Poštnina plačana v gotovini
Leto LXXI., št. 244 a
Ljubljana, sobote a*, oktobra 1«38
Cena Din i.—
S LOTE MS
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df UVRAVNIfiTVO LJUBUANA, ITna^jsva ollca itev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-t4. 31-25 ln 31-26
Podružnice : MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon Št. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101«
Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Po zastoju pogajanj:
ĆSB pristala na arbitražo Nema je in Italije
Nova izmenjava not med češkoslovaško in Madžarsko — Nevarnost oboroženega konflikta zaenkrat odstranjena — Madžarska vztraja na takojšnji izročitvi nespornega ozemlja, zahteva pa tudi odstop vseh večjih mest na Slovaškem in v Podkarpatski Riudji
PRAGA, 29. okt. br.    V četrtek je obiskal zunanjega ministra Chvalkov-skega madžarski poslanik v Pragi grof Wetzstein, ki je izročil češkoslovaškemu ministru odgovor madžarske vlade na češkoslovaško noto od 26. t. m. Kakor je izvedel vaš poročevalec, protestira madžarska vlada v svoji noti proti temu, da češkoslovaška vlada ni zavzela pozitivnega stališča glede plebiscita na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, kakor je to predlagala in zahtevala madžarska vlada.
Madžarska ponavlja svojo zahtevo, da se takoj odstopi vse nesporno ozemlje, na katerem je večina prebivalstva madžarske narodnosti in dodatno zahteva, da se to ozemlje docela izloči od morebitne arbitraže. V ostalem sprejema madžarska vlada z zadovoljstvom na znanje, da tudi Češkoslovaška želi čimprejšnjo rešitev spora.
Češkoslovaška vlada bo imela danes sejo, na kateri bo razpravljala o odgovoru na to noto. Seji bodo prisostvovali tudi vsi člani slovaške in podkarpatske avtonomne vlade.
Odgovor češkoslovaške
PRAGA, 29. okt. e. Zunanji minister Chvalkovskv je snoči ob 19. izročil madžarskemu poslaniku v Pragi grofu Wetz steinu odgovor češkoslovaške vlade. Odgovor je bil redigiran na včerajšnji mi nistrski seji v sporazumu s člani slovaške in podkarpatske vlade. V odgovoru predlaga čsl. vlada, naj se kolikor mogoče pospeši postopek za arbitražo in ta predlog izroči Berlinu in Rimu v roku 24 ur.
Sporočilo velesilam
PRAGA, 29. okt. AA. Češkoslovaška vlada je poslala italijanski in nemški vladi, noto, v kateri zahteva razsodišče, ki naj določi mejo med Madžarsko in ČSR. Tudi madžarska vlada se je obrni-
la na velesile za razsodišče in pričakuje sedaj njihov odgovor.
Arbitraža
BUDIMPEŠTA, 29. okt. e. Madžarska vlada se je sestala včeraj ob 10. dopoldne in je seja trajala ves dan ter pozno do večera. Na seji so pretresali vsa mogoča vprašanja. Vlada je razpravljala tudi o političnih vesteh, ki so prispele iz Rima o razgovorih med Rib-bentropom in italijanskimi državniki. Madžarski vojaški zastopnik v Pragi generalštabni podpolkovnik Ladislav Szelmosv je v smislu včerajšnje madžarske note stopil v zvezo s pristojnimi vojaškimi krogi v Pragi, da bi z njimi na podlagi češkoslovaškega predloga uredil modalitete in rok za izročitev nespornega ozemlja Madžarski. Madžarski politični krogi upajo, da bo mešana komisija vojaških strokovnjakov lahko v najkrajšem času končala razgovore, tako da bodo madžarske čete že prve dni prihodnjega tedna zasedle ozemlje, za katero je Češkoslovaška pristala, da se odstopi Madžarski. V madžarskih političnih krogih z vso gotovostjo pričakujejo, da bodo razgovori med Ribbentropom in italijanskimi državniki dali pozitiven: rezultat glede češkosl ovaško-madžarskega spora. Mislijo, da bo tem razgovorom sledil sestanek nemško-italijanske arbitražne komisije, ki bo.definitivno likvidirala vsa sporna vprašanja. V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo da bo Madžarska po nasvetu prijateljskih držav, pristala na revizijo svojih zahtev, zlasti glede skupne meje med Poljsko in Madžarsko, ravno tako mislijo, da bo tudi Češkoslovaška pripravljena spremeniti svoje predloge. Splošno mnenje je, da je madžarsko-češkoslovaški spor izgubil precej svoje ostrine in smatrajo, da je nevarnost ponovne zaostritve končno odstranjena.
ohranijo svoje mandate, če pismeno in brez kakih omejitev polože prisego za ustavo.
Ločitve, ki ne bodo veljale
PRAGA, 29. okt. br. Glede na vesti, da bodo vse omožene državne uradnice odpuščene iz službe, je bilo zadnje dni pri sodiščih vloženih nenavadno veliko število tožb za ločitev zakonov. Ze na prvi pogled se vidi, da gre v pretežni večini primerov za zakonce, ki so v državni ali drugi javni službi in bi s formalno ločitvijo radi obdržali dvojni zaslužek. Glede na ta pojav je bila danes izdana uradna objava, ki opozarja na to, da se bodo pri presoji vpoštevale samo one ločitve zakonov, ki so bile sodno uveljavljene že pred 15. oktobrom.
Koliko so stale češkoslovaške trdnjave
PRAGA, 29. okt. h. Madžarska propaganda širi zadnje dni po tisku in po radiu vesti, češ da je Češkoslovaška gospodarsko in finančno izčrpana in da so zlasti utrdbe na nemški meji-požrle nad 40 mi-ljard Kč. Glede teh trditev ugotavljajo z merodajne strani, da stroški za zgraditev
češkoslovaških utrdb niso dosegli niti dveh miljard Kč. Del teh utrdb je ostal tudi po odcepitvi sudetskih pokrajin Češkoslovaški, razen tega pa je ostalo Češkoslovaški vse orožje in vse druge naprave trdnjav-skega pasu Prav tako operira madžarska propaganda, ki se ji pridružujejo tudi Poljaki, z izmišljenimi Številkami glede stroškov češkoslovaške mobilizacije. Mobilizacija je stala okrog pol miljarde Kč. Da se demobilizacija še ni izvedla v celoti, ni krivda Češkoslovaške, marveč drugih, ki s svojim postopanjem to onemogočajo.
Reforme tudi v sportu
PRAGA, 29. okt. br. Kakor na vseh drugih področjih javnega življenja, so zadnji dogodki globoko posedli tudi v športno življenje na Češkem. Tudi v tem pogledu bodo izvršene obsežne reforme. V vseh treh pokrajinah bo prišlo do večje strnirve športnih organizacij. Najtežje je z zadnjimi spremembami prizadet smučarski šport, ki je izgubil najlepše in najpriklad-nejše terene. Sedaj se je osnovala posebna komisija, ki izbira in išče nove terene za zimski sport, zlasti v okolici večjih mest, da bi se na ta način, pospešil tuisk; promet in obdržal zimski šport na sedanji višini.
Lord Stankope
novi minister vojne mornarice v angleški vladi, ki je bil imenovan namesto Duffa Coopra.  Dosedaj je bil čuvar državnega pečata
Odločala bosta Rim in Berlin
Kategorično svarilo Rima in Berlina Madžarski, naj ne gre predaleč
BUDIMPEŠTA, 29. okt. r. Kljub temu, da zavzema Madžarska še vedno nepomirljivo stališče napram Češkoslovaški, zatrjujejo v tukajšnjih dobro informiranih krogih, da je madžarska vlada dobila včeraj z nemške in italijanske strani imperativen nasvet, naj ničesar ne stori na lastno pest in naj počaka na končni dogovor med Rimom m Berlinom. V Rimu nikakor ne žele, Ja bi se odnošaji med Prago in Budim-
pešto še bolj poostrili, ker bi to lahko oviralo italijansko politiko v Srednji Evropi. Po mnenju tukajšnjih mero-dajnih krogov likvidacija spora sedaj ni več v rokah Madžarske in ČSR, marveč bosta o tem odločali Nemčija in Italija. Rim in Berlin sta odločno proti vsakemu spopadu z orožjem in vztrajata na tem, da «e spor likvidrr* na miren način.
Razkrinkano izdajstvo
Enotna organizacija čsl. delavstva
Poleg političnih strank so se zdruT**-delavske strokovne organizacije
PRAGA, 29. okt. br. Zastopniki vseh češkoslovaških delavskih strokovnih organizacij so sklenili ustanoviti strokovno komisijo kot vrhovno strokovno organizacijo delavstva. V tej komisiji bodo zastopane vse delavske organizacije, ki so bile dosedaj priključene posameznim političnim strankam. Med sindikalnimi organizacijami, demokratske, narodno socialistične, komunistične in katoliške ljudske stranke je bil v tem pogledu že poprej sprejet načelni sporazum.
Stališče čeških klerikalcev
PRAGA, 29. okt. br. Včeraj je imelo predsedstvo češke ljudske stranke sejo, ki so ji prisostvovali tudi vsi narodni poslanci in senatorji stranke. Na seji so razpravljali o pregrupaciji političnih strank v češkoslovaški republiki. Po obširni debati je bilo sklenjeno, da se stranka ne bo pridružila nobeni novi stranki in sploh ne bo sodelovala z nobeno drugo politično stranko, ki ni zasnovana na krščanskem svetovnem nazoru. Predsedniku stranke msgr. Srameku, ki je podal ostavko, je bila soglasno izrečena zaupnica in na splošno zahtevo je svojo ostavko umaknil ter bo ostal še nadalje voditelj čeških klerikalcev.
Poslanci iz sudetskih pokrajin
PRAGA, 29. okt. AA. »Lidove Novi-ny« poročajo, da predlaga stalni skupščinski odbor, naj se smatrajo za ugasle vsi mandati tistih narodnih poslancev in sena-
torjev, ki so svojčas izjavljali, da so drugih narodnosti a ne češke, slovaške in rusinske in katerih stalno bivališče se nahaja v odstopljenih pokrajinah. Narodni poslanci in senatorji drugih narodnosti, ki stalno bivajo na   češkoslovaškem   ozemlju, naj
prodati Poljakom in
PRAGA, 29. okt. br. Pozornost češkoslovaške javnosti je zadnja dva dni osredotočena na dogodke v Podkarpatski Rusiji in rta Slovaškem. Na dan so namreč prišle stvari, ki so izzvale silno razburjenje in ogorčenje vsega slovaškega in podkarpatskega prebivalstva. Ugotovilo se je namreč, da so gotovi slovaški in ukrajinski krogi pripravljali pravo izdajstvo češkoslovaških interesov. Afera je prišla na dan z odstavitvijo prvega predsednika avtonomne podkarpatske vlade poslanca dr. Brody-ja. Doznalo se je namreč, da se je Bro-dy za hrbtom avtonomne podkarpatske in osrednje češkoslovaške vlade na lastno pest pogajal s Poljaki in Madžari glede odcepitve Podkarpatske Rusije od ČSR in njene razdelitve med Madžarsko in Poljsko. Na zunaj je skušal svoje načrte prikriti s tem, da se je zavzemal za plebiscit v Podkarpatski Rusiji, ki bi ga bil s pomočjo Poljske in Madžarske usmeril tako, da bi se končal neugodno za ČSR. Ko so te mahinacije prišle na dan, so Brodvja takoj odstavili in postavili pod policijsko nadzorstvo, včeraj pa je bil aretiran. Odvzeli so mu tudi poslanski mandat. Postavljen bo pred sodišče zaradi veleizdaje.
Na drugi strani pa je zbudila ogorčenje tudi akcija voditelja slovaške omladine, glavnega urednika »Slovaka« poslanca Sidorja, ki se je tudi nedavno mudil v Varšavi, kjer je imel razgovore s poljskimi državniki, zlasti z zunanjim ministrom polkovnikom Bečkom. Sedaj se je izvedelo, da je tudi on pripravljal na lastno pest posebno akcijo. Ponudil je Poljakom in Madžarom Podkarpat-sko Rusijo, če puste neokrnjeno Slovaško. Tudi proti njemu bo uvedeno po-
fcotela Podkarpatsko Rusijo - Brody aretiran
stopanje in je že postavljen pod policijsko nadzorstvo.
Vsa češkoslovaška javnost je ogorčena nad tem početjem in zahteva od osrednje vlade, da vsa ta vprašanja temeljito razčisti, krivce pa postavi pred sodišče.
Neprijetno presenečenje na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 29. okt. br. Aretacija bivšega predsednika avtonomne vlade Podkarpatske Rusije Brodvja je izzvala v madžarskih krogih skrajno neprijetno presenečenje. V Budimpešti priznavajo, da so polagali velike upe na njegovo akcijo v Podkarpatski Rusiji in so bili prepričani, da bo po njegovem prizadevanju prišlo do plebiscita, kakor ga želi Madžarska. V dobro poučenih krogih se doznava, da so Madžari dali dr. Bro-dyju za organizacijo plebiscita težke milijone, ki jih je sedaj češkoslovaška vlada zaplenila.
Kaj hočejo Poljaki?
LONDON, 29. okt. e. Dopisnik »Daily Telegrapha« doznava iz poljskih vojaških krogov, da so bile v zadnjih dneh obmejne čete na jugovzhodu Poljske ob Podkarpatski Rusiji močno ojačene. Službeni krogi Poljske še vedno zelo ostro kritizirajo imenovanje msgr. Vo-lošina za predsednika avtonomne podkarpatske vlade. Poudarjajo, da Vološin zastopa pokrajinsko iredento in da ima tudi namen organizirati iredento v južni Poljski med tamošnjimi Ukrajinci.
Angleška finančna pomoč ČSR
Med prvimi zakoni bo pooblastilo za posojilo ČSR v visini 30 milijonov funtov
LONDON, 29. okt. Med prvimi zakoni, ki jih bo vlada predložila spodnji zbornici ob otvoritvi novega zasedanja 6. novembra, bo tudi zakon, ki pooblašča vlado, da prevzame jamstvo za posojilo Češkoslovaški v višini 30 milijonov funtov (7.5 milijarde dinarjev). Kakor znano, ]e bilo ČSR 10 milijonov že izplačanih kot predujem na to posojilo.
V Londonu se je, kakor znano, osnoval
poseben odbor za češkoslovaške begunce. Odbor zbira sredstva za podporo beguncev, obenem pa se bo brigal za naselitev in zaposlitev češkoslovaških beguncev v Angliji. Bivši angleški poslanik v Pragi sir Macley je danes odpotoval z ^letalom v Prago, kamor je ponesel denar iz zbirke za češkoslovaške begunce, ki jo vodi londonski župan. Zbirka je dosegla sedaj že 200.000 funtov (50 milijonov dinarjev).
Kitajska bo napovedala volno Japonski
Poslanica čangkajška kitajskemu parlamentu
HONGKONG, 29 okt. e. Iz dobro poučenih krogov prihajajo vesti, da bo Kitajska v kratkem napovedala vojno Japonski. Istočasno bo objavljen proglas, namenjen vsemu svetu, v katerem bo Kitajska pojasnila svoj položaj in svojo politiko. Zatrjujejo, da bo kitajska vlada stopila še v ožje stike s Sovjetsko Rusijo in bo to v svojem proglasu tudi utemeljila.
Na včerajšnji seji političnega odbora kitajskega parlamenta je bilo prečitano za-
upno sporočilo maršala Čangikajš&a. Maršal Cangkajšek pravi v svoji poslanici, da je kitajska zmaga blizu, ker se sedaj so-I vrainosti širijo zapadno od železniške pro-i ge. Maršal se zahvaljuje junaškemu odpo-I ru kitajskih čet. Prodiranje proti zapadu I bo igralo glavno in usodno vlogo v razvo-I ju spopada. Priprave Japoncev tako v političnem, kakor v vojaškem pogledu dokazujejo, da so japonski krogi prepričani, da Kitajcev še niso premagali. Tak položaj sili Kitajce, pravi maršal Čangkajšek, da nadaljujejo svoje napore, ki bodo nazadnje kronani z zmago.
Diktatura na Madžarskem?
V tem vidi Imredyjeva vlada edini izhod iz nevz&*,~~**** ranjepolitičnega položaja
BUDIMPEŠTA, 29. okt. r. Notranjepolitični položaj na Madžarskem se je zadnje dni silno poostril. Nacionalni ekstremisti so v javnosti dobili premoč, ker jim je vlada dopustila, da so se razmahnili, misleč, da bo na ta način podprla svojo diplomatsko akcijo proti Češkoslovaški. Vlada je celo podpirala njihovo propagando za obnovo »zgodovinskih meja« in dopustila, da so se polastili javnega mnenja.
Sedaj pa, ko postaja vedno bolj jasno, da bodo ostali madžarski načrti neizpolnjeni, pa se kaže reakcija. Nacionalni krogi pripisujejo vso krivdo za neuspeli   Imredjjevi vladi in zahtevajo
njen odstop. Na drugi strani pa si je vlada nakopala nezadovoljstvo magna-tov in veleposestnikov, ker je napovedala agrarno reformo in razne druge socialne reforme, proti katerim so se doslej uspešno borili. Vlada pa smatra, da so te reforme neobhodno potrebne, ker si je drugače težko predstavljati, da bi
Madžari na Češkoslovaškem, kjer so uživali vse blagodati moderno urejene države, hoteli priti pod Madžarsko, kjer bi zopet postali brezpravna raja. Če bi prišlo na Češkoslovaškem do plebiscita, bi to prišlo še posebno do izraza.
Ker -a v sedanjih okoliščinah ni verjetno« da bi mogla vlada uveljaviti te
svoje nacrte, se zatrjuje, da nameravajo uvesti diktaturo. Vlada je že pripravila poseben pooblastilni zakon, s katerim bi se parlament popolnoma izločil in po katerem bi vsa oblast »resia na vlado. Na ta način vlada tudi upa, da bo likvidirala tudi vse one politične struje, ki sedanjim madžarskim oblastnikom ne gredo v račun. Če parlament ne bi pristal na predlagani pooblastilni zakon, bo diktatura uvedena z državnim udarom. V zvezo s tem spravljajo sinoćnje dolgotrajno posvetovanje pri predsedniku vlade, na katerem so bili zunanji minister Kanya, prosvetni minister grof Teiekv, vojni minister general Ratz
Ogromen požar v Marseillu
Marseilles, 29. okt. br. Včeraj popoldne je nastal v središču mesta v eni največjih trgovin požar, ki se je v kratkem času tako razširil, da je ogrožal ves del mesta. Zaradi viharja so bili gasilci brez moči in v kratkem času je bila vsa petnadstropna palača v ognju. Odtod se je požar razširil na hotel, v katerem so bili nastanjeni ministrski predsednik Daladier, zunanji minister Bonnet in drugi prvaki radikalne stran ke. Ogenj je kmalu nato zajel še sosednji hotel, dalje palačo tnansatlant-ske paroplovne družbe in dva kinematografa. V večernih urah je bila glavna ulica vsa v plamenu. S posebnimi vlaki so prihiteli na pomoč gasilci iz drugih mest, pomagalo pa je tudi vojaštvo. Šele proti jutri se je posrečilo požar omejiti. Po dosedanjih vesteh je našlo 20 ljudi smrt v plamenih, nad 100 pa jih je ranjenih.     _ ■
Stran S
Tri
fe0IiO¥JUf»U H^fcOEk, oobota, m oktote
■SO«———»11      II lil ■
Eter. 244
Nad 25
Letdtaja Mdn* teti** v
gontv jakMk )# U# v
Maribor, 2«. oktobra Z veseljem srno pričakoval* letosajo sadno letino, ki je dala nekaterim našim kmetom lepe dohodBre v sicer nerentabilnem narodnem gospodarstvu. Posebno so se V0-selili naši zadolženi kmetje, ker bodo i izkupičkom za Jabolka lahko vsaj delno poplačali svoje dolgove. Letina je bila na splošno zadovoljiva v nafiih krajih. Prav dobro so obrodile pozne sorte, ker niso bile tako izpostavljene spomladanskemu mrazu.
Zgodnja jabolka so bila draga. Sadjarji so dobili za nje lepe dendrce. Po jabolka so prišli Nemci sami ali pa prekupci, ki so
jih izvoz:li na stotine vagonov. Povpraševanje je bilo samo po prvovrstni robi. Lepa, debela jabolka so plačevali pri kmetu po 3—4 din. Pozna jabolka so letos obdržala navadno ceno. Za izvoz je bilo največ povpraševanja po lepih, kanadkah in vo-ščenkah. Ta Vrsta jabolk ima bodočnost v Slovenskih goricah, kar naj bi upoštevali naš: sadjarji. Teh sort je namreč v primeri z drugimi sortami se selo malo. Sele v poznejšem času se je jela uveljavljati v naših sadovnjakih. Ta jabolka plačujejo po * 3 do 3.50 din in Še več. Pri nas so najbolj razširjeni mošancgarji, ki še odlikujejo kot bobovci po trpežnosti. MJato uživajo v mednarodnem svetu velik sloves in stoje na prvem mestu v našem sor-timentu. Plačujejo jih po 2—3 din.
NaSe sadje je bilo razstavljeno na sadjarski razstavi. MnogD sadja je bilo tUdI iz okolice. Najlepše pa je bilo sadje is banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Cene so bile zelo visoke in so plačevali nekatere vrste jabolk tudi po 10.— din za kg. Sadje je bilo pakovano v ameriških in holandskih zabojih, kar dokazuje velik  napredek naših sadjarjev. r.
S 1. novembrom se bo za Nemčijo znižala carina pri industrijskih jabolkih. Povpraševanje po njih bb precejšnje, zato bodo cene poskočile.
Do sedaj smo izvozili že okoli 700 vagonov jabolk rz dravske banovine. Po veČini smo jih prodali v Nemčijo, za kar smo dobili okrog 25 milijonov din. S tem denarjem si bo že malo opomogel naš kmet, ki ?7 še vedno zadolžen. Za izvoz pa jih
se nekaj sto vagott*. ,*L v svezi z izkuftakom        ir irlisjji f i u
prav zadovoljivo letino, rflSMO a Uiamo-
gU k splošnemu aboljžan stenja naših kmetovalcev
Pri kupčiji sadja «e je letos VhOrift pokazale, da primanjkuje naitm saajatjem
marsikaj. Predvsem jim j« potrebno Znanj« o sortiranju in pakovanju jabolk. Potrebno bi bilo v naših Slovenskim jbriiiili sekaj tozadevnih tečajev, da bi se tamanili ljudje z delom, ki ga nujno morajo opravljati. Pa še nekaj, kar je zelo važno: Odstraniti bi bilo treba rasne spekulante aH nelegalne mečeta*je bodisi Za kupčijo sadja ali vina, Ti ljudje kar tekmujejo
med seboj, kde bo več zasluzil. Večinoma so sami nestrokovnjaki, ki kupčiji več škodijo, nego koristijo. Povečani nimajo pojma o sadjarstvu. Njim gre samo za masten dobiček. Dogodilo se je, da so ti ljudje včasih pokupili popolnoma nezrelo sadje, kar je bilo v Škodo kmetu, kakor tudi slovesu naših jabolk v inozemstvu« Sedaj to brezvestno početje onemogoča nova uredba o kontroli sadja pri izvozu. Za sadjarje velja načelo: Proč" s posirdnild-mešetarji in nelegalnimi trgovci, ki odtegujejo kmetom zaslužek in ga spravljajo v svoj žep. Na mesto njih postavimo gospodarske za« drag«, ki bodo delale brez sebičnih namenov.
Banska uprava bo namestila več potovalnih učiteljev, ki bodo imeli nalogo poučiti naše podeželske sadjarje v vseh tekočih tozadevnih vprašanjih in s tem smotrno dvigati naše sadjarstvo. Nadalje je bilo zagotovljeno, da bodo morale občine v sadnih krajih postavljati potrebne sušilnice, k čemur bo pomagala tudi banovina. Ljudstvo se bo poučevalo b konzerviranju sadja, napravijahju sladosoka itd. V balio-vnski proračun se bo Vnesla višja postavka za povzdigo sadjarstva, ki je zelo koristna In rent»Mln£ panoga kmetijstva v dravski banovini.
Kakor vidimo se obetajo našemu sadjarstvu boljši časi. Prav je tako! Saj je dokazano, da je baš sadjarstvo, ko je bila stiska na vrhuncu, mnogo pripomoglo k delnemu zboljšanju položaja kmetskega stanu.
Maribor mesto železničarjev in tekstilcev
Pripravlja se ustanovitev nekakšnega malega socialnega parlamenta
Maribor, 29. oktobra Že v socialni strukturi predvojnega Mari bora se je pokazalo prevladovanje delavskega stanu. To je bilo v zvezi z nastankom in razvojem železniških delavnic v Mariboru. Tako je Maribor tik pred svetovno vojno dobil pečat železniškega, mesta, kjer je železničarski namesčenski in delavski Živelj vidno prevladoval
Ta delavski poudarek Maribora narašča v osvobojenem Mariboru, kjer se je odstotek delavskega življa močno pomaknil v anaer tekstilne stroke. Danee je v 20 mariborskih tekstilnih tvornicah zaposlenih okoli 250 uradnikov in uradnic ter okoli 7-700 delavcev in delavk. To pomeni, da zaposluje ta industrija skoraj 13% vsega mariborskega in okoliškega prebivalstva. Tako se je socialna podoba Maribora dopolnila V novo smer. O današnjem Mariboru lahko trdimo, da je mesto železničarjev in tekstilcev.
To stanje ima tudi svoje posledice na torišču reševanja delavskih vprašanj ter upoštevanja delavskih pravic. Marf!x>r9ko tekstilno delavstvo si je po težkih, dolgotrajnih borbah priborilo svoje pravice. V zadnjem času so v teku poeaianja zued predstavniki delavstva in tekstilnih delodajalcev, da bi se določbe kolektivne pogodbe čim bolj prilagodile današnjim gospodarskim prilikam v prid tekstilnemu delavstvu. Upamo, da se bodo pogajanja uspešno zaključila. Poglavje zase pa je še
vedno s#rialna zaščita našega delavca. Precej kričečih primerov v zadnjih me-
secih kaže, da je ta precej nizka. V javnosti, v časopisju, pa tudi na raznih zborovanjih so se naštevali primeri, iz katerih je razvidno, da je treba zaščito našega zavednega delavca postaviti na krepke jše temelje. Iz zadnjega časa je znan , primer, da je bil zaveden  delavec odpuščen, ker je oblastvu prijavil primef kršenja obstoječih zakonitih predpisov, glede , ^nenadomestljivih«    inozemskih strokov*
njakov.
Da se nas tekalni, delavec in delava* * *devet;h dopoldne pri. vhodu
• sploh primerno zaSCftif jtf izšla'1*^ VO?SlnInv
vrst tukajšnje podružnice Narodno strokovne zveze, ki kaže v zadnjem času izredno lepe uspehe v svojem razvoju, hvalevredna pobuda, ki gre ža tem, da še za posamezne primere, kjer gre za ografth-nje eksistence nacionalnega delavstva, ustvari poseben forum. V načrtu je for* mi ran je enotne reprezentance iz delegatov posameznih mariborskih nacihnalno stanovskih in sorodnih organizacij. Ta reprezentanca naj bi se v določenih primerih zavzemala sa in'efese in zaščito našega delavstva. Tako se pripravlja v Mariboru
ustanovitev nekakšnega malfega socialnega parlamenta. ki »e sestane sredi novembra tega leta in k: se bo predstavil Mariboru s posebnim oklicem, v katerem bo raztolmačil svo jr? i remi jenja in svoje težnje v prid stanu, ki je v Mariboru Številčno najmočnejši. Upamo, da bodo ta vzvišena stremljenja žela čim vidnejše Uspe-
he in sadove.
Nezdravi pojavi v mariborskem sportu
Zara«** znanih incidentov so prvenstvena tekmovanja
se vedno prepovedana
najbotjbh ugnrfVfli. Zanima-
uHtt ii ob osvrseBS crvonaoBtrop-ne FheoVO Sfcradtoe, M je *■* najleflfth na Teznesn, Miljo že &m d*ft ftnungl hi lopate, v Mfeni i6o m nafto jo JM*e m polagajo HMbvodne MM* ▼*Movod dobita zaenlSBot samo guotUMOr in trgovec Marin in saeunr Fhs. finsjl Ibtereseatt Ob prelažiU ŠOMalacijo mšmutok na pomlad. V godUjMih   se   OOpat   sMrajo Stalna
>snupslarjev« in kUifcpzT. NJat ee
Vneti, keglja* Že snujejo M k***, celo sCMci m akleniH, da Mb veflbaa v sobam streljanju tedefcsko enkrat v za» kurUMn otariteču. V »podM Dobi**! p* trka Ha okna M vrata mnog* hiš in barak mra« M pomanjkanje. Pred W6ami pm drgeta boaa ju raztrgana deea. Kaj zimaf
MaHb#rtkt in okoliške novico
dht »kode. Policija poizveduje
to «e bO ttMH tet0» oAlUlItl nacionalni Ma_ tfbnr svojim borcem za svobodo in zedl-njenjo wm dan 1. mmiwhwm wm pekopaHšču
na Pobref ju. Združene organizacije dobro-voijecv, rezervni* oficirjev hi bojevnikov, Maistrovih latui ter sekofetv* prirede sa svoje umrle člane (general Maister, Lju-ttBftl Pivko, ttt. Sernec ter umrli vojaki v svetovni vojni) spominsko svečanost. V ta namen se zbere sokolstvo v civilu z znaki kakor tudi članstvo ostalih organizacij ob desetih pred pokopališčem na Pobrežju. Ob pol enajstih bo spominski nagovor ter petje zalafctihk, Mto pa polaganje vencev na gfOfcbr* pokojnikov. Dolžnost članstva vseh navedenih organizacij Je, da se te poenetitve poinostevilno udeleži.
— Davčna uprava Maribor okolica raz-glasa: Dne 1. novembra zapade v plačalo IH. anuiteta kmetskih dolgov. V prihodnjih dneh bOdd dolžnikom vročene čekovne položnice za plačilo te anuitete* Te položnice veljajo ža izvršen opomin. Dolžnike opozarjamo, da je v njihovem lastnem interesu, da te anuitete čim prej poravnajo, če je le mogoče do konca tega leta, da se izognejo tako zamudnim obrestim ka--kof tudi Ikvr^flhim stroškom, ki bi narasli, ako bi se morale anuitete izterjevati s prisilnimi ukrepi. Plačilo tU. anuitete je dopustno sanio ž vročenimi Čekovnimi položnicami. Položnice, ki so hamefljene za davkR, se ne smejo uporabljati.
t1 Šahovske novice, V sedmem kolu za piVenstvo TJJ7J2B je Riipar premagal šketO. Murvin Voduška, Kuster Lukeša *Bn- LukeS jun. Karla, MiSura Skalo, RelnSberger Gelgerja. Partija Peče : Ante je bila prekinjena. Stanje po 7 kolu: Ku-stel* 6 m pol, Mart-m, Remsberger, MiŠu-ra 4 in pol, PeCe 4, (2), Skala 4, Rupar 3 in pol (2), Ante 3 in pol (1), Lukeg sen. 3 in pol. šket 3 in pol, Lukeš jun., 3. Vo-dušek, Ge^'ger 1.        J.,
— Mali kazenski senat " mariborskega okrožnega sodliča je obsodil 24-letnega Fr. Farkuša na leto dni in. 3 mesetie robije ter na ižgtfod častnih državljanskm pravic za dobo 3 let, ker je posestniku -Sfosipti Heriču v Bistrici, ki mh je dal večerjo in prenočišče, odnesel obleko, čevlje in druge predmete, ki jih je Farkus prodajal kmetom na mariborskem trgu.
— Pohorski dan preložen. Za nedeljo 30. t. m. napovedani ^Pohorski dan« se preloži na hedelid 6. novembra.
— Vo|01 dobrovoljci! Na Vse svete se poklonimo skupno b ostalimi mariborsk;mi bojevniškimi organizacijami in Sokoli spominu našega nepozabnega tovariša pok. dr. Ljudevita Pivka in ostalih borcev. .Zbor ob
na pobreško
pokopališče,  trdite vsi z dobrovoljskimi znaki!
— Zdravstvena telovadba za otroke, ki so slabokrvni, se slabo držjo, imajo ožek prsni kbš ali kako drugo telesno napako. Ta telovadba je tudi za zdravo deco. Pri telovadbi si krepi telo, ki postane radi tega proti bolesnim odpornejše. Vprašati ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih ob 4. uri v Miklošičevi telovadnici, dekliška meščanska šola pri g. Lavrenčiču.
—- Ptalsfresne podgane. Iz podstrešne shfahibe Uradnice Mafije Startcerjeve v Mlinski ulici 32 so tatovi odnesli perilo in VeC  j^diltlih priborov,  štančerjeva trpi
okoli 1000 za tatovi.
— Znanilci Nižajoče m zime so razni temni elementi, ki se skušajo vsako leto pravočasno preskrbeti a primerno toplo obleko in plašči. Take tatvine se zadnje tedne v Mariboru silno množe. Okraden je bil tudi gostilničar Alojzij Kuder iz Ruške ceste 8. iz gostilniške sobe mu je izgini! temno siv plašč, vreden nad 1000 dm. Policija išče tatu.
— Pobreske novice. Hišni posestnik Fr. Sivec praznuje s svojo življenjsko družico gospo Marijo zlato poroko. Prisrčno čestitamo. — Od 31. t. m. naprej bo ur ado val a občinska uprava se v svojih novih pisarniških prostorih V občinski RISI v Te2enski ulici št. 1.
— Zorenčeva mama je umrla. Pri Sv. Petru pod Svetimi gorami je umrla v častitljivi starosti 82 let gospa Ana Zorenč, mati orožniškega narednika g. Gviđona Zo-renča. Bila je blaga, plemenita sena, katere zlato srce je do zadnjega utripalo za drage svojce, žalujočim naše iskreno so-žalje.
— Motnje. Iz vrst prizadetih, smo prejeli: »Stanovalci ob Lekarniški ulici smo zares reveži. Ni miru podnevi, še manj pa ponoči, ko je elovelt potreben počitka. Tam nekje v bližini Lekarniške ulice navijajo radio, da hrešči na vso moč in da ni mogoče zaspati. Napravite .red!
— Iz banovinske shržbe. Banovinski služi tel j Ledpdhf Vostner je premeščen Od mariborske bomiće k greskemu načelstvu Maribor desni breg. — Upokojen je državni cestar pri tehničnem razdelku Maribor levi breg g. Jožef Cesarko.
— Pod konjskimi kopiti. V Nasipni ulici sta pohodila konja" žasebnico Marico žu-pečevo iz Nasipne ulice 60. Revica je obležala na cesti š strto levico in težjimi poškodbami na hrbtu in glavi. Prepeljali so jo v bomico.
M^tpflififpsiiro gladil
Sobota, 29.: ob 20. Boccaoclo. Premiera. Nedelja,. 30,:  ob 15. l>va ducata rdečih
ro2. Znižane cene. Ob 20. Boccac-
cio.
*
— Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto prva letošnja glasbena predstava, premiera klasične operete »Boc-caccio«, v katere naslovni vlogi prvič nastopi novi tenor Manoševski. V nedeljo popoldne imajo tudi okoličani priliko ogledati si zabavno Benedettijevo komedijo »Dva ducata rdečih rož« ob znižanih cenah. Zvečer prva ponovitev operete »Boc-caccio«.
Dežurni lekarni: MinaHkova na Glavnem
trgu in Remsova na vogalu Meljske ter Aleksandrove ceste.
Društveno življenje: Ob 19. pri Orlu slavnostna seja združenih odborov Jadranske straže. — Ob 20. družabni večer v spodnji dvorani pri Orlu. — Jutri ob 10.30 v veliki dvorani Šokolskega doma svečana proslava Jadranskega dne. — Nocoj v spodnji kaeinski dvorani ob 20. koncert ob 70-let-nici zvezne organizacije SGRJ in 10-letniči mariborske Grafike.
Drobne vesti iz Celja in okolice
Maribor, 29. oktobra
V mariborskem nogometnem življenju se dogajajo čudne stvari. Plaz, ki ga je povzročila zapora igrišča SK železničarja po Ljubljanskem nogometnem pddsavezu, se kar ne more ustaviti, ker so sedaj posegla vmes oblastvu, ki posvečajo delovanju nekega športnega kluba večjo pozornost. 2al pa se najdejo v Mariboru tudi >športni diplomati«, ki v svojem sovraštvu do SK železničarja podpirajo \Tse akcije, naperjene proti naši veliki železni-čarski organizaciji.
Jutri bi se moral pričeti v Mariboru dru gi del prvenstvenega tekmovanja LNP in bi morala biti na igrišču SK Rapida prvenstvena tekma med SK Rapidom in Slavijo. Toda oblasti tudi za to tekmo niso izdale dovoljenja in tako bomo tudi to nedeljo brez nogometnih tekem. Radi prepovedi nogometnih tekem v Mariboru in v nekaterih drugih mestih dravske banovine pa je LNP na svoji zadnji seji sklenil, da se odpošlje ha JNS nujna vloga s prošnjo za hitro posredovanje na pristojnih mestih. Morda bo taksna intervencija zalegla, tako da bodo prihodnjo nedeljo 6. novembra v Mariboru zopet lahko nogometne tekme.
V mariborski nogometni instanci OOLNP je že od nekdaj v veljavi demokratični, parlamentarni duh. Zahteve klubov se navadno z večino glasov upoštevajo. Nogometni mogotci — izvzemši nekatere Častne izjeme — pa so se ha zadnji seji OOLNP postavili na svojevrstno stališče, ki pa je v nasprotju z duhom demokratičnega obravnavanja raznih športnih vprašanj. SK Mura je namreč sporočil mariborski nogometni instanci, da poveri njen mandat nekemu drugemu gospodu. Dosedanji zastopnik SK Mure V GOLNP Maribor pa na svoje mesto hi podal ostavke in je mariborski OOLNP sklenil, da se po SK Muri predlagani zastopnik v OOLNP odkloni. V tej zadevi čitamo v »Službenem vestniku LNP« naslednje: Predlog SK Mure glede Imenovanja novega člana. o. o. Maribor kot zastopnika SK Mure se zavrne, ker ni razloga za razrešitev dosedar
njega zastopnika SK Mure V OOLNP Maribor, niti ni predložena njegova ostavka. O tem prejmejo zainteresirani pismeno obrazložitev.« Ta postopek t je značilen za razmere, ki vladajo v mariborskem ilogt>-metnem sportu . . .
Po naših informacijah bodo še nekateri drugi klubi, zlasti v našem podeOelja, odpoklicali svoje zastopnike v OOLNP Maribor in je skoro že danes gotovo, da LNP želje klubov najbrž ne bo upošteval, samo da se rte zameri nekaterih! mariborskim »športnim diplomatom«, ki so se v zadnjem času izkazali zelo sposobni, slasti pri poskusu likvidacije vseh spornih vprašanj med mariborskimi nogometnimi klubi. V vsaki organizaciji, kjer vlada duh demokracije, bi morali že davno izvajati konsekvence . . . Pri nas pa je sovražnost večja kakor briga za napredek nogometne-
ga sporta.
J.
Drobne novico s Teznogo
Tezno, 23. dktobra
•S hladnim vremenom je ponehalo vrvenje na našem letnem telovadišču, oddelki so pričeli s telovadbo v premajhnem pritličnem razredu. Le naraečajniki Še ne čutijo mraza in marsikateri prepleza plot, da vadi v poljubni panogi. Potreba telovadnice je leto ža letom večja, le denarna sredstva se množe in rase jo počasi. Ali bomo uspeli ž načrtom izgraditve lastne strehe? Treba rio mnogo, mhogo Žfr-tev. T^>leg telovadcev so šJčbraj ha istem staliscii hasi marljivi atletahti. Mnogo dobre volje, mnego uspehov. Nas odrček, čeravno nov, ne zadostuje razmahu Aad-njih let; Vzgojili smo si z načrtnim delom stalno publiko. 2e vnaprej vemo, kdo bo posetil igro, lahko določimo vnaprej vrsto sedeža.
ža nedeljo 6. novembra pripravil jo Vtfuđgahstfvo dTahib v h dejantifi, >UW-štVb«, v črevothi Milana SkrbiAM* ih režiji fcr. Hihka fteSoljfc
^c V»e upokojence obveščamo, da celj^ ska pošta v torek i; novembra zaradi pra-znika ne bb izplačevala pokojnin nd domu. marveč Sele' v sredo 2. novembra.1 —e Sokolsko društvo Celje I je imelo
v sredo zvečer svoj 2. redni letni občni zbor v Sokoiskeni dofhii v Gaberju ob lepi udeležbi članstva, iz pofdčii funkcionarjev je b'lo razvidno, da se mlado društvo a"gilno in z vehkim Uspehom Udejstvujfe. V novo upravo so bili izvoljeni naslednji bratje in sestri: stafešina Frahjo Vrečko, podsta-rešina Ivo Gams, tajnik I Lojze Vidmar, tajnik II Franjo šmid, načelnik Ciril Pu-šn:k, t. podnačemik Albin F*ric. H. podna-
, čelnik Slavko Grilfec. hdCelrtlča Silva Krlv-
*če"Va, bodttačCM5ca Tončka Verhkova, blagajnik Ruda Černigoj, prošvetarja inž. Borut Markiček !h inft. Božo Marjariovič. ma-trikarja fjoročtiik Franjo Kleč in Zinka Grobemikova. društvenv zdravnik dr. Stjepan Ivič, gospodar- Slavko Kodela. odbor-
Ćast nama je objaviti cehj. občinstvu, da prevzameva s 1. novembrom znano in retioniirano
restavracij in hotel »UNION« v Celju
Pbdjetje bOVa vodila na solidrd bazi z izvrstno kuhinjo in prvorazredno pijačo. Vljudno se priporočava ceni. občinstvu aa naklonjenost in obisk.
Rudolf in PtfM Rtisik
dolgoletna restavraterja »JANJETA« v Zagreba
—c Mestno poglavarstvo V Celja poziva
vse, ki imajo pravico na albansko spomenico, ker so se udeležili pohoda skozi Albanijo leta 1915., da se čimprej javijo pri vojaškem referentu ha mestnem poglavarstvu zaradi vpisa v zadevni seznam, ttok za prijavo je do 15. noVembra.
—c Umrl je v četrtek v kapucinskem samostanu v Gelju v starosti 72 let kon-zistorialni svetnik in bivši prvi jugosloven-ski kapucinski provincial p. Donat Zupančič. V celjski bolnici je umrl v sredo 43-let-ni hlapec Peter Woiferh, po rodu Ruš. v četrtek pa 23-1 etni posestnik Franjo Va-lenčak iz Sedlarjevega pri Podčetrtku.
—c Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Celju. Drevi ob 7.45 bodo priredil: celjska sokolska župa ter Sokolski društvi Celje-matica ih Gel je t v Veliki dvorani Narodnega doma proslavo češkoslovaškega narodnega praitfiika bb 20-let-nici  osvobojenja  in ustanovitve češkoslo-
nifci Rudolf Eiečmatt, Karo! Pere. Anton Drofenik, Mara Pbglajenova, Julijana Fa-bija^ova, Andrej ArTfd in Afitoti Pajk, ha^ mestnika Drago Mimik in Mirko Trebič-nik. Nadzorni odbor: prokurist Albin Pečar, predsednik cinkarne Todor Lazkrević, inž. Iskren Pipuš, Ffartc ŽOgOde in podporočnik TomisidV Lišač. Razsodišče: Rudolf Dečman, inž. Božo Marjanovič, Anton Kre-snik, poročnik ttrsta Jari€ in Franjo Gobec* namestnika Franjo Wltavsky in kapetan Velibor VukbvanoVie. Gospodarski odsek: Ive Game, Slavke KOdela* Mara Po-glajenova, Anton Drofenik, Franjo Viden* šek, Jranjo Zagode^ Hinko štempihar in inž. B0Ž0 Marianovič.
—c Počastitev padlih ih Umrlih koroških borcev. Krajevna orgdhižadija Legije ko^ rOikih Bbrsev V Gelju vabi vse tovariše, da se udeleie počastitve spomina padlih in umrlih tdVarlJeV* ki bo v torek 1. novembra Ob pol 12. dopoldne pred spomenikom v vojašnici kralja Petra na Dečko-vem trgu.
—c Na bfce ptikbftahtti bodb Vozili avtobusi V heueljo,;ip6l«Ie1je,k, torek in šfedo ifprod MoiodVoipb
I vaške republike. Proslava bo končana pra-
, vočasno, da se bo lahko vsakdo udeležil še proslave »Jadranskega dne«. Vabimo vse članstvo in narodno občinstvo, da se v Čim Večjem Številu udeleži proslave. Vstop prost.
—e Težka nesreča v Gaberju. Ko se je
peljal 53-letrti Ifnae IteruiČ. vratar nd železniški postaji v Celju, v sredo okrog 21. iz slučbe s kolesom domov v Gaberje, ga je na Mariborski cest- blizu Sokolskega doma povozil neki avtomobil in mu zlomil levo nego. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico.
—c ^a praznik Vseh svetnikov bo pelo pevsko društvo »Oljka« pod vodstvom pe-vovodie sr. Cirila Preglja ob 14.30 ha okb*. llškem. ob 15:30 pa fla mestnem m vojaškem pokopališču. Oktet pevskega odseka gasilske čete v Gaberju bo pel ob 16. rta bolniškem pokopališču, ob 15.30 pa ob grobu gasilskega voditelja g. Jerneja Ven-gusta na mestnem pokopališču.
—c Ch SO - letnici osvoboditve našega morja priredi krajevni odbor Jadranske straže v Celju dreVi ob pol 9. V kinu Metropolu predavanje, ki mu bo sledilo
predavanje treh frutturnm filmov. Sode lomi bo taSOt Celjski oktet Jutri ob 10. dopoldne bo iototam matineja. Poleg tega bodo io pceehne prireditve za eolsko mladino O prilično istim sporedom. Udeležite se nooojšaje in jutrišnje proslave v čim veojom stavna!
—O GlaflOoaa Matica v Celju je stopila te dal v 20. leto svojega smotrnega in nad VSe uspešnega udejstvovanja. Veliki uspehi so predvsem zasluga odličnega uči-teljohega zbora pod vodstvom g. ravnatelja Karla Sancina. Glasbena Matica je imela v četrtek zvečer svoj 20. redni občni zbor, na katerem je bil po razveseljivih poročilih funkcionarjev izvoljen dosedanji odbor a g. dr. Milanom Orožnom na čelu.
—e ffcmieei i »Grafike«. V okviru proslav 7oMetnice grafične organizacije v Sloveniji bo v nedeljo 30. t. m. ob 16. v mali dvorani Celjskega doma koncert pevske in orkestralne »Grafike« iz Ljubljane. Pevski zbor bo izvajal 10, orkester pa 6 točk. Odlična kvaliteta pevskega zbora in orkestra »Grafike« jamči, da bo nudil koncert lep umetniški užitek. Obiščite koncert v čim večjem številu!
—c Ludvik Žepek podlegel poškodbam. Kakor smo že poročali, je posestnikov sin Anton žepek napadel 15. t. m. v Starih Slemenih pri Konjicah v prepiru svojega brata, 33-letnega posestnika Ludvika Žepka in ga udaril s tako silo s kolom po glavi, da mu je prebil lobanjo. Ludvika Žepka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v petek zjutraj izdihnil. Antona žepka 30 izročili sodišču.
—c Dve žrtvi napadalcev. V ponedeljek so fantje v neki gostilni v Dramljah napadli 26-letnega dn-narja Franca Inkreta iz G*abrovca pri Vojniku in njegovega 22-
letnega brata Alojza Inkreta ter oba občutno poškodovali po glavi in poleg tegn še zabodli Alojza Inkreta v levo roko. Oba brata se zdravita v celjski bolnici.
—c Neareča v podvozu. V četrto k se je peljal 25-letni delavec Anton Senica iz Laškega na tovornem avtomobilu ki je bil visoko naložen z drvmi. Ko je vozil avtomobil skozi neki podvoz, so zadela drva v obok podvoza in se zrušila na Senico. Senica je dobil hude poškodbe po glavi. Odddali so ga v celjsko bolnico.
—c Podsavezna prvenstvena nogometna tekma med Atletiki in SK Jugoslavijo se bo pričela v nedeljo 30. t. m. ob 15.15 na igrišču pri »Skalni kletih. Zanimivo tekmo bo sodil g. Veble. Ob 14. se bo pričela isto-tam prvenstvena tekma mladin obeh klubov, ki jo bo sodil g. Presinger.
_c Nočno lekarniško službo ima od sobote 29. t m. do vštetega petka 5. novembra lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
—c Smrtna nesreča v ftfcofji vasi. Na državhi cesti v Skofji vasi pri Celju se je zgodila v petek ob 14.45 težka prometna nesreča, ki je zahtevala življenje očeta 8 otrok. V navedenem času se je vračal 45-letni posestnik Ernest Poteko iz Vojnika Z Ženo In dvema otrokoma po cesti iz Celja proti domu. V bližini Cankove gostilne v Škofji vasi je privozil po cesti tovorni avtomobil znamke ^Opel«. Poteko se je prepozno izognil in šofer ni mogel več preprečiti nesreče. Avtomobil je zadel z VSO silo v Poteka ter mu prizadejal težke poškodbe na glavi in telesu. Poteko je na mestu izdihnil. Truplo so prepeljali po komisijskem ogledu na Potekov dom v Vojnik. Poteko zapušča ženo in S otrok v starosti od 1 do 12 let.
Iz Ptmla
— Nevaren ogenj v mestu. Včeraj ponoči okoli 21. ure je izbruhnil ogenj v tekstilni tkalnici Angela 2igona na Dominikanskem trgu. Tkalnica je v drugem nadstropju, nad delavnico mizarskega mojstra Potrča. Prvi je opazil ogenj g. Potrč, ki je takoj alarmiral policijo, le ta pa gasilce. Gasilci so imeli težko delo, ker je bilo v tkalnici polno dima in niso mogli priti v njo brez plinskih mask. Goreti je pričela volna v sušilnici. Zaradi velike množine vode, ki so jo rabili gasilci pa so tudi mečno poškodovani stroji. Poškodovano pa je tudi pohištvo mizarja g. Potrča, ki ima svojo delavnico v spodnjem nadstropju, kamor je tudi uhajala voda. G. Žigom ima Škode okoli 50.000 din, občutno Škodo pa ima tudi g. Potrč. Tkalnica je v nekdanji Dominikanski vojašnici, ki je bila preurejena za privatna stanovanja in je v poslopju tudi mestni muzej. Nevarnost je bila za vse poslopje in bj lahko nastala neprecenljiva škoda, zlasti glede na bogate in starinske vrednosti našega muzeja.
— Sport. V nedeljo se bosta po dolgem presledku zopet spoprijela na5a domaČa športna kluba in Sicer SK Ptuj in SK Drava.
— Nezgoda. V Paelnju je prllel pod kolo nekega biciklista 2 letni posestnikov sinček Jožef Segula, ki si je zlomil nogo.
Na Dravskem polju zopet gorelo. V D>agonji Vasi je Izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Alojza Do-ieftea. Ogenj je zajel tudi sosednje poslopje posestnika Franca Napasta. Obema sta gospodarski poslopji pogoreli do tal. Skupna škoda se ceni na dobrih din 50.000.—. Orožniki so aretirali nekoga, ki je osumljen požiga.
— V ponarejevalni aferi bankovcev je bilo skupno aretiranih 13 oseb. Tukajšnje sodišče je po preiskavi izročilo vseh i3 aretirancev okrožnemu sodišču v Mariboru, kjer se bo tudi vršila glavna razprava. Med aretirane! je največ Haložanov, ki so mislili, da bodo na lahek način obogateli.
— Krivda o zamudi dostave % Slovenskega Naroda« v Ptuju ne zadene upravo v Ljubljani hi tudi ne raznašalke v Ptuju. Cenjenim naročnikom sporočamo, da je »SloV. Narod« dnevno redno odposlan iz uprave pravočasno, tako da odhaja list e bržovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13. url, tako da bi rednim potom moral dospeti v Ptuj z braovlakom ob 16.20. Krivda leži najbrž na železniški upravi, da list he dospe v Ptuj. Ukrenjeno je vse potrebno, da bodo v bodoče take zamude izostale. Cenjeni naročniki in čitatelji naj nam dosedanje zamude oproste in naj ne vale krivde na Upravo našega lista ali na raz-našaiko.
-— Sui-ovež. pred tukajšnjim k-renskim sodiščem Se je moral zagovarati 21 letni posestnikov šln rt Albjz iz Krčevine. Obtožnica mu je očitala, da je v prepiru 2 materjo grdo ravnal z njo in jo dejansko napadel Alojz je bil obsojen ha Ž8 dni zapora.
— Nezgoda. Na kolesu se je proti večeru Vračal ddmoV Fridfih Preac iz Ptuja* Kolo mu jo nenadoma edrsnilo v obcestni jarek ir si je Preac zlomil levo ro* ko* Prepeljan je bil v bolnico*