Poštnina plačana v gotovini LETO III. ^ ŠTEVILKA 4 April 1964 CENA 20 DIN Glede na bližajoči se rok za sprejem statutov delovnih orga¬ nizacij na območju naše občine lahko zasledimo precejšnjo priza¬ devnost pri pokončnem oblikova¬ nju statutov. Kaže, da se naše de¬ lovne organizacije zavedajo po¬ membnosti sprejema svoje delov¬ ne »ustave«. V industriji so že vse gospodarske organizacije iz¬ delale osnutke statutov, o kate- k rih so delovni kolektivi večino¬ ma že razpravljali. Statutarne Razprave usmerjajo delavski sve¬ ti po EE, strokovnih službah, obračunskih enotah _ in podobno ali pa jih vodi neposredno delov¬ ni kolektiv, ki s svojimi pripom¬ bami daje statutarni komisiji smernice za njihovo nadaljnje delo. Praksa je pokazala, da je najbolje statute razmnožiti v to- Tlase žene so piazmoale Vsi, ki smo bili na proslavi dneva žena, smo bili zadovoljni. Kratkemu in pomembnemu refe¬ ratu o zgodovinskem poslanstvu žena je sledil pisan kulturni pro¬ gram. Izvajalci so lepo zapeli, ubrano zaigrali, občuteno reciti¬ rali in ljubko zaplesali. Želimo si še takih proslav! liko izvodih, kolikor je zaposle¬ nih v delovni organizaciji, ker bo tako vsak posameznik seznanjen z vsebino poglavij in se bo lahko tehtno vključeval v razpravo. Opaziti je bilo hkrati tudi, da so na OO KZ bolj poglobljeno raz¬ pravljali o osnutkih statutov po načelih ustave, ki postavlja na prvo mesto delavca — proizvajal¬ ca. V prosveti je do 23. marca raz¬ pravljala o osnutku statuta le ilirskobistriška osnovna šola, vse ostale šole pa so tik pred zaključ¬ kom izdelave statutov. Po neka¬ terih podatkih, s katerimi razpo¬ lagamo, je 75 % besedila v statu¬ tih šol enakega. V kmetijstvu še vedno zasledi¬ mo vpliv odcepitve gozdarske proizvodnje od kmetijstva. Inten- Z letne konference sinil, podružnice V sredo, dne 18. marca, točno ob 17.43, so naši prebivalci začu¬ tili močnejši potresni sunek. Po podatkih seizmografskih postaj v Trstu in Ljubljani je bil epicenter potresnega sunka prav v naši ilirskobistriški dolini oziroma v neposredni bližini našega Snežnika in sicer v globini 10 do 15 km. Seizmografi so ugotovili, da je bil potresni sunek močnejši, med šesto in sedmo stopnjo. Prebivalce naše občine, ki še pomnijo posledice potresa iz leta 1956, je prevzel preplah. Vendar se nikomur ni zgodilo nič hudega. Nekaj je bilo škode le na starejših hišah, vendar je le-ta malen¬ kostna. Referat za gradbene zadeve občinske skupščine je že naslednji dan obiskal tiste hiše in kraje v občini, kjer so domnevali, da je mogoče nastala škoda. V ta namen ni bila imenovana nobena stro¬ kovna komisija, ki naj bi ocenjevala povzročeno škodo, kot smo brali v nekaterih naših časopisih. zivno pripravlja statut Kmetij- sko-industrijski kombinat, dočim je Kmetijska zadruga 4. junij že izdelala statut in ga dala v javno razpravo. Ob kritični analizi osnutkov statutov v industriji kot tudi v ostalih organizacijah lahko trdi¬ mo, da je večina delojnih orga¬ nizacij izdelalo osnutke kot po¬ snetek resničnih razmer, namesto da bi bil statut tudi zrcalo per¬ spektivnega razvoja delovne or¬ ganizacije. To se zlasti kaže pri obravnavanju organizacijske she¬ me, kjer delovne organizacije ve¬ činoma le naštevajo tiste strokov¬ ne službe, ki so obstajale do sedaj in zanemarjajo uvedbo tistih strokovnih služb, ki so nujne za nadaljnji uspešni razvoj delovne oi ganizaci je. Predvsem naj bi statut predvideval analitično službo, službo za raziskavo trži¬ šča in’ kadrovsko-socialno službo. Pri poglavjih o medsebojnih delovnih razmerjih bi se morale delovne organizacije skrbneje po¬ svetiti določbam, ki govore o de¬ lovnem človeku, še zlasti tistim, ki obravnavajo vprašanja izobra¬ ževanja, prehrane, počitniških do¬ mov in podobno. V poglavju o samoupravljanju je opaziti pre¬ majhno preciziranost pravic, in dolžnosti ekonomskih enot in po¬ manjkanje določb o pogojih for¬ miranja in reformiranja ekonom¬ skih enot. Tudi položaj samo- upravljalca v marsikaterem osnutku ni dovolj jasen, ponekod pa zasledimo dokaj slabo obdela¬ ne osnovne principe samouprav¬ ljanja. Mnogi osnutki naših de¬ lovnih organizacij pomanjkljivo obravnavajo odnos med delovno organizacijo in komuno kot osnovno družbeno-politično teri¬ torialno skupnostjo. Pojem reelek¬ cije direktorja in vodilnih ka¬ drov moramo nujno vnesti v sta¬ tut. Nekatere delovne organiza¬ cije opravičujejo negotovost s ča¬ kanjem na zakonske predpise, če¬ prav bi se ta pojem lahko rešil s pomočjo mnenja delovnega ko¬ lektiva. Ugotavljamo, da so se delovne organizacije resno lotile reševa¬ nja statutarne problematike, da bi tako popravile vse te pomanj¬ kljivosti. Razprave o osnutkih pa pomenijo pot, po kateri bo vsak delovni človek spoznal vlogo in pomen statuta na področju po¬ slovanja in upravljanja kot te¬ meljnega samoupravnega akta. jk Delovno predsedstvo na letni konferenci sindikalne podružnice v Lesonitu Jk APRIL 4 ŠT. 4 DRUŽBENI PLAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1964 JE BIL IZDELAN NA PODLAGI PREDLOGOV PLANOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, KI SO SVOJA PREDVIDEVANJA IZDELALA NA OSNOVI DOSEŽENIH USPEHOV V LETU 1963 IN NA MOŽNIH NADALJ¬ NJIH POSLOVNIH USPEHIH V LETOŠNJEM LETU DRUŽBENI PLAN Celotno gospodarstvo je v lanskem letu preseglo obseg proiz¬ vodnje za 29 ousiOiKov, a družbeni sektor za 30 %, ce vzamemo za primerjavo gibanje družbenega bruto proizvoda. Narodni aonotlejt izkazuje še večji porast (za 3a % v celotnem in za 44 oustoikov sa¬ mo v družbenem sektorju gospodarstva), kar nam utemeljuje ugo¬ tovitev, da je bilo gospodarjenje solionejše tudi v pogieuu mate¬ rialnih stroškov. JLe-vi so se relativno znizali, tako da se je povecaia ekonomičnost za 4,1 % in produktivnost dela za 28 % v primerjavi z letom 1962. To nam lahko služi kot realna osnova za še nadaljnje naraščanje obsega poslovanja in nam odkriva potencialne možnosti za doseganje še večjih uspehov. Po predvidevanjih družbenega načrta naj bi v letu 1964 porasel družbeni bruto proizvod za nadaljnjih 12 % (v družbenem sektorju za 13 %) ter narodni dohodek za 14$. Struktura družbenega bruto proizvoda se veča v korist družbenega sektorja gospodarstva, ki naj bi letos zavzel 83% celotne realizacije. Obseg proizvodnje bo najbolj porasel v industriji (za 15 %), v kmetijstvu družbenega sektorja (58 %) in komunalnih dejavnostih (za 49 %)> toda pri slednjih je upoštevana reorganizacija in razširi¬ tev predmeta poslovanja. Po odstotni udeležbi v družbenem bruto proizvodu zavzema industrija z 62,1 % daleč prvo mesto pred kme¬ tijstvom (18,6%) in ostalimi dejavnostmi. Gibanje družbenega bruto proizvoda v družbenem sektorju: Z ozirom na še nadaljnje relativno nižanje materialnih stro- \\ bo ekonomičnost poslovanja večja za 2 % napram lanskemu u. Takšno povečanje je prav zaželeno in nas mora vzpodbujati k hitrejšemu naraščanju tempa proizvodnje. INDUSTRIJA V gospodarskih organizacija j ah industrijske dejavnosti naj bi OBP narasel v Lesonitu za 14,8%» Topolu za 14,5%, v Javorju za 11,6 %, v KIK za 21,3 % in v Iplasu za 9,4 %. To povečanje bo plod večje produktivnosti (za 12 %), smotrnejšega izkoriščanja obstoječih kapacitet, večjega števila zaposlenih (za 6 %) in predvidenih rekon¬ strukcij predvsem v KIK in Javorju na Baču. v, KMETIJSTVO V družbenem sektorju kmetijstva bosta obrat KIK, kmetijska proizvodnja in Kmetijska zadruga sicer močno povečala obseg rea¬ lizacije, toda z ozirom na pasivnost panoge je še vedno predvidena izguba, ki jo kombinat krije iz lastnih skladov, kar po drugi strani močno izčrpava lastna sredstva kombinata, ki so nujno potrebna pri bodočih rekonstrukcijah. GOZDARSTVO V gozdarstvu bo obseg poslovanja nekoliko nižji zaradi le ma¬ lenkostnega povečanja sečnje in močnega padca uslug zasebnemu sektorju, ker so se po reorganizaciji gozdnega gospodarstva močno povečale cene omenjenih uslug. V želji, da bi se povečale lesne za¬ loge iglavcev, predvideva letošnji družbeni načrt le 1 odstotno po¬ večanje sečnje iglavcev, kar naj bi pripomoglo k načrtnemu izbolj¬ šanju strukture naših gozdov. GRADBENIŠTVO V gradbeništvu bo obseg gradbenih del predvidoma pod nivo¬ jem lanskega obdobja. Odtujitev Opekarne od gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine in povečanje cen gradbenih zemljišč, ki bo delno zavrlo hitro naraščanje zasebnih gradenj, bo zmanjšalo obseg del za okrog 2 %. PROMET Prometna dejavnost bo porasla le za malenkost. Obrat Trans¬ port svojega poslovanja sicer ne bo zmanjšal, le precej kamionov bodo dali v najem drugim koristnikom izven občine. Pripomniti je treba, da se Transport usmerja v specializiran cistemski prevoz in da danes ne more zadostiti vsem povpraševa¬ njem za tovrstnimi uslugami. TRGOVINA Trgovina bo povečala svoj blagovni promet za 9% v trgovini na drobno in za 5 odstotkov v trgovini na debelo. Trgovska dejav¬ nost naj bi se v bodoče še bolj potrudila povečati izbiro blaga in uvesti čimbolj solidno postrežbo. Zaželeno bi bilo, da bi se povečala izbira kmetijskih pridelkov vsakodnevne potrošnje. GOSTINSTVO IN TURIZEM Družbeni in zasebni sektor gostinstva bosta letos po predvide¬ vanju neKon&o poti lanskoletno ravnjo, izpad bo nastal predvsem v zaseonem sektorju, posebno če boao morali preiti na točenje iz¬ ključno vstekiemcemn alkoholnih pijač. Družbeni sektor gostinstva bo moral v boooce bolj skrbeti za uvajanje solidnejše postrežbe in pridobivanje strokovno sposobnejšega kadra. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi turizmu glede na potencialne možnosti, ki jih ima ta panoga. KOMUNALNE DEJAVNOSTI V komunalni dejavnosti so nastale nekatere spremembe, ki naj bi pozitivno vplivale na povečanje javnih služb in uslug. Krediti bi se morali predvsem servisi stanovanjSKe skupnosti. Urejevanje pro¬ blemov s poarocja komunalne dejavnosti se bo nadaljevalo pred¬ vsem v pogledu kanalizacije, vzdrževanja cest, javne razsvetljave, rekonstrukcije bazena itd. ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST % Leta 1963 je bilo 6% več zaposlenih kot leta 1962. V letu 1964 se predvideva enako povečanje napram lanskemu letu. Kljub rela¬ tivno visokemu porastu zaposlenosti naj bi se povečala produktiv¬ nost v celotnem družbenem sektorju gospodarstva za 8%. Ker je produktivnost tudi osnova za nivo osebnih prejemkov, se predvideva povečanje normalnih osebnih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu za 22 % in v negospodarstvu za 20 %. Ce upoštevamo povečanje živ¬ ljenjskih stroškov, ugotovimo realen porast osebnih dohodkov le za 16 %• Osebni prejemki naj postanejo res prejemki po vloženem delu, kar naj zagotovijo pravilno sestavljeni pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM Obseg izvoza naj bi tudi letos naraščal z nezmanjšanim tem¬ pom. Izvoz je lani presegl predlanskega za 68 %, letos naj bi dosegel vrednost preko 2 milijona dolarjev ali za 25 % več kot lani. Pri tem poslovanju morajo podjetja preskrbeti za pravilen asortiman izvoznih artiklov in za kvaliteto artiklov, s katerimi se pojavljajo na tujem tržišču. Okrepiti se mora komercialna služba, ki naj bi dosegla, da bo izvoz postal stalna oblika poslovanja z ino¬ zemstvom in ne le občasna. i INVESTICIJE Letos bodo investicijske naložbe usmerjene predvsem v rekon¬ strukcijo, nabavo novih osnovnih sredstev in izboljšanje tehnoloških postopkov v procesu proizvodnje. Skupna vlaganja naj bi dosegla vrednost 1,5 milijarde in bodo usmerjena predvsem v industrijsko panogo. Največji potrošnik investicijskih sredstev bo Kmetijsko in¬ dustrijski kombinat, ki je namenil 560 milijonov dinarjev za rekon¬ strukcijo obrata citronske kisline, predelavo droži, nabavo kamionov in rekonstrukcijo klavnice. Poleg tega bodo začeli z gradnjo obrata mravljične in oksalne kisline. Negospodarske investicije naj bi se po uspešnih naložbah v lanskem letu povečale za nadaljnjih 7 % in dosegle znesek 297 mili- Vsa sredstva bodo usmerjena v družbeni standard v obliki jonov stanovanj, komunalnih naprav, za poravnavo računov osemletko in še nekatere druge stvari. Letos naj bi se zgradilo 50 novih stanovanjskih enot, dokončni uredilo javno razsvetljavo naših vasi, v okviru razpoložljivih sred štev vzdrževalo in popravljalo ceste, kanalizacijo in vodovode. PRORAČUN Iz odloka o proračunu Skupš Čine občine Ilirska Bistrica za leto 1964 je razvidno, da bo skupni čisti dohodek za financiranje pro¬ računskih izdatkov znašal 213 milijonov dinarjev. Ta razpoložljiva sredstva bodo v celoti porabljena in sicer za prosveto in kulturo 14 milijonov, za socialno varstvo 31,8 milijonov, za zdravstveno zaščito 24 milijonov, za državno upravo in sodstvo 29 milijonov, za komu¬ nalno dejavnost 13 milijonov, za posredovanje v gospodarstvu 3,7, za dotacije 48 milijonov, za obveze in garancije 35 milijonov ter za proračunsko rezervo 16 milijonov dinarjev. Nekateri važnejši izdatki proračuna: 6 milijonov za Štipendije, 8 milijonov za prevoz šoloobveznih otrok, 5 milijonov za socialno ogrožene, za malice socialno ogroženih otrok 2 milijona, 18 milijo¬ nov za oskrbnine v zavodih, za brezplačno zdravljenje 6 milijonov, za preventivno službo 6 milijonov, 4,3 milijone za javno razsvetlja¬ vo, za komunalna dela 7 milijonov, dotacije skladov 3 milijone, do¬ tacije prosvetnim društvom 8,5 milijonov, gasilcem 3,5 milijona in skladu za šolstvo 12 milijonov. Tu je nakazanih le nekaj izdatkov, iz katerih si lahko ustvari¬ mo vsaj delno sliko, kam vse se iztekajo sredstva iz proračuna. xmiL ST. 4 Brez dvoma je vest o sklicanju VIII. kongresa zveze komuni¬ stov Jugoslavije živo odjeknila pri njenih članih in pri vsej naši javnosti. ZKJ je usodno povezana z vso našo novejšo zgodovino, z našim sedanjim življenjem in z našo prihodnostjo. Zato ho VIII. kongres pomemben dogodek, ki bo podal analizo našega dosedanjega razvoja, kritično ocenil vse pojave, ki sprem¬ ljajo graditev naše socialistične družbe in opredelil vlogo ZKJ v na¬ šem nadaljnjem razvoju. Živa predkongresna dejavnost naj najdeta tudi v našem glasilu svoje mesto. Smatramo, da je potrebno širše razpravljanje o vseh naših domačih važnejših gospodarskih, družbeno-političnih in kul¬ turnih vprašanjih in da je potrebno pritegniti v to dejavnost čim širši krog naših družbenih delavcev in upravljalcev. Potrebno je analitično oceniti, koliko so komunisti opravljali tisto vlogo, ki sta jo nakazala VI. in VII. kongres ter posamezni ple¬ numi. Ugotoviti je treba, koliko so komunisti idejno rasli in koliko so se usposobili za opravljanje take vloge, kakršno nakazuje naš program, koliko so prepustili razvojni stihiji prosto pot. Kritično je treba oceniti, kako so reševali posamezniki ali forumi ZKJ proti¬ slovja, ki so nastajala v življenju delovnih organizacij ali v našem javnem življenju. V predkongresnem razpravljanju naj bodo obravnavana prav vsa področja družbene dejavnosti, od industrije, kmetijstva, gozdar¬ stva, obrti in družbenih služb od naših družbeno-političnih organi¬ zacij in društev, samoupravljanja v naših delovnih organizacijah, dela občinske skupščine itd. Zato vabimo vse člane ZKJ, da se aktivno vključijo v predkon¬ gresno dejavnost in sodelujejo v tej rubriki našega glasila, da bo čim bolj aktualna, pestra, po vsebini bogata in po potrebi tudi kritična. I S letne konference sindikalne podružnice podjetja LESONIT V soboto, 14. marca, je r bila v Lesonitu redna letna kon¬ ferenca sindikalne podružnice. Konferenci so prisostvovali vsi pododbori in centralni odbor podružnice ter nekateri gostje. Po izčrpnem poročilu o delu in liko bolj žalostno ravno dejstvo, nalogah sindikata ter o vsem da jih ne morejo izkoristiti, ker opravljenem delu centralnega od¬ bora in pododborov, ki ga je po¬ dal tovariš Franc Skerlavaj, se je trka že april. Po zadnjih razgo razvila živahna diskusija. V di- vorih, ki so jih baje imeli pred- skusiji so posamezni diskutanti stavniki podjetja skupno s pred- zahtevali obrazložitev in postav¬ ljali zahteve po ureditvi nekate¬ rih vprašanj. \ jim občina stalno odnaša loka¬ cijo s kraja na kraj, na vrata pa stavniki občinske skupščine, je slika boljša in upajo, da bodo kljub vsemu pravočasno pričeli z Skupno so se pogovorili o tem, zidavo. kako tolmačiti statut, kako zago Čeprav ima samoupravljanje v toviti popolno udeležbo v raz- tem kolektivu globoke korenine, pravah in podobno. Statut mora je čutiti v EE nezadostno disci- postati priročnik. Napaka je bila plino. EE imajo premalo sredstev v tem, da ni bila komisija, ki je v svojih skladih, da bi se resnič- pri tem delala, v tesnejših stikih no lahko uveljavile kot samo- k sindikatom. bi Stanovanjske probleme naj v bodoče reševali bolj načrtno. Formira naj se stanovanjska ko¬ misija. Vsi predlogi o zidanju no¬ vih stanovanj naj gredo v razpra¬ vo na kolektiv pravočasno, prav občinska skupščina še ni sprejela zazidalnega načrta. Pri tem ne smemo pozabiti na fi¬ nančne možnosti proizvajalca. upravljale!. Razpravljali so tudi o proiz¬ vodnji. Cene surovinam rastejo, izdelkom pa padajo, zato bo nuj¬ no najti čeprav še tako majhne skrite rezerve, da bi tako nado¬ knadili razlike v cenah. Tudi mladinci so se oglasili z že¬ ljo po sodelovanju v organih sa¬ moupravljanja. Radi bi se sezna¬ nili z delom organov, da bi bili Tudi s kadri gre na boljše, pozneje bolje pripravljeni pri vendar bi jih rabili več. Toda prevzemanju nalog, kam naj jih dajo? Ne morejo jim Nekateri navdušeni strelci so nuditi niti delovnih prostorov, še tudi poudarili željo po ustanovit- manj ,pa stanovanja. Čeprav ima- vi strelske družine, kar so vsi po¬ jo na razpolago dovolj sredstev zdravili. za stanovanjsko izgradnjo, je to- -ko Mesec krajevnih konferenc V zvezi z decentralizacijo vse¬ ga našega družbenega življenja se v naši občini vršijo že ves mesec konference RK. Namen organizacij. Udeležba na kon¬ ferencah je presenetljivo dobra. Predavanja so združena s pred¬ vajanjem filmov s področja teh konferenc je združiti osnov- zdravstva in socialnega varstva. ne organizacije, ki jih je bilo na Aktivistom RK želimo, da bi območju naše občine kar osem- njihovo požrtvovalno in nesebič- intrideset, v dvajset krajevnih no delo rodilo bogate sadove! Se dan današnji vidiš razvalino, ki stara šola zdaj se imenuje, v njej gledaš družbeno lastnino ... I l m I lli .Til Obveščamo vse starše na območju osnovne šole »Dragotin Kette*« v Ilirski Bistrici, da bomo vpisovali otroke v prvi raz¬ red osnovne šole za šolsko leto 1964/65. V prvi razred bomo vpisovali otroke, ki so rojeni leta 1957, pogojno pa tudi otroke rojene januarja, februarja in marca 1958, če so telesno in duševno primemo razviti, kar dokažejo z zdravniškim potrdilom. Vpis otrok, rojenih leta 1957, je obvezen, za mlajše je neobvezen. Ob vpisu mora vsak predložiti rojstni lisi oziroma izpisek iz rojstne knjige. Istočasno in ob istih pogojih iimm vpisovali v prvi raz¬ red tudi otroke, ki imajo stalno bivališče na območju naših podružničnih šol: Doljni Zemon, Harije, Vrbovo, Veliko brdo. sedežih šol. Vpisovanje bo 6. in 7. t. m. vsak dan od 7. do 12. ure na Upraviteljstvo osnovne Šole »Dragotin Kette«, Ilirska Bistrica Plenum triindvajsetih mladinskih aktivistov, ki ga je sklical občinski komite ZMS Ilirska Bistrica 13. marca, je imel predvsem delovni značaj. Spet smo analizirali številne proble¬ me, ki jih mladi srečujemo v tovarni, na vasi, v šoli in v prostem času. S tem smo se vključili v priprave na re¬ publiško konferenco ZMS, ki bo v za¬ četku aprila v Ljubljani. Mladino na¬ še komune bo na konferenci zastopal Nadoh Albert, mladinec iz Bača. V živem razpravljanju smo postavili program dela za letošnje leto. Pro¬ gram dela naj bi zajel vso mladino v občini In naj bi obravnaval vsa vpra¬ šanja, kot jih Je prinesla občinska mladinska konferenca. Zato se je bilo še težje odločiti in vskladiti potrebe, želje in možnosti, ki jih imamo. Pro¬ gram, ki smo si ga zastavili, izhaja predvsem iz stanja mladinskih organi¬ zacij v komuni; zato vnaša nove obli¬ ke dela v življenju mladine. Tako naj bi se okrepili mladinski aktivi i or¬ ganizirano urejenim notranjim klub¬ skim življenjem, kjer so le dani po¬ goji za to. Takšno možnost dela moramo čim- prej najti tudi za trnovsko in bistri¬ ško mladino. Povezava in sodelovanje s pripadniki JLA, študenti, pionirji in društvi, naj bi še bolj razgibala kul¬ turno, zabavno in športno življenje mladih. Sodelovanje mladine na vseh akcijah občanov pa naj si bodo to pro¬ slave, nastopi ali delovne akcije, naj bodo odraz vloge mladih v komuni. Več skrbi je treba posvetiti idejni vzgoji mladine. S sprejetim programom je mladina komune jasno izrazila svoje potrebe in svoja hotenja ter je vnesla nov de¬ lovni elan na vsa področja življenja. Marsikaj bi dosegli že v seuanjih pogojih; z voljo nas vseh, z razume¬ vanjem in pripravljenostjo vseh druž¬ beno-političnih organizacij pa še mno¬ go več. V. B. Na seji Skupščine občine Ilir¬ ska Bistrica, dne 14. marca, so odborniki odločali in sklepali med ostalim tudi o naslednjem: PROGRAM DELA SKUPŠČINE Podan je bil predlog programa dela Skupščine občine Ilirska Bi¬ strica za leto 1964 z določenimi datumi sej skupščine in okvirni¬ mi programi sej za celo tekoče leto. FLUOROGRAFIRANJE PREBIVALCEV Na podlagi Zakona o zdravstve¬ nem varstvu in organizaciji zdravstvene službe se mora ob¬ časno izvajati fluorografska akci¬ ja. Ta akcija bo v letošnjem letu izvedena tudi na področju naše občine. Čas fluorografiranja, to je slikanja pljuč, bo določil svet za zdravstvo občinske skupščine. Slikanje pljuč je brezplačno in strogo obvezno za vse občane, stare nad 19 let. OBČINSKA DOKLADA NA DOHODEK Sprejet je bil predlog odloka o občinski dokladi na dohodek od zasebne obrti, samostojnih pokli¬ cev in premoženja. Stopnje ob¬ činskih doklad so vsklajene s predlogom Skupščine okraja Ko¬ per in niso predvidene nikakršne spremembe. ODLOK O PRISPEVKU IZ DOHODKA Po Zakonu o prispevku iz do- n hodka lahko skupščine o oprostijo plačevanja prispevka v • OBČINSKE DOKLADE OD KMETIJSTVA V letu 1964 se predvidevajo znatne spremembe v stopnjah ob¬ činske doklade od kmetijstva. Novi predlog odloka upošteva znižanje davka v višinskih pre¬ delih, dočim se v nižinskih pre¬ delih stopnje doklade nekoliko povišajo napram letu 1963. Kmetijske površine so glede na boniteto zemljišč razdeljene na tri okoliše. Stopnje občinskih do¬ klad so bile sprejete po predhod¬ nih posvetovanjih s skupščinami občin Postojna in Sežana z na¬ menom, da se zaradi sorodnosti zemljišč določi skladnost med stopnjami omenjenih občin. Osnova za odmero občinske do¬ klade od kmetijstva je ugotovlje¬ ni katastrski dohodek, ločeno za kmetijske površine in posebej za gozdne površine. I. lestvica velja za I. okoliš z vasmi: Zarečica, Dobrepolje, Za¬ reč j e, Harije, Velika Bukovica, Rečica, Ilirska Bistrica in Trno¬ vo. II. in III. lestvici veljata za tretji okoliš in sicer: — po II. lestvici za vasi Dolnji. Zemon, Koseze, Jasen, Vrbi¬ ca, Jablanica, Topole, Soze; — po III. lestvici za vasi: Mala Bukovica, Brce, Prem, Smrje, Mereče, Podstenje, Sp. Bitnja in Gor. Bitnja. IV., V., VI. in VII. lestvice se predpišejo za vasi četrtega oko¬ liša: — po IV. lestvici za: Dolenje, Sabonje, Podstenjšek, Janeže¬ vo Brdo, Podtaber, Kilovče, Knežak in Bač; Kategorije davčnih osnov v 000 din LESTVICA Obračunavanje občinske dokla¬ de po tem odloku se vrši od 1. ja¬ nuarja 1964. STATUTI DELOVNIH ORGANIZACIJ Občinska komisija za statut gospodarskih organizacij je po¬ dala poročilo o svojem delu in predložila skupščini štiri statute delovnih organizacij. Skupščina občine je dala soglasje na statute ILIRIJE, LEKARNE in Kino »-SVOBODE«, medtem ko mora »Sadje zelenjava« svoj statut do¬ polniti. Problemi proizvodnje V teku je sklepanje pogodb za pri¬ delovanje krompirja in korenja. De¬ lavci zadruge, ki v imenu zadruge sklepajo te pogodbe z zasebnimi kme¬ tijskimi proizvajalci, se pritožujejo, da mnogi kmetje nimajo razumeva¬ nja za sklepanje teh pogodb. Pred¬ vsem se čuti nezaupanje do cen, ki so določene za odkup, čeravno sloni¬ jo te na cenah, po katerih bodo za¬ druge prodajale krompir v letu 1964 DELOVNA KONFERENCA tovarniškega odbora SP tovarne »TOPOL« Pred kratkim časom so bile v našem podjetju po obratih delov¬ ne konference, da bi pripravile letne konference tovarniškega od¬ bora sindikalne podružnice. Zbra¬ no gradivo s konferenc po obra¬ tih je služilo za sestavo letnega poročila tovarniškega odbora, ki je v dokajšnji meri osvetlilo bi¬ stvene probleme, s katerimi se je ukvarjal tovarniški odbor tekom leta. Glavne teme poročila kakor tu¬ di diskusija je bilo povečanje osebnih dohodkov, 42 delovni te¬ den ter uporaba wekend hišic v Rabcu. Ugotovljeno je bilo, da sindikalne podružnice po obratih niso bile dovolj aktivne in da je bilo čutiti premajhno povezavo med podružnicami in tovarni¬ škim odborom. Konferenca je na podlagi po¬ ročila in diskusije sprejela tudi določene zaključke. Ti so: — da izdela za naslednjo man¬ datno dobo tovarniški odbor pro¬ gram svojega dela; — da v večji meri aktivira delo podružnic in s tem doseže bolj¬ šo koordinacijo dela; — da spremlja in analizira sto¬ rilnost dela in v zvezi s tem tudi delitev dohodkov; — da skrbi, da se obstoječe \vekend hišice bolje in racional¬ neje izkoriščajo; — da skrbi za izboljšanje de¬ lovnih pogojev in dvig družbe¬ nega standarda zaposlenih. krompirja v naši občini do Ilirske Bistrice je stal 3 din za kg, razkladanje, prevoz in vskladiščenje stane 1,50 din za kg, obraba embalaže in najemnina skladišč stane 2 din za kg, kalo pri krompirju od oktobra pa do marca je cca 10 % in se ga računa od nabavne cene in stroškov do vskla- diščenja; ta znaša 5 din za kg. Tako ostane zadrugi za celotni rizik proda¬ je in za kritje obresti njenih obratnih sredstev 0,50 din za kg. Pri tem ima Lesfvice so naslednje: a) za kmetijske površine dohodka komunalne in gostinske gospodarske organizacije ter or¬ ganizacije storitvenih obrti. Da bi se zboljšalo gostinstvo in poveča¬ le investicije, se na podlagi od¬ loka Skupščine občine Ilirska Bi¬ strica oprostijo plačevanje ome¬ njenega prispevka naslednje de¬ lovne skupnosti: gostinsko pod¬ jetje »SOČA«, Komunalno pod¬ jetje in servis stanovanjske skupnosti. Poleg tega je bil sprejet tudi odlok, na podlagi katerega bodo prispevek iz dohodka plačevale v pavšalnem znesku gospodarske organizacije: Gostišče »Mašun« na Baču, trgovina »Sadje in zele¬ njava« ter Lekarna. LESTVICA (v %) — po V. lestvici za: Gornji Ze¬ mon, Tominje, Zajelšje, Jelša- ne, Ratečevo brdo, Prelože, Celje, Pregraje, Gaberk, Huje, Koritnice, Male loče in Hru¬ šica; — po VI. lestvici za: Ostrožno Brdo, Novokračine, Vel. Brdo, Podgraje, Trpčane. Postrvi ca, Zabiče, Kuteževo, Studena go¬ ra, Pavlica, Rjavče, Podgrad, Podbeže in Račiče; — po VII. lestvici za: Starod, Fabci, Šembije, Sušak in Nova vas. b) Za občinsko doklado od ka¬ tastrskega dohodka gozdnih po¬ vršin velja za celotno območje občine Ilirska Bistrica naslednja lestvica: oskrbovalcem trgov in ki so dogo¬ vorjene za celo državo. Ce zadruga ne sklene pridelovalnih pogodb s kmeti, ne more potem skle¬ niti nadaljnjih pogodb s trgovskimi podjetji, ki oskrbujejo trg. Če se to zgodi, se bo v jeseni znašla v istem stanju kakor preteklo jesen, da ni ve¬ dela kam s krompirjem. Na zadnjem zasedanju zadružnega sveta so člani obširno razpravljali o problemih proizvodnega sodelovanja. Upravi zadruge in upravnemu odboru so skrbno naročali, naj pokreneta vse mogoče, da se ne ponovi stanje, ka¬ kršno je bilo prejšnjo jesen. Zelo je problematična prodaja se¬ menskega krompirja. Zadruga je že v oktobru nabavila 50 ton semenskega krompirja sorte »tolminec*; naši kmetje ga imenujejo »majstnik«, so¬ sedje Hrvati v Reki in Dalmaciji ga poznajo pod imenom »holandeš«. Ra¬ zen tolminca zadruga lahko preskrbi proizvajalcem še druge vrste semen¬ skega krompirja od visoko kvalitetnih sort bintje, cvetnik, dobrin, Viktorija, jubilej pa do slabših po kvaliteti kap- pela, merkur, vse proti plačilu ob iz¬ kopu. Cene teh sort se gibljejo od 30-60 din za kg v skladišču zadruge. Kmetje se spotikajo ob ceno tolmin¬ ca. ki znaša 55 din. Zadruga lahko opraviči to ceno in sicer tako: kmetje, ki so pridelali seme razred A. so zanj prejeli 39 din za kg, zadruga Tolmin nam ga je prodala v oktobru po 43 din za kg, prevoz od Mosta na Soči zadruga še vnaprej vkalkulirana 2 din izgube pri kilogramu krompirja. Zadruga omogoča pridelovalcem trž¬ nega krompirja poravnavo semena ob izkopu. Vse to dela v trdni zavesti, da podpira napredek kmetijske proizvod¬ nje v naši občini. Problem, ki ga ima zadruga s se¬ menskim krompirjem je problem, ki ga ima tudi semenarna za Slovenijo v Ljubljani. Ta ima cca 400 vagonov semenskega krompirja na zalogi in mu bije res 12. ura, kakor piše Iztok Avsec v zadnji številki »TT«. Pri vsem tem pa poglejmo, kaj je prav in pa¬ metno. Samo v naši občini sadimo krompir na približo 1000 ha. Ce bi se ravnali po minimalnih agrotehničnih . % ukrepih, bi morali vsako leto zame¬ njati vsaj eno četrtino semenskega krompirja. Na 1000 ha bi to zneslo 60 vagonov semena vsako leto. Sele sedaj lahko občutimo, kako skrajna nemar¬ nost in nerazumevanje vlada do se¬ menskega blaga, posebno v naši ob¬ čini, kjer ne more zadruga oddati niti 5 vagonov semenskega krompirja. Posledica tega je cela vrsta viroznih in drugih bolezni na krompirju, ki zmanjšujejo pridelek ne samo po koli¬ čini temveč še v večji meri po kvali¬ teti. S tem si sami zapiramo vrata na trg in ustvarjamo veliko škodo. Smatram, da bi morali tukaj nasto¬ pati brezpogojni administrativni ukre¬ pi, saj gre vendar za pridelek, ki pred¬ stavlja za naše kmete in s tem za celo občino konstanten dohodek. APRIL 4 ŠT. 4 Razprave v »Glasu Lesonita« in strokovnega kadra v podjetju, ki se že nekaj časa ukvarja s temi težavami, so nas privedle do te¬ ga, da smo se zglasili v podjetju LESONIT, da bi nam kaj več po¬ vedali o teh težavah in morebitnih predvidevanjih, kako namera¬ vajo rešiti problem, ki nedvomno vpliva na proizvodnost in kva¬ liteto njihovih izdelkov. V razgovoru sta sodelovala tehnika Zdrav¬ ko Lendero in Emil Jedlovčnik. VPRAŠANJE: »Slišali smo, da ste imeli v Lesonitu precej težav s kašir- nico »B« pri Topolu. Zanimalo bi nas, kako ste rešili te težave in kaj bi nam lahko o tem povedali?« ODGOVOR: »Imeli smo res veliko te¬ žav. Rešili smo jih preprosto, tako da smo modernizirali manipulacijo, to se pravi saržirne naprave.« VPRAŠANJE: »Zvedeli smo, da ste vsa dela opravili sami. Ali je to res?« ODGOVOR: »Res je! Prav vsa dela smo opravili sami. Vsi načrti za ure¬ ditev in modernizacijo kaširnice so bi¬ li izdelani v razvojno-raziskovalnem centru našega podjetja po lastnih za¬ mislih naših strokovnjakov v podjet¬ ju. V ilustracijo naj vam povemo sa¬ mo to, da take preproste manipulacij¬ ske naprave ne obstojajo nikjer in smo jih sklenili patentirati. Izvajalec del je bilo ljubljansko podjetje SKIP; montažo pa so opravili naši strokov¬ njaki iz podjetja. Rok montaže je bil zelo kratek, samo 10 dni, vendar smo vsa dela še pred rokom opravili, ker s tujimi izvajalci ne bi mogli doseči takšne koordinacije in dokončna ure¬ ditev bi se gotovo zavlekla.« VPRAŠANJE: »Kaj ste pridobili z iz¬ popolnitvijo obrata kaširnice?« ODGOVOR: »Predno odgovorim na vprašanje, vam bom na kratko razlo¬ žil, kje se je začelo. Ko smo se leta 1962 dogovorili s podjetjem TOPOL, da bomo prilagodili njihovo hidravlič¬ no stiskalnico »Mihoma« za naše po¬ trebe, smo opravili le najnujnejša de¬ la. Pregradili smo določen prostor, speljali hladilni sistem in postavili dvižni voziček. To je bila prva faza dela in hoteli smo videti, če se bo dalo praktično delati. Ze takrat smo računali, da bo treba opraviti nadalj¬ nje izpopolnitve, kar je sedaj že ures¬ ničeno. S tem se je stanje normalizi¬ ralo in proizvodnja modernizirala. Do zdaj smo zaposlovali v obratu kašir¬ nice »B« pretežno moško delovno silo, odslej pa bodo lahko delale po večini ženske, saj fizični napori niso več po¬ trebni in delo bo laže kot v matični stiskalnici ter dviganje in spuščanje kaširnici »A«. Polnjenje in praznenje dvižnega vozička se bo opravljalo s pritiskom na gumb. Skratka, manipu¬ lacija je šele sedaj takšna, kakršna mora biti.« VPRAŠANJE: »Kako pa proizvodnja in kvaliteta?« ODGOVOR: »S tem se proizvodnja ne bo povečala. Tehnološki proces zahteva določen čas za ciklus stiska¬ nja in ta ostane nespremenjen. Bomo pa pridobili na kvaliteti, kar pomeni isto in še več kot povečana proizvod¬ nja. Ce zmanjšamo število defektnih plošč, jih je več prvorazrednih in to je že zaslužek. Analitiki mi še niso dali povprečja dosedanje defektnosti zaradi manipulacije, sicer bi vam lah¬ ko v številkah izrazil izgubo. Nasto¬ pa pa tu še eden od zelo važnih tre¬ nutkov v zvezi s kvaliteto. Naše kon¬ kurenčne tovarne imajo sodobne in moderne naprave za proizvodnjo me- lanita. Prav s temi se mi srečujemo na tržišču. Naše podjetje pa ima pri »TOPOLU« stiskalnico, ki je bila gra¬ jena za druge namene in zato ima majhen pritisk in tanke grelne plošče, kar zelo neugodno vpliva na proizvod¬ njo. Ce bi pri vsem tem ostali še pri ročni manipulaciji, ki je večala okva- % re, poterfi pa res ne bi napredovali in bi bile gotovo težje posledice. Tudi remanitne plošče, ki dajo melanitu in lesonitu sijaj, se bodo več časa ohra¬ nile in manj poškodovale, kar bo vpli¬ valo na kvaliteto. VPRAŠANJE: »Koliko sredstev pa je zahtevala ta preureditev?« ODGOVOR: »Točnih številk vam res ne bi mogel povedati, ker še niso obračunani vsi stroški montaže. Lahko pa vam povem, da smo izvajalcu na¬ ših del za kaširnico »B« plačali 6,800.000 dinarjev.« In za zaključek še eno vprašanje: »Ali je s to preureditvijo končno za- ključena preureditev ali pa morda še kaj predvidevate?« ODGOVOR: »Mi smo pač zaposleni v oddelku za »predvidevanja«, to je tako rekoč naš poklic in res še nismo vsa naša predvidevanja realizirali. Trenutno imamo v razpravi avtomat¬ sko regulacijo temperature. Znano je, da avtomati delajo bolj zanesljivo kot človek. Za en ciklus stiskanja sta po¬ trebni določen čas in temperatura. S tem, da bomo vgradili avtomatične re¬ gulatorje temperature, bomo zopet od¬ stranili okvare, ki izvirazo iz prenizke ali previsoke temperature. Predvide¬ vamo tudi vgrajevanje temperaturnih regulatorjev. Poseben problem pa nam predstavlja energetika. Trenutno še obratuje star in izrabljen parni kotel, ki ni nič več zanesljiv in ga bo treba v kratkem času zamenjati z novim. Ko bomo vsa ta predvidevanja ures¬ ničili, se bo gotovo pojavil nov pro¬ blem, ki ga bo treba rešiti.« Pred dnevom žena so predstavnice ZN2 in mladinke iz Dolnjega Zemona obiskale vse matere in žene iz vasi Dol. Zemon. Vabilo so poslale tudi na Gor. Zemon. Povedale so nam, da bomo skupno praznovale dan žena v Kulturnem domu v Dol. Zemonu. Vabilu se je odzvalo 45 žena. Nemalo sem bila presenečena že ob vstopu v Kulturni dom. Tam je stal tovariš Jožef Dovgan, predsednik SZDL iz Dol. Zemona, ki je vsaki ženi ob prazniku čestital. Mladinka Marta nas je postregla s kozarčkom sladke pijače. Kako toplo mi je bilo pri srcu, ko sem bila tako lepo spre¬ jeta! Kmalu nato je otvoril praznovanje tovariš Jožef Gržina — predstavnik organizacij iz Dol. Zemona. Povedal »Ker sem s tem odgovoril na vaše zadnje vprašanje, dovolite, da še ne¬ kaj dodam.« »Prosim, kar povejte, tov. Lendero!« »Mi bi lahko v šestih mesecih sami kompletirali stiskalnico, ki bi nado¬ mestila to na »TOPOLU« in s tem bi prihranili najemnino, ki jo plačuje podjetje LESONIT. S tem bi odpadli vsi prevozni stroški in okvare, ki pri tem nastajajo. Tega pa res trenutno ne bi mogli storiti, ker se podjetje LESONIT dobro zaveda, da pomaga sosednjemu podjetju TOPOL, ki je v neprimerno težji situaciji kot pa LE¬ SONIT. Da je to res, dokazuje naše stremljenje po nadaljnji izpopolnitvi kaširnice »B« pri podjetju TOPOL.« Razgovor pripravil: Jože Keuc je tudi nekaj besed v zvezi s praz¬ novanjem dneva žena. Za njim se je pojavila na odru tovarišica Antonija Lavrenčič, ki je v svojem referatu povedala nekaj misli v zvezi s praz¬ novanjem dneva žena v preteklosti, v NOB in v sedanjosti. Se posebej je podčrtala vprašanje zaposlene delav- ke in matere. Sledila je igra Sneguljčica, ki so jo za naš praznik pripravili mladinci in mladinke iz Dol. Zemona. Ob zaključku projttave smo žene posedle okrog okusno pripravljenih miz z jedačo in pijačo. Po zakuski smo se žene ob poskoč¬ ni polki in valčku veselo zavrtele. Želim, da bi žene in matere praz¬ novale še veliko takih praznikov! Zena iz Dol. Zemona • • • • S seje šolskega odbora osnovne šole v Ilirski Bistrici Poskrbi tudi sam j ne prepozno V dneh od 3. do 11. aprila 1964 bo v občini Ilirska Bistri¬ ca množična fluorograiska akcija, ki bo zajela vse prebival¬ stvo v starosti od 19 let navzgor. Po odloku, ki ga je sprejela Skupščina občine Ilirska Bistrica, je množični rentgenski pregled obvezen za vsakega občana s stalnim bivališčem na območju naše občine. Množično rentgensko slikanje ima na¬ men, da pravočasno odkrije med prebivalstvom vsa obolenja prsnega koša, kot na primer obolenja pljuč, srca, ožilja in podobno. Najpomembnejši obolenji, ki jih množična fluoro- grafija uspe pravočasno odkriti, sta tuberkuloza in pljučni rak. Tuberkuloza je nalezljiva bolezen in tudi precej razširje¬ na med našim prebivalstvom. To je zelo huda in težka bole¬ zen, ki prinaša bolniku in njegovi družini mnogo trpljenja in gorja. Od vseh bolezni je najbolj zahrbtna, ker poteka v svo¬ jem začetku brez bolečin in s takimi telesnimi težavami, da jih največkrat spregledamo. Prekasno odkrivanje obolenja povzroča zlasti med kmeč¬ kimi prebivalci visoko umrljivost za tuberkulozo, med indu¬ strijskim prebivalstvom pa povečuje število kroničnih inva¬ lidov . Poleg pljučne tuberkuloze pri nas iz leta v leto narašča tudi število bolnikov s pljučnim rakom. Tudi to obolenje je silno težko, nevarno ;in dolgotrajno in terja veliko žrtev. Pravočasno odkritje raka na pljučih je odvisno izključno od pravočasnega rentgenološkega pregleda. Rak lahko mesece in mesece raste, ne da bi bolnika v dovolj ni meri opozoril na to, da se zateče na zdravniški pregled. Zato se tudi kaj rado zgodi, da šele množična fluorografija odkrije pri navidezno zdravemu človeku rakasto obolenje. Fluorografski pregledi postanejo koristni in visoko rentabilni za posameznika, dru¬ žino in družbo šele tedaj, če se pregledu odzove celotno prebivalstvo. Organizacija in izvedba te tako pomembne akci¬ je je brezplačna. Zato naj ne bo nikogar, ki se pregleda ne bi udeležil. Štab za organizacijo i nikoli nisem bila tako lepo sprejeta. ■ • Foto: J. Keuc APRIL + ŠT. 4 Razpis Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Ilirska ja razpisuje na podlagi sklepa, sprejetega na I. redni 16. marca 1964 ter v smislu členov 10., 43., 44. in 47. finansiranju pravil sklada VI. NATEČAJ za dodelitev posojil osebam v delovnem razmerju iz sredstev stanovanjskega sklada do skupnega zneska območje Skupščine občine Ilirska Bistrica ii din za A I a) za dograditev stanovanjskih hiš do zneska 3,000.000 b) din; popravila in adaptacije stanovanjskih hiš oziroma stanovanj do zneska 1. Natečaja se udeležijo osebe v delovnem raz¬ merju in osebe, ki so z njimi izenačene v smislu Zakona o finansiranju 2. Posojila za dograditev se pogojem je s posojilom ter lastnimi sredstvi prosilca zago¬ tovljena posojilo. hiše, za katero se daje 3. Posojila se bodo dajala ponudnikom, ki bodo imeli dograjeno stanovanjsko hišo do IV. gradbene faze, to je v surovem stanju pod streho. 4. Najvišji znesek posojila: a) 1,700.000 din za trosobno stanovanje; b) 1,400.000 din za dvosobno stanovanje; c) 600.000 din za popravila in adaptacije. 5. Posojila se bodo dajala pod naslednjimi pogoji: a) najnižja obrestna mera je 2 %; b) rok vračila: za dograditev do 20 let, za popravila do 10 let; c) udeležba: razlika med posojilom in predračunsko vrednostjo stavbe; č) rok koriščenja posojila je eno leto po podpisu po¬ sojilne pogodbe. 6. Ponudnik, ki se udeleži natečaja, mora vplačati var¬ ščino v višini 2 % od zneska posojila na račun 602-12-647 pri Službi družbenega knjigovodstva Ilirska Bistrica. Varščina zapade v korist sklada, če odstopi od ponudbe. 7. Ponudba za odobritev posojila mora vsebovati nasled¬ nje podatke: a) naziv posojilojemalca, priimek in ime; b) višina zaprošenega posojila, razporejenega po tran- šah; c) višina in vrsta lastnih sredstev; č) namen posojila in v kateri fazi se gradnja nahaja; d) višina predračunske vrednosti gradnje; e) rok odplačila posojila; f) obrestna mera; g) čas pričetka in dovršitev del; h) znesek vseh posojilojemalčevih dolgoročnih in krat¬ koročnih obveznosti; i) način zavarovanja posojila. , Ponudbi je priložiti še naslednjo dokumentacijo: a) investicijsko tehnično dokumentacijo z dovolje¬ njem za graditev in predračunom del; b) zemljiško-knjižni izpisek; c) potrdilo o vinkulaciji v korist sklada, izdanega od zavarovalnega zavoda; č) potrdilo o zaposlitvi in o višini mesečnih prejem- jemke administrativni prepovedi na mesečne Prednost pri odobritvi posojil bodo imeli ponudniki: ki nudijo krajši rok odplačila; ki nudijo večjo udeležbo lastnih sredstev; ki nudijo višjo obrestno mero; ki dokažejo, da bodo dosegli nižje cene za stano¬ vanjsko enoto in ki nudijo najkrajši rok dograditve oziroma vselitve. Ponudbe za posojila, sestavljena na bančnem obrazcu in s potrebno dokumentacijo morajo ponudniki vložiti v enem zapečateni kuverti, z oznako »VI. NATECAl ZA POSOJILO« pri Komunalni banki Koper, ekspozitura Ilirska Bistrica in sicer v roku 30 dni po objavi v časopisu »Primor- vsak udeleženec obveščen s pismeno Za stanovanjski sklad občine Ilirska Bastrica: Komunalna banka Koper, ekspozitura II. Bistrica Kraškim gozdovom nenehno preti nevarnost pred požari. Zato je bil sklican v začetku letošnjega leta v No¬ vi Gorici posvet o protipožarnih ukre¬ pih v gozdovih. Rezultat tega posveta so sprejeti sklepi: 1. Turistični zvezi naj se priporoči, da se v okraju Koper ustanovi »-Dru¬ štvo prijateljev gozdov«, analogno kot jih imajo v Makedoniji. Ta dru¬ štva bi vzgajala mladino in opozar¬ jala prebivalstvo o nevarnosti gozd- nih požarov. 2. V tisku in radiju naj izide serija člankov in opozoril glede nevarnosti gozdnih požarov. 3. Razmnožijo naj se zaključki prve¬ ga posvetovanja o zaščiti gozdov, ki je bilo v Beogradu. Ti naj se do¬ stavijo vsem gozdno-gospodarskim organizacijam, šolam itd. Varovati gozdove pred požari je dolžnost vseh državnih organov, orga¬ nizacij in vsakega državljana FSRJ; Izletniki, turisti, popotniki in drugi ljudje, ki nimajo tehtnega razloga, naj ne netijo ognja v gozdu niti v njego¬ vi neposredni bližini. Ob močnem ve¬ tru je netenje ognja na prostem v go¬ zdu sploh vsakemu prepovedano. Ogenj ne sme ostati brez nadzorstva ter ga je treba pred odhodom popol¬ noma pogasiti z vodo ali zemljo. V mladih gozodovih je prepovedano ne¬ titi ogenj. Kdor zapazi v gozdu ali ob gozdu neugašen renj, naj ga takoj pogasi, če je to mogoče. Ce tega ne more, je dolžan najhitreje obvestiti o požaru katerega koli gozdnega uslužbenca, najbližjo postajo ljudske milice, gozd- Gozd uničen po požaru 4. Ustanoviti je potrebno komisijo za protipožarno varstvo pri skupšči¬ nah občin. 5. Občine naj dostavijo vsem šolam okrožnico o važnosti gozdov in o preventivi proti gozdnim požarom. Sole naj bi posvetile eno uro pouka razgovoru o nevarnosti gozdnih po¬ žarov. 6. Okrajna gozdarska inšpekcija naj stopi v stik z republiškim sekreta¬ riatom za kmetijstvo in gozdarstvo, da se tiskajo opozorilni plakati pro¬ tipožarne vsebine. Gozdni požari nastanejo največkrat v zgodnji pomladi, preden ozeleni rast¬ linstvo, ali v hudi poletni vročini po dolgotrajni suši. ni obrat ali kateri koli drug organ državne uprave. Vsi prebivalci, ki so sposobni za ga¬ šenje so dolžni prekiniti vsako drugo delo in se odzvati pozivu s potreb¬ nim orodjem in pripravami za gaše¬ nje, odhiteti na kraj požara in ga pogasiti. Kako veliko škodo povzročijo gozd¬ ni požari nam najboljše dokazujeta priloženi sliki. 3. septembra 1962 je iz¬ bruhnil v borovem sestoju nad Ilirsko Bistrico močan gozdni požar. Koliko let bo moralo zopet preteči, da bo na tej površini zrasel gozd, kot smo ga imeli pred požarom! Potrebno bo vsaj 60 let * ' J Viljem Kindler USODNA POŽREŠNOST Odkar je voda Reka v Ilirski Bistri¬ ci okužena z raznimi industrijskimi odpadki, je večji del vode briz ple¬ menitih rib. In vendar je ravno v tem predelu dne 5. februarja gnalo proti drstiščem soško postrv, ki jo je njena požreš¬ nost privedla v smrt. Postrv, težka 21 kg, se je pognala za mreno, ki je tehtala */* kg in pri tem pristala na plitvini. Nekaj dečkov je to opazilo. Postrv so potegnili na suho in tudi takoj izvršili najpotrebnejšo operaci¬ jo. Prerezali so trebuh ter izrezali drobovino in ikre; bili so na tem da si jo razdelijo, ko se je pojavil ribič iz bistriške ribogojnice in jim ribo vzel. Ta izreden eksemplar je poslan v Ljubljano, kjer jo bodo preparirali. Po izjavah naših ribičev se naha¬ jajo v naših vodah še trije ali štirje taki eksemplari. v. • • • « APRIL + ŠT. 4 Pred dvajsetimi leti, 22. februarja 1944 ob 8.15 zjutraj, so se pojavila nad Koritnicami, nad mirno in nič hudega slutečo vasico, sovražna nemška letala in z vso silovitostjo bombardirala in stroj¬ nicami obstreljevala naselje. Žrtve okupatorjevega divjanja so po¬ stale Amalija Tomšič, Neža Ludvik in Marija Delost; težko ran¬ jeni pa so bili Alojz Novak, Anton Tomšič in Franc Adam. Raz¬ dejane so bile domačije, opusiošena vas, v srca vaščanov je legla turobnost, ni pa bil zmanjšan odpor proti okupatorju in njegovim hlapcem. Dan pred napadom je bilo po¬ slano v vas Koritnice iz Trsta precej sanitetnega materiala, ki je bil namenjen našim borcem. Ta material je bil tudi srečno od¬ poslan in varno shranjen v snež¬ niških gozdovih, pri čemer gre zasluga predvsem vaščanom Ko¬ ritnic. V nedeljo, 22. februarja t. L se je ZB dostojno oddolžila spominu žrtvam iz osvobodilne borbe in spominu na herojski odpor vseh vaščanov. Komemoracija je zelo lepo uspela in vaščani Koritnic so ponovno pokazali, kako tesno so povezani s prvimi začetki naše osvobodilne borbe. Vas Koritnice se lahko uvršča med tiste sloven¬ ske vasi, ki so kljubovale že od prvega začetka naprej italijan¬ skemu, potem pa nemškemu oku¬ patorju. Ko je bil v mesecu sep¬ tembru leta 1941 na Kalcu pri Baču prvi sestanek aktivistov osvobodilne fronte za področje Pivka in Ilirska Bistrica, so se se¬ stanka udeležiti tudi zastopniki aktivisti iz vasi Koritnice. O tem zgodovinskem sestanku aktivistov nam priča spominska plošča, ki je vzidana na grajskem stolpu na Kalcu, nekdanji domačiji Miro¬ slava Vilharja. Besedilo plošče je posvečeno mladim rodovom: »Plamen upora, vžgan v srcih ljudi, naj greje rodove svobod¬ nih dni!« Tako so se tudi našemu pesniku Miroslavu Vilharju, vztrajnemu borcu za nacionalne praviice slovenskega naroda, uresničile po tolikih letih sanje: na grajskem stolpu njegove do¬ mačije, kjer je skladal pesmi, snoval načrte in hrepenel po na¬ rodni neodvisnosti, je slovenski narod 4. julija 1963 napisal z zla¬ timi črkami posvetilo bodočim ro¬ dovom. Viljem Kindler Skrb za gozdnega delavca — DELAVSKI DOM V LESKOVI DOLINI Moderni in sodobni dom, ki ga je Gozdno gospodarstvo Postoj¬ na zgradilo za svoje gozdne de¬ lavce lansko leto v Leskovi do¬ lini, ne zaostaja prav nič za naj¬ bolj modernimi zgradbami, ki jih visoko razvite države evropskega severa nudijo delavcem. Ta lepa zgradba, opremljena z vsem komfortom, stoji v sredi gozdov razsežnega snežniškega masiva na nadmorski višini okoli 600 metrov. Delavskega doma v Le¬ skovi dolini se je prijelo ime »Hotel Leskova dolina« in to upravičeno. Lahko rečemo, da je gradnja tega doma največji uspeh Gozdnega gospodarstva Postojna na polju zboljšanja in dviga živ¬ ljenjskega standarda delovnega človeka. Gozdni delavci so se preselili iz barak in bornih koč v moderni delavski dom. Dom ima seveda elektriko, sa¬ nitarije in centralno kurjavo, mo¬ derno opremljeno kuhinjo, okus¬ no urejene spalnice in jedilnico. Delavec, ki bo cel teden stanoval v tem domu, se bo počutil kot v okrevališču in se bo po težkem in napornem delu pošteno od¬ počil. Kakšna razlika med preteklost¬ jo in sedanjostjo! Stari delavci vedo povedati, kje so bila njih njih bivališča v gozdu, in kakšna so bila. Poiskali so si za¬ časno kočo. Streha te »bajte« je bila včasih pokrita z lepenko, največkrat pa kar z jelkinim ali smrekovim lubjem. Tako borno postavljena streha je imela isto¬ časno nalogo loviti deževnico, ki jim je rabila za kuho. Zato so pa morali tako varčevati z vodo! še nekaj slame v bajti in ležišče je bilo gotovo. Kako pa bo sedaj v novem de¬ lavskem domu v Leskovi dolini? Ko bo prišel delavec z dela, se bo v kopalnici najprej pošteno umil in okopal v topli vodi, na¬ to pa preoblečen v čisto obleko in obutev stopil v klubsko sobo ali jedilnico. Ti prostori so gra¬ jeni tako, da v ničemer ne za¬ ostajajo za sodobnimi hoteli. Tu bo gozdni delavec lahko čital ča¬ sopise, poslušal radio ali gledal televizijo. Kot že rečeno, kuhi¬ nja je moderno urejena, kjer se lahko kuha za več kot 100 ljudi. Spalnice so opremljene s 4 ali dvemi posteljami. Na posteljah ni slamaric in slame, ampak po¬ steljni vložki kvalitete »Jogi«, odeje prvovrstne in oblečene; v spalnici je še za vsakega delavca . po ena omarica, miza, stol in za ogrevanje radiator centralne kur¬ jave. Zračna soba in čista po¬ stelja, dobra hrana in prijetno vzdušje res zagotavljajo pravi počitek. Viljem Kindler * * •’ * • ••••♦••• • ♦ • • • o • • • < , v. •. v.v. *••••.%•. \ •.•. •. •#. • •• ■•••*•••#••• A a •_• • • « • « t ♦ * • • • • • • » • • •••#••»•«§••• • • * * • •_ • I r» •••«•••( > • l • • • • •• .• *v.v.v.v. #y - * ■ .v.yv • • • a a • r* • • a • • • • • • • «••••*••• •_• • • • • » • • # » • • a *•••••••••» v. V . v. V.- v.% v. » • • •>•••••• • • • • • • • _• • MJl* • •• • • • • • • — w — — ^ 1 ^ — • • (A* a • f J* • W.V. • • > *•>••■• #•••••• • • • • • • • • • * • • • •. a • • • • • ? : : i • • • * # • • * * • c^c»• • • • • • « i CA*.' .v i ».• ••»•••• • • • I • vi®* ' • ■ •#••••••• . • • . • • M » • • C . • 1 • • . • » .ttVa. • • • V iLa m • i \ * • • a a » »«•#••••• •• K*A'.VV*. v.*/. % .•. •••••.•> .%• .v v.*. v.*, .v .•.•.•.'oHl.* - * - •••••••. *. v C« • v.vXw.vaV.^ir**vv.v.*.*. v* • • • » # • • •k. . - • • •. •.••• . • . • • • •••«' »•*••*•• •*•**••••••••••• »•*•••••* ■ • • • • • •• »• ••••••• • * % a • • • • • • • • • ♦ • • • • a a • » •••••••••••• • • • • • • • to • • • a • • a - >•••••• • •••«•• • . « • ##•••• • • * a a • • . • • ■ • ••«•> • » ■ •••#••*•»••••«.••»• •• a •. a ^a • j >•••••• o •••••••••*■ * • t • • a • r • » v* • • » • 1 • • a • a a i- A .•§•••••,.• »» • a ■ * a • • . a • ••#•••' »•••••• *» •••••• • • ■ • • .V* • a • • a • •»•••« * • • • • • • • • • • • a • #•*•••# t » • • • • * » • ♦ 1 ► • • w * a • •'a » • » • • a «jA• • a »a a • a a • • • a »a • a • a • • a • a a • . . a ta • O a a Ca a • •V* *:%v. • o • v> •X« •v • •**» «*•*•*• v*\v • • • • ' v O 1 • • •WVkJ6*.x^^C*. a . r !••*••••* • a * • • • a a a • • • • • a • »> -a a a •• • nQ(a »a • ••••«. aa« • • *.*••• *> • *. • •*' ••A«*W?* 4 Sa* v w*.v .• VV'. .. • . a a • • Or« • • S«: * • • •_ a a < a a • a • aat.aattti a * « • • • a a a • ■ •VSV.NV.NV, M • • a • • • • • a a• • a a.aaat a aVa • i * a • • a a a •• • > • a • • • a aaa > • a a a • a ■ —f • • • a a a a • •# a • a • a • a a a • a • « • a - a a a a a • • » a a f* • • a a a • aa a 4 laaaaaaaa* a ja a a aa.aaaaa • * 4 • a.a a • a a 41 a a a • • a a a a a a aaaaaaaa. a aaaaaaaaaa • aaa • at aaaaaaaa. aa. a • • • ♦ • # * •••••*• A • ••••••#• O V • • a a a . a a v. vyH| a a a a a O* • • aJT* • a ■ • • • • • • » a a a. a *• 4 • a . a •V.vV/ a • 4 • • | » * V*•a a a • * aaa • a • • a a a ^ aaa • . • a« • a a a % 1 4 a a a a • kV :, Anton Tomšič in Franc Adam , žrtve bombar diranja Koritnic leta 1944 > • a a a a 8 8^^. • a a a a a a_a^ * aaaaaaaa aaaaaa a aaaaaaaaaa I •Va*0/yCV*.*AyXWa’. , . , A*.*.*a , a . ’# at aa..#aaa* a-# • • * • • • a a a • a a a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa . • . a a a a a a a * a • a aaa • aaa« a#a*aaaaa a* aaaaaaaa.aaaa.aaa a a a - • a a a a • aaaaaa.aaaaaaaaa »aaaaaaaa* a • aaaaaa. a a a^aaaaaaaaaaaaaaa« aa aaaaaaaaaa a* • • a # * aaaaaaaa« a • • • a • • a a * • a •” • •#•••••••* a**aaaaaa#a •! • a a a a • a a a aaa a a aaaaaaaaaa a*, aa.aaaaa •/ • aaaaaaaa • MH*.* • • • * • • • a a a a • | a.a.aa*a... «... at • aaa • a aaa* • a a a a a • r • • a • * a a a a a a a a • a a 4 a • a < • a a a a aa** t* * • 4 • * a • ^ A aaaaaa a a a a a • • • a • a a a a a aa » a a a a a t i a • a • » a a * ■ .aaaaaaaa - aaa a a a a • a” a a • aa.aaaaa#**aaaaa a a a a a a > a a • a • _• a a • a a • • a • a a • a a a a a • aaa a a . a a » a » a • a a . . a • • • - a aaa •«.a*aa>t aaaaaaaa • a a • • ■ » t • a • a aaaaaa a •* • •aaaaaaaaaa •• a a aaa a • a • » a a * a • a 4 • • • a a a • • _ a aaaaaaaaaa a a aaaaaaaa a” • a • a aa . a a a a a a a .V ■ 4 4 a a a a a a • a a a • a • aaa a a a - a a % » a a a^ • • . a •* •.> • t % ■ a a a a • i • a a a a a *#*••• a a a • • a a < a • • • ► • a a a%V *%V.*.* a » a a a a « » a a • • a a > a a a • • .V.'a*^*V *.*. W*a*.*#' H. a . * ...» . » • • ■ ... ..... . p.. ....... ..... • a . a « a ta 8 a a • • a r a • a a aaaaaa aaaaaa a a a a a a a a a a a«a*aaaaaaa...aa a a a • • a • a a aa a aa a a aaaaaaaa« aaa aaa a a • • a • • a a aa . aaaaaa a a * a a a % • aa* aaa** * a a • • aaaaaaaaaa* »•••• a • a • « • a a a . a a ■ a la. a a a tj a O aaaaa •••♦••• a*aa-*aaa.aaa • a a • * a aaaaaaaaaa« . m a • • A ta Ak* aaaaaaaaaa* aa aa«aaaa>aaaaaaaav* a a aaaaaa* aaaf ^ aaa** a » a a * A* aaaa#aa«a«aaaa aaa • a a aaaaa • • a • • • a 4* »aaaaa «4 »aaaaaa- a tt tBalUU ' a • aaa* aaaaa a a • •_ • aaaaaa »a a . ••*• » • • aaaaaaal _^a a a • a 8 a • #•••*••*••• • a a a . aaa* ^ »aaa a. aa.aaaaa... -I a . . a • a • t - •vaflDnC* •# aa a«aaa«aa*aa aaa • a • a» • • a • a aaa aaa . • aV a a ««» a » »/V aj aaaaaaaaa«. aaaaaaa« aaaaaaaaaa« a*. . a . a a . a a a *a . Vjft C^a aaaaaa«... aaaaaaa ijft . .aa.«..aaa-aa... . ^ ■ . #«•«•# raa • • a WTt JfX a #••*•••••# • a aaa • • • • • 1 a • *r* • aaaaaaa* »Tl • • a • a * a • . a • a a • Trt Wart . a a • a a a • . a > a a a a aaa*' •taaftaaaaa«. a>| aaa a •«••*•» •» t«VV» a ^a aaa 88 aaaaa ta a a A a a a a a\ a’# aaaaaaaaa... W • a . a a aA a a_ • a a a . # a • • <> a • a a a a a a a • a a aaaaaa • F aaaaaa#*** •• * jDUL* a a « ••**•*#•• • ••• a a • a • *• a a aaaaa • aaa a a aaaaa.* ******* a a.* • • > • • •• * a • »aa* * .• a a • a *_# • • • • aaa a a a a a a a a • a .*. a a . • . • > a a b*aaa*a**888*a****a***a* a aaaaa • _a aaa aaaaaa* a a ******* • aaaaa . • aa**aaa«a • *#. a aaaa* • aaaaaaaaaaaaaaaa***# # • • a * a aaaaaa** #»*aa«a**a#*a*aa#a< a » #**a**a**aa *• • A *#.•••••** » .#•*•*>* ••#•#«*••*••» * • aa* #**a#'#####**« • a a a a • a • * • * **•*-. ....«« »* • • *A • • • * # a . « . a »Va # .*.Vt AVa >•*.%•••• VV**.’ • aa. *••••••••».« a\ aaa . _ , - - * • • a »*• t«* #••**» a^T« • V » a C* • a a a^ • • ^a a a a O *••*#• a * #*#•***• ».•’* a* *#**•#« • Ca »a •• ••• *»••••»• * • a a* a a a • • • • *,\*.. • * a • a • a a •"* * * • lCV# a a a* a • a a * * a • a * • • •##•#* # • a ••• \t • • a a # a * A • . an aaa m • a a a •> » a • * a • a * . # a •.a.* *-• • * « • - a a i 49 ###•«*• a * a « a a a * a • a a • a «_*_•# t aaa«. a *••••«••■ • 'a • a • a a a tt’ At.* • uUJK. a a • a a a *>• •/ a a a • a • C • a • • aaa#* • AA 14 a. • Mat * * * *. a * • » '\4Ti\Xv a*A' * • a a * • C •X*. v >. > %: aVt <; C-:-; • #*#■#••#*%##* * a a aaa a • a a * • aaaaaaaaa# •••# # * * a a •••# # • • aaaaaa* • •**##***##• #_• * * v' a#*#**#*#* aaa *#*••###• •_ • a #_« .*•#•*#•* *#••#* •##-•*#•• •••aaaaaa. • • • * •••*• Ca ••*••.••••••• • a aaa a • * a • 4 #•*******#•*•### • a a a a •> a * a •##••*• a # 4*44.’ 4, a^a a a * • • • • 9 0 0 0 9 • < i.* a a • a • •. *•.*#••* • •••aa* • • ••aaa a .4 • a • • a a a a • a— • a a • < • #• a • • • •A I 4 4.4 AAA 4 A A « A * 4A * > 4 0 .‘.•••»'.•»•a’#*** v/ • • .*••.*«*#*.“a , a*a*«*4.••*•*•*•'#*•••*.*.'•#*•*•*«*•*•%*•*## • • • •“*'#*• • • ••».••* • • • • J • • • • • •••aaaaaaaaa* •• *••••••••*• • A • a a • • . • A a a a a a a a • a a • a • • a a • • a a a * • . #«•••»•##•#.##•####• *•••#«•••••••#•##• • a a a • • • •• a • • • .8 • • • a a • • a • . a •#• . .*#« ••**•••*.#•• •••* *••••* • ••• • • • * * • • • ’ • ■••■aaaaaaa* #*•••#•*••*••••«♦•••••###••*•••#*•##•-.••#••*' , • . a 4 99 ,« a a a a aaaaaa aaaaa* •"• ••••••••••* a • ••*••• •• a • a • • • a a • • # ■ • aa .aaaaa. •• * • •••••••»•••••*a*aaa4«44aaa4a a a a a •••la • < • • . ►<•*#• • •• * # a * a * * »••****#••*•••••*»••• t • a • • • • • • • • • • • • • .■.'^■AV a.Mu-.V •A^v.%W .W.tf4kV«V^.V. tVaV . -.-.'-.V. * • * « • * *'• * a a • • KALC PRI BAČU ... »Vse za človeka« je bilo geslo, ki je pred sto leti botrovalo roj¬ stvu Rdečega križa. Plemenita miselnost te človekoljubne orga¬ nizacije, ki se je danes razrasla v neizčrpno področje dela, je te dni našla svoje mesto tudi na Pregarjah. Razstavo o dejavno¬ stih RK si je ogledalo nad petsto ljudi. Zapopadena so bila nasled¬ nja področja: Prva pomoč, Pod¬ mladek in Mladi člani RK, Krvo¬ dajalstvo, Občni zbori RK in še in še. Razstavljene knjige in bro¬ šure ki so seznanjale Pregarce z asanacijo, načrtovanjem družine, zdravo prehrano, nalezljivimi bo¬ leznimi, tuberkulozo, alkoholiz¬ mom in s prvo pomočjo, so bile večkrat prelistane in marsikate¬ ra stran prebrana. Otroke so za¬ mikali pivniki, na katerih so bili upodobljeni nepremišljeni podvi¬ gi njihovih vrstnikov, ki so pri¬ peljali do nesreč. Razstava je bi¬ la odprta štiri dni, ob zaključku pa je bila konferenca, ki je po¬ tekala ob živahnem sodelovanju vseh prisotnih. Povedali so vse, kar jim je le¬ žalo na srcu — problem vodovo¬ da, kanalizacije, potrebo po stro¬ kovnem kadru, ki naj bi uredil prvo pomoč in sposobnem kadru za nego bolnika, vprašanje vzgo¬ je mladostnikov in sanitarij na šoli. Tovariš Vrabec, uslužbenec Glavnega odbora RK Slovenije, je govoril o šolskih kuhinjah, ki sedaj, preživljajo prelomnico. Mednarodna pomoč bo ukinjena, postaviti se bo treba na lastne noge. Na konferenci so predvajali tudi dva filma. »Delo in šport« govori o zdravi rekreaciji, »šola je bila njihova briga« pa je dober primer lepe skupne želje in pri¬ zadevnosti po njeni uresničitvi. 3 o konferenci smo iz pogovo- s Pregarci sklepali, da so tudi i odhajali iz Zadružnega doma r eliko pripravljenostjo za delo željo po preobrazbi svoje va- Prvi sklep je bil, da bodo čim- n uredili sanitarije na šoli. APRIL + ŠT. 4 OblOO-letnici kulturno prosvetnega dela na našem (Nadaljevanje) čimer čevalni jezik srednjih slojev. S razgibano narodno in politično odpadle stare historične meje čitalnicami so se podlagali te- omenjajo Opisani razvoj trgovine in obr- med deželami Kranjsko imel družbenem ses na našem po< ie ekonomsko sko, Koroško, Goriško in Istro; združeni v enoten nacionalen prostor, ki bi seveda melji slovenski drami, glasbi in petju; “ tu se je pletlo vse dru¬ žabno in narodno življenje Slo¬ vencev.« (Dr. Lončar: Politično avgusta zavzema dovoljeval svobodnejši razvoj slo- življenje Slovencev). meščanstva, obrtnikov in trgov- venskega kapitala. Druga zahteva Prve črtice so se ustanovile v Bistričani poslali zahvalno pismo slovenskemu politiku dr. Lovru Tomanu, ki se je v dunajskem državnem zboru zavzel za enako- jim je pridružilo je bila po uveljavljanju sloven- Celju, Celovcu, Ljubljani, Mari- pravnost slovenskega jezika v ša¬ še maloštevilno slovensko izob- skega jezika v šolah in uradih, boru in Trstu. Do leta 1870 jih je lah in uradih raženstvo. Ekonomska moč na- staiaiočeea meščanstva ie imela Medtem, ko je bila druga zahte¬ va vsai deloma uresničena za ča- bilo na Slovenskem že 58. Bistri¬ ška čitalnica je bila odprta 7. av- Takole pravi do- t»Sprožil je osemdesetlet- Matija Ličan, ki je še tudi politične posledice. Vedno sa Avstro-Ogrske, smo Slovenci gusta 1864 in je bila po vrsti 14. Vodnikov in Franc Bilcov prija resnejše zahteve po ustavni svo- doživeli nacionalno zedinjenje še- na Slovenskem. Vsekakor zaslu- parlamentarni vladavini le po 2. svetovni vojni. Vzrok za meščanstva monarhiji to moramo iskati predvsem v odjeknile tudi pri slovenskem konzervativni politiki slovenskih meščanstvu, ki se je znašlo med političnih voditeljev, ki so si iz- zijo njeni ustanovitelji vse pri¬ znanje! Ta podatek kaže, da je bilo že pred letom 1864 na našem pod- telj bil m je se kot sivi starček iskren domorodec, hvalevredno misel, naj bi tudi iz našega okra- Tomanu pismo dvema nasprotnikoma: fevdalno ogibali odločnosti in revolucio- roč ju živo narodno gibanje. In družbi nemškim narodnost res zasledimo v sodobnih virih lom. Izhod iz take situacije je ne pravice. Saj je pisal Bleiweis nekatere dogodke, ki potrjujejo navdušenjem bila borba za nacionalne pravice čemer v No čemo mi Slovenci no- ampak ostalimi slovenskimi predvsem mirno duševno zmago mo. ker sta Bog m Cesar z nami monarhiji: s Čehi, Hrvati, Srbi. bomo strp to domnevo. Kmetijske in rokodelske novi¬ ce iz 1. 1861 prinašajo v marčni številki dopis iz Jelšan, v kate¬ rem navaja avtor, da so hoteli družbeno- ljivi, stanovitni in složni.« pani in odborniki, posestniki in trgovci, kmetje, učeniki in duhov¬ ni, da ob kratko rečem, možje vseh stanov in vsake starosti so omenjeno zahvalnico z veseljem podpisali. Naj bi prišla »Treister- nekateri predlagati za župana ne- ca« in njene pajdašice: videle bi politično življenje monarhije Najpomembnejšo obliko poli- kega Laha, ki je šele 1 leto pre- bile pri podpisovanju hvalnice, prelomno leto. Na pritisk libe- tično-kulturnega življenja na Slo- bival v Jelšanah. naši možaki ega meščanstva je moral razglasiti ustavo, po katei imel državni zbor zakonodajno venskem so po letu 1861 pred¬ stavljale čitalnice. »To so bila kulturno-nrosvetna društva, ki so Drugi dopisnik se v Novicah tako k 27. aprila 1861 razburja, češ, »Ka- Ker ko za božjo voljo bomo mi, ki časopis Triester nase omenja dopisnik nemški m pravico. Seveda ni bil tu državni nudila čitanje slovenskih knjig in smo polni slovenskega duha in gove pajdaše, moramo sklepati zbor izvoljen na podlagi splošne časopisov ter zbirala Slovence k za domovino vsi vneti, ki želimo, volivne pravice. Delil se je na dve zbornici, na državni svet in po¬ slansko zbornico. Člane državne- tako da obstajalo med imenovanim »besedam«, da bi se raje danes ko jutri slo- domoljubi in sicer redkimi kjer se je s petjem, deklamacija- venski jezik tudi v cesarske mi, z godbo, igrami in zabavami urade upeljal, se dali Lahom go- imenoval cesar, člane budila narodna zavest. Po njih spodariti.« poslanske zbornice pa so volili se je uvajala slovenščina kot ob- deželni zbori. Volivni mehanizem deželnega zbora pa je bil zopet tak, da je v njem imelo plemstvo nad četrtino poslancev, ostale pa so volili mesta in trgi neposred¬ no ter vasi posredno, preko tako imenovanih volivnih mož. Sistem volitev je bil prikrojen tako, da Naslednji dogodek, ki kaže na Ln nemško mislečimi prebival določeno politično nasprotje (Se nadaljuje) M. PIŠEJO NAŠE ŽENE O PIŠEJO NAŠE ŽENE O PIŠEJO NAŠE ŽENE O PIŠEJO NAŠE ŽENE Tudi sami bomo pomagali. Verjela ali ne. V Koritnicah bo¬ do gradili novo stavbo prav sre¬ di vasi. V spodnjih prostorih bo trgovina, v nadstropju pa klub¬ ski prostori. * Tudi sedaj imajo trgovino, bo¬ lje, trgovinico, ki pa je premajh¬ na in neprimerna. čeprav je vas zelo manjhna, ima trgovina sorazmerno velik promet, tako da ima pri tej grad¬ nji tudi trgovsko podjetje Iliri¬ ja svoj interes. Celotna gradnja bi predvidoma stala 8 milijonov dinarjev. Sredstva že zbirajo med vašča¬ ni. Tako bi vaščani sami prispe¬ vali ves les, prevoze in delovno silo — razen strokovne. Občinska skupščina se je obvezala poma¬ gati s tem, da bo sama preskr¬ bela in to brezplačno potrebno dovoljenje za lokacijo in načrte. Za pomoč v katerikoli obliki pa bodo vaščani prosili tudi to¬ varno Javor in Gozdno gospodar¬ stvo. Pobudnik te akcije sta vaški or¬ ganizaciji Socialistične zveze in Zveze borcev. preavsem v rimskih mesecih do¬ kaj revno. Takega sodelovanja ni povsod. Na vseh zborih volivcev tarna¬ mo o slabih cestah, vendar v ve¬ čini primerov ne najdemo izhoda, ker ni sredstev. Sami ljudje pa ne razumejo — vsaj povsod ne — da v občinskih skladih ni dovolj sredstev, da bi krili vse potrebe po popravilu cest. V vaseh Korit¬ nice — Bač — Knežak, pa so si skušali pomagati sami; od občine imajo 500.000 dinarjev za potre¬ be cest na njihovem območju, pa naj jih porabijo za cestarja ali za material. Možje so stopili skupaj in se dogovorili: gozdni obrat bo pri¬ speval za popravilo ceste drobi¬ lec in traktorje za prevoz ka¬ menja. Obrat Javor — Bač pa bo prispeval 2 traktorja za prevoze in buldožer za nekaj dni, da bo pripravil pesek, ki ga bodo posi¬ pali povrh kamenja. Poleg tega bo obrat Javor — Bač prispeval še pol plače za cestarja. Računajo, da bodo dela stekla konec marca. Mi lahko želimo le, da bi bilo takih pobud čimveč, in da bi v Koritnicah čimprej zgradili nove prostore in s tem poživili dru¬ žabno življenje vaščanov, ki je če bodo ceste na Pivki zares uredili, ne bi bilo napak misliti tudi o turizmu v tem predelu, kjer je precej kulturnih zanimi¬ vosti in obilo gozdnega miru. Uljančič Pavel, Topole 81; Brar del j Karmen, Zareč je 5; Krašna Sandi, Bač 136; Rolih Dorti, Za¬ reč je 37; Grgasovič Goran, II. Bi¬ strica, Gabri je 7; Jenko Jože, II. Bistrica, Vodnikova 20; štember- ger Joško, II. Bistrica, Županči¬ čeva 2; Sedmak Vilko, Gornji Ze¬ mon 11; Maljevac Anton Kuteže- vo 24; Forca Marjuča, Harije 82; Stegu Helena Gornja Bitnja 3. Šajn Lovrenc, upokojenec, II. Bistrica, Prešernova 10, star 81 let; Maljevac Marija, gospodinja, Kuteževo 6, stara 91 let; Seleš Ivana, druž. upokojenka, II. Bi¬ strica, Gubčeva 8, stara 79 let; čekada Jožefa, gospodinja, Dole¬ nje 2, stara 73 let; Vrh Magdale¬ na, gospodinja, Šembije 5, stara 83 let; Pugelj Jože, kmet, Koseze 21, star 70 let; Rojc Ivan, kmet, Zabiče 42, star 87 let; Zadnik An¬ ton, kmet, Pregarje 1, star 67 let; Novak Marija, gospodinja, Vrbi¬ ca 15, stara 82 let; štebergar Franc,” voj ni invalid, Vrbovo 59, star 88 let; Jaksetič Ivan, II. Bi¬ strica, Partizanski hrib 8, star 83 let; Samsa Pavlina, gospodinja, Harije 21, stara 56 let; Grahor Marija, gospodinja, Dolenje 14, stara 78 let; Iskra Jože, kmet, Nova vas 4, star 64 let; Nuncija Helena, gospodinja, Bač 127, sta¬ ra 89 let; Tomšič Antonija, go¬ spodinja, Knežak 83, stara 66 let; Simčič Marija, gospodinja, Novo- kračane 50, stara 77 let. Povprečna starost v tem mese¬ cu umrlih je znašala 76 let, to¬ rej precej nad splošnim povpreč¬ jem. Bistriški zrak je zdrav! Na pobudo občinskega odbora RK Ilirska Bistrica so v dogovo¬ ru s sindikalno podružnico ob¬ rata Javor na Baču organizirali tečaj prve pomoči. 20 urni tečaj obiskuje 23 članov, delavcev in vaščanov, po večini mladincev. Predavatelj na tem tečaju je dr. Bunta iz centra RK Postojna. V vasi in v delovnem kolektivu vlada precejšnje zanimanje za ta¬ ke in podobne tečaje. Mladinci si želijo tudi predavanj iz ciklusa šole za življenje, ker so prepri¬ čani, da jih je mogoče brez več¬ jih sredstev organizirati, Radi bi tudi, da bi jih kdaj pa kdaj ob¬ iskali s potujočim kino projek¬ torjem.. O kanalizaciji na Baču smo v našem listu že pisali. Ker pa delo še ni končano, bi vaški odbor Tudi v Knežaku imajo svoje probleme, ki pa niso tako majh¬ ni kakor marsikje drugod. že dalj časa tožijo prosvetni delavci in vaščani o stari šolski stavbi, da je ne samo premajhna in nesodobna, ampak enostavno nemogoča. Nad 300 učencev se stiska v nekaj zastarelih učilnicah, eno učilnico imajo celo v stari zgrad¬ bi bivše zadruge. Da je pouk dopoldan in popol¬ dan, je jasno. Da prihajajo v šo¬ lo otroci iz Koritnic, Bača, Kne¬ žaka in Šembij ter da imajo uči¬ telji, kar se dela tiče, neugodne pogoje, je tudi jasno. Ni pa jas¬ no to, kako najti primemo reši¬ tev. Nasploh je stanje šol v naši ob¬ čini zelo slabo, saj obstoja veči¬ na šol še iz časa Avstroogrske in le malo je bilo zidanih za časa italijanske okupacije. Sicer še strogo privatno so se pogovarjali nekateri vaščani, kje in.kako bi sezidali šolo, da bi funkcionalno odgovarjala in da bi čim manj stala. Najboljša bi bila čisto nova stavba. Nekateri zopet menijo, da bi bilo ceneje, če bi uredili prosto¬ re v stavbi, kjer je kinodvorana, kinodvorano pa bi preuredili v telovadnico. Predlog je celo bil, naj bi staro šolo samo za eno nadstropje dvignili. Naš sodela¬ vec je obiskal šolskega upravi¬ telja v Knežaku, tovariša Benu- liča Vojteha ter ing. štajnrajha, poslanca v občinski skupščini in v pogovom izvedel naslednje: Tov. Benulič: del ljudi se nav¬ dušuje za povečanje stare šole. K sreči je takih zelo malo, saj bi bil to nesmisel, vsaj iz zdrav- stveno-higienskih razlogov, če že ne iz drugih. Drugi so zopet mnenja, da bi se izplačalo urediti staro stavbo KZ. V tej stavbi stanuje 8 dru¬ žin, ki bi jih v takem primeru morali izseliti. Kam? — Novo¬ gradnja. Koliko bi to stalo? Ce¬ lotna notranjost bi zahtevala po¬ polno preureditev. Od starega bi ostalo le zunanje zidovje in stara streha. Ker se mora ob vsaki šol¬ ski novogradnji graditi tudi telo¬ vadnica, bi morali v tem prime¬ ru v te namene adaptirati kino- Socialistične zveze rad nekako prišel do sredstev, da bi to kon¬ čali. Cevi že imajo, rabili bi pa še kakih 500.000 dinarjev za de¬ la, čeprav bi sami prispevali vso delovno silo. Eno delo še ni rešeno, se že po¬ javlja drugo — pitna voda. V vasi ni dobre vode, v vodnjakih je po večini kapnica. Kakih 500 metrov severno od vasi se nahajajo stare vojaške cisterne s filtri, kjer je baje od¬ lična voda. Potrebne bi bile le cevi od vasi in nekaj javnih pip. Končno bo tudi povečana to¬ varna, za katero že planirajo zemljišče, potrebovala vodo. Ne bi bilo napak, če bi se tudi za ta primer združili vas in podjet¬ je in skupno rešili vprašanje do¬ bre in zdrave vode. v dvorano. Tla so tu poševna, zi¬ dovje silno vlažno, ker stavbe ni¬ so popravljali nad 10 let. če bi vse to preuredili, bi bilo še ved¬ no staro. Velika večina ljudi in krajevni odbor SZDL in ZB ter osebno smo mnenja: NOVO! čeprav stvar še zdaleč ni jas¬ na, smo debatirali tudi že o lo¬ kaciji. Z ozirom na korist vašča¬ nov in otrok bi bila najboljša lo¬ kacija nekje v trikotu med korit¬ nicami, Bačem in Knežakom. Stavba bi morala imeti vsaj 8 prostorov za razrede s potrebni¬ mi kabineti za zbirke in posebni¬ mi učilnicami za fizikalni in ke¬ mični pouk ter telovadnico. Govora je bilo tudi že o sred¬ stvih. Za zbiranje prispevkov od vaščanov bi bila imenovana po¬ sebna komisija, ki bi lahko zbra¬ la do 20,000.000 dinarjev v lesu. Po mojem je to ogromen prispe¬ vek s strani vaščanov in dokazu¬ je, koliko so za to zainteresirani. Po vojni še ni bilo take enot¬ nosti in za pomoč pripravljenih vaščanov; to je le dokaz, kako nujno je potrebna nova šola.« Ing. štajnrajh Milan: »Po mo¬ jem mnenju bi vsako popravilo starega stalo več kakor novo¬ gradnja. Potrebna je zdrava, svetla, nova zgradba. Ljudje so pripravljeni pomagati. V sedemletnem perspektivnem planu sicer ni predvideno kaj ta¬ kega, vendar je moje mnenje, da bi se kljub vsemu v tem obdobju lahko realizirala tudi ta potreba. Ni dvoma, da bi gozdno gospo¬ darstvo tudi pomagalo, pa naj si bo v taiki ali drugačni obliki. Tudi Javor-Bač bi, čeprav je trenutno v rekonstrukciji, z razumevanjem pomagal.« Dobre volje je mnogo, tudi predlogi so zdravi in konstruk¬ tivni. Kljub vsemu bodo po vsej verjetnosti v Knežaku in sosed¬ njih vaseh še vsaj kako leto mo¬ rali počakati s tako veliko inve¬ sticijo iz družbenih sredstev. Mo¬ ramo razumeti ne le potrebe am¬ pak tudi možnosti. Moje osebno mnenje pa je kljub temu tako: komisija za zbi¬ ranje prispevkov naj bi se for¬ mirala kljub temu in naj bi pri¬ čela delovati, kajti do odobrene lokacije in potrjenih načrtov Je še dolga pot... -ko 12 APRIL 4 ŠT. 4 ■ • • • • PO • U« • •••• • • • • • • • • • • • • • • • ••• • • • • • •• • • •• • ••••••• ••••••••• •••#••••• ••••••• • ••••M ••••••• •••••tl •••••• •••••• • MIM ••••*• • •• • •• • • • • • • • •• ••••••••••••M • •• ••• •§••••••• ••••••••• !•••• • • • • • • !• • 0 0 • ••••• ••••• •••• • ••• • • • ••• • Ml • • • • • • • • : ••••••• • # • • •••• •• • • • • • • Ml • • • • ••••••••••••••• ••••••••••••••• »•••••••M • • • # • • Bazačov Frane? Kaj je povejdov Tudi jest se buom oglasu h di- skesiji, sej ne vseh sestankeh p iz¬ ganjajo ledi, al kuker se muore rečt, občane: »No, dejte, tovarši, kor korajžnu, znjeste use proble¬ me, ki ves teščijo!« Mehe so teščali čižmi, ki sm pa me ne teščijo vječ. Zadni buot sm objeskou anga prjatla, ki bi¬ va ne Partizanskem hribi, preu- zeprou jema suojo šišo, ki je šo¬ fer. Zedržou sm se nejkej cajta, rezgovarjali smo se o štetuteh jen drugeh takeh rečejh. Ku sm se vračou, sm od buota zemir- kou, de huodem u sameh koc- jetah. Posvejtu sm z baterijo, ma aruzga kukr guestga in globocga blata nejsem opažu neč. šje sm pogljedou, če nejsem morda zje- šu na njivo, ma lejvo in djesno so ble same šiše, tuorej sm biu ne mejstni ulci. Un dan me je objeskuo svak z Ljebljane. Ku smo rejšla nej¬ kej suetouneh problemu, sm ga povabu na an firklec, al kuker se zdej rječe, na usluge bistri¬ škega gostinstva. »Ampak li, če jemaste kok spoduoben, miren lokal,« mi je rjeku svak. »O, tu je pa naša ta nova kavarna Tu¬ rist, ku nalč ze miren pomenk« sm djau in smo krjenla čje. Pruo- steh miz je blu ne izbiro, ma kaj, ku nej blu mira. Iz druzga prostuora, tom unkraj šanka, so perhaj ali tači glasi, de smo muo- rala kričat ku dva zmejšana, če smo se tejla čet. Netakarca je rjekla, de so fanti malu veseli in de puojejo. Ze ta poduk o modjerni muziki sm se ji lepu zehvalu, svak pa je še doluožu, de ima cejla Anglija samu štiri beatlese ali kjebre, Bisterc pa jeh jema samu u Turistu narmonj dvajsti. Puotlej smo stuopla u re- Stauracijo Triglav, de bi morda jemejla tom kej vječ srječe, ma pršla smo z dežja pod kap. Ku- mej smo ustopla, žje je prfrčou mimu naše glave an stou in se rezsu ne zidit. Ane mize so ble prevrnjene, ne tlejh pa se je va¬ lj alu nejkej ljedi, ki so se obde- lejvali z usem, kor jem je pršlu pod ruoke. Muoj svak, ki je biu ankrat u mladeh lej teh u Tek¬ sasu, je rjeku, de še nej vidu to¬ ku perfektne barufe. Po usem — Ali se vam ne zdi, da naša zobna ambulanta nekoliko preti¬ rava pri izvajanju ustavnega načela v javnosti poslovanja? tem sm zeključu, de se rej s bli¬ žamo bolj te rezvitem dezjeiarn. Zadm ouot je Bistre an maiu potresni. i\ejKieri so puuciej nej- Kej noči siaou span, ma zveeina nusen oocanu in organizacij tu- al po potresi mirnu in prou cmouru spi. tj je tu murem povejdat, koku sm se zaam buot grau zmuoiu. Ti grjem po Bistrci m zegieaam u iziozbi, Koku vesijo duoi z aru- ga same lejpe kravate. Ku sm ze dlje cajta ceu kupet ano novo, sm vstuopu in zahtevou, nej mi jeh nejkej pokažejo. Nejkej caj¬ ta so me preplašenu gljedau, puotlej pa so mi pojasemi, ae sm u mesariji. »St rej la!« sm reku, ku sm bol natanku pogljedou tiste kravate. Tu so bii samu uozki in drugi traki mesa, ki so vesejli duol s klinu. »Pa kaj strejlo sta- veste tega vraga u uoknu, kaj nejmaste kokeh lejpšeh kuosu,« Uoni so samu zmigali in mučali, puotlej pa mi je pr j atu Nace, ki je u žlahti z občinskem kurir- jam, povejdou, de je tu ostalu Bistrčanom od tistga, kor smo zvozili. POJASNILO k Članku »recept za pro¬ dajo NEKURANTNEGA BLAGA« Uredniški odbor • • je na svoji redni seji sklenil pojasniti trgov¬ skemu podjetju ILIRIJA v Ilirski Bistrici, da se članek z gornjim naslovom v naši rubriki »Izpod rešeta« v 3. številki ni nanašal na trgovsko podjetje ILIRIJA, kot je domneval upravni odbor tega podjetja. Vse nasprotne in¬ formacije, ki so bile posredovane upravnemu odboru, torej niso bi¬ le točne. Uredništvo APRIL « * ' • 1.—2. Franc, zabavni film: MO¬ DERNA DEVICA; 4.-5. angleški kinemaskopski vohunski film: KROG PREVAR; 6.-7. franc, ki- nemaskop. barvni zabavni film: ŽENSKA JE ŽENSKA (izredni program); 8.—9. zahodnonemški V V film: SOVRAŠTVO BREZ USMILJENJA; 11.—12. franc. VV barvni zabavni film: KOSILO NA TRAVI; 13.—14. japonski kinema¬ skopski barvni fantastični film: LJUDJE S SKRIVNOSTNEGA PLANETA; 15.—16. ital j. zabavni film: VSI DOMOV; 18.—19. egip¬ tovski film: NEZNANKA; 20.-21. nemški barvni film: ZADNJI AKORDI (izredni program); 22. do 23. angleški kriminalni film: NA ULICI NI DREVES; 25.-26. ameriški VV barvni vestem film: RIO BRAVO; 28.—29. francoski zabavni film: NEPREDVIDENO. %