tfUgdo jujtfjfi
Št. 10.	V Ljubljani, dne S. marca	1
Lojze Zupane:
P A P 1 R
I. NA SMETIŠČU
Umazano sivo nebo je poveznjeno lad predmestje kjer stanujejo v nizkih bajtah delavske družine Prav za prav preživljajo dneve v tistih zatohlih bajtah samo žene in ot.oci Očetje so zelo malo doma Domov prihajajo samo spat Sleherni večer se vrnejo na svoje do-
lih palačah in delavce v predmestnih bajtah, tisti denar ki ga tovarniški delavci sproti čim ga prislužijo prinašajo meščanom Meščani so trgovci mesarji in mali obtrniki. So tudi drugi, ampak trgovci, mesarji in mali obrtniki so bolj ko drugi odvisni od tistega
move v predmestje žele v mraku Navsezgodaj zjutraj so bili šli v mesto, uro hoda od predmestja kjer so v tovarnah pregarali dolgi trdi dan
Tovarne v mestu so visoke zgradbe Mestu so v ponos in okras Očrneli in od dima zakajeni dimniki siliio s konicami visoko pod nebo Od tamkaj ošab no pogledujejo na zemljo, kjer se premikajo ljudje
Časopisi v mestu često pišejo, da tovarne kvarijo zrak in ga zasmraiaio Ampak meščani se malo menijo za saje in pokvarjeni zrak v mestu Oni vedo. da se vali iz tovarn v mesto denar Denar, ki preživlja tovarnarje v svet-
denarja. ki ga tovarne dajejo delavcem za njih težko delo Potemtakem bo ie res. da se večina meščanov ne razburja zaradi pisanja časopisov o zraku ki ga kvarijo tovarne v mestu
Po celodnevnem trdem delu v tovarni postanejo delavci utrujeni Takrat zatulijo tovarniške sirene delnomt. Vsak dan izdelujejo tovarne več izdelkov vsak dan je več strojev v tovarnah vsak dan je število delavcev v tovarnah maniše Mnogi ki so lepega dne izgubili delo in zaslužek niso mogli več plačati najemnine za baito v Drpd-mestju Morali so se izseliti Predmestie jih je izselilo v kolonijo brezDoselnikov.
Kolonija brezposelnikov so barake ab vodi. Skozi mesto in predmestje teče reka in se mimo barakarske kolonije leno pretaka dalje, dalje . .. Voda je umazana, iz mesta prinaša s seboj smrad; zrak v barakarski koloniji je zmerom težak in okužen z neprijetnimi vonjavami, ki puhti iz rečne struge.
Zadaj za barakami je globoka jama. Da bi jo zravnali z zemljiščem ob vodi, je mestni župan izdal smetarjem ukaz, naj vse smeti, ki jih mestne gospodinje v zabojčkih nastavljajo na prage hišnih vrat, poslej navažajo v jamo. In smetarji, poslušni hlapci mestne občine, so pričeli nekega dne v zaprtih vozovih navažati smeti iz mesta v jamo za barakami.
Nihče se ni županovega ukaza bolj razveselil kakor otroci iz kolonije. Smetišče v jami se jim je na mah priljubilo.. Tamkaj so se poslej zbirali v jasnih, sončnih nočeh. Tamkaj so začenjali igre. Tamkaj so se v sredi igre sprli ali stepli in potlej prijokali domov k materam. V grmadi skrbi pa so matere sredi svojih src še zmerom imele skrito toplo besedo Izruvale so jo in podarile svojim otrokom, da so jih potolažile. In otroci so se še s solzami na licih nasmejali dobrim materam. Da, tako so matere le še imele nekaj v tej revščini, s čemer so lahko pričarale smehljaj na shujšane obraze svojih malčkov.
Kadarkoli so otroci iz barak zagledali v dalji visoke zaprte vozove mestnih smetarjev, so zagnali krik. Vozovi pa so počasi cvilili po prašni cesti. Ko so škripali mimo barak, so se otroci z vri ščem in polni neugnanega veselja pognali za njimi. Potlej so v jami čakali, da so smetarji stresli ostanke in odpadke v smetiščno jamo. Komaj pa so smetarji zaobrnili vozove ter se odpeljali nazaj v mesto, so otroci planili v jamo in pričeli z dolgimi palicami drezati v smeti, iskati in paberkovati. Zmerom se je v kupu smeti, pepela in saj našlo še kaj, kar je bogato mesto zavrglo kot neuporabno, kar pa je bilo tem bedni-kom vir sreče in zadovoljstva.
Mala, pegava deklica je našla raztrgano nogavico. Bila je sicer samo ena. Trdovratno je brskala dalje, da bi našla že par k njej. Ko pa je spoznala, da je njeno iskanje zaman, je pustila vse vnemar in se z vriščem in ploho veselih vzklikov pognala z edino nogavico v roki proti barakam. Tekla je k materi, da bi Ji pokazala presrečno najd-
bo. Tekla je na vso moč in se v strahu venomer ozirala. Bala se je sosedovega fanta, ki je bil močan in ji je že večkrat kašno najdeno stvar nasilno vzel. Tamkaj na drugem kupu brska po pepelu deček. Kakšnih osem let mu je. Slaboumen je in niso ga hoteli zato sprejeti v šolo. Pa je kar doma pri materi, ki ga ima rada, da od ljubezni joče, kadar ga pogleda... Zdajci je našel v kupu pepela star, prenošen, zama-ščen in posvaljkan klobuk. Pokril se je z njim. Klobuk pa mu je bil prevelik in mu je padel preko ušes. Vendar se je otrok ves presrečen nasmehnil. Obrnil se je k tovarišiji in ji zaklical:
»Hoj, semkajle poglejte, kaj sem našel!«
Potlej se je s klobukom na glavi napotil proti koloniji. Ves dan, tja do poznega večera je pohajal okoli barak ter se ljudem razkazoval v najdenem klobuku. Pritajen smeh mu je visel na bledih ustnicah. In velika, svetla sreča je hodila z njim po koloniji...
Večji in pametnejši otroci so prihajali na smetišče z vrečami v rokah. Pobrali so še tako nerabno cunjo, ki so jo našli na smeteh. Potlej so v reki ob koloniji oprali umazanijo s cunj, jih posušili in odnesli prodat k cuniarju, lepše cunje pa v mestne tovarne. Izkupili so nekaj dinarjev S tistimi krpami pa so potlej mazači —pomagači strojnikov — brisali prah in oljne madeže raz strojev v stroinici. Cunjarji pa so cunje prodali z dobičkom v papirnice ki so iz njih izdelovale papir. Da, ni je bilo na smetišču stvari, ki bi tem revnim in od vsega sveta pozabl jenim otrokom ne mogla kakor koli koristiti.
Ran-bosilek:
Sonce in mesec
V nekem kraljestvu je izšla zapo-	Najmlajša pa je rekla:
ved, da zvečer nihče ne sme prižigati	»Ko bi hotel kralj mene za ženo, bi
sveč. Le v eni hiši niso izpolnili te za-	mu porodila, če bi dal Bog, dva lepa
povedi V tej hiši so živele tri sestre.	otroka — enega ko sonce, drugega ko
Nekega večera je prišel tam mimo	mesec.«
kralj Videl je. da gorijo v hiši sveče Postal je pod oknom. Prisluhnil je, o čem se pogovarjajo sestre.
»Ko bi hotel kralj mene za ženo« je rekla največja — »napredla bi mu toliko preje, da bi z njo oblekel celo vojsko«
Druga je rekla:
»Ko bi hotel, kralj mene za ženo. umesila bi mu pogačo, da bi z njo nahranil vso svojo vojsko.«
Drugega dne pošlje kralj svoje poslance k najmlajši sestri. Povedo ji, da jo hoče kralj za ženo.
Odpeljali so dekleta v dvorec. Kralj se je oženil z najmlajšo. Drugi dve sta ostali pri njej v dvoru.
Prišel je čas in kraljica je porodila dvojčke: eden se je svetil ko sonce, drugi ko mesec.
Starejši sestri se je polastila zavist Ukradli sta otroka iz zibelke. Položili
sta vanjo dva psička Otroka pa sta odnesli v gozd
Drugega dne je kralj povabil dvorjane na večerjo Hotel se jim je pohva liti, kako lepa otroka sta se mu rodila Zapovedal je prinesti otroka Pestunje so prinesle dva psička. Gostje so ju začudeno pogledali
»Kaj je to?« je jezno zaklical kralj »Psička« so odvrnile pestunje »Psička? Poslal sem vas po otroka, ne po pse I«
»Pse smo našle v kraljevi zibelki in pse smo prinesle.«
•Tako?« je jezno zavpil kralj »Žena se mi je torej zlagala? Norčevala se je iz menel Gorje ji! Ud danes na prej bo izročena posmehu vseh! Do pasu jo zakopljite v simtiščel Pred njo postavite stražo! Vsakdo, ki bo šel mimo, naj pljune nanjo Kdor pa ne bi hotel, bo pogubljen!«
Se istega dne je bila kraljeva zapo ved izpolnjena
Otročička v gozdu pa je našla rdeče lasa vila Ponesla ju je na svoj dvorec Skrbela je za nju kakor prava mati
Ko sta otroka zrasla, ju je vila od vedla na vrh planine in jima rekla
»Morali se bomo ločiti Vidva se mo rata vrniti k svoji materi Kraljica va ju je rodila Nevoščljivi sestri pa sta vaju ukradli iz zibelke Odnesli sta vaju v gozd Tam sem vaju našla V zibelko pa sta dali dva psička Se zme rom je vajina mati zakopana v smeti šču Vsakdo, ki gre mimo. mora plju niti nanjo Vzemita tale kamen ko ga poljubita se vama bo prikazal lep konj Ponesel vaju bo k materi Izkop Ijita jo iz smetišča Kralju pa povej« ta vse. kar vesta «
Vila je izginila Deček in deklica sta ostala sama sredi planine Bratec je poljubil kamen In že je pritekel osed lan konj
Tedaj je rekel deček: »Počakaj me tu sestrica Sel bom k materi Odkopal jo bom iz smetišča Potlej pridem pote «
Deček je za jahal konja Konj ga je ponesel k materi Tam je deček razja hal Umil je mater, jo poljubil in od šel Straža je bila oslepljena od dečkove lepote in mu ni upala storiti Žale
ga
Deček je obšel mesto Vrnil se je na planino Vsi. ki so Ca videli, so strme li nad njegovo lenoto
Glas o dečku je prišel do kralja Po klical je poglavarja straže m mu rekel:
»Ko bo svetli mladenič spet prišel, mu povej, da ga želim videti.«
Drugega dne je deček spet prišel. Umil je mater in jo poljubil
Poglavar straže se mu je poklonil in mu rekel:
»Neznani mladenič, kralj bi te rad videl «
Mladenič pa je odgovoril: »Dokler ne da izkopati te žene iz smetišča in je ne sprejme v dvorec, ne pridem pred njega.«
In spet je obhodil mesto Potem se je vrnil k sestrici Za njim pa so se zbirale množice ljudi Niso se ga mogli nagledati
Tretjega dne je deček spet prišel pred smetišče Matere pa ni bilo več tam.
»Kje je žena?« je vprašal stražnika. »V dvorcu je« je odvrnil stražnik. »Kralj je bil zapovedal, da jo izkopljejo«
Deček je stopil v dvorec. Sel je pred kralja in mu rekel:
»Klical si me, častiti kralj — tu sem«
Kralj je bil ves začuden nad njegovo lepoto Vprašal ga je: »Kdo si. mladenič?« »Naj pride še kraljica Pred obema hočem povedati, kdo sem in odkod priha jam «
Poslali so po kraljico Ko je prišla, je deček povedal vse po vrsti — od igl;. do konca Povedal je kako sta ju hudobni teti ukradli Iz zibelke in ju
pustili v gozdu Kako sta se rešila in kdo je skrbel za njiju.
Oče in mati sta ga objela in samega veselja zajokala. Poslala sta ga po sestrico.
Kralj, kraljica in ves narod so jima hiteli naproti.
Nevoščljivi sestri pa so pregnali čez devet kraljestev v deseto (Iz bolg. — prevela K Spur in St. Ata-n<.sov).
Micka
\ t \ A'%r
Micica nabira cvetje po livadi, malo cvetja klije, zgodaj je v pomladi.
V	bose noge zebe, v prsih kljuje bol: »Bo zadosti cvetja — bo dovolj za sol?
Micica ob mostu celi dan stoji.
V	ročicah premrlih cvetje oveni. Micica ponuja sestrice zaman — vse oči so hladne. Nagnil se je dan.
Micica stopica sama skozi mrak, drobna ji je noga. težak ji korak. Mlado srce skrilo se je za zapad. Siva megla vstaja. Luči ni, ne awd.
Goiar Alenko:
Sanja čebelica
Sanja čebelica zlata V panju o soncu, poljani S cvetjem, z rožami sladkimi v topli pomladi nastlani
Sanja o mladi gorici v soncu blestečem umiti, sniva o zarji jutranji čez šume zelene razliti.
Sanja čebelica v panju, zunaj pa veter razgraja, snežec zaplesal je v zraku, breze zajokale v mraku.
Vasil Pavurdžiev:
Pregovor o miškah
V votlini pred hrastom je srečno živel Miškolin, Nekoč je sklenil, da se oženi Vzel je torbo s kruhom in šel o svetu iskat neveste. Hodi Miškolin in si domišlja, da bi ga bila vredna kvečemu žena iz cesarske hiše.
Obhodi ves svet Pleza po skalovju, po planinah dokler ne pride do oblakov. Tam zagleda samo sonce.
Pozdravi ga in vpraša, ali bi mu dalo svojo hčer za ženo.
»Vzeti hočem za ženo hčer najmočnejšega cesarja in ti, Sonce, si car nad vsemi carji, kraljuješ vsemu svetu.«
Sonce se mu nasmehne in pravi:
Jaz kraljujem le tako dolgo, dokler mi oblak ne prekriža poti in mi ne zasenči svetlega obraza. Oblak je močnejši od mene.«
Miškolin se poslovi ln se napoti lč Oblaku. Tam se prikloni najmočnejšemu vladarju in reče:
»Daj mi svojo hčer za ženo. Mislim, da ni silnejšega vladarja od tebe. Moja žena pa naj bo hči prvega vladarja na svetu.«
Oblak mu jezno odvrne:
»Ne, jaz nisem najmočnejši vladar. Močan sem le tako dobro, dokler ne zapiha veter. Takrat pa zbežim. Ne morem se meriti z Vetrom«.
In Miškolin se napoti k vetru. Ko ga najde, ga začne pioslti;
»Mogočni Veter, poslušaj Tiojo prošnjo: Vsak dan mislim na tvojo hčerko, na hčerko najsilnejšega vladarja. Daj mi jo za ženo.« Veter pa zapiha:
»Najsilnejši vladar na svetu nisem jaz. temveč tistUe hrast: ne sonce ga ne more sežgati, ne jaz; tudi oblak mu ne more škodovati. To bi morala vedeti vsaka miška!«
Miškolin se vrne k svojemu hrastu Prosi ga za hčerko Hrast pa ga poškropi z roso in pravi:
»Zmotil si se, dragi moj. Res, silen močan sem Ne bojim se ne sončnega žarka, ne deževnega oblaka, ne gro-
monusnega vetra Ti me nikoli ne porušijo. Toda gorje — porušil me bo najsilnejši vladar sveta — majhna Miši Pregnzla mi bo korenine. Vsak dan boli slabim Kmalu bom ležal na zemlji mrtev in suh. Najsilnejši vladar sveta je Miš!«
Miškolin se je nasmehnil Stopil je pred vladaria svojega rodu in ga prosil za hčerko. In vendar mu jo je dal. Bila je prav tako majcena in siva kakor on.
Takrat se je rodil pregovor1 Miška se vedno povrne v svojo luknjo. (Iz bo.g. prev. K. Spur in St. Atana-sov)
Jutrovčki pišejo
Ker všeč mi natečaj je Tvoj, lotila dela sem se koj, na to Ti bom odgovorila: »Kaj bi velika rada bila.«
Ko dorascm le še malo, bom že čvrsto dekle zalo, takrat se je za poročiti, v jarem zakonski bo treba skočiti.
Moža bom na vajetih imela, da nikdar mi ne bo brez dela; za deco pa bom skrbna mati, to so naklepi moji zlati!
Nada Repič dij. 11 raz. mešč i. v Kamniku
Katero mesto mi je najbolj všeč? Nisem še videl mnogo sveta, ali kolikor ga je prehodila moja noga. mi je in bo vedno v spominu malo a lepo mesto Kamnik Kamnik leži ob vznožju Kamniških Alp Izpod tega gorstva žubori brhka hči planin reka Bistrica, ki se vije kot srebrn trak mimo mesta ir> da lje čez ravan V sredini mesta se dvi ga Mali grad. pod katerim, kakor trdi pravljica, čaka odrešenja Veronika Nad Samčevim predorom stoji grb Kamnika — žena s človeško glavo in kačjim repom Kamnik je zdravo gorsko letovišče, z moderno urejenim kopališčem »Neptun«. Zahodno od Kam« nika pa so razvaline Starega gradu, ki kljubujejo vetru in vremenu. Pripravljam spet se za nagrado saj staro, mlado bere rado. Repič Branko
učenec IV. razr. v Kamniku
Dragi stric Matici Dolgo je že od tega, odkar sem Ti zadnjikrat pisal in Ti meni poslal lepo knjigo s posvetilom Nisem se Ti še zahvalil, zato sprej mi sedaj mojo zahvalo z obrestmi vred. Veš, saj nisem nehvaležen, samo len sem včasih.
Sedaj pa odgovarjam na nova vprašanja, ki si nam jih stavil.
Kakšno igračo imam rad? No, pozimi smučke, pa to je že šport, kadar pa sem v sobi, delam iz papirja aero-plane, ladje, oklopne topove, ali pa lok in sabljo. Najbolj pa sem vesel, kadar je mama dobre volje in mi pusti šariti po predalu kjer je staro železo, vijaki in slično.
In kaj bi rad postal, ko bom velik?
Stric, ali si že kdaj stal ob lokomotivi, ko vlakovodja naravnava aparate, vijake, kolesca in naenkrat zapuha stroj? Ali pa pri aeroplanu, kadar ga pripravljajo za polet? Gotovo je tudi Tebi srce hitro bilo. ko se je vzdignil železni ptič v zrak Voš stric, jaz bi šel rad v Kragujevac v tehnično šolo in bi postal mehanik ali pa inženir pri strojih, da bi jih postavljal.
Kje pa je najlepše mesto? O Ljubljani ne vem mnogo, bil sem tam samo rojen, potem sem bil v Kranju pri stari mami. tam je zelo lepo ker je tako lepo gledati v mogočne gore v ozadju Kranja Potem smo bili na Jesenicah, a sem bil še majhen in se spomnim rdečega zublja, ki je švigal iz dimni« ka pri Martinovi peči. Nato smo sa
preselili v daljne kočevske hribe, kjer celo leto nisem videl mesta, le na po čitniee sem hodil v Kranj Videl sem pa tain mnogo srn m zajcev ter me dvedove sledi ob studencu. Tam sem se igral tudi z nesrečnim Hartolovim Ljubijem. Zopet smo se selili To pot na vinorodno Kako, kjer sem prvič videl, kako rase grozdje Tam sem prvič nastopil v sokolskem kroju, bilo mi je pet let Tam sem tudi pričel hoditi v šolo. Po petih letih smo bili premeščeni v Adlešiče ob Kolpi Tam je bilo vse drugače kot na Kaki Povsod samo kamenje Ljudje govore napol hrvatsko So pa zelo prijazni Lepo se je bilo kopati v »Kupi«, ki je poleti že zjutraj topla Tam je tudi grad Podbrežje Lani smo se spet seliii v Semič. Tudi tu je lepo. Pozimi se smučam, poleti
flremo na Mirno goro, jeseni pa zob-j&m grozdje. Tako vidiš striček, sem Ti opisal samo vasi in kraje, kjer sem živel, ne pa mest, ki jih samo od daleč poznam. Pozdravlja Te lepo
Pišek Ivo, uč IV. razr.
Semič 85
Dragi stric Matic Tudi jaz sem se odločil stopiti s Teboj v stik in Ti napisati par vrstic, da jih objaviš v »Mladem Jutru«, če ne boš preveč slabe volje Vsako nedeljo komaj čakam, da dobim »Mlado Jutro«, ko ga tako rad berem. »Mlado Jutro« ni samo zabavno. temveč tudi poučno, zato sem ga res vesel Naša Jugoslavija je zelo lepa in ima nebroj naravnih krasot, samo žalostno je, da ni prave sloge Veš striček, srce me boli, ko vidim toliko nesloge. Zakaj bi ne bili vsi pravi ju gos!ovans.ki bratje? Rad bi videl, da bi bila naša domovina velika, močna složna in bratska. Bog daj manj nesloge in zlobe, pa več ljubezni in bratstva Pozdrav Tebi in vsem dopisnikom »Aliadega J-itra« Bule Marko. Kajetan II. a razred drž. real gim Novo mesto
Dragi stric Matic! Tvojega novoletnega natečaja se želim udeležiti tudi jaz Razpisal si namreč tri poljubne na loge, pa se niti do danes nisem mogla odločiti, na katero bi ti naj odgovori la, ker so vse tri zame tako rekoč tež= ke Kljub temu sem se ojunačila pa Ti pišem takole: Na vprašan ie, katera igrača mi je najljubša Ti skoraj ne mo rem odgovoriti ker sem stara že nad 11 let. pa do igrač nimam več veselja Moja igrača je v glavnem le knjiga in
šola Ze imam toliko razuma, da vem, kako bi se mi godilo, ko bom odrasla, če bi se že v otroških letih zanemarila Sicer imam še otroško misel, kar zame ni nič čudnega Pa že zdaj mislim in si želim le enega, četudi prav skromnega poklica Največje veselje imam takrat, če smem sedeti za šivalnim strojem,- čeprav ga sama še ne smem pognati v tek Zato Ti tukaj odkrito povem, da nimam za svojo bodočnost nikakih razkošnih želj. ampak želim postati vsaj šivilja Te iskreno pozdravlja Zabukošek Marica učenka V b razreda v Šmarju pri Jelšah
Dragi stric Matici Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku ter te prosim, ne vrzi mojega prvega pisma v Tvoj nenasitni koš Sporočam Ti, da sem v tekočem letu sestavil 20 pesmi, katere Ti bom poslal Star sem 10 let, hodim v 4' razred osnovne šole v Kr-čevini pri Mariboru Vsako nedeljo pazljivo prečitam »Mlado Jutro« a zanimam se tudi še za ostale rubrike. Ako ne bo to pismo ostalo v košu, Ti obljubljam, da se bom še večkrat oglasil. Opisati Ti hočem svoje rojstno mesto Maribor Maribor leži pod zelenim Pohorjem To je največje mesto ob naši severni meji Skozi mesto teče Drava Saj jo gotovo poznaš Če ne drugače pa vsaj po cigaretah V Mariboru je mnogo palač in uradov. Znan je postal Maribor v preteklem letu po svojih otokih. A dragi stric, ne misli, da smo dobili v lanskem letu tudi »Mariborski otok«, to je že stara pridobitev Mesto ima oknlt 40 000 prebivalcev Mnogokrat grem na Piramido, s katere je lep pogled na mesto. Tudi Ti pridi na Piramido, da boš videl naš lepi Maribor Pozdravljam Te
Gombač Miloiko 4 razr osn § v Krčevini
Dragi stric Matic! Danes se prvič oglašam v »Mladem Jutru« Saj hi Ti že preje kaj pisal, pa sem se tako bal Tvojega požrešnega koša Odgovarjam Ti na vprašanie, kai hočem postati, ko bom velik Sai v mestu še nikoli nisem bil, za igrače pa mi ni Ko bom velik bi nairaie postal mizar. Ta poklic mi zato najbolj ugaja, ker bom lahko na toplem v delavnici, da ne bom kje zunaj zmrzoval Prav nrisrčnn Te po» zdravlja	Nikec Cverle
Uč. IV g razr osn šole
v Sevnici
Mani ca:
Rešitev
Kako je to napravil
Tisti dan Blažkov razred ni imel pouka, kar pa njegova roditelja nista vedela. Vedel pa je Blažek ki seveda ni še) v šolo ne bos ne obut Tako se ni mogel zameriti nobenemu izmed staršev.«
Ugibajte
1.)	b a n o vina,
2.)	B u k o vina,
3.)	d o m o vina.
4.)	goto vina,
5.)	pada vina, 6 )	r o d o vina.
Rešitev križanke
Vodoravno: 3 rok; 6. samogovor; 9. Bogatin, 10. žarek.
Navpično: 1 logar; 2 Rab; 3. rogač; 4 kotel; 5. ton; 7. mož; 8. vik.
Križanka
1	1	2		H~		4
					lil	
6	1				11	L
m				T~		
8			g			10
	m				II	
13			■■■■		\	
Vodoravno: i. tujka za dobo, 3. kazi lni zaimek, 5 želijo vsi narodi. 6. ce» lina, 7. utež (kratica), 8 gora v Sloveniji, 12 ptičji glas, 13. žensko krstno ime, 15 del Ljubljane.
Navpično: 1 tujka za dobo, 2. celina, 3 gora v Sloveniji, 4 žensko krstno ime, 8. kazalni zaimek, 9 kratica za utež, 10 del Ljubljane, 11. ptičji glas.
King, detektivski pes
11. Mulligan je nato še enkrat splezal po vrvični lestvici v čoln, da bi ga bolje privezal. Tedajci je Jimmy začu= til, kako ga je nekdo krepko zgrabil za ramena. Hitro se je ozrl in zastrmel v režeč se kitajski obraz Kitajec, ki je bil bos, se je bil neopazno priplazil in je zdaj hudobno dejal: »Ho-Fan bo gotovo vesel, mladi človek, ko bo mogel pozdraviti goste na svoji ladji!« A več ni utegnil reči, kajti v naslednjem trenutku se mu je King renče zagnal pa prsi.
12 Hvala Bogu da Kitajec ni bil oborožen. Otepal se je. a strah pred Kingovimi zobmi ga je kmalu ukrotil. Pametni in dobro naučeni pes je s sprednjimi šapami pritisnil dedca ob palubo in Jimmy jc brez pomišljanja skoči! po močno vrv, ki je ležala daleč od njega; ko se je stric vrnil, je deček že zadrgaval poslednji vozel.
(Dalje prihodnjič)