J et« XXIV., Št. 72 PoHgchuhi bai bctabit LJubljana, sreda 29« marca 1944 Preis — Cena t- L {Jpnivfiisivu uiuDikuia clßl lev» olia V Telefon» « M-22 4113 ti 24 i^.cidiQj fdörieh Liumwii. futtiniirv» ali» ca » - letet oc «i il-li. il U f.druioio Novi -netto liubliansk» cesa 42 im um cwupmi a w» a Itali» « lorwrmsrv« I "f»< * M II AM Ejcuni a LiuMMnski pokra um on Dottoo-t'ekovrem «avodu fa 17 749, ea male kiaie italiit Servizio Cjinn Cott Posi No 11-4118 («baia tut in ture poutdt 11(1 Niiofuli anb • ••ciac Ui 18—n ai MMcnMvr «fcliudnc •Hnnedeliskiir I» crom« Ui W.M Uridoitito 1 Uflbtim*. PoccrmwvB alio t 3 - Teleta* «te* »1-22 31-23 3124 Schwerer deutscher LiiSiangrlSS auf Bristol Abwehrschlacht im Südabschn'tt der Ostfront dauert unvermindert heftig an — Voller deutscher Abwehret folg zwischen Dnjeor und fschaussy — 20 USA-FIu£zeuee in Südwest!: ankrelch abgeschos- sen Ans dem Führerhauptqnirtier, 28 März. T'-VB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Bei Niko'ajew wurden Angriffe der Sowjets in erbitterten Nahkämpfen abgewiesen. Nordwest! eh davon vereitelten Jäger und Gebirgsjäger in schneidigen Gegenangriffen den Versuch der Bolschewisten. rinen Brückenkopf über den Bug zu erweitern. Im Raum von Baltn sind weiter schwere Kämpfe im Gange. Zwischen 1>njestr und Pruth griffen starke deutsche -chlaehtfl ejrerkräfte in die Kämpfe ein. Sie zerstörten zahlreiche feindliche Panzer und eine srosse Zahl motorisierter lind espannter Fahrzeuge. Dabei vernichtete *.?a;or Rudel wiederum neun feindliche Panzer. Er hat damit in mehr als 1809 ''w«15'/en allein 202 feindliche Panzer vernichtet. Südlich Pmskurow, nordwestlich Tscher-nowitz, bei Tarnopol und im Raum von !5rodv nimmt die Abwehrschlacht mit iin-•>rm nderter Heftigke t ihren Fortgang, nsere Truppen leisten den sowjetischen i nrriffskräften erbitterten Widerstand. Di<= Beaat inng von Kowel wies erneut Endlich* Angriffe ab. Nördl ch Kowe! gewannen unsere D'visionen Im Angriff tveiter Boden und zerschlugen feindliche tVegenangriffe. Bei den Kämpfen im Raum >n Kowel hat sich der Leutnant KIanpr»r--iick. Zugführer in einer Sturmgeschütz-hri-mde. durch besondere Tapfcrtät'gkeit nsgezefchnet. — Zwischen Dnjepr und 7 srhaussy errangen nnsere Truppen gegen e mit Unterstützung durch zahlreiche Panzer und Schlachtfll^ger angreifenden Bolschewisten erneut einen vollen Ab weh r-erfiig. Der Fednd verlor wiederum mehrere Tausend Tote und zahlreiche schwere und leichte Waffen. Im Raum südöstlich Ostrow kam es zu wechselvollen örtlichen Kämpfen. Im Nordabschnitt der Ostfront hat sich das Grenadierregiment 162 unter Führung von Major Hase zusammen mit unterstellten Infanterie- und PioniereÄnheiten besonders ausgezeichnet. Im hohen Norden an der Lizafront nahmen ostmärk'sche Gebirgsjäger mehrere fe'-^liche Höhenstelluneren und verachteten Kampfanlagen mit deren Besatzungen In Italien kam es gestern zu keinen K2mofh*ndluneren von Bedertrinar. Deutsche SoWachtflugreuge bekämpften fe'ndliche Schiffsziele vor Anzio mit gu-tem Erfolg. Ein Frachter wurde versenkt, dre* weitere beschädigt. BeT der Abwehr feind'«cher Luftangriffe auf deutsche Flugplätze ln Südwestfrank-reich wurden am gestrigen Tage 20 nord-amor'i^n'sohe Flugzcisre abgeschossen. E'n'ge felndl'che StSrflngreuge drangen in der letzten Nacht in das rheinisch-westfälische Industriegebiet vor. Starke dk:m gos'orom sku%l narod pomififi hi s«r lenem braniti nred vedno močneje krtiko oje politike Zoriet se je posluževal starih -az o socialnih reformah, de'al nano\'edi o n-ojni dobi in skuhal Angležem zagotoviti, o.'i hna velik pcvojn; prf>gnim, ki bo v kratim času odpravil vse skrbi in nenrvetnesti ki jih je Angliji prinesla voina Obljubil je - ng'ezem oHširno reformo »vzgoje prebival-va«. »zboljšanje f:zičnega zdravja« vsega na-">da in »obvezen zavarovalni sisitem za vse -azrede in za vse prmere od zibelke do gro->a« Pri tem ni štedi! s priznanji svojim sodelavcem pa hi d' sam sebe je mccno hvalil in je govori o »d^br veri in dobri vo'ji« svoje *"ade. k? jc »britanske otoke in brtansk« imperij iztrgala iz žrela smrti tn peklenskega nren^da« Nato se ie Churchill obsežno bavi! z vprašanim gradnie stanovanj in se je odločno upiral trd tvi. da bi Ma predvojna Anglija »na-prebivalcev slumov«. Postavil je smelo trditev da je britanski narod »stanoval bolje «faknr kateri koli drug narod na evronski celini ali Mud'e v mnogih del Ti Zedinjenih držav«. Klhib temu n' mw! zanikati, da je že v mini obsti iiJa v Angliji sta^ovaniska stiska, a je oHiubfl, da jc bo — seveda oo vojni — skuša! t vsemi sredstvi ods+raniti Zagotovil je. »da bo več stotisoc m'adim možem omogočeno da se bodo poročit s stotisoči mladih deklet« ChuTch'illovj različni načrt? za izvedbo so-cìa'nih ukrenov 9r> pač s'flb nosnetek nemških, že nred voino izvedenih rešitev Govor?! je o riletnem načrtu k' nai »premosti prehodno dcbn med vojno in mirom« ter o »dvanaj^t-etn»m načrtu za gradn'o«. ohljub'l je industriji dobre po^le in vedno znova zagotavljal, da bodo z vsemi sredstv* skuhali čimprej po-prariti £kMe te vojne Nai7nač;!neje v njegovem govoru je bilo dei'tvo. da je večkrat po'erri'zira! » svoj mi krtki ki jih je napadel z ostrim' besedami go\»ora cbstaiala iz nejevo'jnega pritoževanja proti vladn m kritikom, medtem ko je narod pričakoval da mu bo prinesel več navdušenja Kljub vsemu zaupanju Anglije v Churchilla n njegovo vodstvo vojne, je prebival tvo vendar zelo zaskrb'jeno glede narodne in mednarodne obnove, tega pa Churchillov govor nikakor ni odstranil. Tudi iz Zed:nien-'h držav so dewnefe vesti, ki pravijo da tamkaj govora ne presojajo preveč ugedno Tako javlja »Exchange« iz Washingtons da So t tamkajšniih političnih in zlasti novinarskih krog"ih razočarani Pričakovali «i, da bo britansk- ministrski predsednik zavzel stališče glede perečih političnih in strateških vprašanj. Stockholm. 27. marca. V nek: radiji oddaji namenjeni iz Londona v New York, je dejal napovedovalec 26 marca: »Imam vtis, da so ljudje že siti besed in da se nočejo zadovoljiti & frazami kot nadomestilom za pol tiko ali dejanja Štiri leta vojne so izzva'a precejšnje nezaupanje do besed, ki jim ne slede dejanja Ljudie so pnšii k Churchillu da bi zve^ deli. po kateri poti hodi svet Tu vlada precejšnja skrb zaradi vojne v ftaüji in občutek, da podceniujemo hitrost, 9 katerr lahko Nemci reagirajo Več na ljudi je sicer pripravljena čakati na razvoj voiaških dooo-fcov toda vedeti hoče ;o al" ie v Moskvi in Teheranu res pri lo do sporazuma V'deti pa je. da je v resnici položaj prav drugačen, zaradi česar so ljudje zaskrb'jeni Precejšnja nepotrpežli vost vlada tudi zaradi načrtov britanske vlade glede obnove. Kritiki vlade menijo da Church ll ni resno zainteresiran pri načrtih za povo'no delo in da noče prepustiti svoje avtoritete nikomur drugemu. Zr"to ne čaka Church;!la !e naloga, da navduši deželo za Mračno delo kJ nas še čaka, temveč tudi. da bo odpravil dvome ki so se sedaj pojavili.« Stockholm 28 marca »Tisti, ki so pričako-va!:, kakršne koli senzac'ona'ne izjave Chur-eh-Ha ki jih je btlc zelo mnogo vo b;! razočarani« ugotavlja »ätr>ckholms T dnmgen« v uvodniku Govor je bi! poglavitno notranre-političnega značaja posebno zar ad natala jr/če opozicije proti tolmačenju at'antskc !>vt;ne no ai.g'eski vladi, ki ni izzvale seme v Ang'iji. temveč tudi v Zed'njenih državah r<>scn odpor. Tudi razburjenje številnih Britancev zaradi slabotne zunanje politike Londona je bilo v zvezi s tem omenjeno. Tud; v Zedinjenih državah vid;io t Chur-chUlcvem govoru znak hudesa notranjepolitičnega položaja Anglije Tako piše »New York Times« v uvodniku: »S tem da it Anglija premagala neposredne grozečo nevarnost je sicer zaš'a v nekoliko mirnej-e vode ki vh pa vsekakor kalMo misi- na nameravano invazijo To napeto ozračje prha a <- nog«vt'mi stavkami in naraščajočo notranio opttzcito vedno Imenoval iih ie »devetkrat rvimetne« ali pa ho'j do izraza Opozicija pač nnznava. da »udobne sostvytp« Z vso ocfočnostio se 'e brani! nred rrčitkooklopnlh puSk ter stotine pušk in avtomatskih revolverjev. Južnovzhodno od Vitebska te vedno tnt- nadomestiti težkih Izgub, ki j h je utrpel v vedne znova pr eprečenih poizkus h prodora od 21. marca naprej, pri katerih je izgubil poieg tlsočev padlih tn ranjenih tudi 42 oklopnikov in 25 topov. Boj' so se zato omejili na obrambo slabotnejš h sovražnikovih sunkev proti nemškim postojankam, ki so jih nemški vojak prejšnjega dne v protinapadu zopet csvojlli. Na severu vzhodnega bojišča so zopet močneje oživeli boji. Južnovzhodno od Ostrcva je po'zkuSalo več sovjetskih di-v zij prodreti nemške postojanke. Nemški grenaiirji so ramo ob rami z latvijskimi prostovoljci krvavo odbili napadalca in zajezili edin' vdor, ki so ga dosegli boljševiki Ob Narvi so izkoristile nemške čete sedanjo sovražnikovo slabost, ki le nastala zaradi velik h izgub pri prejšnjih brezuspešnih po zkusih prodora, za protinapade. Podprte s topništvom, oklopniki. metali min in bojn mi letal! so nemške čete prodrle v močno utrjene boljševiške postojanke južno od železniške proge N^r-va-Vaivara ln očistile starejši vdor. število sovražnikov h izgub pri tej uspešni akciji še ni ugotovljeno, vendar p3 se po dosedanjih poročilih more sklepati, da so bile sovjetske čete znova ostro in hudo prizadete. OiUt sovjetski napad na Erode Berlin, 27. marca. 2e nekaj d "i poizkušajo zelo močne sovjetske 6-ie vdreti s severovzhoda u, 6 vzhoda v Brode. Dva yne-va s * mesto uran li tri„e nemški oddelki. Sovjetsk ' m četam »e je do trikrat posrečil manjši vd:r na sevemozapaonem ro.nu mesca. Dne 21. marca so prispeli v Brode močnejši nemški oddelki, ki so takoj pr.-čeli protinapad. V težkih b:j h na nepre-glecnem, z gozdovi pokritem ozemlju, liso cd vsakega : črnuškega vo„aka zahtevali prisebnost .n hitro delovanje, ker je sovražnik vedno znova napadal preko močvirij in gozdov, so nemške čete vrgle sovražnika nazaj. Tudi tu se je neiršV. vojak znova obnesel m je zadal sovražn ku vehke krvne izgube. Neka rensko-vestial-ska pehotna divizja je v enem dnevu uniči, a 32 okl pn kcv ti.pa »T 34« in je zaple-n la z regi i m posegom dveh nemških častnikov 4 nej ;škodovaae oklopnike. U.et-n ki so izpovedali, ča je neka njihova Jeoa dopoldne tr krat menjala svojega poveljnika io se je krčila od 44 na 17 racž. Pred nekaj dne v. je Ista četa, ki so jo medtem obnovili, izgubila razen 4 racž vse vojake. EvrogsSd duh slsupuisti v Riisumji Bukarešta, 28. marca. Glede na današnji položaj pišejo rumunski listi, da mereta biti Rumunija in rumunski narod prav tako kakor v vsej svoji zgodovini prežeta z zaupanjem v sebe sama in v svojo resnično moč. Zgodovina sama je dokazala potrebo svobodne in neodvisne Rumunije za varnost Evrope. Rumunska država pa ne predstavlja zgradbe kakršnihkoli slučajnostnih primerov zgodovine ali ustvaritve kakšnih velesil za zeleno mizo, temveč si je romunski narod ustvaril svoj prostor na svetu vedno v boju in je s tem na tem področju cel ne služil Evropi. »Kar nam v tej url daje posebno moč.« piše »Curentul«, »je dejstvo, da je Rumunija zemlja Evrope in kulturnega sveta.« To povezanost z evropsko usodo podčrtava tudi list »Viatzac, ki nadaljuje: »Onstran vseh današnjih skrbi stojita večnost naroda in trajnost njegovega ž.vljenja.c »Vihar, ki divja nad Evropo,« Izjavlja »Universul«, »ni na zgodovinsko dokazanem smislu narodnega bistva romunskega naroda ničesar izpremenil. Armada, v katero stavi država vsa svoja upanja, je na mestu.« »Timpui« posebno podčrtava notranjo pripravljenost romunskega naroda na največje žrtve. Borba za obstoj prrti boljševizmu Bukarešta. 28 marca Rumunski Ittti «o v znaku pripravljenosti da v borbi proti bolj-fcv'kom ob stran nemške vojske vse žrtvujejo. Nikoli nun m bilo pile »Ponine« Vre-odi«, bolj Jamo ksker doset postavljeno rpta. » SviMf tU «nt Una n Mi* * Potreba nase notranfe preobrazbe Medtem ko se na bojiščih nadaljuj? s nezmanjšano silovitostjo gigantska borba za Evropo, se v političnem o adju bojišč vedno bolj Jasni položaj, odpada z oči mrena iluzij in namesto še včeraj vabljivih utvar se uveljavlja politični realizem i vsemi svojimi neizprosnimi konsekven-camu Nemčija bi Je na čelu svojih zaveznikov za vso Evropo herojski boj proti boljševizmu, katerega prevladanje bi pomenilo pogin za vse evropske narode ter za njihovo kulturo, ki je v bistvu skupna evropska kultura. Da se je Nemčija usposobila za tako zgodovinsko nalogo in da se lahko v tej velikanski izčrpavajoči vojni tudi focial-no, pei i t eno in moralna upira p.itisku vzhodnega sovražnika, ki ne vodi samo vojne, marveč skuša orati Evropo tudi * pošastnim plugom svetovne komunistične revolucije, Je zasluga notranje revolucionarne preobrazbe nem-|škega naroda. Ta preobrazba pa je l b 'a za razliko od komunistične revolucije nacionalna in strogo konstruktivna, zato je nemški narod tudi kos vsem tako težkim bremenom in silnim preizkušnjam, pred katerimi se je znašel v svoji b- rbi proti buljševištvu in njegovim protinarav-nim zaveznikom. Kakšna Je v teb usodnih dneh nalogs malega slovenskega naroda? OJkar so eksponenti kominteme dal;. tudi slovenskemu ljudstvu občutiti, ksko reže pošastni plug rdeče revo'ucì'e in ksko ostajajo ra njim sama razval'-e mirnih se! £č in pusta pc!?a, ki so prej prenaia delavne reke in skremne, teda pridne g. spodarje, se tudi pri nas irvršuje notranja preobrazba. Naš človek, najsi bo kmet. dc'avec ali meščan se vedno bolj zaveda n^lzpn>snih posledic te gigantske vejne. Cuti, da bo de"ežer, pri rovem redu. ki ga nujno prineso strašni boji, samo tedaj, če se bo slovensk- narod notranje prerodil. Težk» preizkušnje, ki so ga nevredni sinovi frnri'ene plasti slovenPkos;a meščanstva naložili vprav našemu malemu. sorazmerno s rcmašnerrm. a delavnemu in pridnemu narodu nam kaže o pot bolj kakor vse doktrine in vsa poučevanja. Iz rarodne nesreče nam drteka sveta volja dr» pravilno in pravi-no urejenega življenja n3 novih teme'jih. Naš notran.ii prered ere negati rfno v smeri očiščenja v«eh raS'h plast', odstranitve destruktivnih sil. ki so brez or:ra na resnične koristi našega naroda strnile v službo mednaredne komunist č^e tiranije: gre v smer smotrne obnove ne le naših teiko n>*tzade v tem. da rešimo, obnovimo in pnvzdiimemo vse naše zdrave, ustvarjalne si'e ter se s to duhovno obnovo usposobimo za »'al ge. ki čakajo tudi nas v novem evropskem redu. upreti 6e usodi z orožjem v rokah, kakor biti raztrgan od bol; še vi kh tolp aii pa odgnar. v vibirsko ledeno puščavo Vemo. kaj nas čaka. jn kdor si dela kake iluzije o sovjetski ve likodušnosti, je bedak ali pa izdajalec Glavna nevarnost ki jo Moskva za nas predstavlja, je un čenje našega narodnega rumunskega obstoja N: Rumuna, ki bi verjel v možnost mirnega sožitja s sosedno ekspanzivno državo Čc bi Mc6kvi uspelo da bi zlomila naš odnor. bi Rumunija ne prišla samo ped boljševi"ki ja-| rem. temveč bi tudi kmalu morala zaključit" svoj narodn obstoj. Bukarešta, 28. marca. Stare moskovske zahteve in cilji na področju črnega morja, izlivu Dunava in črnomorskih cž n so v sedanjem obdobju vojne zopet oživeli, piše »Viatzac. To pomeni v evropski luči, da so vprašanja Besarabije, morskh ožin in Carigrada neločljivo povezane med seboj, s Ce se postavimo v obrambo proti novemu naskoku z vzhoda, ne delamo tega zgolj kot borci za nas same. temveč tudi kot borci za svobodo Evrope na tem področju, ki ga vzhodni kolos, čigar pohlep po ozemljih ne pozna več mej, tako ograža.« Sovjetski pohlep po oblasti Vichy, 27. marca. »Sovjetski pohlep po oblasti je v zadnjih dneh vedno bolj očiten«, pravi neko uradno francosko mnenje, k-; sc opira tako na sevjetrke k"kor ra nevtrone g'asove. Ta iziava pravo da so po-'zkusa'i boljševiki zakriti f>voj pohlep pc nadvladi v Evropi z razlicn'mi ideoVk mi in zlasti pans'av srčnimi pretvezami. Dejansko pred bol j "evinco nevarnostjo oi več mogoče še nadalje zapirat oči Badoglio sfreiema židovske častnike Stockholm. 27 marca Badogli'eva vlada ie sklenila, da bo čimprej zopet sprejela v armado židovske častnike, ki so jih fašist, odslovili. To vest objavlja »Nva Dagligt AHehanda« po poročilu »United Prthsa« iz Neaplja Večje število častnikov je že znova dob;lo svoje čine i« se bo borile ob strani zaveznikov. Birba jugoslovanske begunske vlade s T.tcm Stockholm. 27 marca. Diplomatski sodelavec »Observerja« ugotavlja, da .e pogajanja o sestavi nove jugoslovanske vlade precej vlečejo. Zaenkrat ni prišlo do nikakih dokončn h rezultatov. List piše: »Sedanji min predsednik Purič se zelo trudi, da bi ostal šef begunske vlade Med tem časom so tudi razni č'ani njegove vlade razvili v Londonu močno propaeando, ki Jo »Ic ugodna za MihailoviCs in ki srdito napoda Tita Na ta način si tu*«)» Kdo je kriv Če skušamo po primeru zlagane fraze o naprednosti analizirati nekai nadaljnjih značilnih fraz, ki se jih je posluževala OF v svoji agitaciji za zavajanje nepoučenega ljudstva, naletimo takoj tudi na frazo o »prejšnji naši gnilobi«, ki da je nujno izzvala narodni odpor in ga stopnjevala v »množični, revolucionarni ljudski pokret«. Ce bi to frazo trosili med ljudmi samo komunisti, bi ji — razen demagoškega — ne pripisovali pomena. Toda zanimivo je. da so ji najbolj nasedali in jo vneto razširjali tudi tisti pristaši OF, ki prej nikdar niso bili komnunisti, temveč so nasprotno pripadali vsem mogočim drugim strankam in skupinam, od katerih so mnoge nosile odgovornost za prejšnji naš razvoj. V tej zvezi lahko za hip prezremo vse poklicne konjunkturiste in koristolovce. ki svojega prepričanja nikdar niso imeli, temveč so se pehali le za tem, kar jim je trenutno prinašalo največji osebni dobiček. Tu mislimo bolj na tiste rojake, ki so se nekoč trkali na prsa in s ponosom izjavljali, da so tega ali o^ega političnega prepričanja, ki pa so svo:j nekdanje prepričanje zatajili, ko se je pojavila OF, in so strumno zajadrali v njene komunistične vode. Pri tem so se v opravičevanje svoje nedoslednosti in neznačajnosti pod vplivom komunistične agitacije najraje in najčešče sklicevali na »prejšnje gnile razmere« Zato je treba o tem spregovoriti par stavkov. Res je. pred vojno so büe pri nas v marsikaterem pogledu precej gnile razmere. Vprašanje pa je, ali .je ta gniloba izvirala samo iz vodstva, ali pa je bila nujna posledica splošnega pojava, ki je za,jemal tudi širše plasti naroda. Mislimo, da nam te druge domneve nič bolje né potrjuje kakor okolnost. da so mnogi naši ljudje, zlasti med meščani, s tolikšno lahkoto menjali svoje prepričanje in zatajili vso svojo preteklost čim so prišli pod udar agitacije OF. Tu pa se postavlja načelno vprašanje morale vsakega posameznika, ki je za presojo družbene morale nedvomno temeljnega pomena. Bolj ko danes opazujemo nekatere naše posameznike, ki so pred vojno brusili svoj n vihteli kopja v tem ali onem političnem, samo ne v komunističnem smislu, pa so se kasneje brez pomislekov postavili v komunistično službo moramo mvno zaključiti, da gre v vseh teh prime- .rih za usfecška dejanja, ki nam odkrivajo pomanjkanje najosnovnejše osebne mora lagati, zakaj so se nekateri ljudje, ki so se nekoč ponašali s svojim ustaljenim političnim prepričanjem, od tedna do tedna, od meseca do meseca lovili za novimi političnimi prividi in se oprijemali novih »odrešilnih« naukov. Moralno trdni in značaju Jjludje bi tega gotovo ne delali! Brez takšnih ljudi pa ni politične zrelosti — ne pri posameznikih, ne pri narodu. Če je torej tolko naših ljudi v tako usodnem trenutku odpovedalo, je to samo dokaz, da ti ljudje tudi včeraj niso bili zdravi in da so torej sami vsaj sokrivi »prejšnjih gnilih razmer«, v kolikor jib niso celo neposredno sami povzročili. Iz teh globljih moraln h razlogov, ki ne zajemajo samo naše »vrhnje plasti«, temveč se v precej enakomerno porazdeljeni obliki razširjajo na vse sloje našega naroda, smatramo tudi sklicevanje simpatizer-jev OF na »prejšnje gnile razmere« za navadno in puhlo frazo ki ie bila dema-goško vržena med ljudi, da bi jih preslepila in pridobila za vse mogoče »radikalne« samovoljnosti, ki so jih v zakulisju pripravili slovenskemu narodu niegovi komunistični izkoreninienci. Tudi v tej brezvestni špekulaciji komunističnega vodstva vidimo nov dokaz velike moralne dekadence, ker bi -e sicer ne mog!n zgoditi, da bi ljudje Kidričevega, Baeblerjev°ga in Kardeljevega kova nast°pali kot »vodilna pla-st«. Zdrave sile v narodu so proti njim sicer takoj reagirale, vendar je bilo nezdravih na žalost še vedno dovolj, da so to zločinsko »vodstvo« vzdrževale. Med takšne nezdrave sile pa moramo nujno šteti zlasti tudi vse tiste, ki so se brez pomislekov in ugovorov pridružili in podrsdili komunistom, čeprav sami — kakor so zatrjevali — nikdar niso bili komunisti. Tu je mogoče samo dvoje: ali so bili komunisti že prej in so neznačajno in nemoralno svoje prepričanje prikrivali, ali pa so moralno že tako propadli, da so se svojemu prejšnjemu prepričanju gladko odpovedali in se na vrat na nos oprijeli novega »evangelija« iz golega koristo-lovstva. Oboje je dokaz njih moralne pokvarjenosti. Zato prav gotovo nihče izmed njih nima pravice, da se v opravičevanje svojega uskoštva sklicuje na »prejšnje gnile razmere«, kajti jasno je, da brez moralno poštenih ljudi nobena družba ne more biti poštena. Nepristranski presojevalec zato ne bo pripisoval zla, ki je s komunistično revo- Poadv domobrancem Pozivajo se v« prostovoljci, ki ao bili dne 13. marca 1944 pregledani od zdravniške komisije, a de niso nastopili vojaške službe v Slov. domobranstvu, da se neizostavno javijo v Organizacijskem štabu Slov. domobranstva, Gledališka ulica 11, na dan 30. marca 1944. ob 9. uri zaradi nastopa vojaške službe. Poveljstvo. Nakazovanje bolniških dodatkov za april le. Cim več je takih primerov, tem bolj i lucijo zajelo naš narod, samo »prejšnjim or»» i . « • Tr» n-.A^InA »-v /\!r «m »ia« n -2 _ ' __ * 1 *______________________________1__i____i • i. in moralno pokvarjena je seveda tudi dražba, v kateri takšne dvoživke žive. In prav razvoj OF nam je pokazal, da ni šlo le za osamljene primere takšne neznačajnosti pri nas, temveč, da je komunizem dejansko črpal svojo moč pod krinko OF prav v teh nsznačajmh. moralno pokvarjenih. načelno breznačelnih dvoživkarskih tipih, ki pa se niso omejevali samo na »vrhnjo plast« našega naroda, temveč so se rekrutirali prav iz vseh stanov, iz vseh poklicev in vseh slojev našega ljudstva. Ali so torej mogle biti naše prejšnje razmere kaj boljšega kot gnile, če se je pa v uri preizkušnje pojavilo vsepovsod toliko ncsnačajnih in moralno pokvarjenih ljudi, ki so s svojo nemoralo sproti ekuževali še ihto, kar je bilo v njihovi okolici zdra- ve?ra? Zato je povsem napačno, ako ob upoštevanju teh dejstev zvračs kdo vso krivdo za naš razkroj v zadnjih treh letih samo na »prejšnje gnile razmere«, kakor da bi ton razmer ne bili v veliki meri sami zakrivili s svojo splošno moralno dekadenco. ki so jo potem mnogi pod udarom duhovnega terorja OF stopnjevali do nesmisla. Sam0 tako sj je namreč mogoče raz- gnilim razmeram«, kakor bi to radi pri kazali simpatizerji in agitatorji OF, temveč bo glavno odgovornost za ta naš razkroj iskal predvsem v našem moralnem razkroju, v nemoralnem političnem dvo-živkarstvu in načelni breznačelnosti množice tistih, ki so zatajili vsa svoja čustva in prepričanja ter obračali plašč po vetru, kakor ga obračajo še danes. Kako daleč smo že zavozili s svojo »narodno moralo«, nam naposled izpričuje okolnost. da se prav tista klika, ki pravi, da ruši »vse staro«, češ da ie bilo »vse gnilo«, v tolikšni meri poslužuje najrazličnejših starih korifej. na katere nedvomno odpada velik del vse »prejšnje gnilobe« Odveč bi bilo tu navajati imena saj jih čivkajo že vrabci na strehi.. Mislimo torej, da bi najbolje storili vsi tisti, ki se zavzemajo za OF »zaradi prejšnje gnilobe« pri nas da bi šli nekoliko vase, se potrkali na prsa in skesano priznali; »Nostra culpa ... « Zdravi del našega naroda pa se prav ob teh spoznanjih zaveda, da nam je za našo obnovo po vojni potrebna predvsem — popolna moralna regeneracija »od glave do petà«l a. s Sil V£€j I Pri Cassinu se bo moral sovražnik zaradi velikih izgub najprej odpočili Berlin, 27. marca. Hud odpor nemških padalcev in grenadirjev je zahteval v dosedanjih bojih za Cassino tako velike an-gloameriške izgube, da sovražnik tudi dne 26. marca ni mogel nadaljevati napadov. Pri premeščanju in zbiranju svojih težko zbitih bataljonov so zavezniki umaknili severnoameriške enote iz prvih bojnih črt, ker se proti Nemcem pri Cassinu lahko bore le najboljše čete, kakor izjavlja britanska poročevalska služba. Sovražnik se je v soboto in nedeljo omejil na delovanje posameznih izvidniških in udarnih skupin. Nemški padalci so zavrnili štiri take naskoke na neko višino zapadno od mesta. Na ostalem južnoitalijanskem bojišču razen obojestranskega topniškega motilnega ognja ni bilo nikakih večjih spopadov. V severnem odseku je izvidniška skupina pognala v zrak napadajoč sovražnikov oklopnik. Tudi na nettunskem predmostju sta 25. in 26. marec razen živahnega obojestranskega izvidniškega in napadalnega delovanja mirno potekla. Nemško topništvo je z zadetki v polno uničilo več sovražnikovih oklopnikov in je s strnjenim ognjem motilo nasprotnikov oskrbovalni promet. Dalincstrelne baterije so podnevi in ponoči obstreljevale sovražnikova izkladišča na področju Anzija in Nettuna. Imele so dober uspeh in so prisilile več ladij, da so zapustile svoja sidrišča. Nemško letalstvo je napadlo nettunsko področje, ki ga je nasprotnik prejšnje dni ob obalni cesti zameglil. v noči na 26. marec so nemški grenadirji vdrli v sovražnikove postojanke in so se vrnili z ujetniki. Berlin, 28. marca. Pri Cassinu je sovražnik. ki je pri zadnjih brezuspešnih napadih utrpel občutne izgube, obnovil dne 26. marca svoje napade. V vzhodnem delu mesta je uspelo nemškim padalskim lovcem z drznimi sunki, deloma v ogorčenem boju iz bližine, z zopetno osvojitvijo nekaterih za obrambo važnih hišnih blokov zboljšati svoje postojanke. Pri tem so bile izgube sovražnika posebno velike. Indijska bojna skupina, ki je bila v zadnjem tednu obkoljena na vrhu 435 in katere obupni poizkusi izpada so se doslej izjalovili, je bila nadalje zožena to je prav tako utrpela občutne izgube. V noči na 26. marec je nemški udarni oddelek vrgel južno od Orsogne v zrak neko hišo, ki jo je zasedel sovražnik. Nasprotnikovi poizkusi prodora pri Grecchio in na področju Ville Tommaso so se izjalovili z izgubami sovražnika. Stockholm, 36. maroa. Vsi angleški voj-jjj dopisniki poročajo pod naslovom »Res-jüea ò Oawlnu«. da so lzpodletell zadnji veliki poizkusi Angloameričanov zavzeti Cassino. »News Cronicle« poudarja, da se Nemci borijo s fanatičnim junaštvom ln rajši umrejo kakor kapitulirajo, predvsem pa so te nemške čete dokazale, da ima letalsko bombardiranje presenetljivo majhen učinek na živce res dobrih vojakov. Namestu, da bi se predali, so zlezli Nemci iz svojih lukenj in se borili s trdovrat-nostjo, »ki nas je, iskreno povedano, razočarala«, piše dopisnik »Daily Heralda«. Ujeti Nemci niso pokazali niti najmanjšega sledu tega, kar so prebili. Bili so odlično razpoloženi in sami mladi in zvesti narodni socialisti. — »Exchange Telegraph« javlja iz glavnega stana generala Clarka: »Bitka za Cassino je bila udarec za zaveznike.« To trezno dejstvo se nikakor ne zamolčava ali olepšava. Prodor skozi nemško fronto ni uspel. LsfaMd starati na Padovo Rim, 28. marca. V nedeljo so angloame-riški letalci že šestič bombardirali Pado-vo. številne zažigalne in rušilne bombe najtežjih kalibrov so porušile tudi več znamenitih poslopij. 40.200 lfnd* ttb Vezuvu brez strehe Bern, 27. marca. Zaradi Vezuvovega izbruha je po zadnjih vesteh lz južne Ital -je brez strehe že 40 000 ljud'. V nekaterih pasovih v Vezuvovi okolici je pričel padati pepelnat dež. Pepel, ki se je dvigal do 3000 m visoko, se je pri padanju zmešal z vlago v blatno zmes, ki povzroča prometne motnje in škodo, čeprav se je 'z-bruh Vezuva v zadnjih dneh zmanjšal, pe-pelnati dež še močno pada na zemljo. V okolici Pompejev je pepelnati pokrov visok do 2 metra tako, da močno ovira premet. Trenutno je Vezuv pokrit s snegom, zaradi česar imajo žareči tokovi lave svojevrstno rdečkasto barvo. Pogreb padlih domobrancev Kat. duhovnijski odsek Org. štaba SI. D. nam je poslal naslednje obvestilo: V ljubljanski vojni bolnišnici sta umrla domobianca Ivan Zabavnik ln Janez Fab-jan, ki sta bòia pred nekaj dnevi težko ranjena v bojih s partizani. Domobranec Ivan Zabavnik, cand. lur., iz Ljubljane, Reška ul. 5, je umrl 26. t. m. In bo pogreb v sredo ob pol št:rih z 2al k Sv. Križu, kjer počiva že njegov oče. Domobranec Janez Fabjan, delavec, lz Preval, obč. Hinje, je umrl 27. t. m., pogreb pa bo v sredo ob 10 na no^nn-Mi šče junakov na Ljubljanski grad-Orlov vrh. žalni sprevod se bo razvil pod graj-sk:mi San carni. Ivanu in Janezu, ki sta Bogu in svojemu narodu žrtvovala najdražje, kar sta imela, življenji, naj sveti večna Luč. Blagor obema, ker sta zaradi Boga ln z Bogom umrla! Zimska pomoč Domobranski stotnik g. Ronkn Ivan Je daroval namesto venca na grob pok. ge. Ljubič Uršule 200 lir za Zimsko pomoč. Vsi, ki ste zaprosili za podp-re pri Zimski pomoči, pa imate svojce zaposlene v Nemčiji, ki vam ne pošiljajo nikakih prihrankov. sporočite takoi svoje in svojcev imena na Zimsko pomoč. Načrti za zaklonišča Mestno poglavarstvo je pri ureievanju in pregledovanju načrtov ugotovilo, da manjka še več načrtov zaklonišč industrijskih, javnih in zasebnih zgradb. Zato pozivamo vse lastnike navedenih zgradb v ožjem -'m širšem nevarnostnem okolišu mesta Ljubljane, ki imajo zaklonišča že urejena, niso pa še oddali načrtov, naj jih takoj predlože mestnemu zaščitnemu uradu v sobi št. 43. H. nadstopje kresije v Lingarjevi ulici 1 z merilom 1 : 100. prav tako pa tudi situacijo z merilom 1 : 1000 v treh izvodih ter podatke zaklonišča na obrazcu B v dveh izvodih. Te načrte je treba predložiti tudi tedaj, če je bila pri izbiri prostora za zaklonišče ali pri zasilnem izhodu napravljena kaka sprememba. Načrti so nujno potrebni zaradi službe pri odkopa vanju ruševin :n reševanju zasutih. Pri poslopfh. ki bi njih lastniki načrtov ne predložili, bo veljalo, da zaklonišče ni urejeno ter bo tamkaj mogoče začet' z reševalnim delom šele v drugi vrsti. Zato opominjamo lastnike zgradb, nPj načrte brez odlašanja takoj predlože zaščitnemu uradu mestnega poglavarstva. Obvesti Slovenskega Rdečega križa Prijava prenočišč za moreb.tne bomba r-dirance. Ali ste popolnoma prepričani in brez skrbi, da pri morebitnem bombardiranju prav vi in vaša družina ne bo prizadeta, da ne bo bomba porušila vašega domovanja in da ne boste ostali brez strehe Pomislite, kako zadovoljni boste, če vam bo vaš sorodnik, prijatelj, znanec, sosed — skratka vaš bližnji, ki ne bo pr-zadet, ponudil za nekaj časa zavetja pod svojo streho. Brez dvoma ne boste odklonili" take ponudbe. Zato ste gotovo tudi vi prinravljeni, če vas samih ne bo nesreča zadela da pomorete nesrečnemu bi žnje-mu. da mu boste — pač po svojih močeh — nudili pomoč, zlasti ležišče Da bo pa mogoče že vnaprej načrtno pripravi^ zasilna bivališča, ie potrebno, da pošljete takoj potrebne podatke Slovenskemu Rdečemu križu na tiskovini, ki ste jo «lol»51-z aprilskimi živilskimi nnkaznlmmi. Dopisi za Mednarodni Rdeči križ. Vse one, ki dopisujejo po mednarodnih sporo-čilnicah (25 besed), opozarjamo, da ie po želji Mednarodnega Rdečega križa dovoljeno tako dopi~ovanie v države, za katere gre pošta preko Ženeve, samo v nemščini. francoščini, angleščini ali italijanščini. , , Zahvale. Slov. Rdečemu k-izu s- darovali: V počastitev spomina blaso>-»ok ge Lapajne Štefanije gg Levičnik Albert in Karei 150 l:r: rodbine Cocron Dreni" 200 iir v nočastitev sponvna Dodnolkovnik? Artona .Teunika: ° Tomš-č Stane v počastitev spomina blaponok ° Koritzky Vere 200 lir. Vsem iskrena hvala' Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila za mesec april vsako dopoldne od 8 do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah. Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od 1. do 8. aprila samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v soboto 1. aprila bolniki z začetnicami A do D, v ponedeljek, dne 3. aprila, bolniki z začetnicami E do J, v torek 4. aprila bolniki z začetnicami K, v sredo 5. aprila bolniki z začetnicami L do N, v četrtek 6. aprila bolniki z začetnicami O in P, v petek 7. aprila bolniki z začetnicami R do T in v soboto 8. aprila bolniki z začetnicami U do 2. Od 11. do 19. aprila drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v torek 11. aprila bolniki z začetnicami A do č, v sredo, dne 12. aprila, bolniki z začetnicami D do H, v četrtek 13. aprila bolniki z začetnicami I do K, v petek 14. aprila bolniki z začetnicami L do N, v soboto 15. aprila bolniki z začetnicami O in P, v ponedeljek, dne 17. aprila, bolniki z začetnicami R in S, v torek 18. aprila bolniki z začetnicami š do U in v sredo 19. aprila bolniki z začetnicami V do 2. Od 20. do 28. aprila bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v četrtek 20. aprila bolniki z začet-rji carni A do C, v petek 21. aprila bolniki z začetnicami D do H, y soboto 22. aprila bolniki z začetnicami I do K, v ponedeljek 24. aprila bolniki z začetnicami L do N, v torek 25. aprila bolniki z začetnicami O in P, v sredo 26. aprila bolniki z začetnicama R in S, v četrtek 27. aprila bolniki z začetnicami š do U in v petek 28. aprila bolniki z začetnicami V do 2. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od I. do 10. aprila popoldne. Bolnike, ki dobivajo dodatek mesa, opozarjamo, naj s seboj prineso živilsko nakaznico za mesec april z neodrezano na ročilnico in odrezki za meso. Kdor ne predloži teh odrezkov, ne dobi bolniškega nakazila za meso. Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila je treba predložiti mestnemu fizikatu od 1. do 20. v mesecu. Vsi upravičenci, ki po predloženem zdravniškem spričevalu dobe prvič bolniško nakazilo, naj se z njim zg!ase na Prevodu, Novi trg 4, II, zaradi potrditve trgovca. Bolniški odsek bo bolniška nakazila delil strogo po tem razporedu. Vse upravičence za bolniška nakazila pa opominjamo, naj pazijo na odrezke bolniških nakazil. da jih ne izgube, ker se zelo radi odtrgajo. Glave bolniških nakazil, ki so bila izdana meseca marca, naj upravičenci hranijo, ker bodo na ta nakazila meseca aprila nakazana jabolka za bolnike ter bodo upravičenci o tem o pravem času obveščeni. Gospo&avsivo Ustanovitev delovnega odbora za nemško zunan'o trgovino Nemški državni gospodarski minister je odredil ustanov tev delovnega odbora za zunanjo trg"vino in je imenoval tudi člane tega odbora iz vrst predstavnikov industrije in trgovine. Vodstvo odbora je poveril posebnemu pooblaščencu za vprašanje zunanjega gospodarstva v državni skupini za industrijo Hansu Croonu. Odbor se je te dni sestal k prvemu zasedanju. Ob tej priliki je državni minister Funk sprejel člane cdbora. V daljšem nagovoru je minister Funk poudaril potrebo osebne inlc'at ve in zasebne gospodarske odgovornosti v zunanji trgovini in potrebo sto-rtvonega tekmovanja med podjetji. Ta načela je treba vedno spraviti v sklad s potrebami dirigiranega gospodarstva. Iz-kušnie v sedanji vojn! so pokazale, da se nemška podjetja niso samo v disciplini podred'la državnim ukrepom, temveč so tudi dala novemu razvoju znatne impulze. Te dobre izkušnje so d3le pevod, da je drsava izročila gospodarskim organizacijam znaten del nalog iz področja dirigiranega gospodarstva. Te naloge vršijo sedaj organizacije pod lastno odgovornostjo. Državno vodstvo je pri svoj h ukrepih vedno upoštevalo, da se mora nova ureditev političnega n socialnega življenja po vojni in obnova gospodarstva '"zvesti po načelih zasebne lastn'ne. podjetnike odgovornosti in .izbir«? r.ajs-posobnelš h na pnd'agi storitvenega tekmovanja. V zunanji trgovini bo potrebna postopna likvidacija po voini narekovan ii ukrenov, ki so bili izdani za dirigiranje ln reglemen-tir*r-ie zunanje trgovine. Ta likvdacija bo šla v smeri hoij svob'dnega razvoja blagovne Izmenjave. Sedanji trgovinsko-poHtlòni položaj pogosto zahteva nagle od-loč't"e ln poznava.; ie sro&podarsk'h možnosti. zato je akt vno sodelovanje osebnosti iz prakse pri pripravah za zunanja trgo-vinskn pogaianja in pri pogajanjih samih nujno potrebna. Izmenjava brzojavk med Tojom In Bssejem Tokio, 27. marca. Bose se je zahvalil Toju za čestitke o priliki prekoračenja Indijske meje s posebno poslanco, v kateri pravi: »Skupno z japonskimi četami bomo uničili angloameriškega sovražnika. V imenu indijskega naroda in indijske narodne armade, ki se borita za uresničenje svoje samostojnosti, bi se rad zahv3lil Va-41 Ekselenci za vso pripravljenost cesar-1 sk« japonsk« vlade, s katero nam pomaga. Trdno smo cdločeni, da se bomo bor il i skupno s cesarskimi japonskimi òetami, i dokler ne bomo izvojevuli koačns zmage.« KazEr zaradi fwestsrakov Od 7. do 27. marca L 1944 so bili kazn >-vani zaradi prekršitve zatemnitvenh predpisov: dr Ahachich Viktor, Gledališka 7/1; Bavčar Franc, čevliarsk: mojster, Gub-čeva 10; Lanajne Juljan, trgovec, Pugljo-va 26; Petkovšek Franc, kolarski mojster. HolzapfKva 21; Slejko Jcsip, gostilničar, Sv Petra c. 3; Vrhovnik Franc, gosti .'m-čar. Vodov:dna 44; ing Kham Lado, Verdijeva 3/1; Popov:č Drago, zasetar k, Ko-rytkeva 7; Petkovšek Franc, kular, riol-zapflova 21; Kavčič Julka. trgovka, Miklošičeva 15; Henigman Ivan, major v p. Javorškova 4; Florjane Antonija, posest-nica. Topniška 14; Vrankar Marija, gostl-n čarka, Kopitarjeva 1; Mari-čič Eia. frizerka. Gajeva 6; M.zerit Dez'cerij, Baragova 9; Milcš Vlad mir, gostilničar. Florijanska 33; Kr seh Jurij, restavrater, Prešernova 54; Zakrajšek Angela, zasebn ea, Grjzova 9; ing. Slokan M:3an, Gosposvetska 124; Dolničar Franc, mes. mojster, Poljanski nasip 51; Vehar Silva, gostiini-čarica. Gradaška 10; Bra.nik Ana, zaseb-n ca. Rožna deri na. Cesta VIL štev. U; Pevec Bcžena, trgovka. Medvedova 12; Pezrfik Milena. Smoletova 6; ing. RazpoMč Anton. Medvedova l.a; Mohar Marija, šivilja Novi trg 4; Oblak Pavel, hiSn k. Verd jeva 3; Križ Marija, gospodinja, Gregorčičeva 17 c/I; Pavlin Vanda, gospodinja, Gregorč čeva 17 c/II; Marfcnàek Ivana, gospodinja, Obrtniška 6; Rus Anton, posestnik. Ločnižkarjeva 4. Od dne do Ine se večajo potreb«. Darujte zato č*mnrej za Zimsko pomoč! GOSPODA P SK F VESTI — lìazdeHtJ'v aktiv ln pasiv bivših ju-goslmanfklh državnih zavodov. Iz ba ooročajo, da je hrvatski »Službeni I st« te dn- ob avli besedilo sporazuma, ki je ml že lani v septembru ski pn jen med Nemčjo. Hrvatsko Ita"" jo B parijo in Madžarsko giere 1 kv dacije bivše jugoslovanske Državne hipotekarne banke, Priviligram. a grame banke. Obrtne barke kra'.jevme Jugoslavije in Poštne hranilnice. Aktiva in pas va teh št rih zavodov se razdele med posamezne države. Vsaka nasledstvena država prevzame aktive, ki so na njenem pod reč u ali se lahko z njenega področja najlažje upravljajo ali real zirajo. Isto velja za pasiva. Razdelitev aktiv m pasiv se mora izvrš ts tako, da ne bodo med na-sledst.vcr.imi "'ržavami ostale aij nastale nobene meddižavne obveznost. Pri an in France, hčerki Zorka in Marica ter številno drugo sorodstvo. Na zadnji poti »odo rajno spremili v sredo ob 14. iz kamele Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu — V cvetu mladosti je za vedno zapustila svojce gdč. Vlasta G m a j-narjeva. Za njo žalujejo starši, bratec Boris ln sorodstvo. Pogreb ljubljene hčerke in sestrice bo v četrtek ob 74. jz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. širižu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag pomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo ikritosrčno sožalje! u— Richard Wagner: Uvertura opere Tannhäuser«. To nedvomno najznameni->?jše in najslavnejšo Wagnerjevo orke-■ralno delo je pri vsej svoji kleni simfo-.čni oblik: pravo čudo na polju glasbenega slikanja m mojstrovina romantičnega nastro^enja Za svoje dobo pomeni vse-akor smel napredek v instrumen^aciji. •'"činkoviti kontrast zbora spokorjenih ro-r.arjev nasproti poltenemu motivu Vene-*e, zanos vitezovega himna ljubezni, ne-)doljivo stopnjevanje korala romarjev, ki ga opletajo violine — vse to se spaja v nepozabno barvito sliko v ton!h. Ta umetnina bo otvorila VII. simfonični koncert, ki bo pod vodstvom dirigenta Draga ši-inca v veliki unionski dvorani dne apri-a ob 19. uri. »Tannhäuserju« bo sledil Car Velikega petka«, ki tvori višek Wag-nerjeve opere Parsifal. Prvi deV koncerta lodo zaključile zanimivo zgrajene Tom-"eve Variacije na pesem »O knezu Marku«. Drugi del koncerta pa bo tvorilo eno najmočnejših del slovanske simfonične literature pestro barvita orientalska suita -Šeherezada« skladatelja Nikolaja Rim-skeg?-Korsakova. Predprodaja vstopnic bo od danes dalje v knjigarn! »Glasbene Matice«. u— Škofijska dobrodelna pisarna v Ljubliani sooroča Delitev rednih mesečnih oodpor za mesec apri! se bo vršila v sledečem redu: v četrtek 30. marca in oe-tek 31 marcai dijake akademike in zavode V soboto 1. aprila za ostale redne podpirance in sicer od črke A do J; v ponedeljek 3. aprila od črke K do O; v torek 4. aprila od črke P do 2. Prosimo vse, da se držite točno tega razporeda. u— Pogreb prelata dr. Antona Breznika bo danes ob 16. uri (ob štirih) z ZaL Prvotno objavljeni čas torej ne velja u— Maša zadošr.ica za pokojno Micko Vidmarjevo se bo brala v trnovski farni cerkvi v soboto 1. IV. ob 7. zjutraj. u— Črnogorce 'n Srbe. ki se nahajajo na potovanju iz italijanskih taborišč v domovino, obvešča tukajšnji hrvatski konzulat da jim izdaja na veljavne potne do- r;.-jfstelle IX des OKH. takoj in brezplačno tranzitne vizume za potovanje preko hrvatskega zemlja. t. j. od Savskega Marofa do Fotora oz. do Zern una drž. meja Slsrvenstea knjige naj v čim večji men postanejo last vsega naroda Temu hoče odpomoči tudi vodstvo Zimske pomoči ki bo v svoji knjižni tomboli darovalo slovenskemu ljudstvu neka] najbolj izbranih knjig slovenskega slovstva Jurčič, Gregorčič. Tavčar Pregelj. Matičič. Meiko. Velikon fa Simčič. Balantič itd so imena, h so dovolj zgovorna Zato vsi kupujte tabiice za knjižno tombolo Zimske pomoči. u— Dve šolski produkciji gojencev šole Glasbene Matice bosta v prihodnjih dneh. in sicer se vrši V. produkcija v soboto 1. aprila. VI pa v torek dne 4. aprila t. !.. vselej ob 18 uri v mali filharmonični dvorani Na V produkciji bodo nastopili go jenci klavirskega oddelka ter oddelka za violino in rog; na VI. pa gojenci klavirskega in violinskega oddelka, oddelka za solopetje in za flavto. Podrobni spored bomo javili, spored sam se dobi od danes naprej v knjigami Glasbene Matice u— Hubad°va pevska župa orosi vse ljubljanske pevce, da se udeleže danes ob 16 uri pogreba slavista dr Antona Breznika in mu za poj o v slovo. Pogreb bo z Zal. u— Ne®reče. Na cesti je padla in si zlomila desno nogo 73 letna vdova Marija Schweigerjeva iz Ljubljane. 59 letna žena mizarja Marija Ferbežarjeva iz Šmarja se je pri padcu potolkla po glavi. Z burk-ljami jo je dobila po glavi 34 letna služkinja Frančška Seškova iz Škofljice. 7 letni sin kolarja Mihael Zibelnik iz Ljubljane si je poškodoval levo nogo Po stopnicah je padel in si zlomil levo nogo poklicni gasilec Ivan Kerč iz Ljubljane. Neznan popadljiv pes je ugriznil v desno nogo 63-letno delavko Uršulo Jakičevo iz želimelj. 18 letni delavec Viktor Pogačnik iz Ljubljane si je pri delu poškodoval levo nogo 15 letni sin gostilni čarke iz Polja Anton Hladnik si je pri padcu zlomil levico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. a— »DOLOREX« tablete se priporočajo pri glavobolu, migreni, zcbobolu in gripi. Tudi pri trganju in revmatizmu Vam olajšajo bolečine »Dotarex« v vseh lek') mah Vo,tna za zmago nemškega socializma V četrtek 23. marca ie bilo v Manboru veliko zborovanje obratcrvodij in voditeljev ud-arn b oddelkov iz spodnještajerskih podutij. Polkovnik Westphal se je udeležil zborovanja kot predstavnik štajerskega Heimatbunda in države, govorila pa sta zvezni vodja Steindl in njegov tovariš Hackl Slednji je obravnaval vprašanje povečanja dela v spodnještajerskih obratih v najbližji bodočnosti Poudaril ie s ponosom da štajersko de'avs+vo prav pojmuje svoje naloge in prispeva k pogojem za zmago Zvezni vodja je oihrazložil politični položaj in globlji pcmen sedanje voine S poh va In m' besedami je omenil delovno fronto snodnie-štajereke dežele, ki tvori s svojo vero v zmago m svojim delom prispevek k celokupnim smotrom nem^ega Reicha Zlxrovalci so se poslovili z obljubo, da bodo z vsem; si'anv zastavili svoie moč; za zmago v sedanjem spopadu Skrb za vojake v Celjn. Celjanke nrid-no skrbe za nemške ranjence v Celju kar so dokazali že. neSteti obiski v celjskih bolnišnicah ter obdarovanje ranjemh vojakov Največje zasluge za nego vojaških ranjencev si je pridobila Greta Kov"čecc va, ki stalno skrbi za to. da •'maio ranjenci na razpolago dovolj zanimivih kniic papirja za pisanje ter igralnih kart. Pod vodstvom Kovačecove je bilo doslej razdeljenih med ranjene vojake 17.547 kg sadja, 6020 kg peciva, 2583 cigaret, 3440 parov copat in 723 sprehajalnih palic Tečaj za otroške vrtna riee. V Ptuju so imele otroške vrtnarice ptujskega okrožja poučen tečaj, katerega je vodila strokov- njakinja Landscheggova. V tečaju so dobile voditeljice otroških vrtcev ln krožkov napotke za delo v prihodnjih mesecih. Posebno važnost polagajo na to, da se morajo zbrati v otroških krožkih in vrtcih ctroci tudi iz najoddaljenejših krajev, da se na ta način vzgajajo za skupne cilje. Odlikovanja. Z železnim križcem 1. razreda je bil odlikovan vojak Franc Kokolj iz celjskega okrožja Odlikovanje železnega kr-ža 2. razreda pa sta prejela desetnika Friderik Padešnik in Franc Šivec iz Slovenske Bis-trice. Smrt v Cm u reku. Po dolgi bolezni je umri v Cmureku vodja ondotne opekarne Janez Pruč. Mož je bil 24 let na čelu podjetja, ki se je po njegovih zaslugah razvilo v vel:k obrat. Nesreče »n nezgode. 43letnemu ključavničarju Andreju Mencingerju iz Račja je padel na nogo težak kos železa in mu zmečkal več prstov" — Z lestve je padel 411etni Dominik Pre^kar. ki si je pri padcu zlomil nogo. Oba se zdrav'ta v mariborski bolnišnici. Z Gorenjskega Delovan je Rdečega križa na Gorenjskem. V Radovljici so ustanovili podružnco Rdečega križa, k- je prevzela tudi delo reševalne postaje. Ta ustancva razpolaga trenutno s tremi reševalnimi avtomobili z odgovarjajočim številom strežnega osebja. Rdeči križ v Radovljici je doslej opravil 567 voženj na katerih je prepeljal boln ke deloma na Golnik deloma pa v Celovec. Predavanje s skeptičnimi sliKam». V prostorih kranjskega učiteljišča je bilo pred kratkim predavanje s äkiicpt čaimi slikam:, ki so pojasnjevale uporabo delovnih moči v Bolgariji Predaval je dvorni svetnik direktor Jossf Breit, ki je pokazal nad 130 zanmivth posnetkov. Predavatelju se je za izvajanja zahvalil višji voditelj Hitlerjeve mladine dr. Kaschier. O Turkih na KOroškem je govoril v torek 28 marca v Celovcu Karel Fritz. Predavatelj je podčrtaval turške navale na koroške dežele in zgodovinske nauke, k; sledijo iz obrambe Korošcev proti tujim vojaškim napadom. Neteče 4 letna hčerka kovaškega pomočnika Marija Krofičeva iz okolice Celovca si je pri igri zlomila nogo ter so jo morali oddati v celovško bolnišnico. Prav tako si je zlomila nogo 65 letna upokojenka Marija Pipenbacherjeva, kateri se "je spodrsnilo, ko je šla po vodo. Tud ona si je zlomila desno nogo v zgornjem delu. Zdravi se v celovški bohr.šmci. Iz Trsta Škedenjski župnik mons. MacariM upokojen. Na Skednju deluje že več desetletij župnik mons. Josip Macarol. Nedavno je slovesno obhajal rvoio zlato mašo. o čemer smo tedaj izčrpno poročali Ker je izpolnil starost 76 let. je bil upokojen. Škedenjski župljani želijo mons. Maca-rolu še dolgo, dolgo vrsto let zdravja. Duhovniška imenovanja v tržaški škofiji. Za vikarja v župni cerkvi sv Vincen-oa P. v Trstu je bil imenovan Ivan Ta-pazin Za predavatelja in profesorja v koprskem semenišču je bil postavljen Ivan Soffici. Vikar Tulij Delconte iz Pirana le bi) premeščen za vikarja v Buje. Vikar Angel Bona iz Postojne je bil premeščen za vikarja v Portole. Razdeljevanje »lihega s°člv>u Prehranjevalno ravnateljstvo opozarja vse potrošnike, tržiške in miliske obč ne, da se z 22. marcem prične razdeljevanje suhega sočivja. Na osebo pride 500 gramov fižola in 500 gramov graha. Razstava znane siikarice. V Michelaz-zijevi umetnostn; galeriji v Trstu je bila ctvorjena razstava slik znane slikarice Fride de Reya-Giordani, ki obravnava v svojih umetninah predvsem študije otrok in cvetk. Mrtvaški zvon. Dne 25. marca so umrl: med drugimi v Trstu : 77 letna Ana Pertot. 81 letni Ivan Pipan. 85 letni Henr k .5tante. 62 letni Guido Güstin. 74 letna Elizabeta Baucon Hribar 71 letna Frančiška Bari-son vdova Micol in 86 letni Anton 3enčina Ponesrečenci. 16-letni mehanik Avrelij Kačič iz Ulice Malih zrvonov 135 je prišel med dva avtomobila in je obležal s poškodbami na ramah in rokah 451et.na M -lena 2: bera a se je zatekla v tržaško bolnišnico zaradi ètev'lnih poškodb, ki jih il je prizadela v prepiru Amai"ja Vercan. 22'etna Emilija Ban iz Proseka si je ori padcu zlomila levo nogo 64!etna gospodinja Hema Gabers; iz ulice Pavla D a icona 4 s. je poškodovala prs padcu desno stegnenico 491etna poč»trežnica Cesarina Loschio.ìo je padla v obratu Sv. Marka in dobila razne poškodbe 13!etnj učenec Marino Boži in 71etni Alojz Fatzane. sta našla 'zstrelek ks je ekspt-d raj Trnata poftV-d_ be po obrazu ln rokah. Slfttaa neegoda Je doletela 11 letnega Stanka Oendaka iz Gelo vice. Ima poškodbe na levici. V uMd Cassala 13 se je pripetil razburljiv dogodek. Nastal je družnSki prep r, pri katerem je 221etna Amalija C. namiatlla svojega 24-letnega moža Serafina, ki se je zatekel v bolnišnico z ranami po glavi in vratu. Drobec železa je ranil desno ciko 331etnemu Em lu Zaharij:, ki je bil zaposlen v neki mehanični delavnici. Avto je povozil na Opčmah 671etnega delavca Antona Germana, ki ima več poškodb. Slična nezgoda je doletela 461etnega mesarja Alfonza Grasi-ja. Vsi ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Zaplenjena živila. Organi tržaške pre-fekture so ovadili državnemu tožilcu Av-gusto Semula iz Trž ča, ker je nameravala prodati večjo kol.čino rib po pretirani ceni. Veroniko Umar iz Skednja ulica Beli kruh 102, ker je prodajala bel kruh po pret rani ceni, nadalje Diomi.ro Cavalli z Skednja zaradi sličnega prestopka ln poslovodjo trgovine delavskih zadrug Marija Crgola, ker je skril razna živila. Okradena ko je stala v vrsti ia .'le-njavo. Gospodinja Bijanka Morosi iz 3on-ninovega drevoreda 39 je šla te dni kupovat zelenjavo v pokrito mestno tržr co v Carduccijevi ulici. Stala je v vri'1 z dru-g.mi tižaskimr gospodi::)..mi n calcala Ko je hotela olačati knr>Ijeno zeleniavo. e opazila, da ji je izginila iz žepa denarnica. v kateri je bilo nekaj denarja razen tega tudi moževa tobačna nakaznica Iz Gcrks Rdeči krit za priseljence in žrtve letalskih napadov. Tudi gonški poki a j. nski odbor Rdečega križa je pr čel svoje delovanje v prid priseljencem in ranjencem, k' so postal1 žrtve sovražnega letalskega napada. Svojo bolnišnico je otvoril in uredil v prostorih Notredamskaga samostana v ulici Sv. Klare. Tukaj se zdrav* okoli 30 oeeb. Te Oni sta posetila prostore not re-damske boln ànice goriški prefekt in nemški svetovalec, ki sta se delj časa rasgo-varjaJa z bolnik1. Zaenkrat je pr:o«-jinia Angela Cerne, vd R iavec in Frane PeTdec Poročili s« se te dni v Gorici Rihard Leban in Anzelma Pregelj, mehanik Ka-rol Kucler in gospodinja Josipina Go pomorščak Pina'do Jakončič in uradnica Nerina MineMi. upokoieni čas^nk Umberto Fabroni in gospodinia Tvarka Vončina Vojaška godba v goriškem park« Nem-:ka voja ka godba ie igrala preteklo nedeljo od 11 do 12 v goriškem mestnem parku '.b Verdijevem Korzu Mrtvec pod solkanskim mnstom. Med gro v. naši dečk' v bližini solkanskega mostu tmplo nekega mo-"ke?a k: ie bil že v razkroju Verjetno gre za Cirila Vončino Na truplu ni blo nobenih znakov naselja Prepel'ali sr> ga v mrtva "mer solkanskega nrkor>fl';šča Nenavaden dogodek v Vrtojbi. Goriški tnctusirije«. Marij Tacchino je bil po ooravk h v Vrtojba in je pustil * bilo več avte-mo-bi'a Trije zlkovc so se bili z njim odnehali 120-MO lir škode je povzročil požar fti j« za j d hlev in senik bratov ZeneA v Meda t Furlaniji Med drugim je zgorelo okoii 70 metrskih stotov sena. Ogenj je uničil tudi po-ljedel<-ke stroje. Škodo računajo na 120.000 l«r. Na pomoč so prih:teli tudi gorilci gasilci. Ponesrečenca. 13letna Aleksandra Mazu-km iz Mirna se je med igro ranila. 451etr»a Josipina Groear iz ulice Rdeča hiša št 4 v Gorici si je po:kodo :zvajan paritomimičen balet »Mandarin« na glasbo W A Mozarta Prireditev ie tOTei tud programske vredna po-7Xmfy>t O posameznih tečkah nam je napisal koreocrraf M K i r b o s zanimiva pojasnila, iz katerih posnemamo poglavtne podatke: Balet »Na terasi« nam najprei pokaže prkupno mlado prodajalko cvetja in :epo izdelovalkr, rokav:c pri njunem blagu Okrop njiju se suče mlad Perujčan in iima dvor Tedai nasiopi skupna koke-tk k' sku-aj,-. mladeniča t>dvrnit od obeh dek'et Zatem se pt.javi baron k ^če -ia terasn zabsve spozna med olesom rokavičarico in se takoj zaljub vanio Prodaialka cvftlit postane ljubosumna Nastop» trop vojakov 'n obfcole keketke: zmaga čar uniforme Potem vstopi dama v spremst\u častnika m princa a sp ne zmen; za bogatega Perujčana Baron posta ia vse bolj drzen n -e nrb'iža rokavi caric:, a tudi oficir jo hoče poljub'ti Dekle se brani Ljubosumni baron napade častnika in nastane 'kan dal. Dama skuša potolažti oficirja rokavičark« oa odvede barona Duhervi s^ umi njo Zabavo začenia četvorka ki ji »lede druge točke sporeda. pri katerih sodelujejo vv aostj» Vefe»lje ae stopnjuje ui gostje odidejo na vrt Na terasi ostaneta rokavičarka in baron. Le-ta nežno objame dekle in oba odideta Perujčan pa zaman zasleduje ;zg>nu!e® metulja Značaj in izvedba novega baleta Značaj baleta »Na terasi« je svojsk; Ozna čuje ga posebno ba>-vnopestra. malone krčeča vseb;na Čeprav sta muzikalna «tra-» .n vsebina lahkega značaia zahteva baiet te vrs'e >xl1ičnih tehničnih plesalcev :n dobrih m mičn:h igralcev Morda mi ni usnelo zadostit na'ngi. k io z.a hteva ta balet, toda eksperimentalne težnje mojega dela usmerjene k iskanju Vtne smeri želja nuditi našemu baletnemu zbori: možnost spoznavanja mnogovrstnih nač:nm p'e^a vse to me je kljub nedostatkom in nevšečnostim privež nositi nadaljnjega razvoja nn«ih plo-a'k m plesalcev Sodim da je naš skromm baletni an-sambl za naše razmere kar zadovoljivo re-ü svojo nalogo Ta zadostni usneh me je napotil. da tudi pred občinstvom preizkusim mlade sile našega ansambla Ne bo mu v 'kodo če se oprime karakteria »Terase« z volje in ambi cijo. kajti samo brezhibno- izpolnjevanje za stavljene naloge lahko prinese zaželen uspeh Kljub nedostatkom. k; jih priznavam, prevza mem nase odgovornost za uspeh Strrkovno ocenjevanje izvedbe t* seveda noudarialo da zahteva balet popolnih moč; Re/ultat mojh poskusov, delo ki >em ga naprtil, ondnemu ansamblu in značaj svojevrstne koreograts.ke zamisli L M j a s i n a pa kličejo p« ctro<>' in objektivni kririki Ta mojster korttigraf ie s svojimi koreografskimi za sn ut k i in del že večkrat prijetno očaral razvajeno občinstvo Raz novrstni stili n begata dc-inisliija v njegovih zasnovah imprrnraio vsem ki ljubijo baletno umetnost L M;asin ie kljub večkratnemu uporabljanju starih, že zatemnei h stilov plesa nov čkwek in je v iskanju nmvwi ^tnimno stopil na pot k razvoju beročega ba.eta. Nje- gova dela so vsekoai povzročila neke vrste »prekucijo« v baletnem svetu Ze samó prmer njegove »Sedme simfonije« L ver Beethovn» ie drgnil v glasbenem svetu mnogo prahu, takisto znani balet »Bogatini« k: ie zgrajen na Borodinov: »Drugi simfoniji« Tud niegc.va »Ga'eté Parisienne« al' v mói priredbi: »Na teras« je nekaj posebnega Dotaknil se je za-stare'ega can-cana in pa ko«t nepdT*kegfl ploa Svojo zasnovo ie nasls'anik ga ie zdaj vrvoznal m ga odk «m- Ob» zaliublienca sta srečna in se vzameta prijatelj in prijateljice ju dvpneio in nonflMi k sv«to--anji 1 Ovimljeni mandarin pa razmišlja o svojih neuspešnih 11a- jrt h Se metuljčki n opice se mu posmdiujejo. Delo je nastale okrog leta 1791. ko je moral Mozart priora v i ti za dvorne plese v-ečjt število plesnh skladb Za nust je zložil orig nalno partitL'Pr, k zabavni igr- psevdokita'skega značaja Delo se je pozneje zgubilo, našli so sa v Gradcu sočasno s Sehubertovo »Nedokončano simfonijo« André Derain :n M chel Fokin sta na podlagi Mozartove partiture sestavila balet v fetem duhu à la eh noise Prvič so ga izvajah leta 1°36 v Monte Carlu z naslovom »L'épreuve d'amour« Mozartova kompozicija ie ositala v tujin, 'n le zaradi vojne ni bilo mogoče dobiti zato ie glasba naše uprizoritve sestavljena iz nekaterh naiboli znanh Mozartovih oper. katerih izvlečke sem sam ustreza-oče sestavil in tako nadomestil Mozartovo posebno sk!adbo »Ikar« ie na>lov tretji baletn euodejanki Vsebina je posneta iz znan:h zgodb grike mitolog je: pred vtavlja podobe drzne zanvsli prvega letalca in njegov nesrečn pole* v zračne višave Kombi niran ritem na raznovrstnih tolkalih je zanimiva n izvirna -deja znanega plesalca in koreo-grafa pariške Velike opere Sergea Lifara. Balet ie bil prvič izvajan v Parizu leta 1936 in ie dož vel ogromen uspeh Lifarov Ikar je bil zame en 1 njegovih največjih stvante\' zadnjega časa Ba'et predstavlja za režiserja n izva laica dovoJi zamotano vprašanje, če boče seč' potreben učinek Pla-tika povezanost in. stopnjevanje dogajanja zahtevata od »delujočih popolnega obvladanja tehnične in izrazne plati Ples ob spremljav ritma, kakor ga izvajalo tolkala zahteva precejšnjih sposobnost posebej rahd čut za ntem Za ta balet sem up. starima 9 in 3 leta Nistov v oglas odd?lku »Jn* «« 7098-1a GOSPOPICNO ml JV>. i-a-nvo ot o"a iš*em Ponudbe ni og'^s. odde'pk »Jiitu o"d 51 Ito »Nastop takoj« 7094-la -TV'LJ. POMOČNICE spreime takoj modn; sa Ion Brneli. Sv. Petra c. št. 44 7092 la POSTREŽNICO z« dop ;!d nske ure, za vsak dan. Iščem v šški. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 71.2-la FRIZERKO dobro Izurjeno, r.-bi takoj salon »OLGA«, — Beethovnova ulica 14 — »Dunav«. 7113-la KROJ. POMOČNIKA sprejme takoi K a r I i n Me/jan. Beethovnova 15 7111-la POSTREŽNICO zi dop~ld>-:nske ure snrel mem Plača dobra. Prule St 19-11, desno. 7151-la POSTREŽNICO od 7 do 15 sp ejmem ta. Soj. Hrana in plač« do-bra. NusìOV v ogl. udd. Jut a. 7130 la DEKLE, poäteno. solidno in spo sobno za v buffet dobi takoi sluibo. V;a oskrbi v hiši. Naslov v ogl oid. Jut a 7134-la MOČAN TANT za prevažunje z rofinim vozičkom po LJublJ uli do" bi službo. Naslov v ogl. old. Jutra. 7135 la RESTAVRACIJ SKO kuh.irico in gosp dlnjsko pomoinlco sp ejmem t -koj. Zglas ti se dne no dopo'dne od 8 do 12 in od 17 do 20 Naslov v og'. odd Jutm 7120-la GOSPODINJSKO pomoini/x>, ki Je vnjena tudi gost Ine, sp «J mem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutr«. 7140 la Službe išče ČEVLJARSKI pomo'nik zmožen vseh del, tš e delo ns dom — CenJ ponudbe nn 05'as odd. Jut a pod »Plutovi-na«. 7118-1 j UČITELJA ki bi me poučeval kro matično h r.TOijko. ~d 6. ure dfllje. iščem Na-eiov pove oglas, cdd lsk ? J 11t a«. 7046-3 INŠTRUKTORJA za pn') letnik tr-ovske akademije iščem Ponudbe na otI. cdd. Jutra pod r,In5truktorlca«. 7114-3 KLAVIR. HARM' NIKO novo, 3 reg.stre. 41 tast, 120 ba ov. prod« Si-an I. Dvor.'kova 3 7063-6 VAKILNI APARAT s 0 gor lei in roini vrt 1-ni st oj na stoj lu, do bro oh o njen. ugodna proda Ivan R nie'J. meh. del . R mska cesta ^ — dvorišče 70836 KINO MATIC* Ljubavna drama iz varietejskega življenja. Senzac onalne atrakcije na vrvi TOKELLI V glavnih vlogah: Ferdinand Marian, Winnie Markus, Mady Kahl Predstave ob 15., 17. In 19. uri PBKPROGO (teka ) KOkuo, rdeč« (Mrve, park at rabljei.o — ugoan^ p odi Bat J fi. GoeposveUka cesta 10/1, desno. 7066 6 PISALNI STROJ v kovčku, p vovrsten — predvojen, proda »M-r-cedes«. Frančl k nsk . ul. St. 10. dvori. e 7071-6 P SALN. STROJ prenosen, skoraj nov — prodam. — Ponudbe na oglasni oddi lek »Jut a« ped »Stroj boljše ar. m-ke« 7103-0 STOJALO leseno, masivno, za teo-dolit, podam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7104-6 MTSL i ODGANE ln ščurke z ucsijlvo pokončate s strupom, ki dobite v droge. 1J1 KANJ. Židovska 1. 7109-6 pisalni stroj nov, ugodno prod« C4-hen. Medvedova 26. 70B1-6 DAMSKI PLAŠČ skoraj nov, črn, prodam. — Na ogled pri kroj 6u Sukell, Tyr^ev« c. 35i- 7093-6 PRAŠIČA, JESEN A za rejo, prodam N slov v oglas, oddelku »Jutra, pod »8«. 7094-6 COJ^ERJE ST. 43 dobro ohranjene, proda Mlhellč Pninc. Bi\dkiva ulica 1. Moste. 7089-6 VELIKO SERIJO 53 pokrajinskih znamk in Intalsko prodam. — Naslov v og.as. oddelku »Jutu«. 7090-6 ELEKTROMOTORJ A : 7.8 K. W. Bergm mn 380 660 Volt 2 9 K W.. 3.e-mens 220-380 Volt. kompletno s stikali, prodam. LJubljana. Moste, Rloni-ška 15 6853 6 KOLESA, iensko in več motòih proetam. Fant ni, G spo svetska (prej CeIovš'< ) c St. 42. 7121-6 DAMSKE ČEVLJE St. 38.5. črnr. malo n Sene. p od.-m Kop t rjevp 1 (popra vi J lniog nog vie). 7123 6 ŠPORTNI VOZ CEK, nov, p-ud m. Juvvn pri Omerza, Dunajska " T 7124 6 fi rvALNI STROJ Singer, k ojaék , prodam. omerza, Poljansk' n.-s p 22. 7128-6 SENO V BALAH dobite pn Gospodarski zvezi, Maistrova ulica 10. 7131-6 RADIOAPARAT, »Geloso«, petcevni, brez-h ben, pcpolncir« nov, prodam. O led od 18 dalje. Eetis- d, Podm 1 či-kova 25 pn. 7132-6 GOJ^ER'CE, nove. St. 43. prod m Nasi ov v ogl. odd. Ju*, a 7156-6 KOZO. dobro m'ekanco. ki bo v par dneh povrg'a <&H-d:č:e prodem. Trn^"o T njt 7147-6 PIS1LN' STROJ znamke sO"lve*t;«, po-po'noma nov. n-ip'-Tti J. Naslov v 1 gl. odd Jutra. ! 7122-6 i IOVSKO PSICO. z-n=sHl**o čuvaV«>. pro 1 tì;s.rr. T-novo, K'.n'iovi j ulica 7. 7116 6 ŠPORTNI VOZIČEK I« dobo ohranjen, kupim. Reuijeva .est« 1 — priU 6je. 7075-7 JiKOPCEVO ali Pe da Vesela sliko ku-pm Op* slike ln cena zažeena. CenJ. ponudba pjbiatl Osi oda Jutra pod »Jakopič Vesel«. 7110-7 MOŠKO SUKNJO ali pa blago za zimsko suknjo, z» večjo po tavo. kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Suknii«. 7116-7 BLAGO za ženski p!a6i. rjave «il s ve b.-.rve, kupim Naslov v ogl. odd. Jutra. 7058 7 KNJIGE v raza h Jezikìi. zn o-stvene. me^iensk? in teh nične, novejšega časa. čB«or>se in tudi oele knjižnice kupiijp stalno knjigarna Kleinmayr et Bambe g Mik oäicevn 7129-7 Ne, koliko kdo da za Zimsko pomoč, ampak koliko bi mogel dati« na to bodo oekoč gledali t TRGOVSKI I O KAL za manufaktuo. s stela-žami. išiem. Lc hko tudi začasno. Ponudbe na oTl. oddelek »Jutra« pod SI fro »Makuco. 7100-17 HLEV na Za'.o&ki cesti odd^m v najem. Poizve se: Fre dovlčeva 14. 7126-17 Sobo odda so~o oddam enemu «11 dvema gospodoma v Ul ci na grad št. 20. vis. pr t; čje. 7Ü96 23 OPREMLJENO So BO oddam solidnemu gospodu s svojo posteljnino in edejo. Naslov v ogi odd Jut a. 7117 23 FRA-NO SOBO, sončno, s poeebn m vhodom, oddam bolj emu ln smlnt-mu gospodu. Poiud-be na ogl. odd. Jutra pri »Etrogl center-. 712.-23 PRA NO SOBO v središču oddam takoj starejši demi. Ponudbe n-- ogl. odd Jut-a pod: »Pr.zna«. 7133 23 OPREMLJENO SOBO. c šted nlkom. oidam gospod čni ali žehznife Ju. Ponudbe ni ogl cdd. Jutra pod »Preprost'«. 7144 23 .V cvetu mladosti nas je za vedno zapustila naSa nadvse ljubljena hčerka in sestrica Vlasta Gmajnar DIJAKINJA Na njen poslednji domek k večnemu poč tku jo bomo spremili v četrtek 30. L m. ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. marca 1944. Globoko užaloščeni: ANTON oče; ANTONIJA, mama; BORIS, bratec ln ostalo sorodstvo r flßTi KINO SLOGA Telefon 27-30 Odličen in zabaven film z zaljubljenimi !n komičnimi prizori Sair|avcst tsrlaäe^a pesnika ! aii MALA PUSTOLOVŠČINA... Winnie Markus, Hans Ho!t, Paul Kemp, Trude Marlen, Lucie Englisch. Heinz Salfner Režija: Jürgen von Alten Predstave danes samo ob 15. in 17. uri KINO UNION Telefon SS-«» Najboljša veseloigra sezone s priljubljenim komikom H. Moserjem ČRNO NA BELEM Dunajsk slaščičar je hotel po vsej sili. da postane njegova hči doktorica, končno pa je moral popustiti, da je dala šoli slovo in se poročila s simpatičnim dimnikarjem V ostalih vlogah: Elfriede Datzlg, PauJ Hörbiger in Hans Holt Predstave ob: 16. ln 19-15 url Ü2 Hrvatske Uvedbo poletnega časa tudi na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da bo tudi na Hrvatskem uveden poletni čas, Ki bo začel, kak:r drugod v Nemčiji, dne 3. a. -'la ob 2. uri zjutraj. Osjek brez do-'gov. Poročilo mestne upr3ve v Osjcku izkazuje, da so bili lani plačani vsi mestni dolgovi v znesku 55 milijonov kun. Denar sta dobir vrnjen dve hrvatsk banki, ki sta ga svoj čas posodili za elektrif kaciio mesta in za izgradnjo mestne klavnice. VREČE, razi čne. Main» kupujem. Podbeviek Filip. Obtrska 4 (ob Celovški >. 6692-7 KOZE DIVJAČINE 10 dmijč.b iivali kuptiic krznarstvo Rot. Mestni ttjs Jt 5. I—»71—7 ikNJIbh, CA&oriafc ■ n REVI-JE. raznovrstne, icupuierno K-ij.gi. Ra J^nez Dol-ita Ljubljana Str t. r-iev» 4 J-375/7 VRE« prazne ctrr.entne in slišne ,>..!• tc Kupueino. PH TRONAFTA, Oni Meio. ao-.» 1 TvrJeva » f-»RO-7 LE'CO, CONTAX aii Rolle flei in d u** rabljene fotoaparate vedno kupuie: Foto 'T u isi. Loj.-e i muc, Ljublj na. U ca 3 maja 8. 6172-7 OiRO KE \O.IfKE športne in gli. oice. kupi takoj prot' dobreuu pi«-čl.u t govina t.Os?led« -Mestni t g 3 (vhod «ko-z vežo) 7076-7 SPCML4D. PLA-« svet o,lv aH dnip — tudi bajonski deznj p'a č ali trenčkot, za postavo 180 cm, nov ali dobro utira-njen kup m ta'üoi. Ponudbe na o.-l-sii odi« ek »Jutra' pod »Plač m do bro 2727» 7103-7 EMLJEP S EVROPE Bohlnc.'-Savn k — za II razred gimn z Je. kun m Plačam dob o Ponudoe nt og'a«.. oc'delik Jutra poj šifro vTeml^prs«. .107-7 kc; UJr.Mo otroke vozi.ki-. kolev. ^ume za k .-lesa, šivalna ■n ciru e t oje, ha-monr-ke td.. Itd. — Tvrdka »Promet« nasprot K i-žansl-e cerkve 7085-7 VET UNI JOP1 C volnen (ženski d es) ku-pm takaj PoipaAnt v tigovim Vrdin.r v Fre-ternovi ulici. 7099-7 LLPO SOBO s souporabo vrta, läöem za takoj. — Ponudbe na ojlainl oddelek »Juinß« ped »M'ad3 gospa«. 707° 23a OPR* MLJENO SOEC s posebn m vhidom, v centru, ifttet« takoj al' s 15. spr lom. dv« gespo-d:fni. — Z-glafiti se j3 dnevno med 10. tn 11. uro na na* lov. ki ga pove ogl ani od'.elek »juta«. 70 4 23. PREPROSTO SOBICO «Ii sobo s posebn m vhodom. ièie gospod. Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik«. 70C6-23S PRAZNO SOBO Išče samost.jn gospodična za 15 «prit Dob o p'a sm. N:s ov v og . ot*d Jutri 7115 23i PR\',NO SOBO, s posebnim vhodom in t sovporabo kep In es. v sreà è,u inetta, i "čem. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »1 april cente «. TU" r?- Stanovanja STANOVANJE sob.) in kuh nio. v Sišk' za Bež gradom ali v Rož n: do'inl. i^čem Z1 t koj ali člmprsje. — Pcnudbe na cg! odd?'ek r, Jut a pod »Dvoilan ko d-ržln-.« 7054 21s »mroui-UL nja MA1.IJ \ Vam to^no cxznaé Vajo življenjsko poi Sprejem« od 10 do 12. in od 14. do 17 Oo n delj h < d 10. do 12 Novi v« 1. L 6^21-37 NALIVNO PERO zua.iiKe Montbj..nc. brea tpe, fcem izgubil 27 m od te-isti!ne tovm ne 66-fcot. kSL. Gutsm no^a 30. Pod; mbarska 35, mimo tramvaj, rernlze. N Jdi-tflj« mprijm, da 1 roti nagr. di odo'a v cgi. s, odre! -1 »Juta». 7081-37 GNOJ dam GOt čnemu, ki ml odda ou. 800 kv. m zem Ile za leto.nje bajenle, znot-aj bloka. Ponudbe pod značko »Zamenjave gnoja 708? 37 PRETEKLI ČETRTEK sem poz b 1 v tramva u l progB Sv K iž-Vič) m !o raztrgano aktovko, v kt. te 1 'e 'e nahaj ilo n-vni strani rokop'«a ir> ne'^-1 tisk nlh listov N«id teli» p osim. da roK^p s tn liste pošlje na Dr*, .r.o»; ako ik demijo 7087 37 NAOČNIKE sem na^el « Močnlkovi ulic«. Lastnik Jih dobi na/Al v Močnikov, u! 6. 7125 i-3 V S5. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama ln babica, gospa Frančiška vdova Eržen roj. KRA VOS Pogreb drage mame bo v sredo 29. t. m. ob 2. uri popoldne z £al, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, dne 28. marca 1944, Globoko žalujoči: DR. ANTON In FRANCE, sinova; ZORKA in MARICA hčerki; RAD INKA roj. KARANO V in ELEONORA roj. FURLAN, anabl: DARKO in LJUBO, vnuka in ostalo sorodstvo V imenu vseh sorodnikov Javljam žalostno vest, da je po težlc bolezni dne 15. marca L 1. umrl moj ljubljeni brat, gospod LOJZE LEVSTIK TRGOVEC V KOČEVJU Sv. maša zadušniea bo darovana v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani v četrtek 30. t» m. ob 7. uri Prosim tihega sožalja- Svdratica, Ljubljana, Kamnik, Ravensbrück, dne 27. marca 1944. IVAN LEVSTEh Ut ostalo sorodstvo II Zahvala Vsem. ki ste spremali na zadnji poti našega nepozabnega Francija Retsčlja notarskega pripravnik» »e toplo zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, stanovskim tovar šem, znancem in sorodnikom, ki so okrasili njegov prezgodnji grob n cvetjem. Maža zadušniea se bo darovala v ponedeljek dne 3. aprila t. L v cerkvi sv. Družine v Mostah, žainjoča rodbina RENCELJ In ostalo sorodstvo m A. E. Weirauch: VELIKI GOSLAČ 14 Roman »rte je tako, bi si jaz na vašem mestu vzela drugo blazino!« mu je Inge z nasme-fikOTri pr porečila. »Nemara.« Potrto in nemočno je vzdig. n:l obraz proti nji »Morda imata prav. ir.crda bi mi kaj pomagalo. Ne mai a je tudi tema kriva — zjutraj,, ko sc zdaui, skoraj vejno zasp'm.« j Nu tore j- poskusite! Al' ne b! za kak teden dni prenehala s poukom? Te dni se oglasim in povprašam, kdaj naj spet pr.-dem. ..« »Ne!« je trmasto rekel Mario. »Nikar tega! Ali me hočete zdaj poslati spat kakor nemarnega otroka, da bi imelj Ugovor za potep? Menda ne stoji že na ulici ln ne čaka. da vas odvede na poetičen pomladni sprehod?« >K:o?« » On'! Kaj vprašate mene? 2e kdo» Zakaj bi se vam sicer tako mudilo cd to-i?« »Saj se m: ne mudi. Kvečjemu toliko da bi vas rada rešila svoje navzočnosti« »Sveta nebesa, kako smo obzira ! In to naj verjamem? Brez dokaza n koli! Prav torej ležem. Na vaš izrečni ukaz. Toda ▼i izvolite ostat' pri meni to ml kaj čitaj-te, dokier ne zaspLm.« »Rada,« se je Inge zasmejala. »Videti je, da imdte veliko zaupanje v mej pre na-šalski talent Kaj naj vam čitam? Kaj krotkega pomirljivega, idiličnega ... V03-sa ali Jeana Paula ...« Treh strani še ni b la prečitala, ko 31 je Mario nestrpno mahn 1, naj neha: »Odlož. knjigo ta me dela otožnega. O ljuden. k seae pod cvetcčo jablano in nimajo drugega opravka, kakor da dobre zajtrku jejo ne maram nič slišati! Nevoščlj. vost me razganja, razburjam se, in potem že ceio ne morem spati. Le zakaj ni človeku dano. da b živel preprosto, srečno ž vijenje0 Ne smeš me napak razumeti s .preprostostjo' ne mislim tega. da bi stepal za plugom po nj vah ln jeiel d:mač kruh To mora b t seveda tudi prav lepo, a jaz nisem izmed t stih čutlj vih duš kj iih vleče .nazaj k prirodi1. Za take reč sem kratko in malo zgubljen Se naprej si hočem služiti denar s tem, da igram na gosli, n moj poklic mi je kar po duši ako-ravno je včasih zelo naperen. Preprosto ž vljenje — to ne pomeni, da človek ne b; imel centralne kurjave ln obložene konal-nice - ampak, da ne bi bulo zapleti iajev Poklic zadovoljuje vso mojo potrebo po razburjenj h. Zakaj tu mogeče, da b' Imel Ustih nekaj ur ki Jh preživim kot zasebnk. mir in pokoj, dom rotìbino in skromno srečo vrlega meščana?« Inge je skomlgn la z rameni: »Najbrže. ker sami nočete!« je rekla * obotavljajo- č m se previdnim glasom. »Z '.ravi ste. prosti, skrb nimate. . Torej si lahko uredite življenje tako, kakor sami žel'te )n kakor sc vam zdi najbolje « »Ne, prav to je, da si ga ne morem'* je s skoraj neobrzdano ihlivostjo udir 1.0 iz njega. »Ne dovolijo mi. ne privoščijo m: veselje imajo nad tem. da me gon.jo kakor jelena!. Oh, dekletce, ali je ne bi skupaj kam pepihala. kamor kot. v puščavo. r?a sam'ten otok. kjer na ju ne bi našla živa duša?« »Ra;a,« se je Inge potrpežlj:vo nasmehnila. »Ali naj takoj začnem pripravljat: kovčege, ali pojdeva kar brez prtljage?« »Norčuješ se iz mene t', ki ne slutiš da m sli m zares! Sit sem, do grla sit! Nisem več dovolj mlad za tako življenje — oh nlkol nisem bd dovolj mlad! Na «^e-tu' so čudni ljudje — mnrebit- umetnik:. ki se niso mogli razv ti. zakrneli veleum kaj vem, kaj - k: čutijc potrebo, da bi napravili Iz svojega življenja vrsto velikih in majhn h senzacij. Svoje tragedije pesnijo v spalnici, svoje dramatske nastope grajo v salonu svoje slike 31 pred zrcalom sami mažejo na obraz. Zgolj neutolaž'.™ želja po umetniškem u šejstvovanju } h j«! Pa to naj bi še bilo. ako ne bi potrebovali družabi ka! Tako pa — vraga zakaj si ne 'zberejo takega, ki mu je ta način ilv-ljenja pr jeten! Ne pa človeka ki je *es zavzet od svojega dela 'n mora imeti v tistih nekaj prostih ur cab protiutež.. to Je. encl čno, mimo, redno življenje, v katerem bi nadomeščal potrošeno živčno moč. . n nekoga «raven sebe. ki bi b'J z njim krotak, potrpežljv in obziren .• troh co prrazjiega oddiha... kako majhno. nedolžno veselje ...« *In mnogo spanja!« ga j« Inge tiho op'mnila i-Saj ste hoteli spit', ali ne?« »Da da, že spim... v sanjah govor m nikar tako resno ne devi ji na tehtneo .. nu, nodaj ml roko, njen dotik je tako po-mir a;oč. .. majhno dekletce si še. časih pa spet kakor mati al' velika aestra... ali bc-ln ška strežnica.« Zaspal je, ne ca h' spustu roko. Spal je tr