerih pa jo zahteval tudi stališča republiškega odbora za spremljanje izvajanja dogovora.
Ko jo odbor obravnaval pojasnila, jo ugotovil, da osnovne šole in Dijaški dom niso kršili dogovora. Do preseganja dovoljene višine porasta osebnih dohodkov je prišlo zaradi sklopa občinske izobraževalne skupnosti o valorizaciji programa za leto 1979, šolo in Dijaški dom pa so ta sredstva prejeli šele v januarju letos. Šole so tudi razširile dejavnost, zato so bilo upravičene povečati sredstva za osebne dohodke. Kljub temu je osnovna šola Stranje kršiteljica dogovora, saj je neupravičeno povečala osebno dohodke za 2,6 odstotka. Pravico povečanja sredstev za osebne dohodke jo imel tudi Izobraževalni center Rudolfa Maistra, ki je svojo dejavnost povečal za tri oddelke.
V Zavodu za usposabljanje invalidno mladine so izplačilni dan osebnih dohodkov premaknili na 10. dan v mesecu, tako so bila v letu-1979 zajeta izplačila osebnih dohodkov le za 11 mesecev, zato je bila masa sredstev za osebne dohodke za leto 1979 premajhna.
Mednarodno likovno priznanje
Desetega junija letos so predstavniki ambasade LR Madžarske podelili nagrade učencem dvanajstih osnovnih šol iz SR Slovenije in gojencem Pionirskega doma iz Ljubljane za udeležbo na mednarodnem otroškem slikarskem tekmovanju na Blatnem jezeru. Priznanje je prejela tudi naša šola, bronasto diplomo je dobila Erika Saračevič, učenka 7. razreda, priznanje pa Matija Zadrgal, učenec 8. razreda.
Erika Saračevič, o. š. Komenda-Moste
V Zdravstvenem domu so dodatno zaposlili 6 zobozdravstvenih delavcev, sklenili pa so tudi pogodbo o neposredni menjavi dela z delavci Alprema, s čimer so razširili dejavnost.
Samoupravna komunalna skupnost je pojasnila, da je bil tajnik skupnosti v rednem delovnem razmerju šele od 1. 9. 1979, prod tem pa so sredstva za njegov osebni dohodek nakazovali občinski izobraževalni skupnosti.
Pri Obrtnem združenju in občinskem sindikalnem svetu je prišlo do preseganja zaradi porodniškega in bolniškega dopusta delavk, zaradi česar so imeli v letu 1979 nižje osnove.
Ko so v Službi družbenega knjigovodstva ponovno preverjali podatke, so ugotovili, da so mod kršitelje po pomoti prišteli občinsko konferenco ZSMS, saj le-ta ni prekršila dogovora.
Odbor je predlagal izvršnemu svetu, naj zahtva od Osnovne šole Stranje, da uskladi višino izplačil za osebne dohodke z določili družbenega dogovora. Če tega ne bo storila bo odbor zahteval sprejetje ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Organizacije in skupnosti s področja nematerialne dejavnosti naj dosledno upoštevajo določila resolucije in družbenega dogovora in naj do nadaljnjega, ne zvišajo osebnih dohodkov.
Odbor je obravnaval prošnji Svilanita in Zdravstvenega doma Kamnik za uporabo sredstev skupne porabe v letu 1980 in odobril delovni organizaciji nakup opreme za vrtec in obrat družbeno prehrane ter Zdravstvenem domu dograditev garsonjere v Poreču za dopustovanje njihovih delavcev.
Nepravilnosti pri izobešanju zastav nam tudi v naši občini niso tuje, zato posredujemo občanom informacijo o pravilnem izobešanju zastav.
Zastave se v skladu z zakonom (Uradni list SFRJ 21 /77) in občinskim odlokom (Uradni list SRS 4/79) izobešajo ob vseh državnih, republiških in občinskem prazniku, ob drugih priložnostih pa na poziv socialistične zveze. Zastave izobešamo na pročelja hiš, ob javnih ulicah in trgih, ob regionalnih cestah in na vseh javnih zgradbah.
Zastave morajo biti čiste in nepoškodovane ter pravilno obešene, zato si velja zapomniti, da zastavo obesimo na drog tako, da jc rdeča barva tako pri republiški kot pri državni zastavi spodaj. V primeru, da sta izobešeni obe zastavi, mora biti državna na levi strani (gledano od spodaj), če pa so izobešene tri zastave, mora biti državna v sredini.
V Kamniku lahko kupite zastave v trgovini pri Kramarju, Titov trg 13.
Občinska konferenca SZDL
»30 let samoupravljanja*
Tovarna Titan Kamnik
Delavci tovarne Titan so 24. avgusta 1950 izvolili člane svojega prvega delavskega sveta, 3. septembra pa so delavci'slovesno prevzeli v upravljanje tovarno, 6. septembra se je* prvič sestal prvi delavski svet Titana.
Tako je delavski razred v Titanu, tovarni, v kateri so posebno ponosni na to, da jc v njihovih vrstah pred 68 leti delal tudi kovinar Josip Broz, končal prvo obdobje svojega revolucionarnega boja.
Že kmalu po nastanku podjetja, ki je pogosto menjavalo lastnike, so sc delavci tovarne organizirali v sindikat. Organizirali so pevska in športna društva. Pevsko društvo Solidarnost je sestavljalo največ Titanovih delavcev; Organizirani delavci so postajali vse bolj samozavestni. Leta 1928 so organizirali prvo večjo stavko. Uspeli
so le delno. Lastniki so odpustili 30 najbolj predanih delavcev - borcev za delavsko pravico, vendar so dosegli spremembo kolektivno pogodbo, kar jo pomenilo uspeh.
Obdobje, ki je sledilo, jo bil čas svetovno gospodarsko krizo in najhujšega pritiska kapitalistov na delavski razred. Proizvodnja je v letih 1933 do 1939 izredno hitro naraščala; izdelovali so vso več novih proizvodov. Delavsko gibanje je po lotu 1936 spet oživelo. Ustanovljeni sta bili Jugoslovanska strokovna zveza in nato Zveza kovinarjev. Tovariš Franc Lo-skošok - Luka, strugar v Titanu, jc prevzel vodstvo to organizacije. Delavci so izvolili nov odbor, ki jo do začetka drugo svetovne vojno dosledno zastopal interese delavstva v Titanu.
V avgustu leta 1939 so v Ti-
Predsednik Tito se je ob vsakem obisku v Titanu pozdravil s svojimi nekdanjimi sodelavci
tanu osnovali prvo partijsko celico - sekretar je postal delavce Anton Šturm, Organizirali so se tudi mladi komunisti -Skojovska organizacija jo štela 10 članov. Titanova partijska celica je bila ona od.vodilnih na kamniškem območju, njeni člani so bili hkrati tudi člani takratnega okrajnega partijskega komiteja.
V času okupacije je partijska celica vodila odpor proti sovražnikom. Delavci so takoj začeli sodelovati z Osvobodilno fronto. Že 27. julija 1941 so izvedli prvo diverzantsko akcijo na Kamniškem. Delavca Titana - Dominik Mlakar in Anton Miklavčič sta prva padla za svobodo. Do konca vojne je daroval svojo življenje za svobodo vsak deseti delavec Titana.
Ko so maja 1945 sovražniki božali, so jim delavci Titana preprečili, da bi prod odhodom uničili tovarno. Tako jo postala last nove ljudske države in takoj začela proizvajati kovinske izdelke, ki smo jih potrebovali za obnovo domovine.
Če sprva ni bilo mogoče skrbeti za razvoj tovarne - najvažnejša je bila tedaj obnova, pa so delavci že leta 1947 z udarniškim delom in s pomočjo mladinskih delovnih brigad začeli graditi novo livarno. In od takrat posvečajo razvoju proizvodnje veliko pozornost.
Če za koga lahko rečemo, da mu pravica odločati o svojem delu in rezultatih dela ni bila
Prvi delavski svet tovarne Titan
podarjena, potem lahko to trdimo za delavce Titana. Ko so prevzeli upravljanje tovarno v svojo roko, je bil zanjo praznik, priborjen s krvjo in žulji. Bil pa jo tudi začetek novih bojev in novih, večjih odgovornosti. Tovariši, ki so jih delavci izvolili v prvi delavski svet, so se tega zavedali" Že svoj prvi sestanek - vodil ga jc prvi predsednik, Filip Novak, dolgoletni delavec v livarni - so posvetili načrtovanju boja za boljšo delovno disciplino, za doseganje planskih nalog, izboljšanju kvalitete izdelkov, udarniškemu delu. Tako delovno navdušenje je moralo roditi sadove. Tovarna, ki je pred vojno zaposlovala 270 delavcev, danes daje delo 1450 našim ljudem. V tridesetih letih so proizvodnjo izredno povečali, razvili sodobno tehnologijo, povečali izbor svojih izdelkov. Kljub težavam, na katere so pogosto naleteli pri uresničevanju svojih razvojnih načrtov, pogumno razmišljajo
o novih možnostih za širjenje materialne osnove svojega dela in s tem tudi boljših življenjskih pogojih delavcev Titana in vseh drugih delovnih ljudi.
Hkrati z razvojem proizvodnje je v Titanu potekal tudi samoupravni razvoj. V tovarni so organizirali štiri temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Temeljne organizacije so razdelili tudi na več manjših samoupravnih, delovnih skupin, da bi lahko bolje delali in upravljali. To jc zahtevalo tudi novo organizacijo družbenopolitičnih organizacij v tovarni.
Delavci Titana še vedno ohranjajo tradicijo dobrih kulturnih delavcev in športnikov. Vključujejo se v kulturne dejavnosti v občini, marsikaj pa organizirajo tudi v svoji delovni organizaciji. Imajo veliko knjižnico, prirejajo likovne razstave, gledališke predstave. Noben praznik v Titanu ne mine brez proslave, na katerih
pogosto nastopajo učenci osnovne šole Toma Brejca, ke-tere pokrovitelji so delavci. Zavzeto skrbijo za rekreacijo in šport pri njih resnično odigrava svojo telosnokulturno in družbenopolitično vlogo. Zgradili so novi ambulanti za medicino dela in zdravljenje zob; gradijo delavska stanovanja. Svoje upokojeno tovariše vsako pomlad povabijo na izlet, bolne obiskujejo, omogočajo jim okrevanje v zdraviliščih. In še bi lahko naštevali humane odnose, ki vladajo med delovnimi ljudmi v tej skupnosti.
Dnevni redi sej njihovih samoupravnih organov bodo v obdobju boja za uspeh stabilizacijskih prizadevanj najbrž podobni tistim prvim pred tridesetimi leti. Če so delavci Titana zmagali takrat, sc bodo tudi njihovi sedanji napori, ko se bojujejo na drugačnih temeljih, morali končati z novimi delovnimi uspehi.
TATJANA ROT-DJALIL
Arhiv občine Kamnik
Nova možnost
spoznavanja
zgodovine
Med številnimi prireditvami ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Komenda je bila tudi otvoritev arhiva občine Kamnik. Na slovesnosti, ki je bila 21. junija, je tovariš Žontar iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana pojasnil pomen in namen take ustanove; ne le za območje, katerega zgodovinske dokumente hrani, temveč tudi za zgodovino naroda. Milina Zupančičeva, predstavnica občinske kulturne skupnosti in kamniškega muzeja, je pohvalila odločitev krajevne skupnosti Komenda, da odstopi in pomaga urediti prostore v zgradbi stare šole v Komendi kamniškemu arhivu, ki je doslej gostoval v domžalski občini, ker doma zanj ni bilo primernega prostora. Oba govornika sta se zavzela za razširitev prostorov, namenjenih arhivu, saj zgradba ni več primerna za bivanje in bo treba stanovalcem najti druga stanovanja, prostore, ki jih je že načel zob časa, pa obnoviti.
Udeleženci otvoritve, med katerimi so bili poleg domačinov tudi predstavniki občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizacij. Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kamniške kulturne skupnosti in osnovne šole Komenda-Moste, so si ogledali novi arhiv. Že stavba stare šole sama je zgodovinski spomenik; zgrajena je bila leta 1804 na željo in s sredstvi Petra Pavla Gla-
varja kot »špital,« namenjen predvsem revnim. V veži pred vhodom v arhiv stoji lesen doprsni kip s simboloma Glavarjevega delovanja, čebelo in knjigo; kip je delo učencev osnovne šolo Komenda-Moste iz. kiparsko kolonije v Mostah. Za prostorom za arhivarja, kjer sta med drugim tudi zemljevid nekdanje Komende in Kaple vasi z. okolico ter poselski zapisnik občine Kamnik, v katerem jo vpisan tovariš Tito kot delavec v tovarni Titan, so številne police z listinami, arhivi, knjigami, fotografijami in drugimi dokumenti o naši preteklosti. Najstarejši pečat nosi listina iz leta 1373.
Mnogo gradiva o zgodovini kamniške občine hranijo ustanove v Ljubljani in drugih krajih, tudi v tujini, marsikaj pa je še pri zasebnikih. Zdaj, ko ima kamni-
Naročila za popravila pralnih strojev sprejema čistilnica Vidervol, Kamnik, Titov trg, telefon (061) 831-858
Strešno opeko (bobrovec) več tisoč, ugodno prodam, Podgorje 31 p. Kamnik.
ški arhiv svoje prostore in tudi možnost strokovnega zbiranja, urejanja, opremljanja in ohranjanja zgodovinskega gradiva, bi bilo prav, če bi ga kar največ zbrali v Komendi.
Gradivo bo odslej dostopno ne le znanstvenim iii raziskovalnim delavcem, temveč tudi vsem tistim, ki jih zanima zgodovina naših krajev.
Udeleženci otvoritve so si ogledali tudi knjižnico Petra Pavla Glavarja v sosednji zgradbi iz leta 1752. Knjižnica hrani okrog 2000 teoloških, gospodarskih, pravniških, filozofskih in drugih del v latinščini, nemščini in drugih jezikih, tudi v slovenskem. Viktorijan Demšar, ki skrbi za knjižnico in jo zelo dobro pozna (kot tudi vse drugo v zvezi z Glavarjem), je povedal nekaj zanimivosti o Glavarju in pokazal najpomembnejše knjige. Najstarejša je Biblija iz leta 1481. Posebno dragoceni so Glavarjevi rokopisi. Ta zgodovinski in kulturni spomenik Slovenci, tudi Kamničani in Komendčani sami, veliko premalo poznamo.
Morda bo novi arhiv vzbudil večje zanimanje za preteklost, ne le za pisano in slikovno gradivo v arhivu, temveč za vse, kar priča o naši zgodovini. Takih pomnikov je v Komendi in v mnogih drugih krajih kamniške občine veliko in morali bi jih bolje poznal.
MOJCA LUŠTREK
»Kamnican« se kar po starem?
Konec maja je preteklo dve leti, odkar je po desetih letih prekinitve na progi Ljubljana-Ka-mnik ponovno začel voziti potniški vlak. Res, da še vedno vozi »pogodbeno« in ne povsem »javno« kot ostali vlaki, toda treba je priznati, da so se ljudje kar navadili nanj. Zlasti delavci, ki morajo dnevno potovati iz Kamnika in Domžal v Ljubljano in nazaj, napolnijo jutranja dva vlaka, prav tako pa tudi popoldanska, ki se vračata iz Ljubljane.
Pričakovali smo, da se bomo iz izkušenj teh dveh let naučili na vozne rede, pa tudi poslovanje na vlaku prilagodili tako, da bo pritegnil še več občanov, zlasti dijakov in študentov, ki se ob konicah na eni nogi prevažajo z avtobusi. Za kaj gre?
Gre za »nov« vozni red, ki je bil objavljen v Dnevniku 27. "maja. V bistvu ni prav nič spremenjen, čeprav so bile med občani in na seji občinske skupščine postavljene zahteve, naj se spremeni odhod jutranjega vlaka iz Kamnika, ki odpelje iz Kamnika ob 6.18 in prispe v Ljubljano ob 6.58 uri tako, da bi odpeljal iz Kamnika vsaj četrt ure prej in bi bil 20 minut pred sedmo v Ljubljani. To bi bilo primerno za vse učence in delavce, ki morajo biti v šolah oz. na delovnih mestih do sedme ure.
In kako je ta predlog upoštevan v »novem« voznem redu. Tako, da sedaj ta vlak odpelje iz Kamnika eno minuto kasneje torej ob 6.19 in pride v Ljubljano ob 7.00 uri!
Prejšnji prihod tega vlaka v Kamnik (sedaj pride ob 6. uri) bi lahko koristil tudi delavcem, ki se vozijo na delo v Kamnik. Podobno jc »prilagojen« delavcem odhod popoldanskega • vlaka iz. Kamnika. Ta namreč odperje ob 14.04. Zamislite si lahko, v kakšen dir se morajo spustiti delavci in delavke Svilanita ali Ete, da ob največjem prometu na cestah ujamejo ta vlak, če ga!
Vprašujem, kaj so menili o takem predlogu novega voznega reda na kamniški progi delegati skupnosti za železniški in luški promet, ki sofinancira vožnje po pogodbeni progi, če so ga sploh obravnavali!
Pa še nekaj drugih pripomb.
Še vedno slišimo, zlasti med železničarji, mnenje o »nerentabilnosti« tega vlaka, o prevelikih stroških za prevoz in podobno. Nismo pa preveč prizadevni, da bi vlak čimbolj racionalno izkoristili in zmanjšali stroške. Samo nekaj primerov.
Zakaj ob pol osmih zvečer pelje iz Kamnika v Ljubljano prazen motorni vlak, da bi se ob pol petih zjutraj spet prazen vrnil v Kamnik. Poleg njega pa pripelje zjutraj v Kamnik še klasična kompozicija vlaka, tudi prazna. Ali ne bi mogel vsaj en motorni vlak prenočiti v Kamniku? Tako bi zmanjšali nepotrebne stroške za 48 km vožnje!
Tudi prodaja kart za vlak bi morala biti bolje organizirana. Zakaj ne bi omogočali potnikom, da si s popustom kupijo paket vozovnic, ki ne bi bile omejene samo na vožnjo v enem mesecu in brez. popusta kot sedaj. Sicer pa bi bila tudi cena vozovnice v primerjavi z avtobusno vozovnico lahko nekoliko nižja, ne pa izenačena, kot je. Vsi vemo, da so avtobusne postaje še vedno 1 bliže potnikom kot železniške.
Vsekakor bi se dalo z malo bolj posodobljeno organizacijo prodajanja in kontrole vozovnic zagotoviti večji dohodek, kot pa je to sedaj, ko se zlasti v jutranjih vlakih marsikateri potnik pripelje v Ljubljano brezplačno.
Skratka, v času, ko nas skrbi, kako bo jutri z energijo, ki je vsak dan dražja, in smo ugotovili, da je za družbo vsekakor rentabilnejši prevoz po železnici in podobno, bi se morali bolj potruditi in več storiti, da bi storitve »kamničana« bolj približali potrebam občanov in delovnih ljudi.
F. S.
( PRILOGA ZA DELEGATE )
okvirih naraščanja življenjskih stroškov, največ pa do stopnje povprečnih nominalnih osebnih dohodkov.
Z Osnutkom sprememb in dopolnitev je v Resolucijo vneseno tudi novo stališče, da bodo republike in pokrajini, v katerih bo ustvarjena večja rast prihodka za splošne družbene in skupne potrebe, v primerjavi z določenimi stopnjami, s svojimi zakoni v najkrajšem roku določile ukrepe za zmanjšanje te porabe v predvidene okvire in zmanjšale ustrezne obveznosti organizacijam združenega' dela in občanom.
GIBANJE INVESTICIJ IN CEN
Realna rast predvidenih investicij v osnovna sredstva se bo gibala po Osnutku zakona po stopnji 3,5 odstotka, namesto 6 odstotkov kakor je bilo predvideno.
Predvidena je rast izvoza blaga in storitev za 8 odstotkov, namesto 6 odstotkov.
Z določenimi ukrepi v združenem delu in v vseh družbenopolitičnih skupnostih, kakor je podčrtano v dokumentu, bo treba zaustaviti nadaljnjo rast cen. V zvezi s tem je v Resoluciji nova opredelitev, da je treba v čimkrajšem času določiti kriterije in merila za spremembo cen zaradi spremembe tečaja dinarja. S tem bo treba zagotoviti uresničevanje politike zadrževanja rasti cen in ekonomske stabilizacije v celoti. Takšni kriteriji in merila se bodo uporabljali za proizvode in storitve v vsej državi, ne glede na to, v čigavi pristojnosti je oblikovanje teh cen.
Obenem bo zagotovljeno, da bo rast cen proizvajalcev.v okvirih, ki ne ogrožajo konkurenčne sposobnosti gospodarstva in uresničevanja stabilizacijske politike.
Rast cen na drobno po tem dokumentu ne bi smela preseči okvirov, s katerimi je ogroženo uresničevanje življenjskega standarda.
V skladu s tem bo prišlo do sprememb in dopolnitev v ustreznih dogovorih republik in pokrajin o izvajanju politike cen v letu 1980, s čimer bi zagotovili uresničevanje politike, sprejete z Resolucijo za letošnje leto.
OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1980
Dosedanja gospodarska gibanja in sprememba tečaja dinarja so narekovali spremembe zvezne resolucije in sicer v treh smereh:
- spremembe materialnih okvirov razvoja (znižanje rasti družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje, povečanje rasti izvoza),
- zožitev nekaterih oblik domače porabe (investicije, skupna poraba, osebni dohodki izven materialne proizvodnje), r
- spremembe v politiki in okvirih rasti cen.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pripravil predlog stališč in pripomb na ta dopolnila in v skladu s temi pripombami je pripravljen tudi predlog sprememb republiške resolucije.
Sprememba tečaja dinarja bo vplivala na počasnejšo rast družbenega proizvoda in zlasti industrijske proizvodnje, zaradi podražitve uvoza in manjših možnosti za uvoz, na hitrejšo rast izvoza blaga in storitev, na zožitev realne rasti vseh oblik domače porabe in na večjo rast cen od predvidene v resoluciji.
V republiški resoluciji je rast osebnih dohodkov v materialni proizvodnji z zaostajanjem za rastjo dohodka v višini 25% in te omejitve ni potrebno spreminjati tudi ob ocenjeni višji rasti dohodka. Rast sredstev za osebne dohodke izven materialne proizvodnje pa je omejena na 16%, kar pomeni ob ocenjeni hitrejši rasti dohodka (29%) zaostajanje za rastjo osebnih dohodkov v materialni, poizvod-nji za okoli 6%-nih točk; tako občuten premik pa je v enem letu težko doseči, zato predlagamo povišanje tega limita na 18%. Hkrati pa se postavlja vprašanje praktičnih možnosti za realizacijo osebnih dohodkov v dejavnostih izven materialne proizvodnje, saj je priliv sredstev v te dejavnosti po resoluciji omejen na 16%, kar praktično pomeni, da bi obstajala možnost povečati osebne dohodke v teh dejavnostih le za 16%, ne da bi poslabševali strukturo izdatkov v breme zlasti materialnih stroškov teh dejavnosti. Zato predlagamo, da se omejitev rasti priliva sredstev v te dejavnosti ublaži od 16% na vsaj 18%. S tem bi ublažili prehitre spremembe v razmerjih med osebnimi dohodki materialne proizvodnje in izven nje, hkrati pa bolj materialno vzpodbujali proizvodnjo prek hitrejše rasti osebnih dohodkov na tem področju. Ta sprememba pa je le pogojnega značaja, odvisna je od tega, ali bo tozadevna naša pripomba na spremembo zvezne resolucije uveljavljena.
V predlogu sprememb republiške resolucije ne predlagamo omejitve rasti sredstev za invalidsko in pokojninsko zavarovanje na 16%, ker je taka omejitev glede na specifične razmere v SR Sloveniji nesprejemljiva.
Posebno vprašanje je problem rasti cen. Že dosedanja gibanja so pokazala, da so dogovorjeni okviri nerealni, posledice sprememb tečaja dinarja in naraščanje zunanjih cen (zlasti cen nafte) pa narekujejo, da se okviri rasti cen spremenijo, vendar pa ne bi smeli bistveno prekoračiti rasti cen na drobno in življenjskih stroškov v letu 1979, ker bodo sicer zelo hitro izčrpani pozitivni učinki spremembe tečaja dinarja na rast izvoza.
obdobju in ocenijo možnosti za njegovo izvajanje v prihodnjem letu.
Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje je v sodelovanju z republiškimi organi ter na osnovi uradnih statističnih podatkov pripravil predloženo Analizo uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976-1980 z dokumentacijo.
V Analizi ne obravnavamo podrobno vseh nalog družbenega plana oziroma resolucije za letošnje leto, ampak dajemo poudarek predvsem tistim nalogam oziroma področjem, ki so ključne za uresničevanje sprejete družbenoekonomske politike, oziroma na katerih v dosedanjem razvoju odstopamo od dogovorjenih usmeritev.
Analiza uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976-1980 s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1981 je sestavljena iz dveh delov:
1. Globalna ocena uresničevanja družbenega plana v obdobju 1976-1980 in ocena možnosti razvoja v letu 1981,
2. Izvajanje družbenega plana in resolucije na nekaterih ključnih področjih.
V prvem delu Analize smo skušali strnjeno podati globalno oceno izvajanja plana v dosedanjem obdobju ter pri tem zlasti poudariti tiste ključne probleme razvoja, ki zahtevajo odločno in celovito ukrepanje v letošnjem in prihodnjih letih. V tem okviru smo podrobneje prikazali, kako se v prvih mesecih letošnjega leta izvajajo naloge in usmeritve resolucije na ključnih področjih dogovorjene ekonomske politike ter podrobneje prikazali nedavno sprejete ukrepe za celovito izvajanje politike ekonomske stabilizacije. Ker vnašajo ti ukrepi bistvene spremembe v gibanja, zlasti na nekaterih področjih in terjajo tudi določene spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980, smo v globalni analizi posebej ocenili ključne kazalce razvoja v letošnjem letu na osnovi tendenc v prvih mesecih leta, hkrati pa smo skušali tudi čimbolj celovito oceniti delovanje v mesecu juniju sprejetih ukrepov ter podati prvo oceno možnosti razvoja v prihodnjem letu.
Drugi del Analize obravnava uresničevanje plana na naslednjih ključnih področjih:
- uresničevanje pomembnejših nalog na področju gospodarstva,
- zaposlovanje in razvoj produktivnosti dela,
- uresničevanje dogovorjene politike investiranja,
- ekonomski odnosi s tujino,
-■- razmerja v razporejanju dohodka in v končni porabi družbenega proizvoda,
- izboljševanje pogojev za življenje in delo,
- tržišče in cene,
- skladnejši regionalni razvoj,
- rezultati in problemi pri urejanju prostora.
V sedanjem trenutku je težko oceniti učinke nedavno sprejetih ukrepov; postopek usklajevanja predlaganih sprememb in dopolnitev zvezne in republiške resolucije se šele začenja. Zato bomo Analizo v jesenskih mesecih dopolnili z natančnejšo oceno kazalcev družbenoekonomskega razvoja v letu 1980 ter s podrobnejšo kvalitativno in kvantitativno oceno možnosti razvoja v letu 1981, kar bo služilo kot podlaga pri pripravi Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981.
Analiza je pripravljena na osnovi podatkov, ki so bili na razpolago do 19. junija 1980.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na seji dne 26. junija 1980 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE SEVERNEGA DELA ZAZIDALNEGA OTOKA SS-1 STRANJE - KAMNIK
1.
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta severnega dela zazidalnega otoka SS-1 Stranje - Kamnik, ki ga je pod št. 727/80 izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik.
2.
Osnutek zazidalnega načrta iz točke 1 tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik - II. nadstropje, Kamnik, Titov trg št. 1, 30 dni, računajoč od dneva objave.
3.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance - Služba za urbanizem občine Kamnik.
4.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu.
PREDSEDNIK IS: Tone Pengov, 1. r.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na seji dne 26. junija 1980 sprejel
SKLEP
SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, Kazimir Keržič, sklicuje sejo zbora, ki bo 7. julija 1980, ob 16.uri v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik.
Predsednik zbora združenega dela, Slavko Rajh, in predsednik zbora krajevnih skupnosti, Vlado Osolnik, sklicujeta skupno zasedanje obeh zborov občinske skupščine, ki bo v sredo, 9. julija 1980, ob 16. uri, v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik.
Zbori bodo obravnavali:
- Analizo poslovnega uspeha OZD iz gospodarstva za obdobje januar-marec 1980
- Poročilo odbora udeležencev za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980
- Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
- Osnutek sprememb statuta občine Kamnik
- Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik
- Osnutek odloka o sestavi občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik
- Predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjskega območja blokovne zazidave BS-2 Perovo Kamnik
- Osnutek zakona o urejanju prostora
- Osnutek zakona o stanovanjskem gospodarstvu
- Predlog odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu
- Osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
- Predlog sklepa o podelitvi častnih priznanj občine Kamnik. IZ SKUPŠČINE SFRJ
NUJNE SPREMEMBE V EKONOMSKI POLITIKI ZA LETOŠNJE LETO
OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA JUGOSLAVIJE ZA OBDOBJE OD 1976 DO 1980 V LETU 1980
Realna rast družbenega proizvoda skupnega gospodarstva je ocenjena na 4 namesto na 5 odstotkov, kot je bilo predvideno Še bolj se omejuje rast osebnih dohodkov v negospodarskih dejavnostih
Z energičnimi ukrepi družbenopolitičnih skupnosti bo preprečena nadaljnja rast cen na drobno in v proizvodnji
Nezadovoljiva gospodarska gibanja v začetku letošnjega leta, po-\ sebej pa na področju ekonomskih odnosov s tujino, so pokazala, da , razvoj družbenoekonomskih odnosov v letošnjem letu ne teče v skladu s predvidevanji v Resoluciji. Dosedanja gospodarska gibanja in sprememba tečaja dinarja so povzročile spremembe v ekonomski politiki za letošnje leto. Zaradi tega je, na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin, Zvezni izvršni svet pripravil Osnutek sprememb in dopolnitev Resolucije o politiki uresničevanja Družbenega plana Jugoslavije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1980 (AS 286).
BOU UMIRJENA RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA
Prva sprememba v Resoluciji se po Osnutku tega dokumenta nanaša na realno rast družbenega proizvoda skupnega gospodarstva, namesto 5 odstotkov, kakor je bilo predvideno, je v Osnutku določeno, da bo znašala samo 4 odstotke
V skladu s tem se pomembna sprememba v Osnutku nanaša na gibanje industrijske proizvodnje. Prvotno planirana rast 5 odstotkov je zamenjana z novim odstotkom 4,5 odstotka. Rast kmetijske proizvodnje za 3 odstotke pa bo ostala nespremenjena, kakor je bilo Predvideno v Resoluciji.
Povečanje produktivnosti dela je bilo v Resoluciji predvideno po stopnji 2,5 odstotka, zdaj pa je s temi spremembami zmanjšana v realne okvire 1,3 odstotka. Kljub temu pa ni spremenjena sprememba dela besedila Resolucije, v katerem je poudarjeno, da bo Produktivnost dela povečala svoj delež v porastu družbenega proizvoda, kakor tudi v porastu zaposlenosti za 3 odstotke, s tem da bo hitreje naraščala zaposlenost v gospodarstvu kot v negospodarskih dejavnostih.
Z ustreznimi ukrepi družbenopolitičnih skupnosti v republikah in Pokrajinah bo zagotovljeno, da bodo osebni dohodki v bankah, samoupravnih interesnih skupnostih, trgovskih in podobnih organizacijah lahko naraščali v masi do 10 odstotnih točk pod rastjo mase dohodka v gospodarstvu, prej pa je bilo predvideno 8 odstotnih točk.
Poleg te spremembe se v točki 15 Resolucija dopolnjuje z besedilom: »Razen tega bodo pristojni organi upravljanja bank in drugih finančnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, poslovnih skupnosti, združenj, kakor tudi drugih organizacij in skupnosti, ki na Podoben način ustvarjajo sredstva za osebne dohodke in druge Potrebe, sprejeli ukrepe za zmanjšanje dohodka delovnih skupnosti ter organizacij in skupnosti, tako da bo zagotovljeno; da skupni Prihodek naštetih skupnosti ne bo večji kot 16 odstotkov od mase Prihodkov, ki so bili ustvarjeni v letu 1979«.
Osebni dohodki v masi v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti prav tako lahko naraščajo v okviru, ki je predviden za rast sredstev za skupne potrebe, vendar največ do 9 odstotnih točk pod rnaso dohodka v gospodarstvu. Do zdaj je bilo predvidenih 7 odstotnih točk. K temu je dodana nova formulacija, po katari se bo: »v okviru globalno določenih možnosti rasti mase osebnih dohodkov z dogovori, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi vodila selektivna politika gibanja osebnih dohodkov, upoštevajoč delavce z nižjimi osebnimi dohodki in dejavnosti, ki se odvijajo pod težkimi delovnimi pogoji.
Istočasno je točneje določeno, da izplačila pokojnin in pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko v letu 1980 naraščajo v
Analiza uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980
V prilogi za delegate objavljamo povzetek Analize uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980. Celotna Analiza je bila objavljena v Prilogi Poročevalca Skupščine SR Slovenije za delegate št. VII (Ljubljana, 25. 6. 1980).
Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije v 146. členu in 151. členu določa, da se kot osnova za poročilo Izvršnega sveta v mesecu juniju predloži Skupščini SR Slovenije Analiza o uresničevanju družbenega plana v preteklem
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA VZHODNA DELA OTOKA BM-1 PEROVO -KAMNIK
1.
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za vzhodni del zazidalnega otoka BM-1 Perovo - Kamnik, ki ga je pod št. 726/80 izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik.
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik - II. nadstropje, Kamnik Titov trg 1, 30 dni, računajoč od dneva objave.
C
PRILOGA ZA DELEGATE
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance - Služba za urbanizem občine Kamnik.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu.
PREDSEDNIK IS: Tone Pengov, l. r.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
Izvršni odbor skupnosti se je sestal 18. 6. 1980. Obravnaval je planske dokumente za srednjeročno obdobje in se načelno strinjal z osnutki. Poleg drugega je spregovoril tudi o razmerah v vrtcu na Bakovniku in menil, da bo treba ukrepati, saj je sedanje stanje v vrtcu takšno, da otrokom ne more zagotavljati primernega varstva in vzgoje.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
Člani izvršnega odbora so na seji 30. 6. sklenili, da bo podaljšano bivanje učencev osnovnih šol v šolskem letu 1980-81 še organiziral Dijaški dom v Kamniku. Podaljšano bivanje učencev v osnovni šoli Duplica bo možno, če bo šola uspela organizirati prehrano otrok.
Ko so obravnavali šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, so menili, naj bi organizirali šolanje do 5. razreda v Kamniku, za nadaljnje usposabljanje pa naj bi se poskušali sporazumeti z ustrezno šolo v domžalski občini. O tem bo dokončno odločala skupščina skupnosti.
Srednjeročne planske dokumente za izobraževalno področje bodo obravnavali izvajalci do začetka septembra, ko jih bodo uskladili z interesi uporabnikov.
Pri gradnji telovadnice pri osnovni šoli Frana Albrehta je prišlo do podražitev 1.170.000 dinarjev. Ker skupnost letos nima dovolj denarja, ji je Gradbeno podjetje Graditelj odobrilo kredit, ki ga bodo vrnili v letu 1981 v treh obrokih.
Izvršni odbor je obravnaval tudi težave pri gradnji telovadnice pri Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra.
KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST
Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti se je sestal 23. 6. 1980.
Na seji izvršnega odbora so sodelovali tudi predstavniki pašne skupnosti Bibe planine. Dogovorili so se, kako bodo pasli na planini, da bo bolje izkoriščena. Kmetijsko zemljiška skupnost jim bo pomagala pri ureditvi hlevov in pri nakupu gnojil za pašnike. Tako bo na planini dovolj paše za več kot 80 govedi in za konje. ■ Na seji so se dogovorili tudi o pripravah na skupščino skupnosti, na kateri bodo ocenili delo skupnosti v preteklem obdobju ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za prihodnje obdobje .
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST
Seja skupščine skupnosti je bila 20. 6. 1980.
Delegati so obravnavali poročilo izvršnega odbora skupnosti. Menili so, da bo potrebno še intenzivneje zbirati in posredovati interese temeljnih organizacij združenega dela na znanstveno-raziskovalnem področju. Da bi bolj razvili te odnose, bo potrebno pospeševati uvajanje novih organizacijskih oblik dela skupnosti, ki v občini še ni zaživela tako, kot bi bilo željeno. Delovne ljudi bi bilo potrebno bolje obveščati o uspehih znanstveno raziskovalnih nalog v temeljnih organizacijah. Tako bi jih vzpodbujali k pogotejši uporabi znanstvenih dosežkov v proizvodnji in seveda tudi k lastnemu raziskovanju in novatorskemu delu.
Delegati so predlagali nekaj raziskovalnih nalog, ki bi posebno koristile razvoju naše občine, rezultate pa bi lahko uporabili tudi v drugih slovenskih občinah: energetsko izkoriščanje Kamniške Bistrice, skladan ekonomski in družbeni razvoj občine, razvoj lesno -energetskih zmogljivosti v občini in drugo.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST KAMNIK
Delegati obeh zborov skupščine skupnosti so se sestali 25.6. 1980.
Delegati so sprejeli poročilo izvršnega odbora skupnosti, sprejeli pa so tudi sklep, naj Stanovanjsko komunalno gospodarstvo pripravi izčrpno poročilo o gradnji obvoznice in drugih večjih komunalnih objektih, ki so v gradnji.
Višje cene komunalnih storitev, ki jih je predlagalo Komunalno podjetje, so delegati tokrat potrdili. Zaradi zamrznitve cen pa jih ne bo mogoče zaračunavati.
Ko so delegati ponovno obravnavali težave pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti v občini Kamnik, so menili, da je potrebno šc enkrat opozoriti organizacije združenega dola, ki še niso podpisale sporazuma, da bodo , če sporazum ne bo sprejet, ogrožena dela pri vzdrževanju kolektivnih komunalnih naprav. S tem pa bi povzročili veliko družbeno škodo.
Čeprav so viri financiranja, ki so jih predvideli v osnutku srednjeročnega plana skupnosti še vprašljivi, so delegati sklenili, naj bo osnutek plana komunalne skupnosti v javni razpravi do I. septembra 1980.
KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
V okviru priprav na sejo skupščine Kmetijsko zemljiške skupnosti objavljamo del gradiva, ki ga bodo delegati skupščine skupnosti obravnavali na seji.
1. Poročilo o delu Izvršnega odbora kinctijsko-zemljiške skupnosti
2. Analiza možnosti delovanja kmetijske pospeševalne službe v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 , ki jo je pripravila Emona-Kmctijska koopreacija Domžale.
Poročilo
o delu Izvršnega odbora Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik
Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik je vse od ustanovitve v letu 1974 poleg svoje osnovne naloge, to je varstva in skrbi za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči, izvajala tudi naloge v zvezi s pospeševalnimi ukrepi v zasebni kmetijski proizvodnji. Po ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva namreč ni bilo ustrezno organizirane skupnosti, ki bi skrbela za pospeševanje te dejavnosti. Tako je izvršni odbor kmetijsko zemljiške skupnosti poleg nalog s področja kmetijsko zemljiške politike neposredno izvajal tudi nekatere ukrepe, katerih namen je bil spodbujati kmete za posodabljanje proizvodnje.
Od ustanovitve kmetijsko zemljiške skupnosti do konca maja 1980 se je izvršni odbor sestal 40 krat in odločal o vseh pomembnih ukrepih na področju kmetijsko zemljiške politike in pospeševanja kmetijstva. •
V letu 1975 je izvršni odbor kmetijsko zemljiške skupnosti pripravil seznam kmetij, ki so jih krajevne skupnosti na osnovi javne razprave predlagale za zaščito t. j., da se v primeru dedovanja ne delijo. Na predlog kmetijsko zemljiške skupnosti je občinska skupščina sprejela odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, po katerem je status zaščitene kmetije dobilo 598 kmetijskih gospodarstev. Odlok se ]e takoj uveljavil tudi v sodni praksi, kar je prispevalo k ohranitvi celovitosti marsikatere kmetije. Tudi sicer je izvršni odbor kmetijsko zemljiške skupnosti sodeloval s pristojnim sodiščem, tako, da je v posameznih zapuščinskih zadevah dajal mnenja ali predlagal določene rešitve. Izvršni odbor kmetijsko zemljiške skupnosti je sodeloval tudi z upravnimi organi občinske skupščine. Na njihovo zahtevo je posredoval mnenje o tem, ali občan izpolnjuje pogoje za status kmeta. Taka mnenja so bila v pomoč upravnemu organu pri določitvi o tem, ali naj občanu prizna status kmeta, s čemer je izvršni odbor prispeval k izvajanju zakona o kmetijskih zemljiščih.
Leta 1978 je kmetijsko zemljiška skupnost pripravila osnutek prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Kamnik v skladu z navodili republiškega sekretariata za kmetijstvo, po opravljeni javni razpravi pa je skupščina občine Kamnik sprejela odlok o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva. Kljub nekaterim pomanjkljivostim tega načrta lahko trdimo, da je v dosedanji praksi dosegel svoj namen. Predstavlja namreč prvi primer dogovarjanja med različnimi uporabniki kmetijskega prostora v občini, pri čemer so zaščiteni vsi večji kompleksi kmetijskih zemljišč, ki predstavljajo osnovo za pridelovanje hrane v občini. Izvajanje sprejetega odloka je prispevalo k omejevanju širjenja naselij na kmetijske površine, zlasti njive, kar v preteklosti ni bil redek primer.
Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1979 daje kmetijsko zemljiški skupnosti nova pooblastila pri izvajanju varstva kmetijskih zemljišč, saj. bo sodelovala pri vseh lokacijskih postopkih na območju kmetijskih zemljišč, ki se jim sicer lahko spremeni namembnost.
Med nalogami kmetijsko zemljiške skupnosti zavzema pomembno mesto pridobivanje oziroma izboljšanje kmetijskih zemljišč. Kmetijsko zemljiška skupnost Kamnik se je te naloge vseskozi zavedala, vendar obseg sredstev, ki se v ta namen zbirajo pri kmetijski zemljiški skupnosti ni omogočal izvedbe hiromelioracijskih del v večjem obsegu. Pri tem je treba upoštevati še dejstvo, da mora imeti kmetijska zemljiška skupnost stalno predvidena sredstva za pokrivanje obveznosti iz zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost je sodelovala pri izsuševanju manjših kompleksov, ki so se jih lotevali kmetovalci, organizirani v melioracijske skupnosti ali posamezno. V prihodnjem srednjeročnem obdobju pa bo kmetijsko zemljiška skupnost pristopila tudi k melioracijam kmetijskih zemljišč v večjem obsegu, ker pričakujemo, da bodo povečana sredstva od odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča to dovoljevala.
Drugo področje dela izvršnega odbora kmetijsko zemljiške skupnosti je bilo v preteklem obdobju izvajanje nalog v zvezi s pospeševanjem kmetijstva. Finančna sredstva je zagotavljal proračun občine, v 1. 1979 pa so se sredstva zbirala za pospeševanje kmetijstva, katerega udeleženke so TOZD s področja gospodarstva. Združena sredstva je s finančnimi načrti na osnovi programa dela kmetijske pospeševalne službe razporejal izvršni odbor,kmetijsko zemljiške skupnosti. Največji del sredstev je odpadlo na sofinanciranje vzreje živine, kar pomeni, da si je izvršni odbor prizadeval za čim popolnejšo uveljavitev umetnega osemenjevanja goved, s čemer je bistveno prispeval k izboljšanju proizvodnih sposobnosti v živinoreji. K temu pa je kmetijsko zemljiška skupnost prispevala tudi. s tem, da je regresirala nakup plemenskih telic simcntalske pasme, kar je prav tako dalo dobre rezultate.
Kmetijsko zemljiška skupnost je v celoti zagotavljala sredstva ; delo kmetijskih strokovnjakov, ki so stalno deleli na področju posp sevanja kmetijstva ali sodelovali le občasno. Pri tem velja omeni posebno sodelovanje s strokovnjaki Kmetijskega zavoda Ljubljan ki so vsako leto sodelovali v programu izobraževanja kmetovalcev i .z delavci Veterinarskega zavoda Kamnik.
Izvršni odbor je finančno podprl nabave kmetijskih strojev sku| nosti na kmetijsko manj razvitih območjih, kjer je bila udeleži kmetijske zemljiške skupnosti večja. Tak način dela se je izkazal ki uspešen, saj so bile zadnja leta ustanovljene strojne skupnosti prei vsem v Tuhinjski dolini, kjer jih prej ni bilo.
Med pospeševalnimi akcijami, ki bi jih bilo treba izvajati tudi bodoče, je pomembno zlasti regresiranje umetnih gnojil. Ugodn rezultate pa lahko pričakujemo tudi od regresiranja nabave semen
V letu 1980 bo vlogo pospeševanja kmetijske proizvodnje prevzi samoupravni sklad za intervencijo v kmetijstvu, kjer se bodozdružc vala tudi potrebna finančna sredstva. Tako bo KZS v bodoče dele vala le kot izvajalec kmetijske zemljiške politike v občini, kot nalaga zakon o kmetijskih zemljiščih.
Izvršni odbil
Kmetijske zemljiške skupnosti Kamni
S prejetim zakonom o intervencijah v kmetijstvu in porabi krme ji podana zakonska obnova za delovanje sklada za pospeševanje zaseb nega kmetijstva, ki naj bi imel naziv Samoupravni sklad za intervencije v zasebnem kmetijstvu. Dejavnost tega sklada naj bi se v celot pokrivala z. dejavnostjo programa pospeševanja zasebnega kmetijstva v okviru kmetijske zemljiške skupnosti.
Pospeševalno delo bo v prihodnjem petletnem obdobju temeljili na že ustaljenih akcijskih programih s poudarkom na usmerjanje kmeta v združevanje dela, sredstev in zemlje z namenom podružblja-nja kmetove zasebne proizvodnje. S skladom naj bi finančno podprli vse vrste intervencij in sicer: premije za zagotovitev živih zalo] živine, regres s/rojnim skupnostim za skupno nabavo in rabo strojev, povračilo stroškov gradbene dokumentacije, stimulacije v proizvodnem tekmovanju, regres za mineralna gnojila, sofinanciranje pospeševalne službe, ki bo skrbela za pravočasno in pravilno usmerjene akcije. Premijo za zagotovitev živih zalog hrane v hribovitih predelih smo uvedli v akcijski program že v letu 1980, z njo pa bi morali nadaljevati vsako leto v naslednjem srednjeročnem obdobju, kajti le tako bomo ohranili stalež živine, ki iz leta v leto pada.
Skrbeti bo treba za boljšo reprodukcijo in selekcijo v živinoreji tef uvajati različne preventivne akcije za zdravstveno zaščito domačih živali.
Še naprej bomo stimulirali nabavo dobre plemenske živine, privezovanje in rejo plemenske ter pitovne živine, regresirali ceno umet-nega osemenjevanja, katerega cena vsako leto skokovito narašča. 2 močnim regresiranjem umetnega osemenjevaja bomo preprečili pri-pust slabih bikov, ki negativno vplivajo na kakovost plemenskih živali.
Več pozornosti bomo posvetili izobraževanju kmetov, kmečkih žena in kmečke mladine tako pri uvajanju nove tehnologije kot pri spreminjanju samoupravnih odnosov na vasi. Težsišče dela pospeševalne službe bo še naprej uvajanje najnovejše tehnologije v pridelovanju poljščin in reji živine ter s tem na pospeševanju tržne proizvodnje.
Več pozornosti bo treba posvetiti organiziranju kmetovalcev v proizvodne skupnosti, zlasti strojne in melioracijske, kar nam narekuje izredna razdrobljenost kmetijskih površin in s tem tudi vprašanje ekonomike individualne uporabe kmetijske mehanizacije.
Spodbujati bo treba interes za različne dopolnilne dejavnosti in sicer: kmečki turizem, prašičerejo, ovčerejo, ribarstvo, perutninar-stvo.
S kmečkim turizmom smo začeli že v letu 1979, v letu 1980 pa je Hranilnokreditna služba za to dejavnost namenila 600.000 din kreditnih sredstev in sicer za ureditev 3 kmetij.
Pri kooperacijskem pitanju prašičev naj bi vključili Agroemonc TOZD Prašičerejo, ki naj bi skrbela za reprodukcijski material, TOZD Tovarno močnih krmil za dobavo krme, Mesna industrija Zalog pa naj bi spitane prašiče prevzela.
Le na osnovi dobre ekonomike prireje svinjskega mesa bo to novo dopolnilno dejavnost možno uvesti.
Stimulirali bomo tudi razvoj ovčereje, za kar imajo pogoje nekatere višinske kmetije. S tem bodo bolje izkoriščene takšne kmetijske površine, ki so zdaj skoraj neizkoriščene.
Perutninarstvo je na območju občine Kamnik že dokaj močno razvito, saj 8 kooperantov riredi letno cca 450 ton piščančjega mesa, kar predstavlja količino celoletnega odkupa govedi na tem območju.
V proizvodnjo rib bomo poskušali vključiti kmetije, ob katerih so primerni in snažni vodotoki.
Za uresničitev zastavljenih ciljev bo nujno sodelovanje Emone Kmetijske kooperacije kot nosilca razvoja kmetijstva, Hranilno-kreditne službe pri Emoni Kmetijski kooperaciji, LB, poslovna enoti Kamnik, Gozdnega gospodarstva Kamnik, Kmetijske zemljiške skupnosti, Skupščine občine Kamnik ter vseh podpisnikov, ki i samoupravnim sporazumom združujejo sredstva za razvoj kmetijski dejavnosti.
Analizo je junija obravnaval izvršni svet SO in menil, da jt program razvoja kmetijstva zastavljen preskromno in da ga bc potrebno razširiti.
Mesečna kronika
Prevečkrat zeleno
Polovica leta je za nami. Dogodki v juniju kažejo, da so nekateri hiteli s kršitvami in drugim, da bi bila bilanca na področju javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč ja čim obsežnejša.
Skoraj vsak dan je bil zabeležen po en prekršek zoper javni red in mir, prometnih nesreč pa se je tudi pripetilo toliko, kot ima mesec junij dni. Nekaterih ne zadržijo niti parni in neparni dnevi, ne energetska kriza, pa tudi priprave na dopustovanje ne. Junij je bil zopet v znamenju maliga-nov, pa ne samo pri prekrških zoper javni red in mir, pač pa, žal, tudi pri prometnih nesrečah.
• JAVNI RED IN MIR
Poleg družinskih sporov in sporov med dobrimi sosedi so miličniki pretekli mesec obravnavali trinajst pretepov, pet primerov razgrajanja, štiri primere razbijanja, v štirih primerih je bil kaljen nočni mir in počitek, dva občana sta pod težo žlahtne kapljice obležala ob cesti, pa še in še. Od devetindvajsetih prekrškov zoper javni red in mir jih je bilo polovico storjenih v gostinskih lokalih, med katerimi je največkrat omenjena Planinka. Dva občana sta morala do »razkadi-tve« počakati v prostorih postaje milice: v obeh primerih zaradi nevarnosti, da bosta vinjena nadaljevala vožnjo z motornim vozilom, zaradi žalitve miličnikov in tudi sicer nesramnega ponašanja.
4. 6. so bo 01.20 uri pospremili v prostore za pridržanje Milova-na Dj. iz Most. Vase je spravil preveč žlahtne kapljice, vse skupaj pa v avto. Na vozniko dovoljenje bo potrebno počakati nekaj časa, račune za prenočišče bo izstavil sodnik zaprekrške.
14. 6. so se v večernih urah spoprijeli v Palovčah sosedje Marjan in Marija B. na eni strani, na drugi pa Angela in Jakob B. Pele so gnojne vile in grablje kot v času kmečkih uporov. Naj-
slabše jo je odnsel Jakob, ki je bil v tem »prijeteljskem« prepričevanju telesno poškodovan.
22. 6. se je ob 22.10 uri razburil na »vinski ravni« - na Starem gradu Salja F. iz Suhadol. Le kako bi izgledala kronika brez Sa-lje, ki je tokrat razbil nekaj kozarcev in steklo na vhodnih vratih, pri čemer se je porezal po roki. Delo za miličnike in zdravnike. Abonma pri sodniku za prekrške.
23. 6. so ob 00.30 uri »garaži-rali« v prostore za pridržanje Marjana M. iz Domžal in mu tako preprečili nadalnjo vožnjo v vinjenem stanju. Na dopust brez vozniškega dovoljenja.
25. 6. je ob 22.50 uri Brane B. iz Podgorja s klofutami delil odpustke natakarju pred gostilno Pod sklaco, pa ne zaradi pomanjkanja kave.
26. 6. je ob 17,30 uri v livarni tovarne Titan razgrajal okajeni Rifet R. s Cankarjeve, da so ga miličniki odstranili z delovnega mesta, čudno, saj ne vlivajo alkohola?
• TATVINE IN VLOMI
Od enaindvajsetih kaznivih dejanj, zabeleženih v juniju, jih je kar deset na račun tatvin koles. Kolesa so pa čisto zares vedno bolj moderna. Poleg koles so dobila, »noge« tudi štiri kolesa z motorjem. V juniju sta bila zabe-ležona dva vloma. Enkrat so vlomili v gradbeno barako v Črni, iz katere so izginili samokolnica, sekira in zidarsko orodje, drugič pa je bilo vlomljeno v klet na Klavčičevi. Iz kleti so neznanci odnseli 14 litrov vina, 15 steklenic piva in nekaj kozarcev vložene zelenjave. Na zdravje! Poleg češenj so v preteklem mesecu kradli tudi luči iz avtomobilov, betonsko železo, opazne elemente, deske idr. Kaže, da je gradbena sezona na višku, nekateri materiali pa se kar sami ponujajo. Tudi slučajni sprehajalec po Kamniku, obvoznici in drugih delo-viščih lahko opazi, kako je zavarovano  družbeno premoženje.
Kako
obrtno cono v Podgorju
z
Predsedstvo občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva je na svoji zadnji seji na pobudo krajevne organizacije SZDL Podgorje in krajevne skupnosti Podgorje razpravljalo tudi o industrijsko obrtni coni v Podgorju. Menilo je, da sklepa, ki ga je o industrijsko obrtni coni že sprejelo, ni potrebno spreminjati. Sprejelo pa je pobudo kmetov iz Podgorja, da se v največji možni meri obdrži obdelovalna zemlja, predvsem pa, da se ne zmanjša obseg površin zaščitenih kmetij. Kmetijsko zemljiška skupnost naj bi skrbela za to, da bi prednost pri odkupu ponudenih kmetijskih površin v Podgorju poleg družbenih posestev imeli kmetje zaščitenih kmetij, da bi si s tem ustvarili boljše pogoje za gospodarjenje.
Predsedstvo je ugotovilo, da je bilo v zvezi z industrijsko in obrtno cono v Podgorju organiziranih že mnogo sestankov in prelitega veliko črnila. Mnogokrat so samezniki    mimo krajevne
Za nekatere obstaja družbena lastnina žal le na papirju, družbeno premoženje pa na prosto ponudbo.
• PROMETNE NESREČE
V devetindvajsetih prometnih nesrečah je bilo pet oseb težje, devet oseb pa lažje telesno poškodovanih. Med udeleženci v prometnih nesrečah sb daleč na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov - 31, sledijo pa štirje motoristi, štirje kolesarji, štirje pešci, trije vozniki tovornjakov in trije vozniki avtobusov. Tokrat so bili v prometnih nesrečah udeleženi tudi trije otroci. Med vzroki prometnih nesreč si sledijo po vrsti: alkohol, izsiljevanje prenosti, neprimerna hitrost, nenaden prihod na cesto intd: Žal je vedno več tudi takih voznikov, ki bežijo s kraja prometne nesreče. V Kamniku je bilo pretekli mesec zabeleženih šest pobegov s kraja nesreče. Po urah, ko so pripetile prometne nesreče je slika naslednja:
01 do 05 ure - 0; 05 do 07. ure -1;07 do 11. ure-2; 11 do 13 ure - 2;
13 do 15 ure-2; 15 do 17 ure -4; 17 do 19 ure -3; 19. do 21 ure - 4; 21 do 23 ure - 5; in 23 do 01 ure - 5 nesreč.
Po kraju prometnih nesreč so tokrat na prvem mestu Moste, kjer se je pripetile pet prometnih nesreč, sledita Ljubljanska cesta in Kidričeva ulica itd. Na mestnih ulicah vključno z Ljubljansko in Kranjsko cesto se je pripetilo osem prometnih nesrč, na relaciji Kamnik-Ločica šest nesreč, Ka-mnik-Črna 4 nesreče, Kamnik-Brnik vključno z Mostami sedem nesreč in Kamnik-Duplica tri nesreče. Številke so sicer suhoparne, vendarle zgovorne, izučijo nas pa ne.
1. 6. je ob 17.45 uri osebni avto zbil otroka na Tunjiški cesti. Otrok, ki je nenadoma skočil izza parkiranega avtomobila je k sreči ostal nepoškodovan.
3. 6. ob 21.15 uri voznik osebnega avtomobila Darko Š. iz
pos
skupnosti in socialistične zveze širili nepreverjene in neresnične vesti in s tem hote zavajali javnost. Po svoje, izoblikovane in potvorjene informacije so posredovali tudi tisku in drugim virom informiranja. Tako pisanje v časopisju pa jim služi kasneje kot dokumentiran dokaz stanja v Podgorju.
Družbenopolitične organizacije v Podgorju so tak način ostro obsodile, saj zavajanje ljudi z napačnimi informacijami, ki so posledica osebnih interesov, ne more prispevati k razvoju krajevne skupnosti, niti k razvoju kmetijstva v njej.
Prav zato je predsedstvo prejelo pobudo, da je potrebno okrepiti vlogo in delo družbenopolitičnih organizacij v Podgorju in na ta način doseči, da se bodo problemi reševali znotraj samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, s tem pa onemogočili posameznikom uveljavljanje njihovih osebnih interesov, j ^
Klavčičeve na Duplici zadel kolesarja. Vozniku osebnega avtomobila je alkotest pozelenel preko polovice.
.9. 6. ob 16. uri voznik osebnega avtomobila Viljem K. iz ulice Toma Brajca zadel v križišču Ljubljanske s Kovinarsko devetletno Mileno N. s Klanca, kr je pritekla z leve strani pred avto. Dekletce je dobilo ležje poškodbe.
Tega dne je prišlo ob 19.40 uri do ležje prometne nesreče na Duplici. Eden od voznikov osebnih avtomobilov je po nesreči odpeljel dalje. Miličniki so ga izsledili v Mostah v gostilni. Milan B. iz Steletove ja napihal zeleno.
21. 6. se je ob 21.50 uri zaletel tovornjak v hišo na Kidričevi. Voznik je odpeljal dalje, vendar samo do Črne, kjer je zapeljal s ceste. Tovornjak je bil ukradel, voznika še iščejo.
24. 6. je ob 19.15 uri v Mostah voznik avtobusa Rudolf M. iz Kranja zadel pešca, ki je dobil hude telesne poškodbe. Vozniku avtobusa je balonček pozelenel preko polovice in mu je bila preprečena nadaljnja vožnja.
Poletje, čeprav bolj hladno, je tu. Na cestah bo vedno več kolesarjev, motoristov in drugih udeležencev v cestnem prometu. Počitnice so tu in z njimi čas brezk-srbnosti. Zato naj ne bo odveč opozorilo na povečano previdnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Pazimo nase in na druge. Tudi počasi se daleč pride. Cesta naj ne bo mesto za igranje, dirkanje ipd. Vsi in vsak posebej moramo prispevati svoj delež, da bo število žrtev na cesti čim manjše, pa tudi manjša materialna škoda.
• POHVALNO
Tokrat so občani zgubljali denarnice, dokumente, ključe in drugo. Med najdenimi predmeti se je znašlo tudi lokacijsko dovoljenje, čeprav je pot do njega dolga. Pošteni najditelji: Franc Jagodic - Medvedova, Vido Šuštar - Podhruška, Ivo Čekič - Bakovnik, Maks Kumar - No-žice, Marija Kemprle - Zg. Stranje, Božena Možina - Maistrova, Bojan Cocelj - Cankarjeva in Neža Štele - Titov trg.
MAJ
Nova cesta na Žalah
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, atija, sina, brata, strica, zeta in svaka
ANDREJA ČEBULJA
se iskreno zahvalujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Slovenijales Radomlje, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govorniku, duhovnikom in pevcem za opravljeni pogrebni obred.
Vsi njegovi
Šmarca, Podgorje, Volčji potok
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta, brata
FRANCA ŠUŠTARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za velikodušno pomoč, vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala DPO, PGD Srednja vas in drugim, ki so ga svečano spremili inse ob odprtem grobu od njega poslovili. Hvala vsem, ki ste mu podarili vence in cvetje v slovo.
Žalujoči: žena Ana, otroci, bratje, sestre in drugo sorodstvo.
Obnovitev ceste v naselju Žale je bila v tem glasilu že najavljena. V preteklem mesecu je bilo to delo tudi opravljeno. Odslej se naselje ponaša z lepo asfaltirano cesto, ki pelje skozi vse naselje prav do smučarske vlečnice. Delavci delovne organizacije Slovcnijaceste iz Ljubljane so tudi tokrat dokazali svojo solidnost in strokovnost, saj je cesta obnovljena dobro, k čemur je seveda prispevala tudi njihova mehanizacija in bogate izkušnje pri tovrstnih gradnjah.
Posodobljena cesta pa ni pridobitev le za občane naselja, -temveč za celotno mesto. Pot čez naselje je za Kamničane zaradi svoje razgibanosti, lepega razgleda na planine in v dolino izredno priljubljeno sprehajališče. Žal jih je doslej prav blatna cesta mnogokrat odvrnila od tega sprehoda. No, sedaj je tudi ta ovira odstranjena.
Z novo cesto so občani naselja pridobili zadnjo od najnujnejših komunalnih naprav. Pred leti so si zgradili vodovod in postavili novo transformatorsko postajo. Za vse to so prispevali znatna finančna sredstva, posebej za cesto, za katero so posamezne družine prispevale tudi po 30.000 din. Investitor izgradnje ceste je bila KS Kamnik, pri čemer je predsednik sveta KS Franc Zore mnogo prispeval, da je bilo celotno delo pri obnovi opravljeno. Na delu ceste, ki pelje skozi gozd, je bila v lanskem letu urejena javna razsvetljava, kar je posebej v prid šolarjem in delavcem, ki delajo v popoldanskih izmenah.
V naselju Žale so torej urejene najnujnejše komunalne naprave, kar zagotavlja osnovo nadaljnjega razvoja, predvsem pa funkcionalno povezavo z mestnim središčem.        H. J.
DONIT MEDVODE n. sol. o.
TOZD SVIT KAMNIK
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
1. dva tehnologa za dela v tehnološko-kontrol-nem oddelku
2. dva orodjarja
3. rezkalca
4. brusilca
5. večje število delavcev v proizvodnji
ZAHTEVE: pod L:
- TSŠ - strojne smeri
- 1 leto delovnih izkušenj - lahko tudi pripravnik
- 3 mesečno poskusno delo OD okoli 8.000 din
pod 2., 3. in 4.:
- poklicna šola ustrezne smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo OD okoli 9.500 din
pod 5.: i
- 3-mesečno poskusno delo OD okoli 5.500 din
Nudimo vam stimulativne OD, možnosti izobraževanja, izpopolnjevanja in napredovanja ter pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, medtem ko od vas pričakujemo disciplino pri izpolnjevanju delovnih nalog.
Kandidate prosimo, da vložijo pismene ponudbe v roku 15 dni od objave razpisa na naslov DONIT TOZD SVIT KAMNIK, Žebljarska 5.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 25 dni po izteku razpisa.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
ANTONIJE ZARNIK
iz Nevelj 30, Kamnik
se iskreno zahvalujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na njeni zadni poti.
Žalujoči: hčerka Tončka, Ani in Francka z družinami
Nevlje, dne 30. junija 1980
Izgubljena sled v gorah
»Ste vi vodja gorske reševalne služIle Kamnik?« je bilo slišati iz telefonske slušalke. Predstavil sem se in pozorno prisluhnil neznanemu glasu.
»Veste, tovariš reševalec, moja prijateljica Magda je pred de-, setimi dnevi odšla sama v Kamniške planine in se še ni vrnila na stanovanje v Ljubljano, niti domov v Celje. Skrbi me. da se ji ni kaj hudega zgodilo, saj je obljubila, da se bo po dveh dneh vrnila v Ljubljano. Prosim vas, če jo greste iskat v planine,« je zaključil svojo zaskrbljeno pripoved.
Prosil sem jo še za nekaj najnujnejših podatkov, potem pa sva zaključila razgovor. Telefonsko slušalko sem še nekaj časa držal v roki in zaskrbljeno gledal skozi okno. Zunaj je lilo kot iz škafa. Reševalna akcija se je začela, toda kako? Potrebujem bolj konkretne podatke, kam je odšla. Nekomu se je morala zaupati. Vprašanja so se kopičila. Ura je bila deset in trideset minut. S pomočjo res odličnega sodelovanja s postajo milice v Kamniku se je krog podatkov večal in končno smo pozno v večernih urah zvedeli od njenih prijateljic v Kamniku, da je odšla 13. junija dopoldne na Korošico preko Pre-sedljaja. To je bil drugi najbolj sončen dan v juniju in razumljivo, da je tudi njo zvabilo v gore. Odšla je v zanjo neznani gorski svet, ki mu očitno ni bila kos. Reševalci so drug za drugim
prihajali na zborno mesto na postajo milice v Kamniku, medtem pa so se že zbirali tudi reševalci iz Celja v Robanovem kotu. Lilo ni več, deževalo pa še. Proizvedo-vajna akcija za pogrešano Magdo se je začela. Reševalci so v manjših ali večjih skupinah odhajali na odrejene steze in pristope proti Koroški, čez Dol in Kavja po dolini Bele in Presedljaja, čez Najnar Stani in Skok v Šraj pesek in Petkove njive, čez Kamniško sedlo in Planjavo, čez Robanov kot in Klcmenškovo planino na Škarje ... Vse skupine so bile med seboj povezane z brezžično radijsko zvezo. Vreme je bilo slabo in zveze večkrat brezuspešne,
Zopet se je ulito. Vsako skupino je bolj skrbelo za drugo kot zase. Zavetja nismo iskali, zato je mrzel dež vedno bolj silil za vrat in hladil pregreta telesa. Lezli smo iz grape v grapo, stikali po ruševju, se spuščali v strma in nevarna plazišča, toda zaman.
Radijska zveza spet deluje »Konj javi se. Planjava javi se, tukaj Presedljaj! Je kaj novega? Sprejmem.« »Tukaj Planjava. Sledi ni. Vidljivost je zelo majhna ...«
Tudi s Kavja in drugod so prihajala enaka obvestila. Sledi ni. »Fantje, nadaljujte z iskanjem, naslednja zveza bo ob šestnajstih, na Korošici, in ne pozabite vključiti aparatov,« so prejele obvestila vse skupine. Dežje malo ponehal in megla je odkrila
ZAHVALA
Krajevna organizacija RK Kamnik je organizirala 4. junija 1980 že 13. akcijo zbiranja oblačil.
V akciji so sodelovali člani odbora RK, socialna ekipa štaba CZ Kamnik pod vodstvom Janeza Tajca, mladi člani RK OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta, ki so raznosili obvestila občanom, delovne organizacije Kemijska industrija Kamnik, »Donit« Kamnik, »Stol« Kamnik pa so sodelovale s kombiji in vozniki.
Akcija je uspela, skupno je bilo zbrano na področju mesta Kamnika 1500 kg oblačil.
Darovalcem in vsem sodelujočim v akciji se organizacija RK toplo zahvaljuje v imenu vseh, ki bodo vaše pomoči deležni.
nekatere grebene, zato je bilo iskanje lažje. Ugibanj in razglabljanj o možnostih nesreče je bilo več, ne pa odgovora..»Le kam je mogla zaiti, če je bila tu?« Mogoče pa sploh ni odšla v gore'.' Kaj če se je zadnji hip premislila in odšla drugam? »Kdo bi lahko naštel vsa skrivnostna vprašanja, ki so nas spremljala v tavanju, po megli in dežju. Vsak izmed nas si je skušal najti odgovor, najbolj pa si je želel, da bi jo našli. Šest ur iskanja je bilo za nami. Skupine reševalcev so prihajale k domu na Korošici. Za Magdo nismo našli najmanjše sledi. Nekaj malega smo pojedli in se takoj pripravili za nadaljnje iskanje. Pihal je hladen veter in premočenim ni prav nič prijalo stati na dežju, ki je ponovno začel padati. Skupine so zopet odhajale. Planjava, Srebrno sedlo, Repov kot in Petkove njive, Šraj pesek. »Možje pazite tudi nase in ne pozabite na zvezo. Srečno.«
Koščki suhe obleke so izginjali, že morka obleka pa je postala še bolj mokra. Razen nas ob tem času nikogar ni bilo v hribih. Tudi gamsi so si poiskali zavetje. Kdo neki bi se v tem vremenu klatil po bregeh, če je pameten...
Fantje so se zopet oglasili po radijski zvezi, zdaj že daleč razkropljeni po Repovem kotu in pod Vršiči. Nič novega, lije pa lije in tudi strela ne prizanaša. Nekoč sta se dva profesorja prepirala, še dež pada ali gre. Ko sta prišla na dež, sta oba hkrati ugotovila, da lije.
»Kaj hočemo. Tudi vreme mora biti za kakšno rabo, če nima drugega dela, se pa kvari in letos je res čisto tako,« slišim godrna-nje nekoga za mojih hrbtom.
Slutiti je že prvi mrak, ko se zbiramo pri mosti v Beli. Tako kot že dolgo ni bil prehojen ta svet, pa zastonj...
»In če bomo šli? Seveda bomo. Pa vedite, da nam je najdražje takrat, kadar komu še lahko pomagamo!« Danes žal ni bilo tako.
C. GRIUC
V mesecu avgustu 1980 organizira odbor za ŠZ I pri ZTKO Kamnik, v sodelovanju s Plavalnim klubom, tečaj plavanja za predšolske otroke.
Pri učenju plavanja se morajo otroci najprej navaditi vode. TO JE TUDI NAMEN NALOGE, KI JO VSEBUJE TEKMOVANJE ZA ŠPORTNO ZNAČKO.
Program:
1. Prilagajanje vodi v bazenu
2. Prilagajanje odporu vode
3. Potapljanje glave in gledanje pod vodo
4. Izdihovanje v vodo
5. Vadba plovnosti
6. Vadba drsenja v vodi
Otrok, ki splava oz. vztraja najmanj 5 sekund v drsečem položaju na vodi z lahtmi naprej pred glavo, prejme v tekmovalno knjižico nalepko plavalca.
Prijavite lahko otroke stare 5 do 7 let s stalnim bivališčem v občini Kamnik.
Kraj: bazen v Kamniku
Čas:
Avgust 4. do 8. avgust od 9. do 12. ure Avgust 11. do 15. avgust od 9. do 12. ure Avgust 18. do 22. avgusta od 9. do 12. ure
Zborno mesto pri bazenu v Kamniku ob 8. uri. Nadaljnja navodila dobite prvi dan tečaja pri učitelju plavanja.
Rok prijave: Ponedeljek 21/7-1980 na naslov Plavalni klub Kamnik, tov. Zdravko Bergant, Matije Blejca 2, Kamnik. Lahko se prijavite tudi ob pričetku tečaja.
PRIJAVNICA
Prijavljam otroka
rojenega
Bivališče__,_
na tečaj plavanja predšolskih otrok v občini Kamnik
Termin:     I     II     III     (ustrezno obkrožite)
Tenis disco show
Lanske slabe izkušnje s pop festivalom v Komendi so mnogim nagnale jezo in ogorčenje v kosti, zato niso prav nič navdušeno pričakovali napovedanega Tenis di-sko showa ob gostilni Pod skalco. V olajšanje lahko zapišemo, da izgredov, kakršni so bili lani v Komendi, letos ni bilo... bilo pa je vseeno marsikaj. Show naj bi se začel 28. junija ob 7. uri zvečer, a so ga pomaknili krepko preko 8. ure - pa še takrat zaradi drage vstopnine gledalcev oziroma poslušalcev ni bilo prav veliko. Peščica najbolj »zagretih« pa je posedla na mokro, mrzlo travo in uživala... po svoje in na svoj način. Prav nič všečno namreč ni bilo, da je bilo med poslušalci več mladih mamic s prav majhnimi otroki, ki bi ob tej uri morali spati v topli posteljici. Še manj všečni so bili taki in drugačni izrazi, ki na prireditev, namenjeno mladim, še toliko manj sodijo. In še kaj bi lahko oporekali Tenis disko showu. Morda je ob vsem dovolj le vprašanje, ali morajo mladi svojo mladost res izkazovati na tak način?
Stol šesti na delavskem prvenstvu Slovenije
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH
V kranjskogorskem hotelu La-riks je bilo v soboto in nedeljo 7. in 8. junija 32. ekipno prvenstvo Slovenije. Pravico nastopa so imeli občinski prvaki in najboljša moštva iz tistih občin, ki so si dodatna mesta zagotovila po ključu množičnosti.
Na prvenstvu je sodelovalo 44 ekip, ki so bile razporejene v pet polfinalnih skupin. V finalno skupino sta se uvrstila prvouvr-ščena iz vsake skupine. Ekipa »Stola« je bila zmagovalec v prvi polfinalni skupini in se tako uvrstila v finale, kjer je nastopilo 10 najboljših moštev.
Naslov najboljše šahovske eki-
pe za leto 1980 si je prepričljivo priborila ekipa »RTV Ljubljana«, za katero so nastopili Ivo Bajec, Janko Saradjen, Jože Skok in Jože Percl. Ekipa Stola se je dolgo časa borila za prvo mesto, toda po spodrsljaju z ŽG Ljubljana je pristala na šestem mestu, kar je še vedno izreden uspeh. Za Stol so igrali: Karnar, Bavčar, Trebušak, Bergant in Lanišek. Končni vrstni red: 1. RTV Ljubljana 24 točk, 2. RG Ljubljana 22 točk, 3. Ingrad Celje 20,5 točke, 4. TGO Gorenje Velenje 20 točk, 5. Metalka Ljubljana 19 točk, 6. Stol Kamnik 18,5 točke, 7. TE Trbovlje 18 točk, 8. Iskra Elektromehani-ka Kranj 14,5 točke, 9. Certus Maribor 12 točk, 10. Gradiš Maribor 11,5 točke. V tolažilni skupini je zmagala Železarna Jesenice z 22,5 točke pred STT Trbovlje z 21 točkami.
Tekmovanje je potekalo po Bergerjevem sistemu,, čas pa je bil omejen na 30 minut skupnega časa za partijo. Tekmovanje je v organizaciji ŠK Jesenice in pod pokroviteljstvom ZSS Jesenice vzorno vodil zvezni sodnik Janko Matjan. Na rednem brzoturnirju šahovske sekcije Virtus je v juni-
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovorna urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
ju nastopilo 1 I igralcev iz 6 klubov. Brez poraza je zmagal Mir ko Troha z 9 točkami. Vrstni reí ostalih: 2. Cveto Lanišek 7,5, 3 Vuksanovič 6,5, 4. do 5. Bini Štrajhar in Peter Zupančič 6, 6 Bergant 5, 7. do 8. Ravnikar if Bremec 4,5, itd.
V skupnem seštevku po dose ženi uvrstitvi vodi po šestih tek movanjih Peter Zupančič s 4.' točkami pred Karnarjem s 4C točkami, Troho z 31 točkami i' Vuksanovičem s 30 točkami. Do-sedaj je točke osvojilo 17 šahi-stov iz šestih klubov.
TONE TREBUŠAK
KAMNIŠKI OBČAfl