St. 468. V Ljubljani, nedelja dne 18. junija 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30'—. ; Telefon šlevilka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. mi ' j ;. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravnlštvo je v Frančiškanski ulld S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta Ib v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Poglavje k propadanju klerikalizma. Na Češkem imamo mnogo lepih zgledov, najlepši zgled pa imamo pri njih, kako je treba iz narodnega telesa iztrebiti klerikalizem. Torej med češkimi poslanci bo samo še 5 klerikalcev, pa še ti niso s Češkega ampak z Morave. Ako pomislimo, da je vseh čeških poslancev 84, vidimo, da klerikalci med njimi skoraj popolnoma izginejo. V zadnjem parlamentu so imeli Čehi še 17 klerikalcev — sedaj jih bo samo še 5. Sicer je 10 klerikalcev v ožji volitvi — večinoma z agrarci — toda ti imajo še manj upanja na zmago, kakor kršč. socijalci na Dunaju. Na vsak način vesel pojav v političnem življenju in lep zgled za vse narode. Kaj pravite k temu ? Če pomislite, da je pri nas na Kranjskem od 12 poslancev 11 klerikalcev, potem bi jih moralo biti na Češkem 77, v resnici pa jih je 5. Kako je to mogoče? Ali mislite, da je to zato, ker so imeli Čehi Husa, ki so ga papeži, škofje in menihi v Kostnici sežgali? Ali zato, ker so imeli Čehi toliko slavnih mož? Ali je to že v narodu, da ne mara klerikalcev ? Vzroki so različni. Gotovo je, da je češka zgodovina precej različna od naše, in da narod ta zgodovina najlepše vuči, kaj je to klerikalizem. Toda tudi Čehi so imeli svojo protireformacijo, en sarn.Jezuit je sežgal 40.000 knjig, tudi Čehi so po protireformaciji postali zvesti katoliki in dobri klerikalci in hodili so celo s procesijami na Belo Goro, da so se zahvalili Bogu, da so bili njih predniki na tej gori od katoličanov pregnani. V tem je torej češka preteklost precej enaka z našo.Jz svoje narodne nezavednosti so se Čehi prebudili v istem času, kakor mi; toda tam so že prvi narodni buditelji bili tudi svobodomiselci in zgodaj se je začulo geslo: dober Čeh ne more biti klerikalec, in to je prišlo narodu v meso in kri. Pri nas so se ideje verske svobode in kulturnega napredka začele oglašati mnogo pozneje. Toda tudi v tem ne leži še cel vzrok klerikalnega propada na Češkem, kajti vkljub vsemu so imeli Čehi pri zadnjih volitvah še 17 mandatov. In ni dvoma, da bi jih bilo mnogo več, da ni takrat nastala napredna kmečka agrarna stranka, ki si je v par letih osvojila vso deželo in je takoj dosegla izredne uspehe. V par letih je imela iz svoje srede že ministra. Agrarna stranka se je razvila iz madočeške stranke. Ko je namreč mladočeška stranka postala zgolj meščanska stranka, je začela izgubljati tla na deželi in iz tega so imeli dobiček klerikalci in tuintam so celo so-cijalni demokrati dosegli na deželi lepe uspehe. To je dalo misliti. Neza- dovoljni elementi so izstopili iz mla-dočeške stranke in ustanovila se je agrarna stranka, v kateri so našli svoj delokrog oni napredni elementi na deželi, ki sicer niso prišli do veljave. Narod je razumel pomen napredne agrarne stranke in kmalu je bila stranka ena najmočnejših. Pri volitvah leta 1907. je šla mladočeška stranka poražena iz volilnega boja, veliko večino njenih mandatov je dobila agrarna stranka. Pri sedanjih volitvah stoje skoraj vsi klerikalni kandidati v ožjih volitvah z agrarci in številke kažejo, da bodo agrarci na celi črti zmagali. Stranka dobiva tal tudi na Moravi, kjer so imeli doslej češki klerikalci še najbolj zveste pristaše. Tudi tam jih bo agrarna stranka uničila. Poraz klerikalne stranke na Češkem je torej posledica političnega razvoja zadnjih let in ravno češka agrarna stranka jih je zadela najbolj v živo, ker jim je vzela mandate na deželi, kjer so edino ugodna tla za klerikalizem. Iz vsega povzamemo. V mestih se danes bojujejo za prvenstvo napredne, narodne, svobodomiselne, kulturne ali splošno rečeno: meščanske stranke in delavske stranke (socijalna demokracija in narodno socijalna stranka). Klerikalci v mestih ne morejo upati na zmago, ker je mestno prebivalstvo — meščanstvo in delavstvo — odločno protiklerikalno. Preostane torej klerikalcem le dežela. Tam igra klerikalna stranka ulo-go agrarne stranke in ima kmečki program, ki pa seveda služi le namenom klerikalizma. Klerikalno silo na deželi more torej uničiti le agrarna stranka. To uči ne le zgled na Češkem, ampak tudi zadnje volitve pri nas. Največ glasov so dobili oni kandidati, ki so bili kot samostojni kmečki kandidati ; s tem je dalo ljudstvo znamenje, da je voljno nastopiti proti kterikaini stranki — toda naravno je, da more to storiti le tedaj, če dobi primerne zastopnike svojih interesov in če ima zaupanje do kandidatov. Veliko število naprednih glasov po deželi kaže, da je tudi ljudstvo sito svoje Jjudske“ stranke in da bi se oklenilo napredne kmečke stranke, ako bi se ustanovila. Tia so sedaj po volitvah zelo ugodna, in kdor hoče žeti v jeseni -mora sejati spomladi. Zato bi bilo treba sedaj razširjati misel, ki ima gotovo svojo bodočnost. Le na ta način se da doseči, da bomo tudi mi iztrebili iz narodnega telesa klerikalizem in bomo poslali v parlament napredne kmečke poslance, ki bodo povzdignili blagostanje našega ljudstva. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in letoda! Iz slovenskih krajev. Iz Idrije se nam poroča: Vaš cenjeni list je prinesel v št. 466 poročilo, da je bilo v Idriji oddanih 564 naprednih glasov. To pa ne odgovarja resnici, kajti izid v Idriji je bil sledeči: Kristan 664 glasov, Sicherl 201 glas, torej skupaj 865 naprednih glasov. Zdravišče Toplice na Dolenjskem. Dolenjsko zdravišče Toplice ni le prijazno in dobro urejeno kopališče, ampak je tudi primeren kraj za letovišče, ležeče v prijazni dolini reke Krke. Obdajajo ga od vseh strani krasni gozdovi, ki nudijo obiskovalcem prijetne izprehode in izlete. Podnebje je stalno in mirno — okolica krasna. V neposredni bližini četrt ure je prijazna vas Podturn, nad kojo so razvaline nekdaj mogočnega gradu „Ro-žek“. Poleg razvalin je globoka jarr.a, kjer se v najhujši vročini nahaja led. Od Podturna dalje pelje cesta mimo divjeromantičnih pokrajin v kočevske Cernrošnjice in dalje v Belokrajino. Pri Vrčicah je krasen razgled po Belo-krajini in po Hrvaškem. Na drugi strani nad komaj četrt ure oddaljeno Meniško vasjo so zopet razvaline nekdanjega meniškega samostana, talco-imenovani .Cvinger”. Eno uro od Toplic je Soteska z dobro ohranjenim gradom kneza Auersperga, v katerem so knežji gozdarski uradi in velika žaga z velikim jezom na Krki. Oko se ne more načuditi tej lepoti. Tu mogočen pad reke Krke, na drugi strani krasni gozdi, kjer te pozdravljajo hitronoge, brhke srne in srnjaki, na drugiv strani pa vinski griči z zidanicami. Ce hočeš še dalje po cesti ob Krki proti Dvoru in Žuženberku, zdi se ti temnozelena »tiha in nema“ Krka vedno krasnejša. A tudi vrhovi tukajšnjih gričev niso brez zanimivosti. Iz teh je krasen razgled po krški dolini daleč tja proti vzhodu. Tri ure oddaljena od Toplic so ledena jezera. Topliška dolina s svojo okolico je res prikupljiva po svoji mirnosti, tako da ni potrebno iskati si lepšega in udobnejšega kopališča z letoviščem. V zadnjih dneh so došli med drugimi sledeči gostje: Andrijanič, lekarnar iz Novega mesta, Perko Josip, višji obe. juž. žel., Stedry Gvidon, nadporočnik v p. z gospo soprogo, Sindra Fran, knjigovodja, Mahr Cecilija, ravnateljeva soproga, vsi iz Ljubljane, Goriany Marija iz Ruperčvrha, Langer pl., deželni sodni svetnik v pok. iz Novega mesta, Kukič Elija, c. in kr. generalni major iz Dunaja, Fischer Alojzija iz Dunaja itd. „Jutro“ pred sodiščem. Včeraj popoldne se je vršila pred tukajšnjim dežtlnim kot tislovnim sodiščem javna razprava o ugovoru lastnika in glavnega urednika .Jutra” proti dvema zaplembama .Jutra”. Razprava je bila zelo zanimiva, dvorana polna občinstva, razsodba: sodišče potrdi obe za- plembi. .Jutro” je zastopal gosp. Plut sam, državno pravdništvo državni pravd-nik g. Luschan. Podrobno poročilo priobčimo jutri. Slovenski klerikalci v vladnih vodah. Nekdanji največji opozicijo-nalni gromovnik v državnem zboru, dr. Šušteršič, bo vstopil torej s svojimi klerikalnimi slovenskimi tovariši v vladni blok. Slovenski klerikalci bodo podpirali ono vlado, proti kateri so šli v bivši zbornici z vsemi sredstvi v boj, podpirali bodo ono vlado, ki je do skrajnosti sovražna vsem avstrijskim Slovanom, posebno pa še Slovencem. Ministrski predsednik baron Bienerth se nahaja v silnih stiskih. Volilni rezultat dne 13, junija mu je prinesel velikansko razočaranje in gotovo je že, da bo 20. junija pri ožjih v litvah doživel še hujši poraz. Bienerth sam se je s to mislijo tudi že sprijaznil, kajti on računa z dejstvom, da bo njegov prejšnji vladni blok sedaj popolnoma razbit. Njegova edina naloga je sedaj, skušati zamašiti velike vrzeli, ki se bodo nahajale v ta-kozvani delavni (vladni) večini in zato iskati novih zaveznikov. Kje jih najti? Bienerth ni dosti premišljal. Najprimernejši za to so se mu zdeli slovenski klerikalci, ki so že v bivši zbornici komaj čakali, da se otresejo .Slovanske Enote”, v kateri se niso počutili dovolj srečne. Žalibog, da se je Bienerthu načrt popolnoma posrečil in da je vstop slovenskih klerikalcev v vladni tabor še gotovo dejstvo. Pričakujemo, da bo slovenski narod sedaj že vendar enkrat izprevidel, da Šušteršič in njegovi tovariši, ki so za časa volilnega boja grmeli proti Bienerthu in njegovemu vladnemu sistemu, niso ničesar drugega, kakor navadni politični sleparji, kojim je skrb za slovenski narod zadnja briga. Ako bi veljal za državnozborske volitve proporčni sistem, bi na Kranjskem na deželi po razmerju glasov dobili naprednjaki 3, socijalisti enega, klerikalci pa šest mandatov. Neklerikaine manjšine na deželi so tako lepe, da bi bilo na vsak način pravično, da bi se tudi zanje potom proporčnega volilnega sistema pridobili primerno zastopstvo. A danes so klerikalci na Kranjskem pobasali vse mandate in oropali naprednjake in so-cijaliste za cele štiri mandate. Proporčni sistem jim je namreč samo takrat dober, kadar imajo oni od njega kak dobiček. Klerikalci so Ljubljani v preteklih mesecih škodovali za več kot 100.000 K, ki bi jih bila občina dobila od raznih naprav, ko bi se bile izvršile. Zdaj pa mora vse delo počivati! Koliko bo imela Ljubljana škode, če bo to stanje trajalo še 7 ali 8 mesecev, ni v stanu nihče preračunati! Tako delajo z Ljubljano dr. Šušteršič in .Slovenčeva” klika že zdaj! Kaj bi še bilo, ko bi ta druhal dobila Ljubljano popolnoma v svoje roke i Kdo je škodljivec Ljubljane? Kmalu bo preteklo leto, odkar ima gospodarstvo mestne občine v rokah — vladni komisar. Kaj se to pravi, bodo ljubljanski meščani kmalu čutili. Zdaj se rešujejo na rotovžu v posve-tovalskem svetu le naj'nujnejše stvari, vse drugo — manj nujno pa vendar važno — se odlaga. Koliko važnih finančno-gospodarskih zadev ni rešenih, ker ni občinskega sveta! Koliko zadev, ki bi donesle občini mnogo koristi, obrtnikom, delavcem in drugim krogom pa mnogo zaslužka, se ne-more rešiti, ker ni obč. zastopa in župana! In kdo je temu kriv ? Kdo drug, kot ljubljanski klerikalci! Zoper pravilno izvršene občinske volitve so se iz hudobije in škodoželjnosti pritožili, da so stvar brez pravne podlage zavlekli za dva meseca in iz hudobije hočejo Ljubljano oškodovati z nadaljno pritožbo, na Dunaj, še za — 7 do 8 mesecev! Ko bi bil vladni svetnik vitez Laschan odločen in energičen komisar, bi sicer lahko marsikaj izvršil, ali kaj, on si misli: Naprednjaki naj napravijo sami s klerikalci obračun. Primejo naj tistega, ki je s svojo trmoglavostjo, častihlepnostjo in zlobnostjo Ljubljano pahnil v škodo! Šentjakobske Slomškarice proti procesiji! Kaj takega pa še ne: Slomškarice proti procesiji, proti katoliški procesiji! In vendar se je zgodilo — v dokaz, da je na svetu vse mogoče — včeraj na šentjakobski dekliški šoli. Tam so namreč Slomškarske učiteljice prepovedale učenkam, da se ne smejo udeležiti trnovske procesije, ker jo vodi — župnik Vrhovnik. Ko bi prepovedal udeležbo na procesiji kak napreden učitelj ali učiteljica, bi .Slovenec” 14 dni vpil o .portugalskih razmerah”, o .framasonih” itd., šentjakobske Slomškarice bo pa čisto gotovo pohvalil. Da, da, vera peša, tudi med Slomškaricami že! Za bojkotom trnovske procesije pride gotovo bojkot šentjakobske, šentpeterske in nazadnje še šenklavške. Kajti bog, ki ga pri procesiji okoli nosijo, je povsod eden in isti, tako v Trnovem, kakor v Šenklavžu in pri sv. Petru. Mi smo mislili včasih, da hodijo tercijalke k procesiji častit boga, zdaj pa vidimo, da jim je to deveta briga. Politične in narodne izdajice. Z nekako nenavadno nestrpnostjo so vsi Slovani v Avstriji pričakovali iz-izda sedanjih državnozborskih volitev. In to je čisto naravno! Saj so šli vsi v boj z geslom, da vržejo sedanjo vlado, da vržejo sedanji Slovanom kritični vladni sistem in javno pokažejo, da se v Avstriji ne more vladati brez Slovanov. To se je slovanskim strankam in socijalnim demokratom, radi katerih je bila v prvi vrsti razpuščena prva zbornica, ki je bila izvoljena na MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA. Denarnega prometa 565-5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K. Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K. Obrestuje po 4'/40/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo. LISTEK. ttICHEL ZfiVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Čisto je bila pozabila svojo hčer. Tudi Bianka je ugibala samaprisebi, kdo bi utegnil biti ta neznanec, ki hoče govoriti z njeno materjo. Revica je kar trepetala. V njenih mislih se ni pojavila Rolandova slika. Ona je gledala v duhu tisti strašni obraz, tisto gnusno obličje, ki jo je morilo in preganjalo v nočeh težkih sanj. In mahoma ga je zares zagledala skozi priprta vrata, za hrbtom materine hišice. Njegove podle, ognjene oči so se upirale vanjo ter hlepele po njenem plenu. Smehljal se je; a nesrečno deklico je oblival mraz od tega njegovega smehljaja. Prestrašena, vsa brezumna od groze, je Bianka planila nazaj m zakričala. r ‘ Imperija se je ozrla in zagledala prišleca. Bembo! je vzkliknila, preplašena skoraj enako kakor njena hči. Bembo je hotel stopiti naprej. Pozdravil je in se naklonil, skušaje se napraviti gracioznega. — Pretežko mi je bilo čakati... in tako zelo se mi je mudilo, zopet videti milostivo ... in tudi vas, gospodična... vas še prav posebno... je dejal, obračaje se naravnost k Bianki. Imperija, prepričana zdaj, da stoji pred njo pravi pravcati Bembo s kožo in kostmi, je premagala svoj prvotni praznoverni strah, planila mu naproti, prijela kardinala za roko, mignila služkinji, da naj pazi na Bianko, in zaprla vrata za seboj. Par trenotkov kasneje sta sedela kurtizana in pop v tisti mali sobici, kjer je Imperija običajno sprejemala svoje intimne goste. — Zakaj nisva rajše ostala tam, kjer ste bili ? je zajecljal Bembo. — Zakaj? Že enkrat se je zgodilo, da ste prodrli v stano- vanje moje hčerke ... Priznati moram, da se čudim temu vedenju. Bembo je sedel v naslanjač. Hladnokrvnost se mu je vračala. Silno razburjenje, ki ga je navdalo ob pogledu na Bianko, se je umikalo tisti subtilni duhaprisotnosti, ki ga je zapustila le redkokdaj. — Vidim, je izpregovoril, da se morava zopet enkrat pomeniti o najnih zadevah. Izvolite me torej poslušati, milostiva; govoriva, ker je takšna vaša volja ... Bralec gotovo še ni pozabil prizora, v katerem je Sandrigo naznanil kardinalu Bembu svojo*bližnjo poroko z Bianko ter ga prosil, naj osebno blagoslovi njiju zakon v impozantnem slavju, ki se naj vrši v katedrali Svetega Marka. Bembu je bilo ob tej novici izprva tako, kakor da je strela udarila vanj. Nato se je napotil proti Imperijini palači, ves razburjen ia zmeden; jedva da je vedel, kaj mu je storiti in govoriti. Toda, ko ga je gondola izkrcala pred mramornimi stopnicami njenega velikolepnega domovanja, je bil njegov načrt že napravljen. Bralec je videl, da se ni hotel dati spoznati. Bembo je že dolgo opazoval notranjščino palače in je vedel natanko, kod je treba iti, da pride do Bianke. Kakor hitro je bil sam v sobi, kjer so mu sluge veleli počakati, ga je popadla ne-prenagljiva želja, da zopet vidi deklico, pa makar če bi ga sprejela zopet z grozo in strahom, kakor ga je zadnjikrat. Zato je odhitel po hodnikih naprej; posrečilo se mu je priti do Biankine sobe skoraj v istem trenotku kakor hišna... Videl je Bianko. Zdela se mu je lepša in vrednejša poželjenja nego kadarkoli prej. — In to piško, je zarenčal sam pri sebi, naj dobi taka mrcina... ali sploh kdo drugi kakor jaz!... Kaj, vraga! ... V tem trenutku je zagledala tudi Bianka njega. Bembov namen je bil, vstopiti za vsako ceno in govoriti vpričo deklice. Toda strast ga je zmedla tako zelo, da se je vdal brez upora, ko ga je Imperija pripeljala za roko in ga potegnila s seboj. Kurtizana ga je gledala z velikim strmenjem. Bembo je stal pred njo! Roland Kandiano se je torej samo hvalil? . . , Roland Kandiano je torej manj strašen, nego se zdi? Moral se je lagati, kajti Bembo stoji živ tu pred njo . . . — Ali se bili ranjeni? je vprašala, namesto da bi odgo- vorila kardinalovim zadnjim besedam. — Jaz? Še sanjalo se mi ni, da bi bil . . . Ali menite, da me je tako lahko raniti ? . . . Ah, milostljiva, je dodal, igraje se s to besedo, saj vidite, da me ni lahko raniti, ko se tako malo razburjam zaradi sprejema, ki ste mi ga pripravili . . . — Toda vaša odsotnost ... — Popotovanje, milostljiva, majhno popotovanje v okolico Benetk. — Kaj! Torej niste bili ranjeni tisti večer, ko ste poizkusili ugrabiti mojo hčer! . . . Kaj! Rolaad Kandiano vam torej ni iztrgal Bianke! . . . — Kdo vam je natvezil to bajko ? — Roland Kandiano sam mi je pravil! — Torej ste tudi vi govorili z njim? je vzkliknil Bembo z mračnim glasom. — Ah vidite, da ste se srečali z njim tudi vi! — No, da, resnica je. Srečala sva se, in reči vam moram, milostljiva, da je življenje vas vseh v veliki nevarnosti. — To vem! je dejala Imperija trepetaje. — Bolj kakor kdaj poorej moramo paziti, bolj kakor kdaj poprej čuvati našo slogo. Če sem mu to pot še ušel, se imam zahvaliti samo očividni pomoči božji. Toda morda mi sreča drugikrat ne bo več mila . . , Zame. za Foskarija in za Altierija je borba razmeroma še lahka; možje smo, in Roland Kandiano, najsi bo še tako strašen, je vendarle tudi samo mož in ne več. Toda vi, milostljiva, vi ste ženska, osamljena v Benetkah; kdo vas bo čuval, kdo vas bo branil, ako ne mi, predvsem pa jaz! . . . Opazoval je učinek teh besed na Imperijo. V- njegovo največje začudenje pa ona ni pokazala strahu, ki se ga je nadejal. __________________________________ (Dalje.) podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice, tudi sijajno posrečilo. Toda v tem najvažnejšem trenotku skušajo rešiti Bienertha slovenski klerikalci, poslanci takozvane .Vseslovenske Ljudske Stranke". Dr. Šušteršič, ki se že toliko časa podi za ministrskim stolcem, se je istemu sedaj zopet približal za en korak, pri tem pa popolnoma pozabil, da so ga volilci za to poslali v zbornico, da pokliče sedanjo vlado radi krivic, katere je pri-zadjala Slovencem, na odgovor. Proč s takimi škodljivci naroda. Surovosti v .Deutsche Stimmen" ne bodo še Izumrle. V znanem graškem revolverskem listu, ki ima .Deutsche Stimmen" za prilogo, smo čitali le tega lista vreden nesramen napad na tukajšnega slovenskega trgovca g. Karola Seuniga. Očita se mu, da je te dni ob priliki izleta na Golico neko nemško družbo, ki je vži-vala pred nemško kočo naravno krasoto, opsoval, ter pred njo pljunil. Ker vemo, da ta list nemških hajlovcev posebno takrat, ko hoče kakemu slovenskemu trgovcu škodovati, navadno nesramno laže, smo se o tej zadevi informirali in izvedeli sledeče: Ko je šla družba slovenskih turistov mimo nemške koče, je bilo tako neugodno vreme, da se ni nikomur izmed družbe ljubilo se posebno pečati z Nemci in njihovo kočo. Opazili so na hodniku koče stati dva turista v plašč zavita, ki sta bila najbrže tudi premočena. Niti najmanje se zmeneč za nje, je slovenska družba hitela proti vrhu, da pride v zavetje Kadilnikove koče. Ob povratku slovenske družbe mimo nemške koče pa je g. Seunig nekaj 100 metrov od svoje družbe oziroma od nemške koče oddaljen hodil sam in je le iz daljave videl nekaj nemške družbe pri koči. Ker g. Seunig nima navade, da bi sam seboj govoril, za nemško družbo pa se sploh brigal ni, si mora le kak ljubljanski nemčur izmisliti nesramno trditev, da je gosp. Seunig koga izmed nemške družbe psoval; ga radi razdalje tudi slišati niso mogli. Med to nemško družbo so bile tudi neke dame, v Ljubljani znane pod imenom .Mali-čeve frajle“ v spremstvu baje svojih izvoljencev. Eden izmed njih je pri nemškem židu Rosnerju, trgovcu v Ljubljani-Šiški. Če te nemške dame s svojimi kavalirji ljubijo resnico, morajo potrditi, da je napad v .Deutsche Stimmen“ z dne 15. junija nesramna laž. — G. Luschan, vi ste naročeni na .Grazer Tagblatt", ali tega napada z očividno bojkotno tendenco na slovenskega trgovca niste čitali? Ali vaše oči vidijo samo .Jutro* ? Iz maščevanja. Ker so Kregar, Štefe in Štefetova žena zdaj v preiskavi, posebej pa Kregar in njegova žena tudi poleg tega še v neki drugi preiskavi, ki bo vse te klerikalne poštenjake pritirala v ječo, se hočejo zdaj klerikalni generali maščevati nad naprednjaki, ki so jim preskrbeli neprijetna pota k deželnemu sodišču! Sama ^zlobnost in hudobija je teh lju-dij. .Če ne bosta Kregar in Štefe v v občinskem svetu, — pravijo, pa tudi občinski svet ne bo funkcijoniral. “ Napredni državni poslanec bo imel na Dunaju skrbeti za to, da klerikalna drevesa v Ljubljani ne bodo — previsoko rastla! Popolen poraz klerikalcev na Dunaju. Zelo razveseljive vesti prihajajo z Dunaja. Tista krščansko-socijalna stranka, ki je s sleparijo in nasilstvom otrovala celo državo in tudi pri nas držala Žakelj Stranki Ljudskih Sleparjev, je doživela pri volitvah batine, da se sploh pobrati ne more. Izmed 20 mandatov, katere so imeli poprej krščanski socijalci v posesti, so dobili sedaj le 3. Vsi drugi bodo pri ožji volitvi gotovo zanje izgubljeni. Na Dunaju so se namreč združili nemški naprednjaki in socijalni demokrati in bodo šli skupno v boj zoper skupnega sovražnika — kršč socijalce. Vodstvo naprednih Nemcev je sicer na prigovarjanje ministrskega predsednika barona Bienertha sklenilo nekak kompromis s krščanskimi socijalci, a volilci nočejo o njem ničesar slišati in vse nemške napredne organizacije so sklenile, podpirati pri ožjih volitvah socijalne demokrate. Nasprotno pa so socijalni demokrati izdali na Dunaju oklic, v katerem poživljajo svoje pristaše, naj vsi do zadnjega glasujejo pri ožjih volitvah za napredne kandidate in proti klerikalcem. To postopanje dunajskih neklerikalnih strank je čisto naravno, nemoralno bi pa bilo siliti naprednjake, da volijo svoje naj-liujše sovražnike — klerikalce, ali pa siliti socijaliste, naj volijo reakcionarne, protidelavske krščanske socijalce. Kako je vladni Fink poveljeval orožnikom? Iz Zgornje Šiške se nam poroča: V .Jutru” se je te dni veliko pisalo o postopanju orožništva pri zadnjenedeljskih izgredih. Bil sem priča tega postopanja od strani orožništva in moram priznati, da se orožnikom dela od vseh strani krivica, krivico jim dela dr. Šušteršič, ki jih je na orožniško poveljstvo ovadil, da so premalo energično nastopiji. Jaz pa pravim še preveč energično! Če bi bili orožniki sami, bi z ozirom na to, da orožnikom pravzaprav niti treba ni bilo nastopiti, tudi tako ne postopali proti volilcem in občinstvu, kot žalibog so. Namen dr. Šušteršičeve ovadbe je prozoren. Mož se je nesmrtno blamiral že s svojim shodom, blamiral se je, ker je poleg domačega pustil poklicati še orožništvo iz Ljubljane. Pravi ljudski zastopnik ne potrebuje pomoči orožniških bajonetov. Pravi ljudski zastopnik se tudi ne boji na javno sklicanem shodu slišati kritiko od volilcev nasprotnega mišljenja. Dr. Šušterš č je pozabi, da ni le poslanec svojih par klerikalnih pristašev, marveč poslanec cele ljubljanske okolice in pozabil, da se da z lepo besedo tudi pri nasprotniku več doseči, nego s tako surovo nahrulja-rijo. Mož dobro ve, da se je večini ljudstva naravnost pristudil s takim nastopom, on ve, da bo ljudstvo zahtevalo odgovor, zakaj je pustil orožniške bajonete nastavljajati na prsa mirnih ljudi, katere zastopa dr. Šušteršič v državnem zboru. Zato ker bi rad svojo krivdo zakril, ovaja zdaj orožnike, da so še premalo storili v varstvo njegove žlindrane ekscelence. Krivica se dela orožništvu od strani javnosti, a ta krivica se opravičuje s tem, da je tudi njo zakrivil dr. Šušteršič v prvi, v drugi vrsti pa vladni kanclist Fink. Kajti navsezadnje, naj bi bil dr. Šušteršič orožnikom ukazoval kar bi bil hotel, orožniki niso bili dolžni ga ubogati. Ubogali pa so tega vladnega Finka, ki je na prav satanski način zlorabljal svojo moč kot vladni organ. Izmed tolikih naj navedem le en dokaz: V neki gostilni so takrat sedeli gostje, ki so med seboj klicali: Živijo Žlindra. Kar naenkrat pridrvi Fink z orožniki v to gostilno ter veli orožnikom, naj enega gosta aretirajo. Gostje v svesti svoje državljauske svobode, so proti takemu nasilju protestirali, češ, mi smo sami med seboj, nimamo z dr. Šušteršičevim shodom, nič opraviti, pa tudi ne z Vami. Če mi med seboj v tujem lokalu kličemo Živijo Žlindra, je to naša stvar, dr. Šušteršič pa naj si poišče drugje zadoščenja. Fink jim je na to zagrozil, da bo dal vse aretirati, če bodo še vpili živijo Žlindra. No, Fink ni dal nobenega aretirati, ker če bi bil to storil, bi bil oovzroiil pravo Jernejevo nedeljo v Šiški. Da more takega človeka slovenska mati roditi! Ko je mali Finček uvidel, da ni na prave naletel, jo je z orožniki vred odkuril z nosom, ki je bil daljši, kot ves vladni Fink. Če so torej orožniki komu krivico storili, pride vsa ta krivica na dolgega dr. Šušteršiča in na malega Finka, oba strahopetca in klečeplazca, drug drugega vredna. .Proklet bodi odslej ta sveti kraj!“ Iz Roba pri Velikih Laščah se nam poroča: Naš pobožni župnik je v četrtek na poseben način praznoval praznik sv. Rešnjega Telesa. Cela pridiga je bila posvečena samo volitvam, ves čas je pred obličjem Gospodovim samo preklinjal tiste, ki so volili samostojnega kandidata Puclja. Resni možje so že iz početka te pridige resno majali z glavami, češ, tak velik praznik, ko bi se spodobilo nam kaj povedati o sv. Rešnjemu Telesu, pa ne slišimo drugega iz župnikovih ust kot samo rotenje, sramotenje in kletve. A mož v svoji sveti jezi je šel dalje. Ko je na svoj način proklel volilce, je svoj glas povzdignil in zakričal nekako tako: Kraj pa, kjer je imel liberalec Pucelj svoj shod, tam pri kapelici,ta kraj, ki je bil doslej svet, bodi odslej pro ki e tl Za kazen za tiste, ki so volili liberalnega Puclja, naj trpi cela fara! Doslej sem na tem svetem kraju dajal blagoslov s sv. Rešnjim Telesom; odslej ga za kazen za celo faro ne dam več, ko grem tam mimo s procesijo. Ta kraj, kjer je zboroval liberalec, ni več svet kraj, ta kraj je od tiste minute proklet, ko je liberalec nastopil kot kandidat proti katoliškemu kandidatu! — To žuganje, to proklinjaje iz ust namestnika tistega, ki je tudi razbojniku na križu odpustil, tistega, ki je za grehe vsega sveta prelil svojo kri na križu, je celo najbolj fanatične klerikalce tako razburil, da so se javno zgražali ter na račun, da ne bodo več dobili blagoslova, celi dan pili po gostilnah. Resneji možje pa so dejali: Če župnik misli, da nas bo s svojo grožnjo kaznoval, se pro-kleto moti. Ce nam noče dati blagoslova, pa naj ga obdrži zase. Na žup-uika samega pade krivda, če se med nami in po celem Turjaškem okraju zopet oživi Trubarjev duh, katerega naš župnik sam kliče iz groba stoletij! — Če je stvar bila res taka, kot se tu opisuje, poiem je sveta dolžnost državnega pravdnika, da pokliče tega fanatičnega župnika na odgovor. Take pridige so v kričečem nasprotju z na Najvišjem mestu potrjenimi določili volilnega reda za državnozborske volitve. Podpisano društvo s tem izjavlja, da g. Rud. Gayer, ključ, mojster, cesta na Rudolfovo železnico ni nemški zagrizenec, ampak vrl napreden Slovenec, član omenj. društva in bivši odbornik, ne kakor se mu očita v štev. 467. .Jutra". — Odbor .Naprednega političnega in izobraževalnega društva za Kolizejski okraj“. Promocija in zaroka. Gospodična Anica Seewaldova v Pragi in včeraj na češki univerzi v Pragi promovirani I. U. dr. Leon Brunčko sta še zaročila. Častitamo k dvojni sreči, da bi bila dvojna. Javne produkcije gojencev .Glasbene Matice' ob sklepu letošnjega šolskega leta se bodo vršile v sredo dne 21., v četrtek 22, v sredo 28. in v soboto 1, julija, vsakokrat zvečer ob polu 8. v dvorani hotela .Union1*. Nastopilo bo v 4 produkcijah 52 gojencev. Sporedi posameznih produkcij bodo zanimivi in raznovrstni. Spored 1. produkcije prijavimo prihodnjič. Veselica, Ciril In Metodovih podružnic za Šiško. Ko čitate te vrstice, je pri Moharju v Spodnji Šiški poleg cerkve že vse na nogah, da ves prostor primerno okrasi in pripravi za današnjo veselico. Zato pa tudi pač nihče ne bo šel mimo, da se ne bi oglasil na veselici. Poleg petja, godbe, plesa bodo tudi komični nastopi in bo sploh vsakovrstne zabave dovolj. Vstopnina 20 vin, je tako nizka, da ne bo nikogar zadrževala vstopiti na senčnati vrt in si privoščili kozarca izbornega vina. Začetek je ob 3. uri. Na veselo svidenje torej popoldne pri Moharju! Cirll-Metodova podružnica v Senožečah ima dne 25. junija ob 8. uri zvečer izredni občni zbor, na katerem se vrši volitev novega načelstva. Zborovanje bode v gostilniških prostorih pri Mušiču v Senožečah. Dolenjsko učiteljstvo priredi v sredo 21. t. m. izlet na Čatež. A ta izlet ne priredi učiteljstvo novomeškega okraja, ker zboruje na god sv. Alojzija na Toplicah. To zborovanje je bilo za ta dan že pri zadnjem zborovanju v Novem mestu določeno. Z zborovanjem je združen občni zbor, torej je želeti, da se ga učiteljstvo novomeškega okraja polnoštevilno udeleži. — Toliko v pojasnilo na zadnji članek v .Jutru14. Telovadno društvo .Sokol" LI-tlja-Šmartno priredi dne 25. t. m. ob treh popoldne na vrtu br. Iv. Robavsa v Šmartnem javno društveno tekmo v prostih vajah na orodju in v skoku. Gosti dobrodošli! Na istem mestu takoj po tekmi se bo vršil dručtveni izredni občni zbor s sporedom: a) volitev predsedstva, b) slučajnosti. Darovi za pokritje škofjeloškega sokolskega prapora. III. izkaz. Darovali so: po 50 K: Vinko Majdič, Kranj ; po 20 K: Mr. Rihard Sušnik, Ljubljana; po 10 K: dr. Alojzij Homan, Radeče; Marija Potočnik, Ljubljana; Valentin Dolenec, Ljubljana; Neimenovan, Zalilog; po 6 K: Trije ljubljanski ribiči na Kazin; po 5 K: pl. Albert Levičnik, Ljubljana; Ana Volovšek, Ljubljana; Franja Peterman, Dob; Mici Langerholc (Unter Thorl); po 3 K: Fran Kos, Ljubljana ; po 2 K: Tomo Tavčar, Brdo. I. do III. izkaza vkup 408 K. — Podpisani odbor se najprisrčneje zahvaljuje vsem p. n. darovateljem in darovateljicam in prosi, da se tem po možnosti pridružijo še ostali prijatelji našega društva, na katere se je v časopisju apeliralo. Na zdar! Odbor. Svobodna Misel, 6. štev. je izšla in ima sledečo vsebino: F. V. Krejči: Varstvo in moderni ideal človeka. — Ivan Lah: Vera in dvom. — Ivan Lah: Dositej Obradovič. — Charles Brad-langh: Iz življenja svetnikov. — Stanislav Przybyszewski: Satanova siua-goga. — Raznoterosti. — Opozarjamo vse napredno misleče Slovence na to glede razvitka napredne misli važno revijo in jo toplo priporočamo. Letošnje številke prinašajo znamenito, kulturnohistorično in umetniški visoko cenjeno študijo Przybyszewskega o psihološki analizi demonskih in sata« ničnih činiteljev v človeški zgodovini. Zgodovinski dan. K Sv. Ahaciju! V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši pri Sv. Ahaciju pri Turjaku cerkveno žeg-nanje. Sv. Ahacij je bil svoječasno zelo obiskan od daljnih izletnikov, ker je zgodovinsko važen sam na sebi. Tu se nahaja namreč mašni plašč, ki je narejen iz plašča pri Sisku padlega Hasan paše. Izletniku, ki poseti to goro, se nudi tudi krasen razgled širom naše lepe domovine. Vsi prijatelji hribolazstva se torej vabijo k Sv. Ahaciju. Po svečanostih odidemo vsi na Turjak v narodno gostilno gdč. Prajerjeve na zlato kapljico. Razkritje velikanskih sleparij v Spodnji Šiški. V Spodnji Šiški so prišli na sled velikih sleparij, ki so jih uganjale tri ženske iz Vodmata z Marijo Wolf, stanujočo pri g. Mateliču v Spodnji Šiški. Pod raznimi zvijačnimi pretvezami so sleparke svojo žrtev oškodovale za več tisoč kron, nazadnje pa so jo hotele zastrupiti. Pripravile so svoji žrtvi večerjo v neki gostilni in pri tej priliki so najbrže hotele svojo žrtev spraviti s sveta. Naključje, o katerem jutri poročamo, je hotelo, da se vsaj to hudodelstvo ni izvršilo. Orožniki so našli v kovčku ene sleparic večjo množino strupa. S to sleparijo v zvezi mora biti še več drugih oseb. Doslej se je orožnikom v Spodnji Šiški posrečilo dobiti že tri hudodelstva sumljive ženske, vse tri iz Vodmata. Sleparice so izrabljale imena duhovnikov posebno pa dr. Mau-ringa, o katerem so trdile, da ima za Marijo Wolf dve hranilni knjižici, v znesku čez 80.000 K in da je zanjo kupil hotel .Union", v katerem bo ona že s 1, julijem nastopila kot lastnica. Ker se opravičeno sumi, da je v to sleparsko družbo zapletenih še več žrtev, bi bilo dobro, če pride cela stvar čim preje na dan. Doslej so aretirane: Ana Kranjc, false Vernik, Mici Klančar in neka vdova, vse tri iz Vodmata. Več poročamo jutri. Bachmalerjev elektro-bloskop v Laltermannovem drevoredu ima danes in v pondeljek nov spored, na katerem so med drugim sledeče zanimive točke: Lokomotiva brez vodstva, zanimiva železniška drama. (Novo in jako senzacionalno.) — Poslednja čarovnica. (Velika senzacijska pravljica iz XVII. stoletja v 6 slikah.) — Tihotapci z dresiranimi psi. (Dobro uspeli naravni posnetek.) — Poleg tega še mnogo zanimivih in zabavnih točk. — Danes je šest predstav: ob pol 11. dop., ob pol 3. in 4. pop. ter ob pol 6, 7. in pol 9. zvečer. Jutri pa ob 7. in četrt na 9. zvečer. Naša domača indnstrija napre-dnje vedno lepše. Ustanavljajo se vedno nova in nova domača industri-jalna podjetja, ki nam delajo vso čast in smo lahko v resnici ponosni nanje. Med njimi zavzema gotovo eno naj-odltčnejših mest Kolinska tovarna za kavne primesi, trgovsko akcijsko podjetje v Ljubljani. Ta tovarna se je ustanovila, kakor že njeno ime kaže, s pomočjo združenega slovenskega trgovstva. Dolžnost vsakega zavednega slovenskega trgoca in dolžnost zavednega kupujočega občinstva je, da to domače podjetje z vsemi močmi podpirajo; trgovci s tem, da svojim odjemalcem priporočajo Kolinsko kavno primes, občiostvo pa s tem, da edino le to kavno primes kupuje. To tem bolj, ker je kolinska kavna primes med vsemi najizdatnejša in najboljša ter vsled tega najcenejša med vsemi. Kolinska tovarna je edino domače podjetje te vrste na celem našem jugu. Pa tega ne kaže samo v besedah, ampak predvsem v dejanjih: ona podpira vsa naša važna kulturna in narodna društva, predvsem našo prepotrebno .Družbo sv. Cirila in Metoda", z izdatnimi letnimi prispevki. Kolinsko kavno primes iz navedenih vzrokov toplo priporočamo! Porfirio Dšaz. V sedanjih zmešnjavah v Mehiki je pač najinteresantneja oseba bivšega predsednika mehikanske republike Por-firia Diaza. Rodil se je leta 1830 kot sin ma lega gostilničarja, španskega p Ijenja, ki je bil poro^n ^neko Indijanko. Njegov krstni boter |e bil neki škof; ta in mati sta hotela da postane duhovnik, o čemur pa mladi Porfirio ni hotel ničesar čuti. Študiral je pravo, MALI LISTEK. Čudovita predstava v nekdanjem bistriškem samostanu. Kadar ga ima stari Mihovec, ki nekaj ve, ko sedi tako ob nedeljah in praznikih popoldne med veselimi pivci v gostilni pri Jožetu, že malo čez mero, tedaj se ne bo slišalo v sobi drugega govorjenja, kakor njegovo, zakaj dobra kapljica ga tako preob-vlada, da se mu vsilijo v glavo različni spomini in dogodki iz preteklih dni, ki jih nikakor ne more pozabiti in ki jih vedno pripoveduje in razpravlja seveda vsakikrat v drugih besedah, teda z isto vsebino. Ko pride nekoč med pripovedovanjem do tega, da je hudiča videl, ko je še mlad služil —■ bilo je zvečer, ko je šel na hlev spat — je začel praviti, kako so menihi v bistriškem samostanu hudiča na svet poklicali — in zopet izgnali. Ne — bilo je drugače. Pravil je to Mihevcu njegov stari oče .in jaz", reče navadno Mihovec pri takih prilikah, »povem vam, da se ne pozabi ta povest." Bistra leži na prijaznem kraju pod košatim smrekovim gozdom nekako v sredini ob poti, ki drži iz Borovnice na Vrhniko. Tu stoji velikansko poslopje, kjer so nekdaj živeli brezskrbno življenje menihi Kartuzijanci. Še zdaj je v govorici med našimi ljudmi, kakšna grozodejstva so počenjali ti božji namestniki nad njim podložnim ljudstvom. Bilo je na dan Vseh Svetih leta 1780. Pusta in zapuščena je bila narava, žalostna so bila srca pobožnega ljudstva ob spominu na svoje rajnike — a menihi v samostanu so bili radostnega lica, zakaj današnji dan jim prinese zopet precej dobička. Zmislili so si namreč, kako bi se zopet prišlo na lahek način do denarja. In to je bilo: sklicati vraževerno ljudstvo v njihov samostan, kjer bodo poklicali hudiča v veliki dvorani, seveda proti visoki vstopnini. Celo zapovedano je bilo, da morajo priti vsi, da bi le več denarja prišlo v samostansko blagajno . . . Iz Borovnice, iz Preserja, Rakitne, Verda in okolice so prihajali kmetje v velikih gručah v bistriški samostan. Različna so bila njihova mnenja o tem. Nekateri so bili, kakor da bi šli na kako ženitovanje, zakaj danes vidijo nekaj nenavadnega; drugim seje videla na obrazu boječnost, zakaj danes bodo videli strašnega vraga; tretji so šli prisiljeni, toda morali so, da ne bi padli pri menihih v ne- milost . . . Pri vhodu v dvorano je bilo treba plačati vstopnino. Stal je tam mlad menih, ki je pobiral denar v velik krožnik. Smehljalo se je njegovo lice, vesela in zadovoljna je bila njegova duša. Pustil ni nikogar notri brez vstopnine, še berač, ki je živel iz miloščine ni mogel priti v dvorano, če ni vrgel na krožnik kaj drobiža . . . Dvorana je bila natlačeno polna. Nekako s strahom so piičakovali začetka. Natihoma so se pogovarjali možje, dočim so žene in mladenke molčale . . . Zadnji, ki je vstopil v dvorano, je bil neki berač, ki se mu pa po njegovem lepem vedenju ni poznalo, da bi bil beraškega stanu. Če bi ga kdo opazoval, bi videl, da je ta berač resnega in jeznega obraza, videl bi, kako se ta berač zanima za dvorano, ki je bila tako preprosta. Nikakih podob in okraskov ni bilo, le nad odrom je viselo veliko razpelo. Pozvonilo je — znamenje, da je začetek. Nastala je grobna tišina. S strahom in trepetajočim srcem so pričakovali gledalci, kaj da bo. Na oder stopi opat, mož rejenega telesa in rdečega obraza; obrnjen proti občinstvu začne govoriti. .Preljube moje kristjanske ovčice 1 Današnji dan ie jako važen za vaše spreobrnenje, kajti mnogo je vas, ki več ne verujete, kar uči sveta rimsko - katoliška cerkev. Da pa verujete v hudiča, ki bo vas mučil na dnu pekla za vaše pregrehe, in da se spreobrnete, smo sklicali vas semkaj, da pokličemo iz pekla hudiča. Spreobrnite se, brezverci, pokorni nam bodite in plačujte, kar nam gre, kajti le na ta način si morete zaslužiti nebesa ... In zdaj se prikaže hudič. Toda ne bojte se, storil vam ničesar ne bo, ker ga mi takoj poženemo nazaj v pekel, kamor spada. Amen". Odšel je iz odra. Strah je obvladal vse gledalce, bledi so bili njihovi obrazi. Zdaj pa zdaj se bo prikazal črni vrag in . . . In prišla sta na oder dva meniha, ki sta odstranila s stene razpelo, da se ga hudič ne bi ustrašil . . . Pozvonilo je drugič Napetost med gledalci je bila vedno večja in večja, tisti berač pa je postal pozornejši.. In glejl Na oder se prikaže črni hudobec, pravi hudič, prav takšen, kakršnega se vidi na slikah. Ves je bil črn, iz ust mu je molel rdeč dolg jezik, oči so mu divje bliščale, na glavi pa je imel strašne roge, na rokah in nogah velike, grozno zakrivljene kremplje. Groza je spreletela množico v dvorani. Žene in mladenke so zaječale, možje so strmeče, toda boječe, gledali v prizor na odru. Tisti navidezni berač se ni vstrašil čisto nič, temveč gledal je na oder, kakor da bi bil navaden človek gori. Smehljaje je kimal z glavo, kakor da bi se mu zdelo, da je vse to le šala ... Hudič pa je na odru uganjal razne prizore, kakor n. pr.: kako se mučijo grešniki u peklu. Tako je trajala ta stvar kake pol ure. Ravno k? pride na oder opat s križem v roki, da bi izgnal hudiča, ki se je že začel tresoč se pomikati v ozadje za zagrinjalo, poči strel, ki je priletel iz ozadja dvorane, — na tla se zgrudi zadet .hudič," ki kmalu nato izdihne. .Hudič" — dušo izdihniti ?1 To je uganka, ki se je takoj rešila . • • . Ko je počilo, je naenkrat vse o ' strmelo. Ljudstvo v dvorani jeknfieC čalo iz strahu. Mislili so, da je jeni njegovega življenja, menihi. «J»e j. od tega nepričakovanega stre’ bi ea skočili .hudiču" na pomoč, rešili smrti, a bilo je P'eP°*nerača ’ ni Tistega navideznega berača bilo nikjer v dvorani; nena izginil . . . Uro potem, ko je bilo zelo prepadeno, ne vede popolno«! kai se ie zgodilo, se po avi v dvottn $ in fcfSk ™°k v°**šklTl0,S7^ stvenik - bil je cesar Jožef n. 8VOji?,XrSmi; še bolj pa tne-nihi, ki so takoj spoznali vladarja. Ifi » N •s |B8 tjl "IS U =a. N S «: Sjp# 1 I Ena ali dre gospodični se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pri „Prvi anonč-ni pisarni*. 347/2—1 Zanesljivega raznašale a sprejme takoj L. Schwentner, knjigotržec, Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. 195/3—1 Starejša knhariea, ki bi vodila tudi boljšo gostilno se sprejme 1. julija na Koroškem. Kje pove upravništvo .Jutra*. 196/1—1 Lepa, meblovana soba se takoj odda. Sv. Jakoba trg vhod Zatiška ulica štev. 1. I. nadstr. desno. 348/1 — 1 Prodajalka, ki se razume tudi nekoliko na šivanje se sprejme takoj, ali pozneje v trgovino z narejeno obleko. Naslov pove .Prva anončna pisarna.* 346/3—1 Dvoje stanovanj, z dvema sobama in vrtom se s 1. avgustom odda. Spodnja Šiška, Knezova ulica št. 254. 344/1—1 Jako dober planino se ceno proda na vogalu Sv. Petra ceste vhod Radeckega cesta štev. 2, 1. nadstropje. 345/1—1 Solnčniki, radi velikanske zaloge po vsaki poljubni ceni. Vidmar, Pred Škofijo 10. 233/10-1 KORESPONDENCA. ,.12000“ Dunaj: Čemu tako skrivnosten molk? 197/1—1 Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Strojnik izvežban za parne žage in pivovarniško obrt, kolikor toliko tudi pri električnih napravah, išče službe. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv" na upravništvo „Jutra“. Fina natakarica išče službe. Ponudbe pod F. S. na Prvo anončno pisarno. Danes v restavracijam' VVolfova ulica štev. 12 Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Elektroradiograf IDEAL Franc Jožefova cesta št. 1. Predstave ob delavnikih ob 5., 6., 7., 8., in 9. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob polu 11. uri dopoludne in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri zvečer. Zadnja večerna predstava se vrši ob ugodnem vremenu na vrtu. Spored od sobote 17. do pondeljka 19. junija: Gaumondov tednik. (Najnovejše tedensko poročilo.) Mirko izsiljevalec. (Komično.) Ko se razcveto cvetlice. (Navavni posnetek.) V Tunisu, kadar dozore olive. (Naravni posnetek v barvah.) Padec troje. (Drama.) Piefkeja težka seja. (Jako komično.) Dodatek k zadnji predstavi od 9. do polu 11. ure ob lepem vremenu na vrtu: Zaljubljeni notar. (Komično.) TT^T v za slabokrvne in prebolele l*V n r*je zdravniško priporočeno črno B IJ tl/dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.50 Br. Novakovič, Ljubljana. 11 lij iplaj od 440—600 K. Lepi konji iz Slavonije, tudi za vsako težko vprego uporabni. — Več se izve pri lastniku Spod Šiška št. 2. ,Slov. filharmonija' koncertira danes ? loteiB »TIVOLI*: Začetek ob pol 4. popoldne in ob pol 8. zvečer. Vstop vsakokrat prost. Kopališče Toplice. na Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža-TopUce. Akratoterme 38° C. Zdravljenje s kopeljo in pitno vodo. Vfeiiki uspehi pri podagri reumi ishiji, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni Oddeljene ia peščene kopelji. Udobno opremljene tujske igralske in družabne sobe. Zdravo podnebje, gozdnata okolica, dobra in cena restavracija Sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri oskrbništvu kopališča. O. Bračko Ljubljana, Dunajska cesta št. 14 priporoča p. n. občinstvu svojo specijano trgovino z rokavicami, parfumi itd. Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo. Štampilje vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij. Ljubljana, Stari trg št. 20. Ceniki franko. Mit CERKE KLET 12 metrov dolga, 5 m široka, svetla, suha se takoj odda v najem na Miklošičevi cesta štev. 36. Pripravna je tudi za skladišče. Pojasnila daje Avg. Jenko pek, Marije Terezije cesta štev. 7. Za slaščičarno se išče zanesljiv hlapec ki je — če le mogoče — že služil v slaščičarni. Ponudbe na upravništvo Jutra. Popolni totogr. aparati, dajoči zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in učno knjigo: velikost slik 6X9 •; cm K 1-90, 9X12 cm K 3-30, 5-70, 970itd;(poštnina posebej). Eksaktni krasotni aparati in dvojni anastigmati nedosežno poceni. Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk po zelo zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj. Elfr. Birnbaum, tovarna fotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko. /a ■ ■ kavarno,restavracijo pripravni lokali na ugodnem kraju z velikim prostorom za vrt se cddajo. Naslov pove .Prva ..........— anončna pisarna". *........ II MIIMMMIHMHtMI.il MM I MIH I M MM M I .MIMI M JULIJA ŠTOR- Proiprnn«!) ultra st Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. 1 d« 2 vin. obratnih stroSkovna motorjem Z močnim uro in-HP z mojim pat. pritiskom inzasnrovo otje od 16 PH naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobi-lah. dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvornka motorjev m 1 WarcMmki Dunaj 111., Paulosg. 1. N* tisoče motat* v aboto. CanovaUdjnp*. Ugodni plJtfkim V zalegi taiU 4e rabljmi ihmmI mmp> Obleke za gospode najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo za dame in konfekcijo zdae£ (St L LUKIČ Solidna postrežba! štev. 19. Nizke cene! v Zenitna ponudba ::: Trgovec v zelo prometnem kraju na Kranjskem z dobro vpeljano trgovino in večjim posestvom, se želi radi' pomanjkanja znanja, seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo od 25 do 35 let staro, ki ima nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod šifro „ Srečna bodočnost “ na uprav-::: ništvo „Jutra“. ::: , Jutrer se prodsua v Trstu po O vinarjev tt na,sled.noiix t©Toa3sar3n.eLfcL: Becker ulica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg, MoŽt, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Bojan, Raunacher, Oampo Mamo, Bruna, ss. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Hončelj, ulica S. Marco, Ceckimi, ulica deir Istra, Bruna, ulica del Bivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Spdder, n lica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta, Kicliel, Bojan, Bajc, ulica Geppa, LuzattO, ulica Acquedotto, Segulill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, lug. ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Telegrami: Prometna banka Ljubljanr. C- # ^rlT7-_ Telefon it: 41. splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer Stritarjeva ulica 6. Oen.tra.la, rta. :Dvua.ao\x. TTstsaa-o-vljeiio 18S4. 29 podjrcLŽziic. DDelsiišlsi Capital laa. rezerve 52,000.000 3sroaa_ Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji- II Najkulantnejša izvršitev borznih naročil na vseh tu- in inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov in izžrebanih vred* žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. j I nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja. Denar se dvigne lahko vsak dati brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih j I Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjgvarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev itd., ob kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev. ! j lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem. —Ustmena in pismena pojasnila in sveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno. — ■ Kupujte jmr Izvod samo 6 vinarjev. Edini oblastveno izprašani optik in strokovnjak K. JURMAN Liubliana, Šelenburgova ul. čjjgfflgflB Oblastveno avtorizirani in zapriseženi Ljubljana, Sodna ulica 3 prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najnižji ceni. M m • Več • • potovalcev za pridobivanje članov : požarnega oddelka : sprejme ena prvih za-:: varovalnic. :: Ponudbe je pošiljati pod napovednico ^Zavarovalni potovalec“ upravništvu tega lista. Prostovoljna sodna javna dražba!! V torek, dne 20 junija 1911, popoldne ob 3. uri se bo prodajala na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovoljni sodni dražbi hiša št. 119 j Zeleni jami z 2 stanovanji v pritličju in 2 podstrešnimi stanovanji. Hiša ima vodnjak z dobro pitno vodo. Sedanji lastnik hiše ima pravico do vinotoča. Izklicna cena 10.000 K, vadij 1000 K. Natančnejši dražbeni pogoji se poizvedo med uradnimi urami v pisarni c. kr. notarja Mate Hafnerja, ki bo kot sodni komisar izvršil to prostovoljno dražbo, ali pred dražbo na licu mesta. JOŽE OGRAJŠEK, posestnik v Zeleni jami št. 119. • !••••••§ O moderna Seifert - biljarda. Novo urejena u na sv. Petru nasipu 37 je vso noč odprta. Solidna postrežba. Slav. občinstvu se toplo priporoča 8 spoštovanjem Štefan Miliolič, kavarna r. noderas Seifert-biljarda. p A NA MA slamnike v največji izbiri priporoča G. CADEZ v Ljubljani. Cene: K 10'— do 15’— „ 20'— „ 25'— „ 30'- „ 60'— I i .st ju 13 o 1/5 T3 <3 > O rt tso o (3 1860 Mavi« liO M. DRENIK IjjTj/bljarLa-, 32Zon.grr©S3al trg- V. Predtiskarija, Risarski atelije. Plisiranje. Kufriranje. Montiranje. = Tamburiranje in vezenje na roko. =r Največja zaloga ženskih ročnih del in vsakovrstnega materHa!a. S %SL to o rx f/i O o o K* < V* •S. © U ANA GOREČ Ljubljana, Dunajska cesta 16 (dvoriš e Schseidar & Varov sak). Zaloga koles „Pucii“, „Union“ in drugih znamk ter vseh posameznih delov. Najfinejše pneumatike. — Izposoje- Rabljena kolesa VŽH110 kolGS. Postrežl)a to«na vedno v zalogi. « * in solidna. jL. □n Cenjeni trgovci in -."a™= obrtniki. —™ Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino. Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe. Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi. Telefon štev. 299. Poštni predal štev. 54. Tečem in kupim samo . prave | Palma - kavčukove :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: podpetllike. 5—MM— Telefon interurban štev. 129. Valj čni mlin v Domžalah L BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skadišče: Vegova ulica št 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Grude« & Co., Sion trg štev. 9. m Zaradi minule sezije so cene oblek za gospode, dame, dečke in deklice veliko znižane. rii Angleško skladišče O. Berna to vic Ljubljana, Mestni trg 5. JUTRO" se prodaja v Ljubljani po O vinarjev Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Plohl er, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec. Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta, llrzlikar, Sodna ulica &TlhfC, Miklošičeva ceste Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica Ženk, Resljeva cesta Kotnik, šižka Tivoli, na žel prel. pri Nar. dom« Košir, Hišleneva ulica. St.lenc, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta, llgeiličntk, Židovska ulica Klelnsteln, Jurčičev trg. VVIslab, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Teneiite, Gradasku ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagnde Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Tre«, Sv. Petra cesta. Knšftr, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. B?č, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta, lil k ar, Glinee. Sferkoviti, Dunajska cesta Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ves Cisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je izplačalo K 2,495-719-—. Y> S L A V I J A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine In kapitalije K 100,856.860*58. I*o velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo. .......................... Via pojaftnila daje: ■■ ........ ■■ Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12. ........................ ■ ■■ 1’Uarne ao v lastni bančni hISi. ■ " Zavaruje poslopja in premičnine Pr0* požarnim škodam po najnižjih cenan Zavaruje proti tatvini, razbitju 08lc 8 in okenskih plošč. . §toode ccnjuje takoj In n“Jku,^l.iuje! Uživa najboljši sloves, koder v° ------------------Izdatno Dovoljuje Iz čistega dob Ln0korlstne podporo v narodne ln 0 namene Bes.fond nad. T.SZ: MnUIanslia kraHtna banka t l>|nM)anL v 9tritai^«va uJiea, Mter. #. _ - Podružnic© v SpU®tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. ^ Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 |« !<»•