Poitalaa plaćana ▼ SO*ovlnL
UtO LXI. itCV. 13.
V mulini,«ponetellek li. jnaorja ira.
cena m r
M                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   ■                                                                                                                              --                                                                                                                                 -                  ■   ■---------------------~-------------------------------------------------—
Ishaja vsak dan popoldne, imemM oedelje   in   praznike.   —   Inserati   do  90 petit a 2__ Din, do 100 vrat 2.50 Din, *e2ji inserati   petit  vrsta  4.—   Dio.   Popust  po dogovoru.  Ioseratni   davek   posebe].
»Slovenski Narod« velja letoo ▼ JugoslaTiji 240.—  Din, za  inosemstro 420.—  Din.
Upravništvo: Knaflora vlica it 6, prttUčfr. — Telefon 2394.
UrednlitTO: Koaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2014.
Demokratski kongres vehementno napada vlado
Izredno kritična situacija za viadno koalicijo
Na včerajšnji in današnji seji kongresa so vsi referenti in govorniki napadali režim, odobravali politiko g. Davidovića in zahtevali koncentracijo elementov   s   koncentracijsko   vlado.
Beograd, 16. januarja. Včeraj do-poldne je bil v dvorani društva «Kola srpskih sestara» otvorjen kongres demokratske stranke, za katerega vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Kongresa se udeležuje 556 delega-tov iz vseh krajev države. Navdušeno "pozdravljen je otvoril kongres g. Ljuba Davidović, ki je po običajnih formalno-stih podal obširno poročilo o notranje-političnem položaju (glej poročilo na 2. strani!). Nato je zunanji minister dr.. Marinković v daljšem govoru orisal nas zunanjepolitični položaj ter podal smer-nice naše zunanje poltike. ki stremi za ohrani'tviio miru in dobrih odnosajev z vsemi državami, zlasti na Balkanu. — Posl. dr. Veljković je nato poročal o gospodarskem položaju, pri čemur je povdaril, da od sedanjega režima ni pri-čakovati izboljsanja ter da zahteva že vladajoča gospodarska kriza vlado široke demokracije in koncentracije.
Na popoklanski seji se je pričela debata o teh referatih. Vsi govorniki so oštro obsojali koalicijo z radikali, kriti* zirali popustljivost demokratskih mini-strov naprom g. Vukičeviću ter zahtevali združitev vseh demokratskih sil in fuzijo obeh demokratskih strank.
Še veeje zanimanje je vladalo za današnje razprave kongresa. Tuđi danes je bila velika dvorana do zadnjega ko-tička polna. V velikem številu je priso-stvovala današnji razpravi zlasti demokratska omladina, ki je prirejala g. Da-vidoviću neprestano navdušene ovacije. Kakor včerajšnja, je tuđi današnja debata pokazala, da vsi delegati brez izjeme  odobravajo  politiko  g. Davido-
vića ter zahtevajo takojšnjo prekinitev koalicije z radikali. v kateri vkMJo po-izgubo za narod, državo in stranko. Po-
edini delegati iz Južne Srbije so osobito kritizirali vladajoči režim ter navajali goro stane primere radi kal ske policijske strahovlade, ki je največ kriva obupnega stanja v teh pokrajinah. Veliko senzacijo je izzvalo pismo ministra narodnega zdravja dr. Savića ministru agrarne reforme dr. Andriću, ki ga je prečital delegat Sutaković iz Prizrena. V pismu namreč prosi minister narodnega zdravja, naj odstrani minister za agrarno reformo vse crnogorske koloniste iz Kosovega polja. čes. da so za radikalno stranko nezanesljivi elementi. Posebno vehementno je napadel vlado in g. Vukičevića urednik <Odjeka» Mi-ljutin Stanković ter zahteval. naj kongres sklene takojšnji prelom koalicije z radikali m pozove vse demokratske elemente v državi k skupnemu delu. Zlasti se je zavzemal za sodelovanje s Kmčko-detnokratsko koalicijo, kar je kongres viharno odobravah
Debata se bo popoldne nadaljevala. Prijavljenih je še veliko število govor-nikov. Značilno je, da doslej ni še noben govornik zagovarjal stališča demokratskih ministrov, pa tuđi dcjstvo. da ni nastopil v obrambo vlade in koalicije z radikali noben pristaš g. Marinkovića. Kongres bo rx> vsej priliki danes zaključen in bo zvečer sprejeta resolu-cija, v kateri bo gosp. Davidović po-oblaščen, da nadaljuje svojo akcijo v smislu teženj in zahtev. ki jih je izrazil kongres.
Minister predlaga crtanje lastnega proračuna
Senzacija na današnji seji Knančnega odbora« — Ministrstvo za izenačenje zakonov se s 1. aprilom ukine. — Razprava o proračunu ministrstva agrarne reforme.
— Beograd, 16. januarja. V finančnem bdboru je bila danes zabeležena nemala sen-jtacija. Radi kongresa demokratske stranke je bila razprava o proračunu ministrstva za poljedelstvo odgođena na jutri in je bil me-fcto tega stavljen na dnevni red proračun ministrstva za izenačenje zakonov in ministrstva za. agrarno reformo.
Na splošno presenečenje pa je minister ka izenačenje zakonov dr. Gr. Angjelinović po otvoritvi seje stavil pređlog, naj se pro-ta£un njegovega resora kratkomalo crta, ker da se bo ministrstvo z novini proračunskim letom ukinilo. Opozicija je ta predlog feicer z odobravanjem vzela na znanje, ven-dar pa so poedini govorniki zelo oštro kritizirali delovanje tega ministrstva, ki ni izpolnilo svojih dolžnosti. Prišlo je do vi-liarne polemike zlasti med ministrom dr. Angjelinovićem in radičevci, v kateri so se medsebojno obkladali z izraji, ki jih radi tiskovnega zakona ne smemo niti zabeleži-ti. Končno je finančni odbor predlog ministra, da se njegov proračun kratkomalo briše, soglasno odobril. Nato je sledila  razprava o  proračunu mi-
nistrstva za agrarno reformo, ki jo je otvoril minister dr. Vlado Andrić z daljšim eks-pozejem. v katerem je orisal agrarno politiko vlade in dosedanje delovanje na polju agrarne reforme. Pritoieval se je, da so finančni ministri od leta do leta reducirali proračun agrarne reforme, tako da ministr-stvo svojih nalog ni moglo vršiti tako, kakor bi bilo potrebno. Tuđi novi proračun je napram sedaj izdelanemu znatno reduciran. Osebni izdatki 6O znižani za 13, stvarni izgatki za 34 odstotkov napram lanske-mu proračunu. Glede agrarne politike jp minister v svojem ekspozeju sam naglašal. da je pogrešena, ker se ne vodi v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo, mini-strstvom narodnega zdravja in ministrstvom prosvete. Zelo perece je vprašanje koloni-stov. Na tem polju se je zlasti grešilo s tem, da se je kolonistom dodeljevala zemlja, ne da bi se jim istoČasno zasigurala eksistenca. Doslej je bilo razdeljene 598.376 oralov zemlje med 224.991 kolonistov.
Debato je  ob 12.90 otvoril zemljoradnik Voja Lazić. Seja še traja.
Krasna zmaga Kmečko - demokratske koalicije
— Brod na Savi, 16. januarja. Pri včerajšnjih ponovnih občmskih volitvah je dosegla Kmečko-demckratska koalicija, Ici je nastopila z enotn« .'isto, krasno zmago. Klftib ogorčenim napadom federahstov. ki so agitirali z ojroženim hrvatstvom, w ljuti kampajiji radikalov, ki so rlo-rabljrtli državni aparat in dvigaJi vele&rbsko ra-stavD, si U Kmečko-demokratska koalicija pri-borila ve&no. tako da je prišla brodska obCIna v njene roke. Pri zadnjih obČinskih volitvah, ki so se vršile pred dvetna mesecema, }« doM delo\-ni blok, ki so ga tvorili SDS, HSS in de-lavci 12 mandatov, raeSčanski bkA federaiis*ovt radikalov in Židov pa ravno toliko tako, da se občinski svet ni mogel koitstituirati. Pri vče-raiSnjih volitvah je dobila Kmefiko-demokr*tska koalicija 13 mandatov, federalisti, klerikalci in frankovci skupno 6 mandatov, radikali 3 m Židje 2. Drugi mandat so dobili židje * nafveČ-jim ostanJcom, ki pa Je bil le za eo glas večji od ostanka  KmeČko-demokratsfcc  koalicUc.
ZAHTEVE HIŠNIH POSEST-NKOV
— Beosrad, 16. januarja. Včeraj se je vrštlo zborovacije Saveza druStev hiSnih posestnikov, na katerern so razpTavljali o novem davčnem zakonu Ljubljanski delegat g.   Frelib  je  obširno  porocal   o   preobreme-
nitvi hiSne posesti v Sloveni>i ter zahteval izenačenje davčnih brernen za vso dTžavo. Zahteve hiSnih posestnikov so bile izražene v daljši resoluciji, v kateri zahtevajo zni-žanje po novem zakonu predviđene davčne stopnie z vsemi pribitki vred na 10# Qste najerrmme.
GRŠKO POSOJILO V ANGLIJI
— Atene, 16. jan. Vlada je poobUstHa poslanika v Londonu in predsednika grđee Narodne banke za podpis pogodbe za po* sojilo. To posojilo se bo sklenilo jutri ter znaSa šest hi pol mflijona funtov.
NEMŠKI DNEVNIK V MOSKVI
Moskra,   16.   ]an.   Vlada   je   dovolila   lxhajanje
Važne spremembe v vladi
Čeda Radović imenovan za notranjega ministra Minister Popović napoveduje svojo demisijo
V strahu pred demokratskim kongresom je g. Vnkičević odio-žil notranje ministrstvo in izrršil važne spremembe med vodil-
nim uredništvom.
Beograd, 16. jan. Včeraj opoldne je bil na veliko presenečenje vseh poM-tičnih krogov objavljen ukaz o imenovanju radikalskega poslanca Čede Rado vica za ministra notranjih zadev. Istocasno je bilo \TX)ko|bnih. odnosno premeščenih ćela vrsta velikih županov, predvsem v onih oblasteh, kjer se borka radikalna in demokratska stranka za prvenstvo. Med drugimi je vpo-kojen tuđi veliki župan v Užici g. dr. Vilko Baltić.
Pozornost je vzbudila še prav posebno vpokojitev načelnika personal-nega oddelka notranjega ministrstva g. Jovana Antića, proti kateremu je vladalo osobito nezadovoljstvo v demokratskih krosih. Napovedujeio pa se še nadaljne izpremembe v vrstah vodilne-ga uradništva.
V političnih krogih smatrajo, da je hotel g. Vukičević s temi spremembami predvsem olajšati stalisce pristašev današnje vlade v demokratski stranki na kongresu ter oslabiti opozicijo proti se-danji vladni koaliciji. Sodi se, da se j^ to zgodilo v sporazumu z dr. Marinko-vićem, ki bi rad ojačil svoj položaj v demokratski stranki. Predvsem pa je odstopil g. Vukičević kot notranji minister za to, da bi se nezadovoljstvo na demokratskem kongresu ne obrnilo direktno proti njemu kot notranjemu ministru ter da bi s tem obenem doku-mentiral svojo voljo po izboUšanju uprave.
Istocasno pa ima imenovanje g. Cede Radovića za notranjega ministra tuđi namen   pomiriti   pašičevce   v   radikal-
skem klubu. Čeda Radović je namreč bil pri zadnjih volitvah pašičevski pro-tikandidat dr. Subotića, ter ima dobre zveze z vsemi radikalskimi nezaduvolj-nežL Z imenovanjem za notranjega ministra ga je g. Vukičević postavil za tarčo napadov radikalskih nezadovolj-nežev, da bi se tako ost radikalskega nezadovoljstva obmila od njegove last-ne osebe. Iz izjav raznih radikalskih prvakov pa se da sklepati, da g. Vukičević tega namena ni dosegel. marveč da |e to, brez sodelovanja kluba izvršeno imenovanje vzbudilo v radjkalskib vrstah še večje nezadovoljstvo proti g. Vukičeviću. Včerajšnja debata na kongresu demokratske stranke pa je tuđi jasno pokazala, da demokrati teh spre-memb ne smatrajo za dovoljno garancijo za izboljšanje državne uprave, marveč da zahtevajo izpremembo ctfo-kupnega režima. Zato se splošno sodi, da znači ta delna rekonstrukcija pospe-šrtev padca vlade.
— Beograd, 16. januarja. V zvezi z včerajšnjimi izpremembami v vladi je izjavil danes vašemu dopisniku mini* ster brez portfelja g. Velja Popovič, da poda jutri tuđi on ostavko. Motivacijo svoje ostavke bo sporočil novi* narjem danes zvečer. Z ozirom na po-tek kongresa demokratske stranke pa se v političnih krogih ne izkljuČuje možnost, da priđe do krize cetokupne vlade.
„Situaciio ima v rokah g. Davidović*'
Stjeran Radić o važnosti sklepov na demokratskem kongresu. — Ako g. Davidović zopet odreče, bo imela Kmečko -demokratska koalicija svobodne roke*
Zagreb, 15. jan Z ozirom na vest. da ie Kmečko - demokratska koalicija pripravljena skleniti sporazum z radikali, ako bo Davidović ostal Dri svoji dose-danji takriki. so novinarii danes posetili ^tiepann Radića, ki iim je iziavil sle-deče: »Ako Z. Davidović ostane na liniji, kakor smo se dogovorili in v smislu onega pisma, kl sem mu ea poslal, ni govora o drugih kombinacilah kakor z g. Davidoviiem. Ako se bo g. Davidović pokazal slabeza. aii ako bo nada-Hevrl svo'e prejšnio postopanie. ki ga iaz imenujem igranje, namreč da bo zo-oet dal zaupanje g. Vukičeviću ter pod-niral ves vladni sTstem. ootem bo vsak videla. da se z Davtdvićem ne more delati. Ako bi se v tem slučaiu videlo, da se more delati z radikali. toda ne z g. Vukičevlćem, potem borno napravili odločen korak tudl oroti demokratom. Situacijo ima v rokah g. Davidović, odnosno demokratska stranka. Mi smo nustili demokratom dovolj časa ter čakali štiri mesece na odzovor. Već se ne more čakati. Jaz delam vedno —n v; Svetozariem Pribičevi-ćem za zajednico z g. Davidovićem. O
tem, da bi se g. Pribičević, oziroma sa-mostojni demokrati oddvoiili od Kme-čko-demokratske koalicije, ni govora, ker bi to pomenilo samo ojačenie hege-monistične srbijanske fronte«.
Na vprašanje, kaj misli o novem ministru za notranje zadeve se. Cedi Ra-doviću, je odgovoril Radić: »Jaz tega gospoda ne poznam, toda mislim, da pomeni to imenovanje pospešitev padca vlade.«
Na vprašanje, ali bo imelo to imenovanje kake nolitične tn>sledice, je izjavil Stjepan Radić: »Mislim, da se bodo radikali r>opo1noma oddvoiili od demo-kiatov. Demokrati so vedno zahtevali ministrstvo za notranje zadeve. vendar Da se iim je to sedaj zopet izjalovilo.«
Na vprašanje. ali se bo morda radi TXiHtr-rrh dogodkov v Beosrradu izpre-menil program manifestacije kmečko-demokratske koalicije v Zagrebu, je Radić odgovoril: »More se dogoditi samo to. da radi razprave o finančnem zakonu v soboto ne bo seie koalicije, na vsak način se bo v nedeljo vršila javna skupščina.«
Vinska razstava v Ptuju
Včeraj je bila v Ptuju ob izredno velikem zanimanju vinogradnikov kl drugih interesentov otvorjena oblastna vinska rastava. Razstajva ie nameščena v vseh prostorih Društvenega doma. Rastavljenih je v 4000 buteljkah 300 vrst domaših vin izbrane kvalitete.
Otvoritve so se udeležili poles razstav-liakev zastopniki državnih uradov z velt-kim županom 2. dr. Schaupacbom na Čelu. Posebno številni so bili gostje tz Nemškc Avstrije, od koder je med dmsnn dospel predsednik štajerske gostikiičarske zadruge, graški župan g. Muchitsch. Iz Zagreba pa ie dospel med dragimi tutH nemški konzul g. Seiler. Razstavo je otvoiH s primarnim nagovorom mariborski vel. župan đr. Schaiibach, ki ie ^asti naglaSal potrebo združi tve razanh malih pri reditev v veliko ceftoto. ker bo oa ta način  nnaso Ilije
doseći uspehe in dvi^niti  sloves naših vin v inozemstvu.
Po svečani otvoritvi je pnredil odbor povabljenim gostom zakusko, ki so jo aranžirale ptujske dame. Posebno pohvalno so se izražali o razstavi gostje iz Gradca in Dunaja, ki so bili nad velikopoteznostjo |»tujske razstave naravoost presenećeni ter naglašali, da bi to razstavo mirno lahko prenesli na Dimaj, v Berlin an' v Pariz.
Posebna zasluga za ta razveseljiv uspeh *re g. Osterber^erhi, vdcvinoKraAii-ku tn znanemu vinskemu strokovnjaku, ko-j-ega ime je znano daleč po inozemstvu. Razstava bo odprta 5e par dmi in opozar-jamo na njo zlasti gostiLničarje, ki se iim nudi ugodna prilika za izfrtro najboJjših in res  pristaih   štajerskih  vin.
NEMŠKI NOVINARJI V ČSR
Prasa, 16. jan. Danes je dospelo serafcaj 24 nemfkih no^inarjev. Ekskortija bo trajala 10 đni. Bfakmilo vodi neroiki đri«v« tajnik đr. Đarcer,
Smrt odličnega slovenskom pravnika
Na svojem stanovanju na Bleivveisovi cesti št. 20 je davi ob 4. umri po težiti bo-ltzni višji sodni svetnik v pok. in privatni docent zagrebške univerze «:. <dr. Fran Moj-Iu rič. Pokojnik ie bil odličen slovenslk pravnik ter spada  med one  pijonirje, ki  «j
sod-elovali pri organizaciii slovenskih pra«'-nikov.                                                             '
Rojen je bil 7. oktobra 1866 v Stro^M visi, občir.a Pcxlgradje v I.utomerskefh okraju   kot   sin      jx>sestnika.      Po     končani
ljudski soli so starši nadarjenega dečka P*—' slali v Celje na tamošnju gimnazjjo, ki jo ft 7. odlifnim uspehom absolviral 1. 1888.. n| kar je odšcl v Gradec, kjer se je pripravi;:.'. na unlverzi za pravnika. Pravniške š*u<ii.e je absolviral 1. 1893, na kar }€ najprej vsto-pil v pisarno odvetnika dr. Sernc:a kot od-vetniški kan-didat. 2e k^i akademik se ]c pokojnik živahno zanimal za kulturno in politično osamosvtiitev siovenske^a narodu ter ie bil agilen član slovenskoga akadtm-skega društva »Triglav« Leta \$99. se je v Celju poročil s Lć^rk i narodiiesi vcvi-telja notarja Basa go. Kamilo Baševo. Pokojnikova karijera ie bila sicer Elitna, toda premagati je moral kot zaveden Slovence in narodnrak marsikatere iežk-.5t*. Leta 1^*5. je dal slovo odvetništvu ter sio-pil kct avskultant pri okrožnsm sckU^Čj v Celju. Kot odličen sodnik se je p^vs^d iz-kazal ter >e služboval pri <>k.-ai'iem sodi-šču v Laškem. Konjicah, Idriii, Gjrr.cin gradu in končno pri deželnem sodi^ču v Ljubljani. Kot privatni docent se je 6. decembra 1919 habilitiral na zagrcbški pravni fakulteti.
Dr. Mohorič se je udejstvoval tuđi na strokovno - znanstvenem polju. Priobčil je v raz.nib pravničkih reviiah in li^tih nebruj zranstvenih razprav o civilnoprocesnem in izvršnim pravu, kakor tuđi razprave o problemili, ki se nana$ajo na civilno in ka* žensko pravo. Svo.e sestavke in razprave je po većini priobčeval v »Slovenskern Pravnikuc, »Samoupravi«, •Trgovskem Ve-stiiku««, kakor tuđi v dunajsJci »Ge-richtshallec Spisal je lepo crtico o pravo-slovcu dr. Radivoju Razlagu. V tisku se sedaj nahaja več pravnoznanstvenih razprav, ki  izidejo v  večjih  knjigah.
Pogreb pokojnika bo v sredo 18. tm. ob 16. izpred hiše žalosti na pokopališče k Sv Križu. Odlič-nega pravnika ohTanimo v trajnem spominu. Težko prizadeti rodbini naše   iskreno   sožalie!
Iz ljubljanske kronike
Svcdrovci mirujejo. — Dvc tat-vini zlatnine.
V   krimrnalistiki   Je   nastalo   pravcato   zatišje. Svedrovci   mirujejo,   ravno   tako   tuđi   tatovi.   Izvršeni   sta   bili   Ie   dve   tatvini   rlatnine,   e-na   je bila  prijavljena  5ele  Čez  i>oi  l&ta.  Posestnrk   Josip   Habjan,   stanujoč   v   Zeomji   šiški   5t.   36,   >e v^eraj   policiji   naznanil,   da   mu   je   neki   cigan, po  imenu  Held, ki  se je  meseca  ]ulija  klatil  po Zgornji   SiŠki    ter   v   družbi   d jauke   Veronike beračil   odnosno   stikal   od   hi§e   do   hrše,   že   me-seca   julija   lanskeea   leta   izraaknil   iz   nezakJje-njene omare 8 zlatih  prstanov  v  vrednosti 3750 Din.   kakor   tuđi   150   Din   vredno   nrkljasto   uro. Tatvine   ni   policiji   takoj   narnanil   lato,   ker   je ra5unal,  da  se cigan  vrne  in  da bi  ga  kar  sam prijel  ter   izro£U  poHctfskemu  stražniku.  Sedaj  je čul,   da  se  cizan  klati  po  ljubljanski   okolici   in prosi,  da  ga,  varnostni  organi  tzslede.  Prerneteni c;.g3n  pač ne  bo  imel  veČ rlatih  prstanov . . .
V   soboto je bil v  Zgornji SiŠJci  stanirioĆi  nii-zarski pomoinik Ciril Hahiht za^slen pri *tav-bi   Stadiona   na    VMovdaoski   cesti.   Suknjić   ie položtl   na   stran.   Po   kooćanem   dedu   je   pobrai sitknjič, a ]e moral presenećen  ugotoviti.  da  ma ie  tz žepa izginila  srebrna ura z ziato verižicoi Pomočrtik   ceni   Škodo   na   1000   Din.   O   tatu   n% o.'kahesa  siedu ..    Okoli  s^avbe  se  je   v  soboto) popoiJ.ne  sicer   k!at:I  neK;   sumljrv  postopaC,  toda ta baje ne piidc  v poSlev.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA   BORZA.
Devize: Berlin 13.525—13.555 (13-54), Cu. rih 1092.^—1095.9 (1094.4), Dunaj 7.9975—8.0271 (8.125), London 276.75—277.53 (277.13), Nevi York 56.76—56.S7 (56.77), Praga 168.08—168.8| (168.4S),   Milan  299.25—301.25   (300.25).
Efekti: Celiska 164 denar. Ljubljanski Kreditna 135 denar, Kreditni zavod 160 denarf Vevče 135 denar. Trbovelrska 462 denar, RuS* 265—280,  Stavbna  56  denar,  Sesir   125  denar.
L e s n i trg. Tendenca neizpremenjena. Za. Ukočeno pet vagonov in sicer 3 vag. hrastovil fritov po kupčevi noti. fco vag. nakJ. postajJ po 100; 2 vag. bukovih, nežamatiih plohov I, llf foo. vag. roeja a 600.
Deželni p r i d e 1 k i. Teodenca čvrst v ZakrjuCeno  1   vag. pšenice.
ZAGREBSKA   BORZA.
Devize: London 276.7$—277£3, New york 56.666-^56^66. Pariz 223—225, Milan 300—302, CiH-ih 1092.9—1095.9. Amsterdam 22.89—22.95, Berlin 1351.7—1354.7. Dunai 799.75—802.75, Praga 168.0&—168.88. INOZEMSKE  BORZE.
Cvih: London 25.32, Newyoric 518J>3 Pariz 20.42, Milan 27.4)6. Amsterdam 123.651 Dimai 73.10, Đeoera4 9.14, Prafa 1&3S.
Stran 2..
.SLOVENSKI   NAR O J)» dne 16. januarja 192*
Ste*     13
Zavožena trgovinska politika
Na včerajšaji seji finančnega odbora je podanec dr. Žerjav ožigosal brezglavo politiko in delo trgovinskega ministrstra, — Zanemarjena Srednja tehnična šola v Ljubljani. — Volitre v
ljubljansko zbornico TOL
— Beograd, 16. januarja. Na vderajšnji Bji finančnega odbora se je vršila razprava
0  proračunu ministrstvn za trgovino in industrijo. Minister dr. Spaho je podal uvo* doma krajši ekspozs, v katcrem je piiznal, da v zadnjem letu agrarna produkcija sicer narasca,  da  pa  pada  vrednost, kar je  po* slabšalo naš izvoz. Poleg tega se mora naš izvoz   boriti   s   hudo   konkurenco   drugih agrarnih držav. Kot posledica splošne gospo* darske   krize   pada   tuđi   notranji   konzum. Pri denarnih zavodih je veduo bolj opažati obilico kapitala. Kakor y zasebnem življe* nju, se tuđi v državni upravi uvaja kar naj* večja štednja. S stabilizacijo dinarja. je na« rastel   tuđi   naš   kredit   v   inozemstvu.   Že
1 tak   slab   gospodarski   položaj   so  Iansko* letne elementarne katastrofe še bolj poslab* šale.
Debato je otvoril posl. dr. Ž e r j a v, ki je podrobno analiziraj predloženi proračun in podvrgel splošno trgovinsko politiko strogi, a stvarni kritiki. Ministrstvo trgovi* ne je že več let prava pastorka pri dođe* levanju kredStov, dasi se mora le od zdra* ve trgovine in obrti pričakovati finančno sanacijo države. Na vseh stranch mu je okrnjena konupetenea. Predloženi proračun ni nič boljši od lanskega. Pravilno je, da smatra minister za prvo nalogo sklenftev pogodb z dTughni državami. Te pogodbe se pa sklepajo brez sodelovanja javnosti.
Pogodba z Grčijo težko ogroža naše vi* nogradništvo. Stališče v pogajanjih z Av* strijo j« v glavnem pravimo. Toda mi vi* ditno, da na severu nrmamo ničesar iskati. Naš interes je na zapadu, s katerim je, v kolikor to dopušča čast in suverenost drža* ve, sporazum potreben. Ministru trgovine je odvzeta kompetenca carinske politike in sklepanja trgovinskih pogodb. Potrebno je sodelovanje z ministrom zunanjih zadev, kjcr mora biti referent, ki s stališča zuna* nje politike poda svoje mišljenje. A vod* stvo in inicijativa mora biti pri ministru trgovine.
Isto velja za konzularno službo, za ka* tero je treba izdelati nov program in kan* čno opustiti trgovinske agenture.
Govornik se je nato obšiTno bavil s pro* blemom obrtne uprave z ozirom na umestne predpise zakona o o-bči upravi. V Srbiji je obrtna uprava Še popolnoma centralizirana, v prečanskih krajih pa se referenti pri ve* likih župani-i ukinjajo in njih delovanje omejuje. Govornik navaja uničujoče re* dukcije v slovenskih oblastih v prejšnjih letih, zlasti v Ljubljani Akti se rešujejo počasi, mnogi pa sploh ne. Dr. žerjav je navedel konkretne sluCaie zastankov dela in  razne korupcijske afe.*e.
Strokovno šolstvo je sedaj vse pod krm* petenco ministra za trgovino. To je v na* čelu dobro, vendar obstoja nevamost, da bo ta minister dosegel mani kreditov, kakor pa prosvetni minister, ki j« vedno agilnej* ši. Oddelek za strokovno šo'stvo v ministr« stvu   za   trgovino,   je   najbolj   len   del   naše
uprave. Prenos šolstva na oblasti se ne bi smel vršiti brez jasnega zakona. Zato je zakon o strokovnem šolstvu numo potre* ben. Pri tem bi mesto oblasti mogle dobro sodelovati tuđi gospdarske zbornice. Tako bi mogla n. pr. ljubljanska zbornica TOI prevzeti zavod za posredovanje obrti pod gotovimi pogoji. Naše obrtno naduljevalno šolstvo sedaj vsled pomankljivih državnih prispevkov propada.
Govornik se je nato obšiTno bavil s Srednjo   tehntono   solo   v   Ljubljani,   ki   je
pravi biser med gospodarskimi šokmi in samo zasluži, da bi iz ćele države, zlasti iz južnih krajev, pošiljaH studente v Ljubljano. A baš za ta zavod v ministrstvu nima nihee srca. Referent mmistrstva je vse še tako skromne zahteve ravnateljstva tega zavoda ođklonil. Govornik je navede! pri* mer, s katerimi se je Škandaliziral ves fi* nančni odbor in minister sam. V kritiki sta* lišča ministra glede nadzorstva denaretva se govornik zavzema za to, da se sprejme za* kon o bankah, ki bo ščitil hranilne vloge. V tem primeru pa je potrebno končno izvesti nameravano finansiranje industrije potom inozemskih kreditov z garancijo dTžave. Zako o pospeševanju industrije je potreben obnove.
V nadaljnih izvajan-jih je posl. dr. Zer* jav obrazloži! ustroj regulativnih hranilnic ter njih ogromne zasluge in zahteval, da se jih uvažuje pri oprostitvi od rentnega in društvenoga davka. Drztvna obrtna banka daje predrag kredit za zapadne pokrajine. Podružnice v Ljubljani še ni. Državna hipo* tekarna banka je kljub protestu uvedla tu* di v Ljubljani oodstotne aktivne obresti. Potrebno je o tem predložiti nov zakon, ki bo otnogočaL da se sanira obrestna mera na jugu države, zapadnim krajem pa da se pusti nižju mera za vloge in posojila. Go» vorni'k je nato obširno razpravljal o teža» vah obrtniškega stanu in našteval stevilne pritožbe zlasti glede javnih nabav. Novi obrtni zakon je sedaj že mogoč. Posebna žrtev so kremarji, ki so prišli pod financo in policijo, namesto da bi koneno o njih odločale nižje instance in da bi spadali iz« ključno pod kompetenco ministrstva za trgovino. Pri podeljevanju gostilniških kon* cesij vladi danes najhujše partizanstvo. Govornik se zavzema za ustanovitev pra« vega g;>&rx>darskega sveta, kakor ga pred* videva ustava. Krit je stroškov je lahko mo* goče, če bi se pri upravi Narodne s-kupšei* ne   nekoliko   bolj   štedilo.
Končno se je dr. Žerjav bavil s pospe* ševanjem turizma in tujskega prometa ter zahteval zanj primeme kredite. Ob za* ključku svojega govora pa je opisal kleri* kame mahinacije pri volitvah v ljubljansko zbornico TOI, ki se je vsled popolne pasiv* nosti ministrstva iz cvetoče gospodarske institucije in reprezenrance spremenila v strankarsko filijalko SLS, kar se bo še bridko masčevalo. Dr. Žerjav je zahteval, da se takoj rešijo pravične pritožbe proti manipulaciji volilne komisije, ki je proti« zakonito sprejela čez 2000 oseb v volilne imenike, izključno ljudi, ki nišo ne trgovci ne obrtniki, razveljavila pa listo trgovskih gremijev, namesto da bi jo vmila v popra« vilo. Ker vidimo, je zaključi 1 dr. Žerjav svoj govor, da se minister v glavnih vpra* šanjih ni ravnal po zakonu, am<pak po strankarskih migljajih, ne morerao im eri zaupanja v tako vlado in borno zato glaso* vali proti proračunu.
Nato je govoril posLanec HSS g Preda* vec,  ki  se   je  obšširno bavi]  s poslovanjem
bank, zahteval znižanje obrestne merc ter kritiziral postopanje DTžavne hipotekarne banke, ki skuša uničiti oblastne denarne zavode. Govorila sta nato še Neudorfer in Pavle Radić, ki je kritiziral postopanje Hi* potekarne banke, o kateri je naglašal, da je izključno le v službi beograjske čaršije. Po govoru posl a ne a Šavlića je minister dr. Spaho odgovarjal na iznesene očitke priznavajoc njih upravicenost. Vladna ve* čina je nato sprejela proračun, nakar je bi« la seja zaključena.
Ljuba Davidović za koncentracijo demokratskih strank
Ljuba Davidović pravi da je položaj sedanje vladne koalicije cim dalje bolj neznosen. — Za depolitizacijo uradnišiva in uvc-Ijavljenje zakonistosti in enakopravnosti,   —   Spojitev   demokratskih skupin v veliko demokratsko stranko.
Včeraj je bil v Beogradu otvorjen kon-cjres demokratske stranke, na katerem je Ljuba Davidović govoril o notranje-politič-nem položaju ter med drugim izvajal na-slednje:
Za veliko in načelno stranko je velika žrtev, ako zaradi koalicije opusti le nekoliko tock svojega programa.  Ta
. •" žrteT postane neprenesrjiva, ' ako se mora ustaviti v celoti izvrSevanje programa, ako druga stranka v koaliciji ho-te ovira izvrševanje v škodo demokracije in države. So gotove raeje, preko katerih se ne sme iti. Ne sme se zaradi gotovih političnih kombinacij pozabiti, da se izgubi vera v demokracijo, ker bi bila to velika škoda za narod in vso državo. Izgubljena vera va-njo bi pognala mnoge prave prijatelje demokracije na drugo stran v skrajnost, ki bi lahko imela zle posledice za naš dmžabni red.
Nam se že po pravici in z razlogom spo-roČa: >Povejte.   kako  dale«  hoćete  iti s  popuSSa-
njem, ker je demokracija ▼ n«Tarnosti?<
Na te prijateljske opomine ne smemo ostati gluhi in se moramo odločiti za to, kar je v interesu države in demokracije. Vem, da so pogosto težkoče tuđi v homogenih Vladah, za sedanjo koalicijo pa posta-jajo vedno Težje in težje. Nišo nepremag-ljive, ako bi se vedelo, kaj se hoće. V vsa-kem slučaju je pač treba imeti dolofen de-lovni program. Treba bi bilo realizirati posle po nujnosti na več in manj nujne. Zdi pa se mi, da so poklicani pocabili iidelati U program kot prvo podlago za uspešno delo. Pri tem se izgublja mnogo Sasa, kar ne more biti za nobeno državo bolj usodno kakor za našo. Zivela je v težkih razmerah in zato je izguba časa za njo nenadomestljl-va škoda. Moram vprašati, kaj se Je »torilo v zadnjih 9 mesecih? (Spontan! klici: Nifi!) Zahtevali smo v opoziciji upravifeno, kaj je treba najprej storiti.
Treba je najprej raščistiti u rad niski aparat, treba ga je osvoboditi slabega uradništva in dati mu najsposobnejše med najbolj sposob-nimi. Morem reci, da smo Sele pri prvih korakih. Centrala Se ni raifitotila toga Tprft-
šanja. V centrali so — izjemam vsa čast — nesposobni in nekvalificirani ljudje. In popolnoma naravno je, da slabi na vrhu ča-vajo slabe na dnu. Narod to bridko obeuti, ker jih ni samo na vrhu, ki se ne drže skrupulozno ustave in zakona, ampak se za njo niti   ne   zmenijo.
Treba bi bilo, da spregovorim o velikih župan ih, ki so grešili proti zakonu, o sres-kih poglavarjih, tajnikih in drugih. Tako Srbija kakor Hrvatska in Makedonija trpita od tega zla. V Makedoniji še vedno pokajo bombe in revolverji. Krvave rane, ki nam jih v teh krajih zadajajo bombe in peklen-ski stroji, katere nam pošiljajo Bolgari, so večinoma posledica slabega dela naBega u radništva. Urađništvo, ki skrbi samo za stranka rake kupci je, je slabo, Še slabie pa, kadar se briga le za svoje osebne interese. Oni, ki upravljajo narod na jogu, kakor tuđi oni, ki jih tjakaj poSiljajo in vađriujejo, naj vedo, da nezavestno podpirajo nacrte makedonskoga  komiteja.
G. Davidović je nato govoril o našem razmerjn napram Bolgarom rn naelašal potrebo upoštevanja za Balkan velevašnega gesla:
>Kđor note brata ta brata, ima tajca sa
gospedarja«.
Naš narod v Makedoniji strasno trpi a no po svoji krivdi, temveč zaradi raznih atentator, insceniranih po mojem mnenju od tujih državnih oblasti. Mislim, da ni teije iiveti, kakor v takih rasnerah, v katerih živi naš narod v Makedoniji, Zato sahtevamo, aaj se Čim prej nveljavi popolna sakonitost. No-Semo nobene politične kombinacije ta eaao
sakonltostL
Nočemo niti sedanje koalicije za ceno zakonitosti. (Burno odobravanje.) Nočemo niti vlade za ceno zakonitosti in enakopravno-stl. Moram prlpomniti, da se običajno misli kadar se govori o enakopravnostf in enako-sti, samo na pravice, kl jih prinašata. Ho-5em pa govoriti o enakosti in enakopravno-sti v pravicah in dolžnostih. Hočemo lepio bodoenost za nal narod. Hočemo, da se to čim prej ustvari in da se uvel'avi čim prej popolna zakonitost, neokrnjena oaakott ia popolna svoboda.
Demokracija hoče upravljati demokratično. Driave z demokratičnim režimom se ne konsolidirajo samo, ampak tuđi krepko napreduje jo. Kadar govorim o državah z demokratskim režimom, ne mislim na Balkan, ampak na Francijo, Anglijo, Zedinjene države, Nem^ijo, Če^koslovaŠko In Belgijo. Vse le države gredo naglo naprej in ni čuda, da hoćemo tuđi mi napredovati. Poleg demo-kratskega režima zahtevamo dobro in vest-no uradništvo ne glede na to, kateri stranki pripada. Od te naše zahteve ne borno od-slopili. Nobenemu poStenemu človeku kate-rekoli politične barve se ne sme odreći me-fto v državni službi, ker hočemo imeti državne uradnike, ki bodo služili kralju in domovini iskreno in udano, ne pa tej ali oni stranki. Hoćemo uslužbence, ki bodo služili narodu, ne pa temu ali onemu ministru. Da se enkrat razčisti to vprašanje, borno zahtevali depolitiiaeijo drtarnih nrađnikof. Prepričan sem, da borao to dosegli, ker je edini lek za odpravo zla, ki pritiska na naš narod. Hočemo zahtevati znmenjavo o?eb, ker brez nje ni izpremembe upravnega sistema.
Mi moremo računati z napredkom v naši domovini le z zahtevo po izpremembi upravnega sistema. Ta izprememba se pa da doseći le z novim uradniskim aparatom, ker se stari ne znajo niti nočejo prilagoditi novim zakonom in novemu sistemu. Izpremembe Pe niorojo i7.vr§iti od vrhon državne uprave.
So naivnj ljudje, ki upajo, da se bo to stanje popravilo pod ?tanm režimom. Za-se odločno izjavljam, da nisem tako naiven. Naša pričnkovanja od sedanje politične kombinacije po bila velika. tTpali smo mnogo in mnogo pricakovali. Pričakovali smo naj-manj to, kar po druge koalicije prinesle naši državi. Cakali   smo  dolgo  in   potrpežljiTO,  toda   la
man.
Vprašam, do kdaj nanj še 5akamo? Do smrti svoje stranke? Rečem vam, pričela je ž> obolevati, on« resno oboleva. Dolžni smo ji dati zdravila. Prepričan sem, da ji nihče izmed nas no£e držati svece pri umiranju. Resno hočemo napeti svoje moči pri reševa-nju problemov demokracije in vseh nujnih poslov, ki čakajo našo državo. (Klici? Doli sedanja vladna koalicija!) Teh poslov je mnogo, so mnogovrstni in težki. Izenačanje zakonov zasluži, da se na njem iztroši mlada in močna stranka. Pobijanje gospodarske  krize  zasluži   istotako  v?o  pozornost.
Kadar gre za državna vprašanja, poteni mo-rajo ođpasti vsi dru^i mali in osebni interesi. Ugotoviti moram tuđi to, da je na5e sek) zanemari eno, da se o njem ne vodi nobeneea računa, v kolikor pa se vodi, se goda to le v mali rneri.   Naš   kmert   preživlja   veliko   krizo.
Gospoda v vladi, ki nišo naši prijatelji in kl stalno govore, da je ta vlada delovna, bi morali delati. Na našega kmeta pritiskajo dol-govi, zlasti pa visoke obresti. Kmetij&tvo se ne zboljšuje teT ne napreduje s pisanhni akti. Narod se mora pončevati na polju, v vinogradu, na njivi.
Govorilo se je, da bi moral novi davčni zakon CKtpravrti gospodarsko krizo. Rečem pa, ako bi ostal do kraja tak, kakor je bil njegov pred-nik, bi to pomenilo popokvo propast. V sedanjih teikih časih se narodu, namesto da bi se mu zmandšala bremena, sam« govori: «Da], daj!» Hooemo enakost v dolžnostih im pravicah, hočemo pošleno izenačemje davkov. Ako naierati kmetijstvu   ne   pomaeamo   tekom   leta,   se   bojim.
da ne bomo imeM  več komu pomagati.
Zahtevali bomo zina;njšanije š-tevila ura4nikov m njihovo izbiranje po šolskih in moralnih kva-Htetah. To izbrano uradmišftvo hočeimo bolje pla-Čati. Hočemo ga depolitizirati in prisiliti, da ne bo služilo nobeni stranki, ne tej ne oni vladi. Tedaj bo brez dvoma naslonilo zboljšaoje v B9.H državi, te si bo le tedaj tuđi opomogla. Zato je
treba   delati   z   združeaiml  sllaml
in zato hočemo koncentracijo skupin in sfrank in potom nje tuđi koncentracijo oseb. Hočemo tako vlado, ki bo značila koncentracijo najbolj-sah med dobrimi, najsposobnejše med sposobni-mi in najvredneiše med vrednimi. Hočemo tako kombinacijo tuđi zato, ker bo najjačja ki nai-doliotraJneiSa, ker ne bo odvtsna od nobene ikupine, stranke ali osebe. Kdor bi zahteval, kar U se im oe moglo dati, naj izstoipi iz kom-binaciie. ki bo močna tuđi hrez njega. Mislim, da Je treba v tej smeri nadalje delati. Mislim, da se
kOKeitraclla skopln In strank Ima završi« kot rezmltat   njihove   spojltve   v   veliko   demokratsko
stranko,
ki bo otKecala v»o državo, vse vrste na5e družbe ne glede na vero, ime, na pokrajino in do-sedanio straakarsko pripadnost. Hočemo kon-centracijo, ker je rarkosana demokracija slaba. Slabost ima za posledico bolezeo, boleren pa smrt. Mi pa hoftemo, da demokraciia žrvi in dela. Pred kratkim Je prišlo do vpraSaitja spojitve demokratske m samostojne demokratske stranke. To vprasaoi« se tedaj ni reSUo, vendar pa tuđi ni zavrženo. Stoji Se vedno odprto in še obstoji možnoat, v katero tuđi verujemo. Gotovo vem, da jo kongres ne bo samo sprelel, temveč todi prisrčno pozdrava. Kdor se spo-minja pisma, poslanega od njihove strani glede ustvaritve demokratskoga bloka, ve, da se ta blok ni ttstvartt. AU naj bi poskuŠali mesto bloka ostvariti veliko demokratsko stranko? Ni to mola mise*. Te misli pa Imalo stvarno pod-lafo. vas)e »e veruje tuđi na drugi strani in v tej  smeri  mislim  delati  tuđi  nadalje.
Demokratska stranka ni za ustvarjanje froot. ni niti za prečansko niti za srbijansko fronto, ker bi to potnenjalo težak udarce našemu Či-zavnemu m. narodnemu ediostvu. Detnokrat&ka stranka hoče samo fronto poštenih in sposobnih Dudi ta dobro naroda. Demokracija se mora lo-trti državnih poslov s polno silo in brez rezerve ter s polno odgovornostjo za nje. 2iveti io delati mora, dokler se ne nresnicijo veliki demokratski   principi.
Govor Unbe DavJdovtta »o zborovmlci spTe-)di   i   bornim   odobravanjem.
Naši učitelji v Zagrebu
Včerftj opoktne je pritpei ▼ Zagreb pcy» ati abor slovenskih učiteljev, v katerem j« 70 ufiiteljcv in ufiteljic. N* glavnem kolodvoru so sprejeli goste Stevimi ragrebSki učitelji ter zastopniki pevskih dmJtcv, glas« beoih korporacij m meičaiistvs, V imenu ngrebs^ega ucjteljstvrn je poxd»nvil Slo> vence oblastni iolski nadzornik Kasumovid; t fasemi JUU im u«telj Sktvic. Ntto je neki otaic ljudske sole rodom Slovence, recitiraj slovensko pozdravno pesem io u> iočU gostom sopek sveiega cvetja, V ime* nu hrvatskega pevgkega zbora «Koio» je po* sdravtl goste & Debeljak. Sledile » dobro, dolrlce žaftoprrtkov pevskih rborov «Lism# skl»» «Mlado»t» in «Kolo«. Za pozdrave se je zahvali! g. B«juk.
S kolodvora so odili naši pevci v Hrvat* •M gl—beni mvod. kjcr so kudi skufajo.
Zvečer so priredili v Glasbecem zavodu koncert, ki je bil velike£t poroeni ta. spo* znavanje slovenske narodne m umetne pe» smi. Program je bil r&zdeljen v tri deie. Pr\i del je obsegal Adamičeve iu Slcrjaiiće* ve skladbe za mešani zbor, drugi Lajovi* deve in Ravnikove ženske zbore, tretji pa klavinke partiture za štiri roke. V tretjetn del u no bile tuđi Adamičeve in Lajovićeve pesmi, pri katerih je nastopil s serfoparti* jami operni pevec g. Križaj.
Dvorana Glasbenega zavoda je bil* pol* na do zadnjega kotička. Po drugetn odu programa je priredilo občinstvo slovenskim pevcem prisrčne ovacije in jim izročilo več vencev. Po koncertu se je vršil v hotelu «Royal» banket, katerga so se udeležiH od* lični predstavniki zagreb^kih kulturnih ustanov.
Železničarji v boju za svoje pravice
Vceraj zjutraj se ie vršil v »Kabini« nad tri ure traiajoč železničarski shed, kate-rega so se udeležili tuđi delegati iz Beo grada, Zagreba in Subotice. V imenu udru« ženja iusos:ovanskih r.aroanih železjii^ar-jev in brodariev je shod otvoril in vodil g. han Skrjanec \z Zaloga. Referent g. Ivan Deržič je poročal o dveh važnih in aktu« alnih vpraša-njih m sicer o gmotnem položaju železničarjev in o kome»rciializaciji državnih železnic. Grnotni položaj železničarjev je obupen. Glavni \^rok tiči v tem, da so na vodilnih mestih železniške uprave nesposobni tjudjet ki nimalo ne strokovne izobrazbe, ne sm.-sla za socijalni položaj železniških uslužbencev. Navajal ie več drastičnih primerov, kako gospodari uprava. V Ljubljani bi bile lahko že davno ustanovljene moderne železniške delavnice, kjer bi našlo dela pri-bližno 500 kvalificiranih delavcev, ki so bili do prevrata zaposleni v puljskem arzenalu, a so morali i ti po svetu. Zelezniška uprava mora pošiljati pokvarjene vagone in lokomotive v popravilo v inozemstvo. Ta popravila so skoraj osemkrat dražja, kakor bi bi'Ia, če bi bile domače delavnice urejene in opremljene z modernimi stroji. Dalje je govornik konstatiral, da je bil od promet-nega ministra izdelam nacrt glede komer-cijalizacije želoznic nepopoln. Sedaj je se-stavljena posebna 22-članska komisija, ki ima nalogo izdelati nov nacrt. V tej komisiji zastopa 70.000 Železničarjev samo eti zastopnik  (g.  Ivan Deržič).
Predsednik ljubljanskega odbora UJ^fB g. Juh je poročad o nov em pravilmiku, tol-mačil je posamna določila ter izjavil, da je pravilnik za silo sprejemljiv, kajti boljSe je nekaj nego nič. Razvila se je nato živahna debata o pravilniku, v katero so posegli beograjski delegat In predsednik centralnega odbora ?. Pavlović, zagrebš-ki delegat BajkaS in delegat iz Subotice Ni-kač. Vsi so se v gflavnem strkijali s poro-čevalčevimi izvajanji. K bese-dl se je nato priglasil v imenu železničarjev, organiziranih v železničarski iinternacijonali tg. Trškan. NaglašaJ ie, da železničarji nika-kor ne morejo sprejeti pravilnika, ker ni za nič. Njegov govor so navzoči železni-čarji sprejeli z mnogimi medklici in ugovori. Njegove trditve je od'očno pobijal in zavračal predsednik oblastnega odbora g. Juh, ki  je žel viharno cxk>bravanle.
Shod je nato soglasmo sprelel 12 točk vsebujočo resolucijo, ki precizira staliŠče napram delavskemu pravilnikn, ki v bistvn ni zadovoljiv in je treba nekatere nedostatke popraviti Konstatira dalje, da je proračun prometnega ministrstva za. I. 1928-29 glede prejemkov osobja presnizek in zahte-va da se v komisijo za iziprememfeo obsto-je^ega zakona o prometnem osofoju po«o-^ejo tuđi zastopniki železtiičariev, ugo-tavlja tuđi pravilnik o postranskih pristoj* binah ni zadovoljiv. Resolucija najo<Ilo&« neie protestira proti nameravaci odpravi železničarskih voznih ugodnosti, zahteva gradnjo oovih in hizijenskih stanovanj za Železničarje in točno izvrševanje osemur-nega delavnika. V shičaju komercijaliza-cije zahteva shoti\ da se uredi razmerc med upravo in osobi em na zakoniti podlagi, da se zasijjura ek-istenčni minimum in izvede staTostno, nezgodno In bolniško za-varovanje Končno protestira resolucija proti postupanju glavne kontrole isi pro^i nezakonito«tim, ki se od strani kontrole \x*
vajajo  med  železničarji.
—---------                                                                                                                                       <  *
Čudežt vsemirja
Šikane oblasti se nadaljujejo
Včeraj ob 11. uri je bila v kinu <Matica> premijera tega velefilma, ki ga je stavila na spored naša neumorno delovna ZKD. 2e skoro eno uro pred predstavo ni bilo več dobiti sedefa; pokupljeni so bili vsi ie v predproriaji, in tako je moral marsikđo, ki se je eanaSal na to, da bo lahko dobil vstop-nico pred predstavo, žalosten oditi. Zvedeli smo, da je zaprosila ZKD prosvetni oddelek velikega župana za dovoljenje Se ene ne-rfeljske dopoMansk© predstave ob pol 10. uri z ourom na poufiljivost tega filma in zanj vladajoče zanimanje. Dasiravn© pa je 25KD jameiia pr©svetni nprari., da «e mladina radi ©rentnelnih obremih lolskih mal ne bm pripustila k te| predstori, temre* da bm i«U đMttpu !• e4ra9lim, ia katere Je v Ljubljani dorolj ma5, vendar ZKD ni na-Šla milosti v oe>h Presretne oprarc.
Tako se pri nas SCiti, podpira in favorizira prosvetno delo! Opoxarjamo ponovno g. velikega župana, da knltnrna predavanja nišo bioškopske predstave, in ga prosimo, da napravi konec tem Hkanam s strani pro-s^etnega oddelka. Naj «i le eden enkrat ogleda maso ljudi pred poslopjem kina Matice ob nedeljah ob 10. dopoMne in naj posluša godrnjanj© in opaike ljudstva na naslov naSe uprave.
Film sam na aebi je mnogo nadknlil vsa naša pricakovanja. Izredno ležka vsebina astronomske vede je podana a tako izredno lahkostjo in ratumljivogtjo, da je vsebini filma lahko sledil vsak lajik. Ogromne razda-lje, velikost nebesnih teles, njih kakovost, rasni planeti so nam predočeni tako krasno, da so te slike zadivile vsakega gledalca. Knmo   Je   railožen vpliv tolnca na aado
zemljo, z izredno lepimi, nepozabnimi sli-kami. Viiek vsega pa tvori zadnji del tega filma, ki predstavlja konec naše zemlje. Film zasluži vso pow>rno>t naše publike. Vsi oni pa, ki se za astmu-mi jo prav posebno zanimajo, si bodo film brez*lvomno tuđi večkrat ogledali.
Uvod k priredit vi je tvorilo predavanje g. prof. Đolžana. Izredno dober govornik je znal ustvariti m^i publiko izborno rnijKilo-ženje za film in je tuđi iel za svoja krasna izvajanja zivahen. dolgotrajen aplavz. Sve-tujemo vsakomur, da pi ta film ogleda tim-preje, ker ga ima ZKD le 5o z.i kratko dobo na sporedu.
£Betezmca
KOLEDAR.
Danes: Ponedeltek, 16. Januarja 192S; Irato-l&čani: Marcel; prarvoslarvni: 3. Januarja, Tuni-slarv.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama:  »Divja raca». A. Kino   Matica:   «Panama*. Klao  Dvor:   »PlesaIka  Anto«l|a».
DRŽAVNE   LEKARNE.
Danes: Bohinc, Rimska c; Le\-stek, Re&ljova cesta.
Pr os veta
Repertoar Narodnega gledaUšča v Ljubljani.
Drama: Zaietek ob  20.
Pooedeljek.   16.:   Dhrja  raca.  A. Torek,  17.: I*ra v eradu. Gostuk buto!;Ans4i St,
JaJfobs^i   oder.   Izven.   Znižane   c«oe. Sre4a,   lb.:   zaprto   UeneraUta).
Opera:
Za£etek   ob  pol  20. Poaiadeljek,   16.:  zaprto. T«rek,   17.:   zaprto   (gcneraUca). Sreda,   18.:   Zmagovalka   oceana,   opereta.   Pr«^ mijera.   PreaniersJti   abon.
Ponovno gostovanje Šentjakob-čanov v dramskem gledališču
An-ticijozni šeutjakohski diktanti so pred odUilno in krkično publiko, ki k 11. t. m. pri-sostvovaU najnovejši Mokiarjevi komediji «Ura v gradu> z neobrčojniiin pritnaji;eiu protaU ojmjeni krst v ljubljanski dranri. Spričo kras-nesa uspeha. ki so ga dosegli pred dokaj raz-vaj€ntm gledališkim občinstvain, lahko s samo-javestmm ponosom rastavi)o svoje imožtiosti nadakjnemu rajrvoju aKhovcga procvitajočcua odra. Vsekakor je marljivi Seatjakobski ansambl cxredvsem poklican, da širi pr osveto tuđi v bo« dole po deželi, katero vzvčšeno nalo^o je do-slej v poini meri vršil pod skrbium vodstvom svojega   zasluineja   predsednfta   R.   Binttrja.
Zelo smo hvaJežni upravi dramskera irledali-5ia v Ljubljani, da je upoštevala trtMla^poin«, a ospešno večietno delovanje Sentjakobčanov ter Jim v svoji naJdunjetiosti omogoćiJđ gostovanje v vodikiem hramu slovrosk« Talije. Priporoiuli bi ffledaliikj upravi, da pri reso em poimovaniu svojih dolitto&ti uvede posiosteiia gostovanja vzornega predmestnega odra v svrtio razmaha a papolndtve njegovega požrtvovalneffa umetni-Skega udejstvovanja. Povs«m smo uverjeni, da skromno ravetiSče v Fk>rjar»ki ulici daleko veC ne ustreza težnjam mttiiiirvnejAcs:a razvoja, ker je neprilično in neprikladno radi pomanjkanja obšiftie>šega odra io o«d ostajanja prostom ejše dvorane. Ukorenmjeoi »dealizem premaza sicer v početku neljube in redno se ponavljajoče teh-nične ovire pri šeutjakobskih diletantih, toda potlobijenega smotrenega dela vendar ce moro nadomestitL AH bi se ne modo preskrb«ti Scnt-iakob&komu odru prepotrebnih udobnej^ih pro-storov? Vredno bi bik) o tara razmišljati, sicer trteane velevažno s-k>veosko kuhurno postojan-ko v dogledne-m času zađeti neprZakovan zastoj napredovanja. Treba je pcwni&litU da se je ieotjakobski ansambl v radn-jih se zijah po vc-čki že otresel nebogljeneea diletantizma ter se vidno približuje itmetniAkcTnu ustvarjanju dram-afcih   deJ.
Te vrstice naj veljajo ko< rahel opomm mero-daioim slovenskim kulturnim delavcem! Podpri-roo zato SeiRjakobski odcr tuđi smotao v nje-fovem idcainein stremljenju po dovrienosti ter posetkno v obiloem &te<vilu duhovito «Icro v cradu», katero na žeJjo dramske uprave v torek dae  17. t.  m, i večer  ponovi.                      M—r.
•
Premijera HirsU)eTe operete «Zmafovalka oceana«, kj se vprizoTi v sredo, dne 18. t. m.. hna sledeco vsebino: Elioor Goldviiti, velepo-sestoica in lastnfca tovarn« za letala — Poli-Čeva, John Ooldwki, njen atric In drux — Pov-be, Coname, njegova žena — Rakarjeva, Luden, marauis de la Motte — Drenovec, LHly DorvU-le, predsedciica đruStva franeoskih krajank v Parizu — BaJatkova. Charlie, iz>praSa<n pilot — Peček, Prapart, ravnatelj etabli&sementa «Orand Pariš« v Parizu — Sandn, I. domino — Jere-mova, II. domkio — StenrrSova, Jean — KoSič, Sluga — Pabor, Bili, oskrbnik — Simo&čvč, Jiim, pilot — Jare, piloti, ddlavci, druiba, maske, ple-salke. slu^e. I. dajanj« »e soći v Ameriki, II. deranje v etablissementu «Gr and Paris» v Pari*, zu in III. dejan}« v palači markfja de la Motte pri Parizu. — Ćas sedanjo^-t. — Plesne točke je ovežbal baleini mojsler V. VIČek. Operemo đ\-> rigira Niko Stritof. režira Jo«. Povhe. Vri! se opereta za pretnterafci abonma. DeJo Je v res-nid izredno posre4e«o in prepričani smo, da ostane stalno na naSem repertoarju m si ga tako] za Ljubljano osvoje tuđi droca gledališta, V ceh koiKtapciji in v vsaki podrobnosti odso-varja popokvoma načedom, ki se zahlevajo za daaatojo moderno ki efektno opereto.
Za petde^etletnico Otona 2upan#i*a izda Ljubljanski zvon v založbi Tiskovne zadruge poseben jubilejni zbornik. V njom se objavi jo poleg Številnih Man kov in esejev, ki osvetljujejo pesnikovo delo od raznih strani, tuđi bibliografski in biografski podatki. Ražen tega se prioSfci v knjicri nekaj zanimive In literarno hfstorično važne koresponden-ce pesnikovih mladostnih prijateljev Kette-ja, Cankarja in Aleksandrova naslovljenih. na jnbilanta. Knjisra bo bogato ilustrirana s slikam i iz ha kr otisku in elegantno opremljena. Zbornik bo zlasti dobro služil preda-vateljem in Solam. Vsem ljubiteljem Zupan-fiiieve poezije priporoiamo da ta zbornik takoj naro£i, ker je naklada knjige zelo nizka. Zbornik bo veljal broš. Din 42, y platno vez. Din 52, poSrnina Din 3. — Narobila sprejema Knjiearna tiskovne zadruge * Ljubljani (Prešemova 54) in njena podružnica v Mariboru  (Aleksandrova c.  13).
Porotllo o Kottovanla t«. Stalier-Stotter* leve smo morali vsled poanaujkanja prostora od-k&ti do jutrL
Stev.  i 3.
•SLOVENSKI   NAROD* dne 16. januarja 1928
Stran 3.
Dnevne vesti.
—  Promocija. V soboto 14. tm. je promoviraj na zagrebški veterinarski fakulteti g    Leon   Kocjan     za    dr.   veterinarstva. Novi  doktor   je   rodom  Ljubljančan.  Iskreno čestitamo!
—   Protest  proti ttovemu davčnemu zakonu.  Včerai dopoldne se je vršil v hotelu »Imperial«       v    Beogradu   velik   protestni shod  lastnikov poslopij in zemljišč proti no-vemu  davčnemu  zakonu,  s  katerim  bi  bili težko  prizadeti  zlasti  lastniki  starih  poslopij,  ki  so vsled stanovanjskega zakona  že itak   gospodarsko   ruinirani    Shoda   so    se udeležili    zastopniki   udruženi    in    zavezov, lastnikov   poslopij   iz   ćele   države.   Govor* niki  so  energično   protestirali  proti  davčni politiki   kleroradikalne   vlade,   ki   iz.podko-pava že itak zrahljane temelje našega na-rodnega gospodarstva.
—   Glarna  skupščina   rezervnih   oficirjev. Glavna   uprava  Udruženja  rezerv.  oficirjev je sklenila, da se bo vršila  letošnja glavna skupcina  delegatov  vseh   Dododborov v  ju-niju  in sicer v Beogradu.  Pri  tej  priliki se bodo   vršile   velike   manifestacije   rezervnih oficirjev, ki bodo spadale v okvir jubilejnega leta    osvobo jenja    in    ujedinjenja.    Glavna skupščina  bo združena  abenem  s  svečanim polaganjem     temeljnega     kamna     bodočega Ratničkega   doma,   ki   bo   stal   tam,   kjer  je sedaj  drsališče.    Beograjska   občina je  dala rezervnim  oficirjem  stavbišče  brezplačno na razpolago.
—   Ukazi     ▼  pravosođnem    ministrstTU. Pravosodni minister je podpisal več ukazov o pomiloščenju in znižanju kazni obsojencev kakor  tuđi   o napredovanju     sodnih     urad-oikov.
—   Konierenca naših venerologov  o prostituciji. 28. t. m. se zbero v Zagrebu  naši venerologi, da  razpravljajo o zatiranju  prostitucije.   Ker   mora   ministrstvo   narodnega zdravja  glasom  novega  finančnega  zakona izdati  uredbo  o zatiranju  prostitucije, ki bo veljala za vso državo   hočejo venerologi za-vzeti poprej svoje stalisče napram temu problemu. Vsi venerologi so dobili vabilo, da se udeleže konference.
—  Iz državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni   pri  podružnici   Postne   hranilni-ce v Ljubljani    upravnik  prometa    Leopold Bregar. uradnica Stana Borštnik, raČunovod-kinja  Marija  Fabjančič,  računovodkinja  Marija Oblak in zvaničnik Anton Rantaša; pre-rueščen je  iz Beograda  k velikemu županu ljubljanske oblasti tajnik Fran Verbič.
—  Zakon o osnovnih šolah. V prosvetnem minisrrstvu   ie   deiinit    stiliziran   nov   osnu-tek zakona o osnovnih šolah. Osnutek  priđe v  kralkem  pred  Narodno  skupščino,  da  bi mogel zakon stopiti v veljavo se pred spre-jetjem  novega  proračuna.
—  Sestanek   Akademije   manosti.   17.   fe bruarja se bo vršila  plenarna seja vseh  od-borov  Srpske  kraljevske  akademije  znanosti   na kateri bosta izvoljena dva nova člana. Eden bo isvoljen    namesto    pokojnega dr   Jovana   Cviiiča.
—  Predavanja o Društvu narodov na nar sih   šolah.   Prosvetno   ministrstvo  je  poslalo vsem šolam okrožnico, v kateri jim priporo-ča.  da bi   posvetila  vsaka  šola vsaj  eno  uro predavanju   o   postanku,     vlogi   in     težnjah Društva  narodov.  V  večini  šol  so se  predavanja  o   Društvu  narodov  Še  vršila.
_ Beda v pasivnih krajih. Po vaseh se-verne Dalmacije je zavladala prava lakota. V Serenjah pri Benkovcu sta dva kmeta že umrla glađu. Tuđi vesti o Iakoti v Hercegovini nišo pretirane. Zlasti v bileškem in ljubuškem okraju je položaj prebivalstva obupen. Ker ne vidijo drugega izhoda, ao zaceli kmetje za puštati vaši in se zbirati v Korali.   k;er   organiziram   razbojniške   tolpe.
—   Soboslikarski   tečaj.   Urad   za   pospe-ševanje  obrti  kraljevine SHS otvori  enome-sečni   tečaj  za   sobne   slikarje  v   ljubljanski oblasti.  Ta   pouk   bo celognevni   ter  se  bo vrši! v področju  umetniške  sole  »Probuda«, ki nudi za ta tečaj bogat in popoln tozadevni uFni  program. Tečaj se prične  v ponedeljek 28   januar ja ©b 8.  uri  v  poslopju  Tehniške siednje sole  v  Ljubljani  I.  nadstropje soba št. 18. V ta namen se sprejemajo samo moj-cblasti.  Ta  pouk  bo celodnevni  ter  se  bo morajo priglasiti do petka 20. tm.  pri uradu za  pospeševanje obrti (Krekov  trg 1O.*I.)  S tem tečajem izpolnjuje umetniška šola  »Pro-buda« svoj program in nudi prvič našim so-bcslikarskim  mojstrom in pomoćnikom, da se doma izpopolnijo v vsem kar zahteva njihova obrt. Moderna ornamentika na temelju domačib narodnih motivov naj jim služi kot podlaga za bodoče delo, da z domačimi obli-kami   nadomestijo   tuji   oblike,   ki   se   tako zelo širijo po naših krajih. Mi imamo v domaćih narodnih oblikah bogat neizčrpen za-klad, ki ga je treba le z resnim in smotre-nim delom dvigniti ter mu dati ono  mesto, ki  ga po  vsej  pravici  zasluži.    —     Vodstvo umetniške  sole   >Probuda*.
—  Poboji in nesreće. Včerai so se p-ri-petfle  na deželi  v  raznih krajih večje odnosno  maniše   nesreće.  Predpustno   rajanje pa ie tuđi povzročilo. da so se fantje pre-tepali.    Posestnikov    sin Stanko  KuraH v Svetju pri Medvodah je včeraj z nožem za-klal   svojega   prijatelja,   241etnega   poses-tni-kovega     sina   Alojzija   Križaja,     naibrž   iz liu-bosurnnosri.   Orožniki   so   morilca   prijeli in ga odpeliali v Ljubljano v zapore dežel-nega  sodiSča     Posestnikov sin  Anton  Pe-stotnrk v Sidolu v Tuhinjskl dolini te vče-raj brez  povoda   udaril  s kolom  po  glavi tesana   191etnega   Petra   Klemena..   Udarec ]"e bil tako močan, da mu je prebil lobanjo. Klemena  so pripeljali danes zjutraj  v ljubljansko  javno  bolnico.  V  Podgoriei   pri  Čr-nučah   stanujočl     posestnifc     3Uetni   41ojzij Skublc  se   je  včerai  na   lovu   obstreU  po neprevidnosti z lovsko puško v levo roKO. Za  silo obvezan  ie  danes ziutrai  pri§:I v Ljubljano v bolnico.
—   II.  Savezni  sokolski  smučarski tečaj, ki bi se moral vršiti od 15.—28  januarja ti. na ^"■*^-'?i n-i Trf^cv '^ radi neuirodn'h vremenskih raj&mer odgođen na nedologen 5as. ^- JSS.                                                   50-n
Iz Ljubljane
—li Zaprlseca župana dr. Puca. Vladni komisar na magistTatu g. Menotnger je po-slal vsem občinskim odbornikom nasropno vabilo: Glasom brzojavnega odloka mini-strstva za notranje zadeve z dne 11. januarja 1928 SI. pov. br. 248 je bil g. dr. Dinko Puc z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 28. decembra 1927 potrjen za župana avtonom-nega mesta Ljubljane. Vsled razpisa veli-kega župana ljubljanske oblasti z dne 13. ianuarja 1928 SI. br. ?58 se bode vršila prisega novo izvoljenega župana v smislu § 21 občinskega reda pred zbranim občinskim svetom v sredo, dne 18. januarja 1928 ob 11. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata.
—ij Trgovski ples. Sobotni »Trgovski ples«, ki se je vršil v dvorani hotela »Union«, ie bil druga elitna prireditev letošnje predpustne sezone. Dvorana je bila okus-no dekorirana, prireditev sama povsem animirana. Kakor dru«a leta, tako je tuđi letos privabil tradiciionelni ples veliko go-stov, predvsem so bil' seveda zastopani trgovci in obrtniki Goste je sprejemal sam predsednik društva »Merkur«, glavni tajnik trgovske zbornice % dr. VVindischer. Prireditve so se med dr udeležili vel. župan dr. Vodrvpivec, brigadni general Vu-ković, francoski konzufl g. Richard, avstrij-ski konzul g. dr Pleine^t. belgijski konzul g. Dular, predsedinik TOI g. Jelačin, šef odseka za trgovrno in industrijo Pri veli-kem županstvu dr Marn » dr Pod zvoki Merkurjevega orkestra se je razvila animirana zabava s plesom ki ie trajala do ranega   jutra
lj Lastniki plov. Ponovno nujno opozar-jamo vse lastnike in rejnike psov v Ljubljani z začetnicarni rodbinskih imen M, N, O, P in R, da morajo dne 14., 16., 17., 18. in 19. januarja 1928, in sicer od 8. do 12. ure do-poldne,    prijaviti  pse mestnemu  magistratu
(Mestni trg št. 2-II. nadstr., vrata St. 41); obenem morajo plača ti takso za leto 1928 v znesku Din 100 za psa. Tozadevni razglas mestnega magistrata je nabit po mestu.
—Ij Za mestne reveie. Mestni magistrat izreka zahvalo g. Ph. Mr, R. Sušniku za po-darjeni znesek Din 500 za mestne reveie v počaš^enje sporni na blagopokojnih: ge. Marije Grasellijeve in g. dr. Demetra Bleiweis-Trsteniškega.
—\\ Članice Splošnesa zenskega društva, ki so kupovale na izkaznice, naj se zglasiio s kuponi v torek 17 tm. ob 5.—7 popold.  v  društvenih  prostorih.             52-n
—lj Gospod Josip SinkoTec postrešcek št. 20, ni več Član društva prvih ljubljanskih postreš^kov-   —   Odbor                             51-n
—U Nesreće v LlubUani. V Trnov em ie tamošnii »OreU priredil v svoji telovadnici v Cerkveni ulici iaven nastop Pred pri-četkom priredirve so naraščainiki telova-dili in gledali priprave. Sin mizarskega pomoćnika pri tvrdki Na^as, 13-lerni Janko Lipov^ek. se ie eugal in skakal čez konja. Pri skakanju pa ie tako nesrečno padel s konja, da si je zlomil desno nogo v stegnu. PrepePali so Ea z rešilnim vozom v >avno bolnico. V hiši §t. 2 v Dlamatinovi ulici je včerni dopoldne «ton?l^ do ■š^nn?cnh Pnvla Ormšek, kontoristinja pri tvrdki Schneider 6; VerovŠek, ter je na stopnicah spodrsni-la Pri padcu si ie slomila levo roko v ra-mi. — V soboto popoldne ie vozil posest-nik :n lesni trsovec Tanko Travnik po Tžanski cesti voz slame na svoj dom na Ilovici. Na cesti mu ie spodrsnilo. Pri padcti pa je hotela nesreča, da se je nani zvrnil voz slame. Težko poškrhdovanega na glavi in desni nogi so ga z rešilnim avtom pre-peliali  v javno bolnico
O
c
^    z
V
f   fl&OM
c
najboljše, najUajncjšc zato najcenejse!
—U Moderni nakit za predpustn-i čas pri F. Čuđen   Prešernova ul. 1.             12-T
—lj Vreme. Vreme se ie včerai preokre-nilo na slabše Daees zjutraj je bilo megleno in Je nato pričelo rositi tako, da so vse ulice mokre in opolzke. Danes ob 7. zjutraj je kazl barometar 759. termometer +L5 stopinj C, opoldne barometer 758.5, termometer +2 stopinj i C. Barometer ie za-čel že v soboto rapidno padati m je padel do danes za  10 mm.
—I) Karambol pred Škofljo. Pred škt fijo se je v soboto popoldine doso-dil težji karambol. Proti mestnemu magistratu je vozil voz cesfcne enlektrične železnice pod vodstvom voziiika Antona Furarja. Na-sproti je privozila z zapravljivčkom po-scstnica Ivana Vamvpelj Iz Ek>brove. Kobila se Je pri prihodu tramvaja splašila in se vzpela ter zapravljivček sunila proti tramvaju Pri karambolu je bil zapravljivček poškodovan in cenijo škodo na 500 Din. K sreći ie posestnica šc pravočasno skočila z voza. Vodnika tramvaja ne zade-ne ne bena krivda, ker je »kuša! še pravo-časno voz zavreti, a se mu ni posrećilo radi  poledice na  tiru.
—li Drobiž policijske kronike. Kliub ži-vahtiemu predpustu je današnja policijska kronika o nedeljskih dogodkih zelo suht-parna. Policiji se ie danes prijavil neki mladenič in prosil, naj t» zapro. Skes-ino hoče povedatl svoje doživljaje. Bil Je vrs blaten.  Policiji  je  bila prijavljena   stara
tatvina zlatih prstanov, prijavljen je bil tuđi karambol pred Škofijo in konČGD ie ovaden neki avtomobilist ra-di avtoprodp*-sov. Drugih doffodkov ni bilo.
— KrtstoflC - Bačftr: Bluze, otroške ot>-leke!                                                           3T
Iz Celja
—c Celjsko olepšeralno in tujskoproinetno đrnStro je imelo v petek zve^er v Narod-nem domu evoj obSni zbor za poslovna leta 1925, 1927 in 1927. UdeleEba je bila prav živahna. Predsednik društva g. svetnik Subic je podal poslovno poročilo ter poročal tuđi da bo iasdelala tvrdka Betkke v Magdeburgu 100 metrov filma Celja in okolice sa 8500 dinarjev. Tajnik in gospodar društva g. Rih-taršič je podal tajniško porocilo in porobilo gospodarja, g. Lečnik pa kot blagajnik bla-jjajn. porocilo. Tz številk, ki jih je navedel se je videlo, da je bil denarni promet v teh letih naravnost ogromen. Vsa poročila so podala sliko ogromnega dela, ki j»a je izvršilo to najkoristnejše društvo v našem mestu v preteklili letih na tujskoprom^tnera polju, kakor tuđi za olepšavo našega mesta in okolice. Vsak tujec se pohvalno izraza o našem mestnem parku, katerega lepote ne more prehvaliti. Gospod predsednik je v daljlem poročilu pojasnjeval razmerje mestne oWi-np do Olepševalnecra društva in apeliral na župana in obč. svetnike, da bi mestna ob-čina društvo podpirala v čim najizdatnejši meri.. Društvo drugaCe ne bi moglo več ua-pešno delovati ali pa bi moralo z delovanjem sploh prenehati. V tem slučaju pa bi to breme padlo na mestno občino n bi bili njeni iadatki veliko večji. Nespametno bi bilo, Če bi obeina kratila društvu podporo. G. župan je obljubil, da bo občina Hm največ mogoče podpirala društvo. Pri volitvah je bil zope* predsednikom izvoljen g. sv. §ubic. Obni zbor je lepo in stvarno potekel. Odboru gre za požrtvovalno delo najtoplejša zahvala in je le želeti, «ia bi se društvo tuđi v bodočih letih krepko razvijalo in uspesno delovalo v ponos našega lepega mesta.
—c Oblastni odbor mariborski je dovolil mestni občini celjski proračunski provizorij ta. mesec januar in februar. V teh dveh me-secih bo oblina pobirala občinske davščine v izmeri lanskega leta.
Narodna knjigama d. z o. z.
knjigama in trgovina s papirjem ter pisaT*
niskimi in šolskimi potrebščinami,
Ljubljana, Stritarjeva ulica Št. 2
Oblastno  dovoljena
rasprodaja
vsled opustitve trgovine. — Razprodaja bo
trajala  —  samo do  srede  februarja  1928
Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za
knjižnice in  druge interesente.
Državni proračun in policijski nameščenci
Prejeli smo: 2e v »Jutru« je neki naš stajiovsk5 tovariš u Maribora z ozirorn na novi proračun za 1. 1938-29 orisal v veuki meri težnje in položaj policijskih stražni-kov, ni pa omenil drugih ja\fiih organov-detektivov. Tuđi ie celotni položaj policijskih nastavljencev premalo jasno očr-tal, in je zato prav da se javnosti odkrito povedo težnje nas vseh, ne pa le kake po-sumezne   Kategorije.
Najhujša je nova redukcija ostbja vseh kategorij, tako p^duradnikov, kakor tuđi nadzornikov. Oscbja je pri policijskih ob-lasiniiah obeh velikih županij — ki sta ob-TiCini — že sedaj premalo. To dokazuie :udi policijska statistika za leto 1927., ki ie  bila   te   dni   objavljena.
V nov em proračunu je za čezurne in noćne službe dosedanji znesek 136.000 Din .a ćelo Slovenijo zmanjjan skoro za polo-•co Po staležu organov policije pa bi bil potrebe« najmanjši znesek od ca. 300.000 Din, tako, da bi prišlo na posameznega po-licijskega organa  Ietno  znesek ca. 850 Din.
Tiidi postavka za otoleko se je za straž-nike skoro za polovico zmanjšala, dočim se je za detektivska uradnike popolnoma irtala. Odškodnjno za obleko so policij--ki detektivi oz. kriminalisti vedno in že d nckdaj prejemali in zahteva po letni odikednini za obleko za posameznega po-lic. kriminalista v znesku 2000 Din vendar ni v obstoječih razmerah preriraina. De-janska potreba je, da se vnese v pro-"ačun dovolj velik znesek v to svrho za vse organe javne varnosti v Sloveniji, ka-terih   stalež  dosega  komaj  370 mož.
Crtala se je tuđi proračunska postavka •Stroški za osobje v službi ranjeno fn obo-lelo«, v znesku ca. 90.000 Din m istotako pa še postavka za zavorovanje polic. stražnikov m polk detektivov proti ne-zgodam v  službi  v  visini ca. 40.000 Din.
Obe ti postavki sta se vodili v skoro vseh proračunih, le sedaj v naivečji rev-Sčini in ob slab? plači so Jo tuđi tu pri-krajšali  najmanjšega  drž   nameščenca.
Proračuni polic. direkcij drugih pokra-lin so bili vselej skoro za 30 do 50V« večji kakor Slovenije, kjer vladati enaka dra-ginja in ista beda kakor v drugih pokra-jinah.
Hu4o so udarjeni ockateri polic. detektivi, ki še danes čakajo. Wdaj se iih bo pre-vedlo v uradniško kategorijo. Tu bi se moralo v kratkem odpomoči, ker vendar de-la)o vsi polic. javni organi enako odgovorno, samostojmo in tudl večkrat nevarno službo. To določa tttdi sam zakon in se je za to izreke1 tuđi 2e državni svet. Vsaj tu naj bi se ustregio želji sotrpinov — zva-nlČnikov
Polic. nameŠčencJ v Sloveniji pričaku-lejo od vseh 22. poslancev, da bodo po-izkušali še v zadnjem trenutku pri specijalni debati proračuna mrnisrrsrva notra-nHh dcl doseli, da se vnesejo v letni proračun za polic nameSčence take postavke. da se bo njihovo bedno stanje vsaj nekoliko ublažilo ali pa vsa] doseči, da ostane ororačun v taki viSVni, kakor v 1.1927-28 Nadejamo se da ta na! sr!as ne bo ostat glas vpijoćega v — pu&avt.        *
Pisane zgodbe iz naših krajev
Klub svobodne ljubezni. — 30 žen na posknšnjo. — Moža je zastrupila — Po desetih letih odkrit zločin. *
Veliki Bečkerek ima svojo senzaci* jo. Zanimivo je, da jo je povzročil urednik lista «Senzacijai> v Velikem Bečkereku. Urednik Ljudevit Reiser se je pred dnevi zglasi! pri šefu policije in izjavil, da ve za neko ulico v Veli* kem Bečkereku, kjer se nahaja klub svobodne ljubezni. V tem klubu se sha* ja elita Velikega Bečkereka. Urednik je šefu policije označil dotično ulico in izjavil, da je pripravljen, če je tres ba, izdati tuđi imena vseh članov klu* ba. Državno pravdništvo je izdalo nas log šefu policije, naj uvede strogo pres iskavo. Policijski agenti so ugotovili, da so izpovedi urednika lista «Sc.nzas cija» resnični. Zadevo je policija od* stopila državnemu pravdništvu, ki je klub razpustilo in preiskavo ustavilo najbrž vsled pritiska od^čnih osebno? sti, ki so bili najgorečnejši člani kluba svobodne ljubezni. Iz te afere se je pa razvila druga. Klub svobodne ljubezni je namreč vzdrževala neka gospa, ki je svoiemu odvetniku zaupala imena svojih kliientov. Odvetnik je to izrabil in poslal vsem članom pisma, v katerih zahteva za povračilo stroškov pri usta* vitvi policiiske preiskave vsote od 3000 do 10.000 Din, po finančnih zmožnostih in uglednosti poedincev. Nckatcri so odvetniku plačali rahtevano vsoto. drua gi so pa pisma oddali uredniku Reiser* iu. Originalna pisma izroči urednik dr?. pravdništvu, ki bo odvetnika tožil radi izsiljevanja. Advokat je i?silil na ta način do sedaj  200.000 Din.
•
Iz Mostarja poročajo. da se je tjakaj priselil premožni kmet Vid Jerković. V Mostarju si ie kupil lepo hišo. Vse je lepo uredil, samo žena mu je se manjkala. Ker je bogat, bi pri izbiranju zakonske družice gotovo ne imel težkoč. Vid je ja hotel ostati samec in hkrati imeti ženo. ki bi mu slajšala življenje. Prišel je na originalno idejo. V časopi-sih je razglasiš da išče ženo in to na poskušnjo. Razumljivo je. da je dobil številne ponudbe. Nekatere so si želele dogodivščin, druge so mislile resno. Jerković je izbral tište ponudnice. ki so mu bile najbolj všec. Pri sebi jih je imel 15 do 20 dni in jih nato spodil češ, da nišo po njegovem okusu in poskušnje nišo zadovoljivo prestale. Tako je «po-skušal» 30 žensk. In gotovo bi eksperimentiranje z nežnim spolom nadaljeval. da ni naletel na neko Anko Čuljak, ki
ga je naznanila policiji. Policija je Culj-kovo izgnala. Vida je pa aretirala in ga vtaknila v zapor. kjer bo nekaj časa sedel «na poskušnjo».
2e nekaj dni razburja prebivalce v Cortanovcah govorica, da ie Jelena Le-bić zastrupila svojega moža Vlada Ra-donjanina. Jelena in Vlado sta se vzela že pred vojno in živela v slogi in sreć-no, le otrok ništa imela. Ta navidezna «sreča \r nesreči» je povzročila smrt moža, žena pa spravila na zatožno klop. Po smrti svoje matere je Vlado podedoval njeno prenroženje. Jelena £a je pa nagovarjala, naj svoje posestvo prepiSe na njo. Po nasvetu svojih prijateljev je Vlado odbiial prošnjo svoie žene in tako je nastal prepir. Žena je cek) pobegnila od moža in odpotovala k svojemu bratu. Na boŽiČ se je žena nepričakovano vrnila in naslednji dan je javila svojim znancem, da je mož ne-nadoma umri. Policijsko-zdravntška komisija je do-gnala. da Radonjanin ni umri naravne smrti, temveč ga je nekdo zastrupil. Dognali so tuđi, da ima pokojni Vlado poškodbe na glavi. Na pod-lagi teh ugotovitev so Jeleno aretirali in zaprli.
Te dni je subotiško redarstvo ođ» krilo grozen zločin, ki je bil izvršen ob prevratu leta 1918. v Subotici. Tedaj j© Anton Gobov ubil med prepirom svo* je ga očeta Stjepana. Ustrelil ga je z voja^ko pu§ko. Anton Gobov se ie ob prevratu vrnil iz Rusije, kjer je bil ujet. Doma je živel komaj teden dni v miru in slogi s starši. Potem se je pa z roditeljima spri in ubil očeta ter streljal tuđi na mater, ki je pa ni pogodil. Policija je Antona Še isti dan aretirala in zaprla. Zaradi splošne tedaj vladajoče zmešnjave se je Antonu posrečilo po-begniti iz ječe in nihče ga ni već iskal. Ubitega očeta so pokopali, Anton ie pa priiavil. da je umri naravne smrti ter je dobi! kot naslednik očetovo posestvo. Materi je zapretil, da k> ubije, če izda, da }e on umoril svojega očeta. Sedaj je pa postal polnoleten Antonov sin in je zahteval svoj del premoženja. Odvetniku je povedal. da je njegov oče ubil starega očeta in po desetih letih je bil zločin odkrit. Antona so aretirali in za-slišali tuđi njegovo mater, ki je priznala, da je sin ubil očeta.
Gorila-človek usmrćen
En dan kasneie. ko sta v Newyorku sedla na električni stol Snvderjeva in Grav, ie bil v VVinnipegu justificiran ameriški Jak. razparač Nelson. ali kakor so ga v Ameriki radi njegove bru-tslnosti nazivali »gorila - človek«. Nelson je bil nred meseci obsoien na smrt rrdi umora neke žene in nekes:a dekle-ta. Oba zločina sta mu bila dokazana, osumljen in obdolžen pa ie bil še umora 22 žensk širom Amerike. Vse te ne-srečne žrtve so bile namreč umorjene na popolnoma sličen način in vse ie ka-zaln. da ere za isteea zločinca
Nelson ie vsa očitana mu dejanja cinično zanikal in trdil. da zlocinov, ražen onih. ki so mu iih dokazali, ni iz-vršil. Ciničen ie bil med obravnavo, mirno je noslušal smrtno obsodbo in '^■nn^noma mirno in ravnodušno ie se-de? na električni stol. Poprei ie še pro-sil, nai mu odpuste vsi, katerim ie sto-ril kai žalega.
Nelson je bil justificiran v Detek 13. tm.. bil Da je tuđi 13. zločinec, ki je bil ■KsmrČen v riržavi Winnipee:.
Mriič izdal morilca
Iz Rumunije poročajo o pretreslji= vem dogodku, ki bi se zdel neverjeten, da ni uradno potrjen. Gre za mrliča, ki je na obdukcijski mizi oživel in iz» dal svojega morilca.
V okolici Brašova na bivšem Sed* mograškem je vozil osebni vlak na ne* kem strmem ovinku in je moral zmanj* sati hitrost. V tistem hipu se je kur* jacu zazdelo, da sliši iz poštnega voza obupne klice na pomoč. Opozoril je vlakovodjo, ker je pa bil ovinek zelo oster. ;e hrlo trebn ^osvetiti vso nozor-nost vlaku in tuđi kurjač je bil tako zaposlen, da je za hip pozabil na obup* ne klice tem bolj, ker se nišo već po* navijali. Na prihodnjih postajah se je pa zdelo vsem sumljivo, da nihče ne daje pošte iz poštnega vagona. Na ne= ki večji postaji so opazili, da teče sko-zi špranjo v vagonu kri. Dva železni* čar ja sta stopila v poštni vagon, kjer se jima je nudil strašen prizor. V va* gonu je ležal ves okrvavljen železni* šVn no^tni u^itižb^nec Tnmaž Hubes. Na glavi je imel 26 težkih ran, očivid* no od udarcev debelega kola. Poštni voz je bil oropan. Ko so Hubesa pre* peljali v braševsko bolnico je zdrav* nik ugotovil smrt.
Policija je takoj uvedla preiskavo in dala prepeljati truplo v mrtvainico. Hubesovo rodbino so obvestili o tra* gičnem doflodku. Pogreb je bil dolo* Čen na tretji dan. vdova in sorodniki so prišli v žalnih oblekah in z venci, da se poslove od nesrečne žrtve ropar* skefca umora. Sodni zdravniki so pa noteli truplo po predpisih obducirati. Ko ie bilo za obdukciio že vse pripravljeno in ko ie ležalo truplo na mizi, ;e neka asistentka na enkrat vzVVnila, da se ie truplo zganUo. Zdravniki so
priskočili in opazili, da mrlič odpira oči Z mjekciiami in umetnim dihanjem so-ga spravili tako daleč. da se u* jel spominjati podrobnosti in da ie ćelo izpr-j-govoril.
Hitro so ga prepeljali v bolnic"), k.vr so mu nudili nadalino zdravniško po-moč. Obujeni mrHč. o katerem ;e morske misli!, da je vzel strašno skrivnost s seboj v grob, ie začel naenkrat pripD-vedovati. kako je skočil za niim v poS*-ni voz uradnik Albert Olti. kako ^a je omamil s toporiščem in kako je Olti ndrihal po njegovi glavi dok'er se ni onesvestil. To ie bi!a nova senzacija, kajti Olti, ki je bil že Dred leti zaradi iralverzacij degradiran, ie sin odličnc-ga sedmograškega   veleposestnika
Srednjeveška justifikacija v Berlinu
Oni, ki iščejo naslade v čitanju po-ro-čil o izvršenih justifikacijah, so se mogli te dni dovolj naužiti. Poleg ekse-kucije Snyderjeve in Graya. ki sta morala konćati svoje življenje na električ-nem stolu, je zadela ista usoda tuđi znanega morilca 22 žen in deklet Karla Nelsona tako zvanega »gorila-človeka« skozi katerega so isti dan spustili v Ne\vyorku smrtonosen električni tok. Morilčeva »duševnost« je jako izražena v njegovih besedah: »Jaz sem pripravljen, če je rabelj tuđi pripravljen!«
Istega dne je odsekal berlinski rabelj glavo morilcu Bottchcrju, ki je umoril grofico Lambsdorffovo in devet-Ietno Sento Eckart. Eksekucija se je izvršila na dvorišču jetnišnice Plotzen-see. O zadnjih trenutkih morilca. ki je umoril obe žrtvi iz naslade, poročajo berlinski listi:
Rano v jutro je prišel v morilčevo celico jetniški duhovnik, ki je ostal pri morilcu do 4. ure, nakar ga je obhajal. Prej^nji večer je morilec zavžil obilno večerjo (nemški beefsteak z jajci, pečen krompir in kisle kumarice, dalje stekle-nico rdečega vina, kavo in močnato jed).
Pred vrati sodišča. ki vodijo na dvo-risče , je bil postavljen oltar s križem in prižganimi svečami. Desno od oltar-ja je stal sodni stol. ves zagrnjen v crno. Pred njim trije crno oblečeni možje, pomagači rablja, ki je čakal v ozadju.
Morilec je stopil med jetniškimi straž-niki skozi vrata. Roke je imel zvezane na hrbtu. Njegov obraz je bil bel kakor apno. Ko je vrhovni državni pravd-nik prečital obsodbo, je rekel rabi ju: Gospod rabelj, izvršite svojo dolžnost!
Listi praviio, da je težko opisati to kar se je potem godilo. Rabljevi pomagači so hitro popadli morilca. Eden od njih mu je Sepetal: Ne kričati! Nato so ga položili na neke vrste klop. Glava mu je počivala na nekakem podvzglav-ju. Rabelj je bliskovito hitro potegnil izpod črnega sukna težko sekiro. čul se je močen udarec in že se je glava valjala v pesku. Pesek je postajal rdeč od krvi — obsođba Je bila Izvršena!

Stran 4.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 16. jamiarja 193A-
4
Stev 13
Maurice Renard — <4O*rr Jeamt
Skrivnostni mrliči
Roman.
—   Zakaj    pa niste povedali    prej, predno ste odpotovati na ŠDansko? Saj ste že vec mesecev videli dim ter ljudi, ki so prihaiali m odhaiali iz stolpa kralja Jana!
—   Sem  pač   trgovec, —  je  odgo-voril Caran^eon  v  zadrejri.  —   v   trgovini pa lahko potrebujemo vsakogar. Ovaditi nekoga samo na podlagi dom-nev Je... Sicer pa Pantru že na zunaj ni mož,  s katerim   bi  kazalo živeti  v prepiru,    saj    sami    veste, gospod in-Spektor.
—  Pripovedovali so mi o tem in to je vse, kar vem. Bog vsernosročni mi je priča, da bi dal ne vem kaj. če bi mogel dobiti  njegov  portret.   Toda   t>otrpimo! Imel   ga   bom   kmalu   v   Drofilu   in   od strani.    Podpisal  ga  bo  Bertillov     na-slednik.
—   Kaj vraga pomeni  to? —  si je mislil Erik. — Kaj je Marcelin zblaz-nel?   Vrag   vzemi   še to villejuifsko afero! Če bi vedel...
—   Trenutek,   trenutek   T>otrp? jenja! ■— je dejal detektiv, ki je opazil Eriko-vo nezadovoljstvo. —    Nadaljujte, go-spod   Carangeon.  In  poveite   nam,   čemu ste se  zglasili danes takoi po povratku iz  Španiie na prefekturi?
—  No, veste, storil sem  tako. ka-kor vsi drugi.    Na prefekturo me    je vleklo tem bolj, ker se je iskazalo, da so  moje  domneve    pravilne.    Najdene človeške kosti...
— Ali  ste poznali  Pantrua  osebno?
—  Oh!  Ne!  — je  odgovori!  trgovec ogorčeno.   —  Občevala   sva   samo  kot frgovec in odiemalec. Niti na misel mi ni prišlo, da bi se seznanil z niim kot s človekom. Ce bi vedeli. kakšne ženske so hodile k njemu! Nekatere sem videl.
—  Kie? Kdai? Kako?
—  Videl sem jih odhajati z njim... Videl sem jih tuđi, ko so se izprehajale po vrtu
—  Ćez zid?
—  Priznam, gospod. Mislil sem, da je to  moja  dclžnost  gospod.  moia  do!ž-nost. In tako sem neke  noći  zagledal Vampirja v rjavih žametastih hlačah, v flanelastem telovniku z zavihanimi ro-kavi    in   širokim   klobukom   na    glavi, k?ko   zazida   na  vrtu  grmado.   na  ka-teri je stal    podolgast zaboi    podoben krsti.   Oblaki   dima   so   se   dvigali   pod noč v nebo. Na dreviu in stenah je po-igraval    odsev    ognja.    In strašno    je smrdelo.
—  Prav kar ste mi rekli, da ste videli Pantrua prvič 15. januaria zvečer. Erik in Claude sta pri teh besedah za-drhtela.
—  Da. res je. Bilo je okros: desetih. Datum   lahko   točno   navedem,   ker   je bilo   na   predvečer   mojega  odhoda   v Spanijo in ker sem tišti dan plačal go-spodarju najemnino ter se vrnil v ta na-
men iz Pariza, kjer sem večerjal pri svoji sestri. Vračala sva se z ženo. Re-kel sem ji ćelo: »Glei no. Pantru pobira šila in kopita, da mu ne bo treba plačaii najemnine.« Z ženo sva se se smejala na njegov račun.
—  Zakaj ste pa mislili, četudi v šali, da jo misli Pantru odkuriti?
—  Ah! Saj to ni bilo nič hudega.
—  Niste me razumeli. Hotel sem reci: ali je bil njegov odhod Dodoben begu?
—  Ah. To pač. to pač. Pred stolpom ga je čakal avto znamke »Ford«, s katerim se je neopaženo odpelial. Marce-linu je odsevalo zmagoslavie iz oči. ko se je ozrl na Erika in Claudea, ki sta kar pozirala z ocrni Carangeona.
—  A na zadnjem sedežu? — ie vpra-šal MarceHn.
—  Sta sedela dva neznanca. Dva mo-ška.
—  A kraj Pantrua, ki je šofiral avto-mobil ie bil...
—  Je bil velik zaboj odnosno kovčeg, nu. skratka velik, okovan zaboi. ki se je v temi lesketal.
Erik se je komaj premagal, da ni za-kričal, ko je Carangeon povedal, da je bil zaboi okovan.
—   Vsi   triie  potniki  so  bili   do  ušes zaviti.  veste, pritiskal    ie hud    mraz. Spoznal sem samo Pantrua. ker mi je bil na  videz znan. Obrazov niegovih SDremljevalcev pa nisem videl. ker sta jih skrivala v kožuhovinaste ovratnike.
Marcelin  ie  prin^mnil:
—   Moramo  si   dobro  zapomniti   na-stepno:  ker vemo, da sta bila dva  Ci-rugruea  z okovanim kovčegom  odDelia-na  15.  ianuaria pono5i    v avtoitiobilu znamke Ford na kolodvor na Place de la Madelaine, da bi mosrla na vlak. je jasno* da ju je odpeljal Pantni. To je imenitno odkritje. gospoda!
In ker lahko z veliko verietnostjo sklepamo, da jim je šofer Forda sledil in tuđi vstopil v vlak ter umoril Ciru-guea iz Dijona. — je izpopolnil Erik Marcelinove besede. — lahko trdimo, da je dotičnega Cirujruea umoril Pantru da bi ?a oropal. Ta umor ie na zasone-ten način povzročil v kratkih oresled-kih tuđi smrt ostalih treh Cirugeev.
—  Kar ie bilo treba dokazati! — je ^'•i'Pčn  Marcelin debato.
Na to se je obrnil h Claudeu  rekoč:
— Zdaj je torei dokazano, da je Pantru poznal vsaj dva vaša brata:  Ciru-euea iz Dijona in Ciruguea iz Pontar-liera.
—  Toda iz vsega* kar nam ie r>oka-* zala preiskava, — je dejal  Claude, — bi se dalo sklepati, da drugih dveh Ri-:harđov Pantru ni poznal.
—  A, — je odgovoril Erik. — ker je korai srotovo. da so vsi  Štirie pajdaši
večerjali   skunai.  stavim  glavo*  da so ... ^orJnii  v  Vii'eiuifu pri  Pantru, Imeli
so najbrž važno posvetovanie v stolpu kralja Jana ob navzočnosti ali pa ćelo pod j>redsedstvom zlozlasneea Pantrua prej, predno so se razšlj na vse strani. Avtomobil je bil premaihen da bi mogli sedeti v njem vsi Štirje. Sicer bi Wl Pantru odpejal na kolodvor vse štiri r.aenkrat.
—  Je že vedel, zakaj sedi v avtomo-bilu sam z dvema dvojnikoma. ki ju je hotel skrivaj zasledovari. — ie pripom-nil Claude.
—  Vidva torej menita. — se je oglasi! Marcelin. — da je vseh pet najdašev večerjalo v VuIIejuilju. Po večerji naj bi Cirugue iz Nogenta in Cirugue iz Pariza odš'a na svoj provizorični dom. do-čim je Pantru odpeljal Ciruguea iz Pon-tarliera in Ciruguea in Dijona z njegovim  kovčegom  na  kolodvor.   In   sedaj naj bi se Pantru. skrit v kakem varnem kotičku  sveta,  veselil   svojeea   plena, katerega se je polastil   po    roparskem umoru?
—  Tako je. Pantru ie bil paidaš štirih Cirugueev, morda ćelo njihov poglavar nedvomno pa  njihov neprijatelj in mo-rilec.
—  Gospod Carangeon, — ie vprašal Marcelin. — ali niste videli Ciruguea kdai v Villejuifu? Zdi se mi* da je to vprašanie zelo važno. Sai ste tako... ^zlHv in radoveden. Se ne spominjate, da bi bili kdai videli Ciruguea? Ali va-ju oba potnika na zadniem sedežu avto-mobila   ništa   spominjala    na    nikogar. vsai po postavi?
—  Ne. Sicer sem pa videl samo slabo Ciruguevo sliko v nekem madnd-skem listu. Torej ni čuda. da ga nisem snoznal. četudi sem ga morda kdaj videl.
—   Pokažem   vam  fotografije,   — je deipt   Mnrcelin.
In Erik je s posebnim zadoščenjem zagledal akte o z^devi Richarda Ciru-ci;ea znova na mizi, kier so tekmovali z akti o Pantruevi aferi za čast ležati pred insnektoriem.
Marcelin je razveza!  mapo in  začel brskati do aktih.
—  Aha. — je dejal čez nekai Časa. — tu je naš prijatelj. Sedite v moj naslonjač. £^»^ood Caranjreon.
V mapi je bilo naimani ducat fotngra • fij. Claude je pokazal na eno in pojas-
;l "Ho?. da ie naibob'ša.
Carangeon je ogledal fotografijo sko-z\ debela očala od vseh strani.
—  Ne, ne, prav nič se ne spominjani, da bi mi bil ta obraz znan. Obžalujem, Ciruci'ea  očividno ne poznam.
—  Oglejte si za vsak slučai še druge fotografije, — >e dejal Marcelin razočarano.
—  Pa poglejmo. Če ni drugače! — je odgovoril aCransreon in vzel fotografič-no reprodukcijo izrezano iz novin.
Marcelin ie zardel.
—  Pustite to,   — je dejal, jaz    sem tam...
—  Toda, — se ie začudil Carangeon. — saj ste mi vendar rekli, da nimate Pantrueve slike.
Sokol
(točni zbor Sokola II
Ob poinoštevilni udeleibi članstva se je vr-šil vSeraj v druStveni telovadnici na rcalki XVI. redni občiri zbor Sokola II. Občni zbor j« otvoril starosta br. d r. Š u b i c, ki je pazdravil za&topraka Sokola I starosto br. dr. P e s t o t-n i k a in sokol, župe Ljubljana br. M. Krap e-ž a. V svojem temeljito zasnovanem govoru o delovanju društva v preteklem letu se je spom-nil umrle^a brata dr. Ika Esta in vseh važnej-5ih dogodkov. Društvo se je kljub stevilnim oviram le^o razvijalo, za kar gre zasluga pred-vsem upravnemu in vaditeljskemu odboru. Posebno v letošnjem letu, ko bo slavilo društvo 20 letni Jubilej z razvitjem prapora, poziva vse brate in sestre, da se i največjim veseljem po-primejo drustveneza dela, posebno v telovadnici. da   bodo   uspeh:   vidni   m  trajni.
Poročilo o lanskem občnem zboru je bilo SOjIasno sprejeto. nakar Je tajnik b r. Parcer podal vestno sestavljeno tajniško porobilo. \i katerega posnemamo, da je bilo delovanje zelo živahno. V zadnjem času se je ustanovil pod Oredsedstvom podstaroste br. Krapeža odsele za rarvitje prapora. ki Ie pokazal v teka 4 mesecev presenetl}ive aspehe. Društvo se je ude-ležilo raznih prireditev v savezu in župi s prav povolhikni   uspehi.
Načelnik br Trček je podal skrbno sestavljeno porobilo, iz katerega je razvidno, da se je telovadba vrSMa skori ćelo teto. V tehničnem ozirn je društvo doseglo prav lepe uspehe. Pri saveznih lahkoatletićnih tekmah je dosege! br. D. SteniJnfk I. mesto v teku na 100 m. br. H a b i C III. mesto v skoku v daljino z zaletom, pri tekmi druStev v prostih vajah pa je članska vrsta dosega VII. mesto. Pri žirpni na-ralčajski tekmi k vrsta mo&keza naraščaja dosegla III. mesto, kat prvi zmagovalec pa je iz-$el iz tekme naraščajn* Milan StepiSnik. V mesecu septembru se je vrSil druSrveni javni nastop, ki }e v moralnem in gmornem oziru Izborno uspel Vad. zbor noseduje knjižnico s 120 knjigami oz. sokol listi in revijami. Zdrav-niSki odsek pod vodstvom d r. d r. O. K r a j c a Je v -mesecn luliju preiskal vse telovadeče, ko-jin zdTavje je $ 3 izjemami bilo izborno.
Izčrpno blaeaJTtiško poročilo je podal br. K o c j a n. Gospodarilo se Je prav vzorno taJto, da tzkazuje blagajna precejšen prebitek. Celo-kupni denarni promet Je znašal v letu 1927 326.646.36 Din. Đlazajir&ko poročilo je bilo so-flasoo sprej^o, ravnotaiio poročtlo o gradbe-nem odjeku, ki sa Je namesto zadržanoga bla-sarntka   br.   Scbvirza   podal   br.   Kocjan.
Prosvetni odsek, ki sa Je vodil br. Parcer, je Štel 9 članov. Imel je 5 predavani in o&kr-boval knjižnico in čftalnico. Knjižnica šteje 631 knjig, ki se Je članstvo, naraSCaj in zlasti deca prav   pridno   poslužuje.
Na predlog revizorjev br. E s t a in br. Kalana je bil podeljen odboru absolutorij. kar Je bik)  »prejeto z  velikim odobravanj-em.
Po poročilih društvetim funkcijonarjev se je ozlasil bunio pozdravljen starosta Sokola I br. d r. P e s t o t n i k, ki* J« v daljiem eloboko zasnovanem govoru temeljito orisal pomen So-kolstva v pret&klosti to sedanjosti. Imenom sta-rešinstva sokol, žujpe Je pozdravil bratski zbor hr. M. K r a p e 2. povdarjajoč. da bodi vse de-lo  posvečeno edrno  20  letnemu jubileju.
Pri volitvah. ki so se vrSile soglasno. je bil irvoijen sledeči odbor: starosta br. dr. Milan § u b i c, 1. podstarosta br. MHJco Krape!, 2. podstarosta in blagajnik br. C«ne Kocjan, načelnik br. Stane T r č e k, načelnica s. Marija Ry5ka - Varogova in odbornik i brat je m sestre: Milan Onstin. Bučar Fran. Poja č n 1 k   Matija,     P e t r o v č i č   Tone,     Puh
Marija, Cbvital Maritta. Košak Rezika, IvanŠek Franc. StepiSnik Mirko, S t •-nič Mirko, Stanič Ciril; namestniiti odbor-nikov; Valja vec Aleksander, Skalar Clza, Schif f rer Matija ra Z e Ie n i k Franc; revi-zorji: br. Est Rudolf, Kalan Pavle in dr. Fettich Oton, zastopniki za župni občnt zbor br. dr. M. S u b • c. T < č e k Stane m Kocjan Cene. — Gradbeni odbor: predsed-nik br. Krapež Milko, odborniki: bratje dr. S u b i c Milan, G r 0 n f e I d Leopold. S t e r k Peter, M i h e ! i č Ivan. M a t J a s i č JoSko. Si mene Jakob, Jeršek star.. Kocjan Cene   m   Stanič   CirU.
Pri slučajnostih se !e brat Cs! v tetvem ff>-voru spomnH ustanovirve Sokola II I. IW. — Br. K r a p ež se je spomnil umrlih bratov usta-novnikov Petrina. Smoleta. Trčka, Vidmarja ia Trstenjaka. Prvemu starosti br. ine Endlihcrju je bi! poslan pismen pozdrav, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Podrobno poroiflo o cmJs*-ku za nabavo prapora Je podal br. Krapei; odsek dobr^ napreduje in ima dr> djnes ibranih 3200 Din za prapor, kar Je pa Se vedno pre-majhen znesek. Poziva vse navzoče. da vedno in povsod zbirajo pris«>evke. da bo t>b 20 let-nici zaplapolal naS novi prapor ponosno in zma-ffovito Sokolu I] v pobudo sovragom v strah. Na-to   je   starosta   zaključi!   občni   zbor.
Oospodorsf^o
—g Vsa Hr\ratska protestira proti da\mčni neenakosti. Kakor smo že poročali, se je vršil dne 13 t. m. v Zagrebu velik protestni shod, na katerem so gospodarski krojji energično protestirali proti davčni necnako* sti in zahtevali znižanja davkov. Zagrebika Trgovsko*obrtni&ka zbornica in druge go» spodarske organizacije so prejclc ve^ hrze* iavk, v katerih zahtevajo hrvatski gospo» danki krogi brezpogojno rniž^inje in izena» čenje davkov, ter se popolnoma strini a jo z revolucijo protestnega *«hoda Brzojavke so prispele iz Varaždina, Zlatara. Siska. Gjur# gjevca, .Sušaka, Bjelovara, Offulina, Koštaj« rjee, De^nic, Koprivnice. Otočca. Senja, Krapine. Vovog. Krka. Crikvenice. ^!akov< ca, GospiČa, Petrinje. Kri/evca in Viroviti. ce. Iz tega je razvidno, da stoic hrvatski pospođarski krogi kot en mož v taboru onih. ki zahtevajo, da mora biti dosedanje brezobzime davčiie poHtike enkrat za vse» !ej konec.
—K Dobave. Direkcija državnih i^leznic v Ljubljani sprejema do 21. trn. ponudrw» plede dobave 3D00 ks? pr-išnega olja; do 23. tm. plede dobave 1000 ker pisanih cunj, 500 kg prediva, 500 komadov smolnatih bakelj in 100 kg stenja iz ovčje volne; do 27. tm. pa glede gobave barv, 100 kg karboln^ kisline in glođe dobave 180 kg klinetprit plošč. — Predmetni pogoji so na vpogled pri maŠinskem odjeljenju te direkcije. _ Prometni oddelek direkcije državnih železnir v Ljubljani sprejerna do 23. tm. ponudbe gle-ge dobave 2000 kg dekstrina; dne 24. tm. pa glede oddaje 46 komndov kožuhov v popravilo. — Direkcija državnih ieleznic v Ljubljani snrejema do 24. tm. ponuilbe glede dobave lesa. — Direkcija državnegn rudnika v Brezi sprejema do 21. tm. ponudbe glede dobave jekla — Direkcija držnvnegn rudnika v Velenju sprejema do 31. tm. ponudb*" glede dobave 2 kilovatnih brojil.
Prispevajte v fond za akademijo znanosti in umetnosti in za na-::   rodno galerijo v Ljubljani.    ::
Preseiitveno noznanllo. - Komerctiaino Danka o.l
PODRUŽNICA UUBLJANA.    Afiladm banke Čeho-Slovaški Legiji v Pragi, ?   se ie preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu St 5
^7n h<7\nln    ^a vsestrans^e biagodejne izraze in dokaze topiega oCPCZflZ/CllCZ.   sočutja ob nenadni smrti našega nepozabnega
dr Demetra £Bleiweisa-Trsteniškega
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvato
ćPrisrčna zahvala darovale em krasnih vencev in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji po ti; v prvi vrsti predstavnikom državnih in autonomnih oblasti, predsedstvu, ravnatetjsivu in uradnišivu O7l%2)f Ždravniški zbornici, Društvu zdravnikov, Društvu btagajniških zdravnikov, zastopnikom zdravniškega poko/ninskega sklada in vsem stanovskha tova-rišem pokojnika, Slovenski cMatiei, Jugosiov. Sokolskemu Savezu m Ejub-ljanskemu Sokolu, Sportnemu klubu Jliriji, kakor vsem ostalim zastopnikom raznih korporaci/ in  organizacij.                s       ..-♦—.<
V Ljubljani, 15 januaria 1928.
čRodbina dr. Demeter BleiweiS'čGrsteniška
Mestni pogrebni zavod
v Ljubljani
SE   JE   PRESEUL
'■ '"^:r."   in posluje od 16. januar ja 1928 dalje v Ustnih prostorih
r na AMBROiEVEH TRGU St. 7"
'i   (Postaja castna •!••*!. lalasnlc« pri Si. P«tarsfc«ai mostu)    Toftofon 9O1S
P. n. občinstvo se naproša, da se v slučaju potrebe zglasi v undnjh prostorih na« Ambroževem trgu 7, pritličje levo, kjer je zavod vsak čas in ob vsaki uri na razpolago.
P. n. občinstvo se dalje opozarja, da prevzema zavod^ prepeljave umrhb v Ljubljano ali iz Ljubljane, v tu* in  inozemstvo po najnižjih cenah.
Velika zaloga vsakovrstnih lesenih in kovinskih krst ter vseh drugih po* grebnih potrebščin.
Enodružinsko hiso *
nfBj^ ttrgujaraojd «a 'ojo[b^c>j z v mestu alt na periferiji mesti — kupim takoj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod *V dobrem stanju/43».
Lokal za mizarsko obrt
lahko na dvorišču, s stanova« njem — iSčem za takoj, event. tuđi pozneje. — Ponudbe pod «Lokal/40» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
LIM
UBUIU
..Dl« ««fc
I ?  inotntt sf»
IIIS8 trt"
kn >r wkQi: tov ffi Jtn-
FUatdistom
priporočaro, da si nabavijo pri meni zbirko 500 raznih znamk, od katerih je vsaka tnamka drugačna — za 30 Din Zbirka 1000 raznih znamk, viebujoča države Evrope. Azije. Afrike, Amerike tn Avstralije, kjeff je vsaka znamka oVucačna — za 65 Din Denar poSIjite naprej. a jaz vam pošljcro narodeno pripoTočeno in priložilo vsaki taki naročbi svoj ceoih znamk, ki vsebuje ceoe. skoro od 600 raznih driav vsega sveta. — NajstarejSa trgovina znamk v SHS Izidor Steirtcr, Brod na Savi_______________         3385
Prenavlia. čisti m osve-žuie kri. izbolJSa slabo orebavo. slabotno delo-vanie črevesa In vzpod-buja apetit. — 1 Paket 20 Din. — Prit>oroCa:
Lekarna Bahovec,
LJUBLJANA.   Kctiicresni ____________trg.            17T
Enovrstne harmonike,
pravo ročno delo, po Din 80.— komad razpošilja izdeloval« nica harmonik «Slo* venija». Ptuj 1. — Znesek je vposlati vnaprej ter priložiti 22.— Din za postnino. — Trivrstne in hrotnatične harmonike na obro« ke.                                           69
Tvornica suhomesna-tega blaga
z električnim pogonom, vsem potrebnin inventarjem, zlasti več strojev za mešanje in mletje mesa ter polnjenje klo* bas itd., s sušilnico, skladu šćem, vozovi, konji, tehtnica* mi itd — prodam jako ugodno radi drugega podietja — Samo resni reflektanti dobe informa« cije brez oznaćbe naslova do končnega dogovora potom agencije Intermi«sor, Zagreb, Samostanska 9. M 55 — Tele* fon 21-64.
St  1033-28, ref. IX
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje od-dajo
kleparskih in krovskih del
za palačo  «Delavske  zbornice»  na Mikloši-čevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni razpisni pripomočki in po-datki se dobe, počenši s 14. januarjem 1928, med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. januar ja 1928 do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne  11. januarja   1928.
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je danes 16. t. m. ob 5. uri zjutraj  preminul  naš  ljubljeni  soprog, oče, brat, tast, svak in stric
dr. Fran Mohorič
sodni svetnik in priv. docent zagrebške univerze
po teflei, mukepolni bolezni
Pogreb ntSegn zlatega pokojnika se vtsi v torek 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz doma žalosti,  Bleiweisova cesta 20, na pokopaliMe k Sv. Križu.
MaSa zadušnica se bo darovala v sredo 18. t m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1926.
Kamila dr. Mohoričeva roj. Baš, soproga; Vera Kvmeljevm, učiteljica; Milena Mohoričeva, cand. phfl.. Stana MohoHčeva, gimnazijka, hčere; Ignac Mohorič, posestnik, brat; Metod   Kumelj,   strok.  učitelj,   zet.
Vsi ostali sorodniki.
Mefttal   pofreba)  UTođ.
Urejoje; Josip Zapan6i& * Za cNaiuđoo tiskamo*: Fraa i
- Za opravo ta teacratni dci fisU: Otoo Chrirtoi. *m VM t lj«M|i«i