% ><-,Grand» x Casino Lipica Lipica S. Sežana - Slovenija Tel.: +05 7310 600 Gsii\o porforož drf Avgust 2005 Leto 11 Številka 138 CENA 180 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ii Banka Koper IZHAJA 15«, V MESECU Dobijo nagrado Člani nadzornega odbora družbe Casino’ Portorož d.d. naj bi (po predlogu sklepa skupščine) prejeli vsak po milijon tolarjev nagrade, županja Vojka Štular pa še dodatno 360.000 SIT - za opravljanje nadzorstvene funkcije. Združitve in odpusti Ob združitvi Droge in Kolinske so ugotovili, da se nekatere upravne in proizvodne dejavnosti podvajajo. Pojavil se je višek delovne sile -146 delavcev, ki jim sicer gredo nekatere bonitete. Zgodbe so žalostne za tiste, ki jih doleti nenadna odpoved. Tako je tudi v Tomosu in še v nekaterih drugih podjetjih po Sloveniji. Sindikati so v takih primerih skorajda brez moči. Vse bliže golfu v Sečovljah Občina Piran in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS sta kljub sporu na sodišču glede lastništva določenega števila parcel v Sečoveljski dolini, v Uradnem listu RS št. 74/5.8.2005, objavila razpis za javno zbiranje ponudb za izgradnjo in upravljanje z golf igriščem v Sečovljah. Sporna razmerja bosta stranki urejali pozneje, po odločitvi sodišča. Predmet oddaje v najem, podelitve stavbne pravice in prodaje so tudi zemljišča, ki niso v izključni lasti razpisovalca. Pogojev je kar veliko, soglasje pa mora dati tudi Ministrstvo za obrambo RS. Ponudnik, verjetno bo to le podjetje Golf Istra, mora imeti sedež v RS ali EU. Razpisovalec bo upošteval ponudbe, ki bodo prispele najkasneje do 22.8. 2005 do 12. ure na v ložišče Občine Piran. Namesto kmetijstva bo v Sečoveljski dolini zaživ el elitni turizem. Cerkev Sv. Jurija odprta 30. avgusta Neprecenljiva kulturna zakladnica mesta Piran bo odprla svoja vrata vernikom in drugim obiskovalcem v torek, 30. avgusta 2005 ob 20.30, z osrednjim koncertom letošnjega Tartini festivala. Stran 3 večmiust »Slovenci zahtevajo spremembo meje in Piranski zaliv« Na Hrvaškem je, odkar sta se v prizadevanja za rešitev mejnega vprašanja na kopnem in na morju z našo južno sosedo Ponovno bolj aktivno vključila brata Podobnik, vroče! Sklic okrogle mize. Adriatic Star: Kazen 19.400 kun Stran 10 Lucij* Lela, Marinko Babič s.p. nič več pod hipoteko. SKB bo tožil za 500 milijonov SIT! stran 4 W 'www.rumenestrani.com SLOVENIJA TEI j Izola: Argoline še nekaj časa ne bo Občina Izola je z odlokom zamrznila gradnjo stanovanj na prostoru bivšega Arga, ki ji tudi sicer mnogi nasprotujejo. Stran 5 V Slovenskem morju doslej dve utopitvi, pred desetimi leti pet. stran 10 Odsek HC Jagodje - Lucija Veliko inačic, veliko pripomb, sedaj pa še rahel zastoj. Stran 6 JUBILEJNI 40. EX- TEMPORE PIRAN 2005 Podrobnosti o letošnji jubilejni prireditvi, ki jo bosta spremljala 6. mednarodni Ex-tempore keramike in 2. mednarodna likovna delavnica Genius loči Lera, bodo predstavili na novinarski konferenci 7. 9. ob 11.30 v Mestni galeriji Piran. Podelitev nagrad, otvoritev razstav in obeležitev 40. obletnice bo v soboto, 10. 9. 2005 ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Kar je čisto inias.noje v>x \T resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 foto color laboratorij Obala 7 Bernardin 6320 Portorož : +386 05 674 08 80 www.fotoquicklab.si E-maii: fotoquickiab@sioi.net Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir * > % #, ■ Hirošima pred 60 leti Je bil ameriški napad na Hirošimo in Nagasaki vojni zločin? Šestega avgusta 1945 je bombnik B 29 ameriške vojske, imenovan Enola Gay, nad japonskim pristaniškim mestom Hirošima z okoli 300.000 civilisti prebivalci, ki so takrat še živeli v mestu, odvrglo smrtonosni tovor - atomsko bombo. Res je, da se je tam zbirala tudi japonska vojska za nadaljnje osvajalne pohode, kar pa ne more biti opravičilo za metanje jedrskih bomb na mesta, kjer živi civilno prebivalstvo. Resje tudi, da so ZDA prvi napadli Japonci in to nenapovedano 7.12.194, koso bombardirali ameriško vojaško pristanišče Pearl Harbor, kar je bil tudi povod za vstop Amerike v drugo svetovno vojno. Strahotne posledice. Okoli 200 tisoč žrtev. Posledice zračnega in rušilnega udara, vročine in radiacije so bile za prebivalstvo Hirošime in Nagasakija strahotne. Osrednji del mesta Hirošime je bil zravnan z zemljo. Že v nekaj sekundah po eksploziji je umrlo več kot 70.000 ljudi. Američani so čez tri dni odvrgli še eno atomsko bombo na prav tako pristaniško mesto, tokrat na Nagasaki. V napadu je takoj po eksploziji bombe umrlo okoli 40.000 ljudi, približno 60.000 pa je bilo ranjenih. Vseh žrtev, ki sta jih terjali uranova in plutonijeva bomba na Hirošimi in Nagasaki ju pa naj bi bilo okoli 200.000, da ne omenjamo ranjenih in posledic zaradi sevanja, ki so bile še desetletja vidne na ljudeh. Takratni predsednik ZDA Harry S. Truman j e uporabo atomskega orožja ukazal, ali kot pravijo odobril, že 25. junija 1945, čeprav je moral vedeti, da bo to pomenilo strahotno ceno, ki jo bo moralo plačati predvsem civilno prebivalstvo. Mnogi so še danes prepričani, da je bil to zločin nad nedolžnim civilnim prebivalstvom, za katerega pa ni nihče odgovarjal. Tako je pač v vojni. Močnejši kroji usodo poražencev. Pri tem sta še dve zanimivosti. Ameriška letala so pozneje te kraje posnela in piloti so lahko videli kaj so storili. Ko se danes vprašamo zakaj so Američani vrgli atomski bombi na japonski mesti, dobimo preračunljiv odgovor: Japonci so bili vojni fanatiki in se kljub pozivom niso hoteli predati. Zgoditi se mora nekaj velikega, zgodovinskega. In res se je zgodilo. Spremenilo je svet.Amerika je od takrat tudi nepremagljiva! Šlo je tudi za politično tekmo, biti boljši od Rusov, biti zmagovalec, ne glede na končno ceno. Ce bi nadaljevali s klasično vojno bi morda izgubili še milijon ali dva svojih vojakov. Tak je pač bil odgovor. Imeli so tudi izdelan načrt za atomski napad na Nemčijo, vendar so se mu, ko so dobili zanesljiva poročila, da Hitlerjeva vojska slabi, odrekli. So pa nato spomladi 1945 strahovito bombardirali nemška mesta. Mesto Koeln, v katerem so živeli le še civilisti, starčki, ženske in otroci, so napadli s fosforjevimi napalm bombami, ki ob eksploziji razvijejo strahotno temperaturo, požar in odvzemajo kisik. Tako so mnogi, ki so se zatekli v kleti umrli preprosto, ker jim je zmanjkalo kisika, da ne omenjamo strahotnih opeklin. Spet j e ceno plačal narod. Druga svetovna vojna se ni končala 9. maja Obe ameriški atomski bombi sta verjetno takrat pripravili japonskega cesarja Hirohita, ki je sicer že govoril o miru, da je dokončno prepričal svoje generale v premirje. Japonska je brezpogojno kapitulirala 2. septembra 1945 in šele takrat seje v resnici tudi končala 2. svetovna vojna. Dovolj atomskega orožja za trikratno uničenje sveta! Danes je na svetu toliko jedrskega orožja (atomskih, nevtronskih in še kakšnih skrivnostnih bomb ter jedrskih konic), da se lahko človeštvo uniči kar trikrat! Atomske bombe imajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Izrael, Rusija, Pakistan, Indija, Kitajska, Severna Koreja, morda še Južna Afrika, kmalu pa naj bi atomsko orožje razvil tudi Iran, če mu bodo seveda dovolil. Po oceni naj bi jedrske velesile imele okoli 17.500 jedrskih konic, ki jih lahko na katerikoli konec sveta ponesejo medcelinske rakete. ŽDA so zgradile tako imenovani zračni zaščitni zid, vprašanje pa je, če bi ob velikem spopadu bil dovolj učinkovit. Države, ki razpolagajo z jedrskim orožjem so nedvomno v nekakšni prednosti, kajti tako lahko obvladujejo svet. Atomsko orožje smejo torej imeti le tako imenovane zanesljive in pridne države, ne pa tiste, ki so na spisku ameriškega Pentagona kot nevarne, nezanesljive. Le Bog nas lahko obvaruje svetovnega jedrskega spopada, kajti to bi pomenilo popolno uničenje življenja na našem planetu. Kdo ve, morda pa tudi ne. Ni vrag, da ne bi kakšen parček ostal in začel razvijati pametnejšo človeško raso. V četrti svetovni vojni se bo človeštvo borilo z gorjačo? Veliki znanstvenik in odkritelj relativnostne teorija fizik Alfred Einstein je nekoč dejal: »Ne vem s čim se bo vodila tretja svetovna vojna, vem pa zagotovo, da se bo četrta z gorjačo in kijem«. * ■ w primorski u¥p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov 'Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ^ Ustanovitelj in izdajatelj: k&mtmi Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Večerni list »Slovenci zahtevajo spremembo meje in Piranski zaliv« Na Hrvaškem je, odkar sta se v prizadevanja za rešitev mejnega vprašanja z R Hrvaško v Istri na kopnem in na morju ponovno bolj aktivno vključila Marjan in Janez Podobnik (SLS), ponovno zavrelo. Večerni listje 3. avgusta že na naslovnici z velikimi črkami opozoril svoje bralce »pred novimi teritorialnimi zahtevami Slovenije do Hrvaške«. Podobnikova stranka pa da želi premestiti prehod Plovanija. In še »Slovenci zahtevajo Savudrijo«! Že je kazalo, da bo nedavno srečanje hrvaške in slovenske vlade na Brionih prineslo nove spodbudne rezultate kar se tiče dokončne določitve kopne in morske meje v Istri, a kot kaže, se je prava vojna šele začela. Hrvaška se ne namerava odreči trem zaselkom (Bužini, Škodelin in Mlini), vztraja pa tudi, pri sredinski črti Piranskega zaliva. Predsednik slovenske vlade Janez Janša naj bi z »Brionsko izjavo« dosegel spoštovanje stanja na dan 25. junija 1991, vendar Hrvatje v to preprosto ne verjamejo. Izjave o nekakšnih prisrčnih odnosih med državama so le uglajene diplomatske fraze, ki postanejo naravnost smešne, ko po eni strani predstavnika vlad hkrati govorita (zadnje čase samo Hrvati) o reševanju spora na arbitražnem sodišču. Kot da arbitraža oziroma njeni sklepi ne bi imela sodne in izvršilne veljavelOčitno Hrvaška in Slovenija tudi po 14 letih po osamosvojitvi nista sposobni rešiti vprašanja meje. Hrvaška mora premakniti objekte s Plovanije »Hrvaška mora objekte na mejnem prehodu Plovanija, na istrskem delu meje s Slovenijo premakniti južneje zunaj območja slovenskega državnega ozemlja« Takšno zahtevo naj bi poslala v javnost Slovenska narodna zveza pri Slovenski ljudski stranki, katere predsednik je Marjan Podobnik, ki hkrati »obvešča slovensko javnost, da je hrvaška kontrolna točka Plovanija (sedanji mejni prehod) postavljena nezakonito na območju katastrske občine Sečovlje«. Upravni odbor Slovenske narodne zveze od Državnega zbora zahteva odgovaijaj oči dokument, ki bo ponovno potrdil jurisdikcijo na kopnem in na morju kot je to bilo 25. junija 1991 in je od 1. maja 2004 hkrati tudi teritorij Evropske unije. Za Slovenijo je to pomembno zaradi vzpostavitve schengenske meje«, povzemata zahteve Narodne zveze pri SLS novinarja Večernega lista Vlado Zagorac in Zorana Bajt. nove teritorijalne pretenzije prema hrvatskoj Zaselki so slovenski! Trije zaselki Mlini, Škodelin in Škrile so po dolgem času tudi prvič uradno objavljeni (v Primorskem utripu) kot sestavni del območja občine Piran pri zahtevi za ustanovitev Mestne občine Piran! Prav bi bilo, da bi tamkajšnji prebivalci imeli tudi slovensko volilno pravico. Zaselke ponovno priključiti na slovensko javno omrežje Kot pišeta novinarja naj bi Marjan Podobnik v izjavi za Delo pojasnil, da bo vračanje na stanje na dan 25. 6. 2001 osnova za pogajanje s Hrvaško. V tem smislu je tudi zahteva, da se slovenski zaselki južno od Dragonje ponovno priključijo na slovensko električno in telefonsko omrežje, a na hiše naj se postavijo že izdane slovenske hišne številke. Hiša Joška Jorasa je dobila slovensko in hrvaško hišno številko, a je Joras na vhodu pritrdil slovensko Sečovlje št. 1 in na fasadi pa zapisal » Tudi tukaj je Slovenija«. Novinarja tudi izpostavljata, da odvetnik Danijel Starman trdi, da je Slovenija s sporazumom Račan -Drnovšek izgubila 550 hektarov teritorija. »Slovenska pomorska policija mora nadzirati celotni Piranski zaliv in območje od rta Savudrije do T5, kaj naj bi po trditvah slovenske Narodne zveze, odgovarjalo stanju kot je bilo 25. 6. 1991. Željko Mladenič, predseduj združenja ribičev Istrske županij®; ribič iz »Savudrijske vale«, kot HrvM po novem imenujejo Piranski zaliv, J ob tem za večerni list komentira • »Verjetno je tudi v Ljubljani visoka temperatura, pa so posamezniki koaliciji, a še posebej v slovensk. Narodni zvezi, izgubili orientacijo, a pa jim je polovics. »Ssvudrijskc y premalo, da bi se ohladili v morju«-izogibanje novim incidentom na moj) (kljub sporazumu na Brionih) hrvas ribiči zahtevajo razmejitveno črto, kjerkoli že bo.Torej ne vztrajaj izključno na sredinski črti! Glede mej^ zaselkov pa pravijo: »Titova štafeta J bila vedno predana na Dragonji, takratni republiški meji« Okrogla miza Meja v Istri 'n schengenski režim Meja med Slovenijo in Hrvaško v Istj^ na kopnem in na morju, tudi p° letnih pogajanjih ni določ®^ Strokovne, zgodovinske in še kak komisija nimajo posebnih poobla in izvršilne moči, lokalneg,, prebivalstva pa tako ali tako nihče ne vpraša. Zakaj ne bi na primer v zaselkih izvedli referenduma in J vprašali kje hočejo živeti? Medtem schengenski režim, s kat EU uveljavlja svoje zunanje že rahlo trka na vrata. geiki spremembe prinaša in ali bodo za ter Piranski zaliv res v celoti slove^ „a bomo morda izvedeli iz prve ro . j okrogli mizi, ki jo sklicuje utrip konec septembra v Portom^ POGODBENI VOJAK? Vas privlačijo uniforma, druženje z ljudmi s podobnimi interesi, kolektivni duh, občasne dinamič1^ dejavnosti v naravi, uporaba različnega orožja, novo znanje in mnogo drugega, kar je povezano z vojask življenjem? Če vas vse to mika in se želite kdaj pa kdaj odtrgati od rutine vsakdanjega življenja, službe ali študija ter spozn nov krog prijateljev in znancev, se pridružite pogodbeni rezervi Slovenske vojske. Pridružite se lahko pogodbenim pripadnikom rezervne sestave 460. artilerijskega bataljona v Postojni ali Slovenski Bistrici, 45. oklepnega bataljona v Pivki, 132. gorskega bataljona na Bohinjski Beli ali drugih enot, ki se bodo popolnjevale s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave. - na Upravi za obrambo Postojna ter njenih izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76), Postojni (tel. 05 /1 j), ali Sežani (tel. 05 734 55 54) oziroma njihovih pisarnah v Izoli (tel. 05 641 72 33),in Piranu (tel. 05 674 6 v Cerknici (tel. 01 709 10 87) in Ilirski Bistrici (tel. 05 714 55 91); REPUBLIKA SLOVENIJA SLOVENSKA VOJSKA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO V službi domovine ■ ♦ primorski uVp Cerkev Sv. Jurija bo odprta 30. avgusta Neprecenljiva kulturna zakladnica mesta Piran, cerkev Sv. Jurija, bo odprla svoja velika vrata vernikom in drugim obiskovalcem v torek 30. avgusta ob 20.30, ko bo tam tudi osrednji koncert v okviru letošnjega Tartini festivala 2005. Nastopil bo ansambel II terzo suono pod vodstvom Christopha Coina. v - "V ' ^ ,(V 1, i 1 U ! t r_iL ZAPRTO ZARADI UDORA OBOKOV CHIUSO PER LO SPROFONDAMENTO _ DEGLIARCHI V cerkvi so 4. avgusta še stali zidarski odri Zidarske odre bo treba še pospraviti in kot kaže bo do koncerta vse nared. Cerkev bo takrat zasijala v novi luči. Zadnja večja obnova tega sakralnega objekta v Piranu je trajala od leta 1598 do 1638, torej celih 40 let, ko je bila ponovno posvečena in preoblikovana iz gotike v baročno. Piranski župnik mag. Zorko Bajc Komaj čakam 30. avgust je na Kovinarski konferenci v Studio Galeriji ^asspar, na kateri so predstavili 'etošnji že tretji po vrsti Tartini ^stival, povedal piranski župnik, mag. ^°rko Bajc. Piranska stolnica, ena Kajlepših cerkva na najlepšem mestu, j.1 Jo dnevno občuduje in obišče več Judi kot vse druge kulturne Znamenitosti z muzejem vred, bo tako P° dolgem času spet odprta, čeprav bo ostalo še veliko dela za dokončno snnacijo tega sakralnega objekta z Golico vred. Zlasti resno nevarnost za sprehajalce in objekt predstavljajo Podori zemlje tik za cerkvijo z morske sbani. Oboke (vseh skupaj je 11) anireč počasi, a vztrajno, spodjeda noije. Trije so že sanirani, popravilo etrtega gre h kraju, ostaja jih še , , em> kar je še vedno velik finančni N°8aj'. aJvečjo nevarnost za sprehajalce Izstavljajo podori zemlje (velike hod 6’ na fotografiji) in če oboki ne »r> ° ^končno sanirani, vsaj tisti, ki Podpiraj0<< cerkev, se lahko zgodi tudi jgjuujše, da se sakralni objekt znajde metrov niže v morju. Zaradi ^urnosti je ploščad za cerkvijo, /‘Koder j c tudi lep razgled na okolico, Precej časa zaprt za sprehajalce. Obokov ,0fepayo/ Znana je namreč zgodba o plimi in oseki. Prav v tem predelu na severni strani je morje včasih najbolj divjaško. Še sreča, da so oboki del kulturnega spomenika, da se torej ve kdo jih je dolžan sanirati. Status cerkve Drugo veliko vprašanje je status cerkve, v piranskem primeru kot objekta. Država ne financira cerkvenih objektov za liturgično dejavnost. Neverjetno, a resnično.Vatikan nič ne da, pač pa enkrat na je rekel, ansambel II terzo suono 30. avgusta 2005 igral zgodovinsko verodostojno - pri svečah. Država da, a tudi vzame Celotna vrednost sanacijskih del v sakralne ga kompleksa je ocenjena na 150 milijonov SIT. Pomagajo si na vse načine, trenutno čakajo na letošnje obljubljeno nakazilo 4,5 milijona SIT z Ministrstva za kulturo. Nujno bi potrebovali še 10 do 12 milijonov SIT za restavratorska dela in še nekaj za elektrifikacijo. Zanimiva je zgodba o pomoči države, ki v tem primeru financira le 50-odstotni delež celotne investicije v tovrstne kulturne objekte in še to pod pogoji, da ima investitor (cerkev) zagotovljenih novice, z naslovom »Piran odpri se« smo lahko slišali razveseljivo novico, kako zelo je določeno podjetje zainteresirano za razvoj mesta Piran in da bodo glavni turistični akterji ter potencialni vlagatelji, ki naj bi bili naenkrat zelo zainteresirani za Piran, v prvi fazi zbrali 200 milijonov sredstev za sanacijo tega bisera. Upajmo, da ne bo ostalo le pri lepih pravljicah. Kakšen tolar bi sedaj zelo prav prišel župniku Bajcu za sanacijo cerkve, ki jo obiskujejo večinoma turisti, ki bivajo v Portorožu in na Bemardinu. nepridipravi ze Tablo so odtrgali Nevarne črne globoke luknje za cerkvo. VSI v^iv°je, da se obokov pravzaprav jC,’ o&° 1 H)”1 Pa so prepričani, da bi sanacijo a v celoti plačati država, saj je . Oekako otepajo. Zanje nerada sliši l0Ka.Va> ki prenaša obveznosti na obči n° s^uPnost (Občino Piran), na nasje’ ki je poglavitni krivec za Pro, I e težave, kajpak državno. pr;i ern nastane, ker se morje konča da S(P°d oboki in nihče noče priznati, te^ Valovi, ki spodjedajo oboke in s fudi piransko zemljo (ne tn0rj en°), kajpak tudi sestavni del to pj/’ torcj so državni. Morda pa bodo prepQVn° vprašanje reševali, ko bo že 2n°! Sicer pa, do kod sega morje? leto nekaj malega vzame. Občina Piran pomaga kolikor more, turistično gospodarstvo se spreneveda (cerkev vidimo na vseh turističnih prospektih), vernikov v Piranu, ki naj bi redno hodili v cerkev, je le 140 in očitno premalo, da bi jo napolnili ali z darili pomagali sanirati takšen objekt in krog je sklenjen. Cerkev je ob obredih včasih skoraj prazna, zato župnik raje vodi mašo v eni od desetih manjših cerkva v Piranu. Bodo igrali pri svečah? Župnika Zorka Bajca zelo skrbi ali bodo zmogli vse postoriti, da bo cerkev pripravljena na veliki dogodek. Trenutno vneto išče donatorje za elektrifikacijo in lestence, sicer bo, kot drugih 50 odstotkov, sicer iz sofinanciranja ni nič. »Če da država na primer da 10 milijonov, 10 jih zberemo sami in razpolagamo z 20 milijoni. Dobavitelji nam na fakturah na ta skupni znesek 20 milijonov zaračunajo 20% DDV, torej 4 milijone, ki gredo naravnost v proračunsko malho države. Država nam torej ni dala 10 milijonov pač pa samo 8, a hvali se, da jih je prispevala 10, je povedal župnik Bajc. Pravljice za lahko noč? Ne v cerkvi, pač pa na nedavnem piranskem forumu, ki sta ga organizirala Finance in Primorske Z zvonika odličen razgled na okolico Zvonik piranske cerkve Sv. Jurija, ki stoji ločeno od cerkve (v ospredju je baročna zakristija), so zgradili leta 1609 in je visok 47,20 m. Gradili so ga samo eno leto. Angel iz bakrene pločevine je visok 3,70 m in je bil postavljen na vrh zvonika leta 1614. Zvon, ki bije ure, so vlili leta 1477. Do vrha zvonika je 146 stopnic. Ogledali so si notranjost cerkve Jasna Nadles, umetniški vodja, Milan Vrsajko, programski vodja Tartini festivala 2005 in Petra Turk (odnosi z javnostmi) so si po novinarski konferenci 4. avgusta ogledali notranjost piranske stolnice Sv. Jurija, kjer bo 30. avgusta slavnostni koncert ob odprtju cerkve. FOTO: FK-Primorski utrip Kaj je ostalo od Tomosa? Od nekoč mogočnega socialno naravnanega giganta koprske tovarne Tomos z okoli 3000 zaposlenimi, inštitutom in računalniškim centrom, katerega sinonim je moped, je danes le še firma z desetkrat manjšim številom delavcev, pozitivno ničlo v poslovanju in nestabilnim položajem na konkurenčnem tržišču. Na fotografiji Primorskega utripa (z leve proti desni): Blaž Poljanšek -pravna služba, Stane Uršič - glavni direktor in Helena Pregelj - korporativno komuniciranje. Tomos je lani slovesno obeležil 50-letnico delovanja in priznati je treba tudi velikih dosežkov, žal s priokusom, daje tudi ta tovarniški gigant doživljal vzpone in zadnja leta predvsem padce, ki so se odražali v izgubi tržišč, zmanjšanju in prestrukturiranju proizvodnje ter odpuščanju delavcev. V najboljših letih je v tovarni našlo delo, skupaj s takratnima tozdoma v Subotici in Brežicah, 2.950 delavcev različnih profilov, od tega kar okoli 150 vrhunskih strokovnjakov in razvojnih inženirjev v znamenitem Tomosovem inštitutu in Računalniškem centru. Že pred dvajsetimi leti sem kot gospodarski novinar zapisal, da je treba Tomos zapreti, ker je »pojedel« lastno substanco, kar računovodsko pomeni, da je bila njegova zadolžitev večja od vrednosti celotne tovarne. Priznati moram, da je takrat res delovala cenzura in članek nikoli ni zagledal luči sveta. Rečeno mi je bilo, da ne razumem stvari, saj Tomos daje socialno varnost tisočim družinam - in res je bilo tako. Delavci so dobivali plače, to pa je bilo tudi najpomembnejše za socialistične čase, saj smo v Jugoslaviji tudi tako zagotavljali socialni mir, posledice pa so se pokazale šele pozneje. Tomos s 87% izrabljeno opremo ni bil več konkurenčen. Iskal je nove oblike partnerskega sodelovanja in podpisoval licenčne pogodbe, na primer s švedsko Husquamo in izdelal menda samo 305 žag ter plačal strahotne licenčne stroške. Če se dobro spomnim naj bi po vodi splavala tudi prodaja mopedov v ZDA. Konec tega leta poteče licenčna pogodba s švedskim proizvajalcem pohištvenega okovja IKEA, kar družbo, ki je sicer osredotočena na razvoj in proizvodnjo dvokoles ter komponent za motocikle, potiska v še bolj neprijeten položaj. Odpoved posla namreč pomeni 35-odstotno zmanjšanje celotnega prihodka družbe in kar je naj hujše, posledično nastane tudi višek delovne sile. Podjetje je švedski IKEI ponudilo 25% nižje cene, vendar ta vztraja pri 32-odstotnem znižanju. Tomos sedaj razvija dva programa: dvokolesa »Street« in »off road« ter komponente za motocikle, ki jih proizvaja za svojega strateškega partnerja BMW. Zanimivo pa je, da Tomos ne najde poslovnega partnerja pred domačim pragom. Pod sedanjimi pogoji so namreč v Tomosu prenehale potrebe po delu 155 zaposlenih, vendar bodo zaradi varstva določenih kategorij delavcev (invalidi, starejši delavci, sindikalist) ter potreb po prekvalifikaciji, odpustili »le« 94 delavcev. V Tomosu bo tako konec leta 2005 delalo le še 285 ljudi, kar je 10 krat manj kot v dobrih letih tovarne! Podobnih zgodb o zmanjševanju števila zaposlenih, ki gredo v breme družbe, je žal vsak dan več. Lastniška struktura Tomosa Hidria 92% Adria Fin 5% Mestna občina Koper 3% Tomos po oceni novega mladega vodstva trenutno posluje na pozitivni ničli, kar ni najboljše, če vemo, da v svetu na področju ponudbe dvokoles obstaja izredno ostra nizko cenovna konkurenca. Franc Krajnc V Luki Koper 5,78 milijarde bilančnega dobička Na 10. skupščini delniške družbe Luka Koper, 7. julija 2005, so prisotni delničarji, ki so zastopali 69,5 % osnovnega kapitala, sprejeli s strani uprave Luke Koper in nadzornega sveta predlagano uporabo bilančnega dobička (gre za dobiček prenesen tudi iz preteklih let) v višini 5,786 milijarde tolarjev. Skupščina je delničarjem namenila 2,201 milijarde SIT, od tega zneska 173 milijonov za fiksni del dividende, ki pripada prednostnim delnicam, 1,749 milijarde SIT za dividende, ki pripadajo navadnim delnicam in 278 milijonov SIT za gibljivi del dividende, ki pripada prednostnim delnicam. Država, ki ima v Luki Koper »zlato delnico«, je spet malce obogatela. Bruto dividenda na navadno delnico znaša 245 SIT, za prednostno delnico pa 65,86 SIT. Skupščina je odločila, da se del bilančnega dobička v višini 2 milijard SIT odvede v druge rezerve iz dobička, o uporabi preostalega dela bilančnega dobička v višini 1,585 milijarde pa bodo odločali v naslednjih poslovnih letih. O nagradi upravi ne poročajo. Tudi v tem letu odlično Do konca junija 2005 je dosegel skupni ladijski pretovor 6,4 milijona ton blaga, kar je 2 % veC kot v prvem polletju 2004. Celotni dobiček že znaša 2,6 milijarde SIT in je večji za 18%. Odlični kaže tudi kontejnerskemu prevozu. Skupščina je razrešila tri član6 nadzornega sveta, ki so zastopal1 državo: mag. Janeza Požarja, docenta dr. Igorja Jakomina in Tomaža Možeta ter dva člana, zastopnika skladov in malm delničarjev, Boruta Jamnika m Miha Kozinca. Namesto njih Je izvolila pet novih članov NS: mag-Marka Starmana, dr. Petra Verliča, Bojana Zadela, Marka Valentinčiča in Metoda Mezka. Portorož Ponosni na najboljše policiste v Evropi Na osrednji proslavi v počastitev 27. junija - Dneva slovenske policije, ki je bila na ta dan v Avditoriju v Portorožu, sta Emil Čebokli in Fabio Stefe podelila priznanja in spominske znake policistom in drugim delavcem Policijske uprave Koper. Vsem dobitnikom priznanj je čestital dolgoletni direktor Policijske uprave Koper, policijski svetnik Emil Čebokli, ki se je hkrati tudi poslovil od sodelavcev zaradi upokojitve. »Ponosni smo na vas, eno najboljših policij v Evropi«, je dejal. Slovenski policisti so v času osamosvojitvene vojne veliko prispevali in tudi tvegali svoja življenja, da je danes Slovenija zunaj balkanskega območja, samostojna, neodvisna in svobodna evropska država, članica Nata in EU. Policija se intenzivno pripravlja tudi na vstop v schengensko območje leta 2007 in črpa izkušnje iz osamosvojitvenega leta 1991, je dejal Emil Čebokli, ki se je ob tej priložnosti zahvalil za korektno sodelovanje tudi hrvaškim varnostnim organom. PU Koper je vsaj do julija letos edina policijska uprava v Sloveniji, ki ni beležila smrtnih žrtev na cestah. Z minutnim molkom so se poklonili spominu padlih petih svojih kolegov v osamosvojitveni vojni. Prireditev, ki ji je v preddverju Avditorija sledila manjša pogostitev za nagrajence, so popestrili Ansambel policijskega orkestra in učenci glasbene šole iz Pirana in Kopra.. Spominske znake s priznanji so prejeli: Branko Kralj, Policijska postaja Koper. Milenko Rihter, Policijska postaja Izola. Rihard Trampuž, Policijska postaja Piran. Niko Kajtna, Policijska postaja Sežana. Zvonko Jurič, Policijska postaja Kozina. Robert Slapšak, Postaja mejne policije Fernetiči. Denis Amežič, Postaja mejne policije Sočerga. Aleksi Jakomin, Postaja mejne policije Sečovlje. Edvard Robin, Postaja prometne policije Koper. Marjan Kurnik, Postaja pomorske policije Koper. Amadeo Žigon, Operativno komunikacijski center. Silvester Sikošek, Sektor uniformirane policije. Branimir Kenda, Sektor kriminalistične policije. Josip Ribarič, Sektor operativne podpore. Tomaž Čehovin, Urad direktorja. FOTO: FK-Primorski utrip. Emil Čebokli pozdravlja policiste. Lela Marinko Babič s.p. bo tožil SKB in zahteval 500 milijonov SIT odškodnine SKB banka d.d. Ljubljana je 31. 12. 1999 pri Okrožnem sodišču v Kopt11 vložila predlog za začetek stečajnega postopka zoper njenega dolžnika Lela, Marinka Babiča s.p. Okrožno sodišče je 8.5. 2001 začelo stečajni postopek nad dolžnikom |n imenovalo stečajnega upravitelja Igorja Bončino iz Ljubljane, kar je bi objavljeno v UL RS štev. 36-38/18. 5. 2001. Marinko Babič seje 17. 5. 2001 osebno (brez pomoči odvetnika) pritoži na višje sodišče in predlagal, da predsednica sodišča pridobi izvedenca finančne stroke. . • Višje sodišče je njegovi pritožbi ugodilo in začasno ustavilo stečajn postopek ter imenovalo sodno izvedenko Brigito Aljaž, ki je tudi iz°a izvedensko mnenje in 29.9.2003 zaključila:» Menim, da na datum vložitv stečajnega predloga upnika SKB d.d., 31. 12. 1999, dolžnik Lela Marinko Babič s.p. ni bil prezadolžen in insolventen (plačilno nesposoben) ter stečajni razlogi niso bili podani«. SKB je zahtevala dopolnit izvedenskega mnenja. Spet ista ugotovitev izvedenke. Upnik SKB • ^ Ljubljana je nato 11.4. 2005 pri Okrožnem sodišču umaknil predlog začetek stečajnega postopka. ~c Zaradi umika predloga je Okrožno sodišče v Kopru na seji 19. 5. -sklenilo, da se postopek ustavi. Odločba je pravnomočna. Očitno na banki leva ni vedela kaj počenja desna, saj so za podjetnika v času, ko bi mu odobrili 20 milijonov kredita, zahtevali tudi stečaj. Marinko Babič je dejal sedaj lahko spet opravlja svojo dejavnost. V letih ni smel poslovati in razpolagati s svojim premoženjem, niti ga odtuj1 imel pa je tudi blokiran TRR, zato bo tožil SKB banko in zahteval o milijonov tolarjev odškodnine. ■ w primorski uVp Občinski svet Izola se je 21. julija 2005 soglasno opredelil za sprejetje odloka. FOTO: FK Primorski utrip. Argoline še nekaj časa ne bo Občina Izola zaščitila dragoceni prostor Izolski občinski svet jez odlokom, ki ga je sprejel na 24. seji, 21. julija 2005, v bistvu za nekaj let (do 2007) »dal na hladno« vprašanje izgradnje pretežno stanovanjskega kompleksa Argolina na območju nekdanjega Arga v Izoli. Upravna enota Izola je investitorju že pred tem zavrnila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. Ta se je pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor. Razpleta še ni, zgodba o Argolini pa tako dobiva nove razsežnosti. Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje in urejanje prostora za »območje Marina« in »območje Stadion« je bil sprejet na občinskem svetu soglasno, zanimivo pa je, da noben novinar, razen Mandrača in Primorskega utripa ni poročal, da se ukrep nanaša tudi na kompleks Argolina, kar je pozneje potrdila tudi županja Breda Pečan. Sejo je vodil podžupan Branko Simonovič in z vodenjem mimogrede vnesel kar nekaj zabave. Po določilih 81. in 84. člena Zakona o urejanju prostora lahko občina z odlokom za določeno območje sprejme začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora , če obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve onemogočena ali močno otežena oziroma, da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe, ali da bodo za njeno izvedbo potrebni znatno povečani posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. Začasni ukrepi so bili sprejeti (veljajo z dnem objave odloka v UO v tedniku Mandrač) na osnovi programa priprave prostorskega akta, za območje prostorske ureditve, za katero še ni sprejet občinski lokacijski načrt. Začasni ukrepi ne vplivajo na izvajanje gradenj, ki so bile v času njihove uveljavitve že dovoljene z dokončnim gradbenim dovoljenjem. Gradbenega dovoljenja pa investitor takrat še ni imel, vendar poteka pritožbeni postopek. Upravna enota Izola, vodja oddelka za okolje in prostor Vilma Klančar Saksida, se je na vprašanje Primorskega utripa, kako ocenjuje to zadevo vzdržala kakršnega koli komentarja. »Nismo še videli objavljenega odloka, zato zadeve ne moremo komentirati«. Upravna enota Izola je investitorju Argoline že pred časom zavrnila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja in ta se je pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor. Kot je povedala Klančarjeva lahko Ministrstvo potrdi odločbo UO Izola ali pa tudi ne, izda kakšen svoj akt, ki pa bo v končni fazi vedno pristal na Upravni enoti v Izoli, če drugega ne za knjiženje. Kaj se torej dogaja z razvpito Argolino? Znano je le to, da občinski svet z županjo na čelu že skoraj dve leti bije bitko z investitorjem za zaščito tega prostora tik ob morju, ki naj bi bil namenjen turistični dejavnosti, ne pa za izgradnjo Pretežno stanovanjskih enot za prosto Prodajo, kar lahko zainteresirani gradijo zunaj mestnega jedra. Najprej je treba počakati na odločitev Ministrstva za okolje in prostor. Nekateri celo pričakujejo, da bo 'nvestitor izpodbijal tudi odlok v delu, ki naj bi se nanašal na območje nameravane pozidave. Prostor na območju nekdanjega Arga z odlokom zaščiten pred melagomansko pozidavo? Prva predstavitev projekta izgradnje Argoline je bila aprila 2004 Je poslanec SNS šel predaleč? Od Finali Trading d.o.o. Lucija smo dobili informacijo, da bo slednje kazensko ovadilo poslanca SNS Srečka Prijatelja, češ da: - aktivno deluje in zavaja javnost v zvezi z domnevnim odlaganjem azbestnih odpadkov, čeprav brez minimalnih pravno relevantnih dokazov. Še več, poslanec javno dvomi v delo in izsledke inšpektorjev; - prek medijev zavaja javnost, da je direktor podjetja Finali Trading Emil Grižon politik aktivist in naj bi bil skozi to poslovno vpliven; - da naj bi poslanec Srečko Prijatelj nepooblaščeno hodil po tujem zemljišču in vzel vzorce, čeprav so za to pristojni uradni inšpekcijski organi oziroma pooblaščene institucije v navzočnosti lastnika zemljišča! V Finalih tudi sumijo, da bi lahko vzel vzorce kjerkoli, torej, da bi lahko bili podtaknjeni! Iz informacije tudi izhaja, da naj bi bil poslanec v nekakšnem osebnem sporu z direktorjem Emilom Grižonom in da naj bi si na neodgovoren način pridobival politične točke, s tem pa povzročil veliko moralno in materialno škodo podjetju. Kot so nam povedali bo zoper njega vložena kazenska ovadba, saj doslej tudi uradne analize kažejo, da vzorci niso pokazali vsebnosti strupenih azbestnih snovi. Odgovor predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Prav razveselili ste me z informacijami kako gospod direktor podjetja Finali Trading Emil Grižon pripravlja kazensko ovadbo zoper poslanca DZ, člana SNS gospoda Srečka Prijatelja. Ko gospod Grižon piše, da poslanec Prijatelj aktivno deluje, je to pravzaprav pohvalno, saj je poslancev, ki v Državnem zbom Republike Slovenije aktivno delujejo vse premalo, dmgače bi gospodom te vrste že davno odklenkalo. Nesporno dejstvo je, daje gospod Grižon prejel več tisoč kosov azbestne kritine, po domače rečeno salonitk, ki pa so neznano kam izginile. Glede na to, da jih g. Grižon ni oddal podjetju, ki je pooblaščeno za odstranjevanje tako nevarnih substanc kot je na primer azbest, pomeni, da jih je gospod Grižon dematerializiral, verjetno v povezavi s kakšnim holivudskim mojstrom za filmske efekte. To da gospod Srečko Prijatelj dvomi v delo in izsledke inšpektorjev je samo pohvalno. Še več, to je njegova dolžnost in na koncu se bo izkazalo, da je imel hudičevo prav. Po mojem mnenju bomo lahko vložili še kakšno kazensko ovadbo proti inšpektorjem zaradi nevestnega dela in prenarejanja podatkov. Za gospoda Grižona je že dolgo znano, daje bil svetnik v občinskem svetu Piran ter da je bil tudi član Zveze komunistov Jugoslavije oziroma Zveze komunistov Slovenije. Ne vem kako to, da jemlje članstvo v Zvezi komunistov Jugoslavije kot žalitev in obremenilno dejstvo. Konec koncev j e nekoč prisegal na vse skupaj, danes pa na nekaj drugega. Ali je imel torej figo v žepu takrat ali pa jo ima danes in seje pripravljen vsak trenutek obrniti po tistem vetru, ki bi mu prinesel kakšno korist. Kakor kaže gospod Grižon tudi malo preveč gleda slabe ameriške filme, kjer je potrebno za sprehod po kakšnem travniku ali kaj podobnega imeti pooblastilo lastnika. Lepo bi bilo, če bi si gospod Grižon prebral slovensko ustavo in še kakšen zakon pa bo videl kako j e v naši državi. Pravzaprav ni dosti drugače kot j e bilo v prejšnjem režimu, ampak kot kaže j e imel gospod Grižon v tistem režimu več svobode kot ostali. Gospod Grižon naj se zaveda, da tudi policist, ko pride in odvzame mamilo za to ne potrebuje pooblaščene institucije in tudi ni potrebno, daje lastnik poleg, konec koncev ga že ujamejo kasneje. Glede odvzema vzorcev pa imamo v poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke celo vrsto fotografij, ki dokazujejo tisto kar govori poslanec Slovenske nacionalne stranke gospod Srečko Prijatelj in zaradi česar sem tudi v imenu Slovenske nacionalne stranke podpisal kazensko ovadbo proti gospodu Grižonu. Kakor kaže pa sije omenjeni gospod tudi to kazensko ovadbo slabo prebral, kajti podpisan sem jaz, predsednik SNS in vodja poslanske skupine SNS v Državnem zboru Republike Slovenije, Zmago pl. Jelinčič. V kakšnem osebnem sporu z direktorjem Grižonom naj bi bil poslanec Prijatelj mi ni jasno, saj nikoli ni bil svetnik v piranski občini, nikoli ni bil član Zveze komunistov Jugoslavije, nikoli ni bil v službi pri gospodu Grižonu, tudi v tisti parketami ne, ki je pogorela. O pridobivanju političnih točk pa le toliko - o tem kako si jih je pridobivala dosedanja oblast na obali pač ni potrebno dosti razglabljati. - poslanec Prijatelj dela le tisto za kar so ga pooblastili volivci. V kolikor je gospodu Grižonu vseeno, daje področje Kopra in obale nasploh ekološko tako strahotno ogroženo, daje število rakastih obolenj bistveno višje kot kjerkoli drugje v Sloveniji, ter če misli da azbest pomaga pri izboljšanju tega stanja, se moti. Če je že njemu vseeno za zdravje sokrajanov in njihovih otrok bi človek pričakoval, da mu ne bo vseeno vsaj za zdravje njegovih lastnih otrok, pa kakor se mi dozdeva je okrogel cekin vreden več. Uradne analize so bile narejene na enem samem mestu odvzema in v njih res ni azbestnih snovi, so pa druge, po zakonu nedovoljene sestavine. Azbest se bo zagotovo pokazal na nekem mestu, tistega bo pač moral pokazati gospod Grižon, kajti predkazenski postopek zoper njega in njegovo podjetje je že stekel. Zmago Jelinčič pl., Predsednik SNS, Vodja poslanske skupine SNS v DZ RS Športni center Piran spremenil ime ^bčinski svet Piran je 26. maja .05 sprejel odlok, ki zadeva tudi Izključitev Mladinskega Epicentra p?1 enote k Športnemu centru ■ lran. S tem se je spremenilo tudi Z® Športnega centra Piran in sicer _ ^Portni in mladinski center Piran p.Centro sportivo e giovanile di lrano. Portorož Ferrarije postavili na ogled Casino’ Portorož d.d. in Life Class Hotels&Resort Portorož je v Portorožu v dneh od 8. do 10. julija 2005 pripravil srečanje lastnikov Ferrarije v iz Modne. Našteli smo 23 rdečih in črnih lepotcev, med njimi tudi najnovejši Ferrari F 430 ter deset predelanih. Avtomobili so bili nekaj časa na ogled vsem ljubiteljem teh prestižnih vozil na ploščadi pred GHP v Portorožu, kjer je potekala tudi predstavitev ameriške roulette Grand Casino’ Portorož. V nedeljo, 10. julija, je bil po portoroških in piranskih ulicah poslovilni defile. Aleš Dobravc, direktor marketinga Casino Portorož, je bil z obiskom v igralnici ob priložnosti prireditve (ter seveda z izkupičkom od iger na srečo) zelo zadovoljen. FOTO: FK-Primorski utrip Obalna hitra cesta Odsek Jagodje - Lucija: Veliko inačic, Sedaj pa Še zastoj. Rok za pripombe potekel. Potem ko so Občinski svet Občine Piran in krajani Lucije ter Portoroža enotno zavrnili predlagani državni lokacijski načrt oziroma traso hitre ceste na odseku Jagodje - Lucija in priključno cesto za Portorož in Piran ter dali prednost izgradnji hitre ceste Koper - Šmarje - Dragonja, bi se moralo nekaj premakniti. Mnogi občani sprašujejo ali je tako zasnovana hitr a cesta, ki pelje v »žep« v dolini Lucije, res potrebna in zakaj ne bi raje razširili obstoječe regionalne ceste od Jagodja prek Strunjana in Valete? Kot nam je povedala Meta Muršec z Urada za prostorski razvoj pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo je na njihov naslov ter tudi na DARS in Občino Piran prispelo veliko pripomb in predlogov. “Sedaj razvrščamo pripombe in vprašanja glede na vsebino in potrebe (projektantski pregled, nova pogodba...) in šele potem bomo videli kaj se da storiti in če bo HC doživela kakšen vratolomni preobrat. Upoštevati je treba tudi dopustniški čas. Vsekakor se bodo zadeve podaljšale”. Ni nam mogla potrdili, ali bdo opustili idejo o priključku ceste za Portorož in Piran. Priprava državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Jagodje - Lucija se je pričela na podlagi predloga ministra za promet in zveze z dne 29. 3. 1996, sledile pa so tudi kasnejše dopolnitve. Izgradnja hitre ceste na odseku Jagodje - Lucija in priključne ceste za Portorož in Piran je predvidena v Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest (AC) v Republiki Sloveniji (Ur. L. RS št. 50/04) v obdobju 2009 - 2013. Pripravljeno je bilo kar nekaj študij in variant. Minister za promet je 5. aprila 2000 podal predlog za izdelavo lokacijskega načrta za odsek hitre ceste od Jagodja do Lucije, ki vključuje tudi priključno cesto za Portorož in Piran. Na podlagi primerjalne študije št. 323-1/2003 in pridobljenih stališč ministrstev ter lokalnih skupnosti (Piran, Izola), je vlada RS na seji 1. julija 2004 odločila, da je najustreznejši potek trase hitre ceste na odseku Jagodje - Lucija po varianti Jagodje 2. Na osnovi izdelanih strokovnih podlag je bil v maju 2005 izdelan Predlog državnega lokacijskega načrta (LN). Junija 2005 je bil v Uradnem listu RS objavljen sklep o javni razgrnitvi Predloga državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Jagodje - Lucija. Razgrnitev LN je potekala od 20. 6. do 20. 7. 2005. V tem času so bile javne obravnave, gradivo je (bilo) razgrnjeno na Ministrstvu za okolje in prostor, v Uradu za prostorski razvoj, v prostorih Občine Izola, Postojnska 3 in v prostorih Občine Piran, Tartinijev trg 2. Vsi zainteresirani so lahko v tem času, torej do 20. julija 2005, podali pripombe in predloge na gradivo, pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali pa jih posredovali na elektronski naslov info.upr@gov.si (v rubriko »zadeva« je bilo treba navesti ključne besede »HC Jagodje - Lucija«), vse do konca javne razgrnitve. Načrtovalci so v Portorožu doživeli šok Krajani Lucije, Portoroža in Belega Križa so načrtovalce (PS Prostor d.o.o. Tukaj v dolini Lucije naj bi nastalo veliko krožišče. Cesta naj bi se tu razcepila in navezala na semaforsko križišče. Skoraj vsi krajani so bili enotno proti predvideni trasi. FOTO: Breda Krajnc Primorski utrip. Dušan Puh, pomirjajoče. Vrhovnikova zahtevala zaščito kmetijskih zemljišč Koper in predstavnike ministrstev) dobesedno bombardirali s pripombami in preprosto niso mogli razumeti kako so se med štirimi variantami odločili prav za slednjo, ki bi mnogim zagrenila življenje, porušili pa naj bi celo 15 hiš oziroma in poslov in objektov. Prisotni na javni obravnavi tudi niso verjeli podatkom o velikem številu avtomobilov, ki dnevno vozijo po sedanji cesti do Portoroža in Lucije. Naenkrat je postalo tudi zelo zapleteno vprašanje glede možnosti ukinitve dela regionalne ceste, ki sedaj ločuje naselje Lucijo. Odstranitev naj bi bila možna le, če bo zgrajen odcep ceste za Piran, so dejali načrtovalci. Če tega odcepa ne bo, ne bo ukinitve te ceste. Ali bodo upoštevali pripombe dane na javni obravnavi bomo šele videli, vsekakor pa bodo načrtovalci prišli z nekaterimi kozmetičnimi popravki. Kot kaže tudi niso sprejeli predloga, da bi povezovalno cesto Lucija - Valeta - Piran pomaknili na severno (strunjansko) pobočje. Tistim, ki cesta vzame rodovitno zemljo ali se morajo izseliti, ker jim bodo porušili hišo, ali pa cesta pelje čez dvorišče, zagotovo ni lahko in so upravičeno stresali jezo na načrtovalce, ki da, kot da so prišli z Marsa in ne poznajo tega terena. Občinski svetnik Ugo Fonda (zeleni) je bil eden redkih, ki se je kar dvakrat vprašal kaj se bo zgodilo, če Pirančani ne sprejmejo Jakob Čemažar: Cesta Beli križ je katastrofalna. ne predviden trase, saj veIJ^0 potrebujemo in kdaj jo kj n lahko sploh dobili! Občin8* ik Alen Radokjovič (SD) P . v 3J predlog, daje treua — ■ h zavrniti požel velik aplavz tnih krajanov v hotelu Slove 0 si bili enotni, da je treb^ p6r lost izgradnji hitre ceste ^6lp larje - Dragonja in šele P ,g 1 kako se bo »obnašal« prom ^ e in Portoroža, saj je Jasn ’xvo i,; ^K.,r,;,_,Hnn,istvhrva^„ porabljajo sedanjo ces j £, Če bo hitra cesta do prg manj do Dragonje, se ^ r £ atično preusmeril prek L ielj, je menil dr. Al°J (Nadaljevanje s šeste strani) Pripeljati štiripasovnico v dolino Lucije in potem ne vedeti kam z njo, je živa neumnost in trošenje davkoplačevalskega denarja, so menili nekateri. Kako bi potekala trasa? Od priključka Jagodje se trasa preko Prvega hrbta spusti proti dolini Strunjanskega potoka. Trasa dolino Prečka z viaduktom Jagodje, ki se previje proti jugovzhodu in razdeli v dve ločeni osi. Preden pride v predor Lučan poteka trasa z razmaknjenimi osmi 470 m po terenu. Pred predorom je razmik osi 34 m in tak ostane v Pretežnem delu predora. Za predorom Lučan se za priključkom Lucija osi Ponovno združita in se v jugovzhodni smeri spuščata po pobočju Kampolina mimo trafo postaje proti krožnemu križišču Lucija. Zaključi se z rondojem v dolini Lucije (na sedanjem križišču , kjer se delita kraka nove tovorne ceste za obrtno cono in telovadnico), na katerega bodo vezani Priključki za pet smeri. Dolžina hitre cesta od Jagodja do Lucije znaša 4,6 km. V Lučanu bodo porušili hišo Sonje Levič in bližnjo sosednjo hišo, sicer Pa bo hitra cesta potekala še tik ob dveh hišah pri trafo postaji. Trasa priključne ceste Lucija - Piran Se prične z nadvozom priključka Lucija *tad hitro cesto in poteka po hribovitem terenu nad naseljema Lucija in Portorož, ki je prepreden s strmimi Srapami. Do vstopa v predor Valeta se menjavajo vkopi in nasipi. Za Predorom Valeta trasa takoj preide na v>adukt, ki prečka grapo pod Valeto m se priključi v krožno križišče s štirimi kraki. Z rondojem Valeta se trasa strmo vzpne, sledi T križišče za Navezavo dostopnih poti južno od trase *n proti koncu odseka krožno križišče, kamor se priključita odseka “elokriške ceste in ceste Beli Križ -Strunjan. Z rondojem se cesta priključi na obstoječo Belokriško cesto. Dolžina Priključne ceste znaša približno 3,6 km. Krajani z Belega Križa so tudi dali Veliko pripomb na račun sedanje ovinkaste ceste od gostišča Tomi do ^Sovine Mercator. Nekateri so na zboru v Luciji sPraševali kdo je hitro cesto sploh naročil, ali jo sploh potrebujemo in ali ne bi raje nekoliko razširili obstoječe Prek Strunjana in Valete ter koliko je Pri pogovorih za to traso sodelovala tJbčina? Nihče jim ni razložil, daje to državni lokacijski načrt ter da so Postopki sprejemanja drugačni, tzvedeli so, da moderno obalno cesto d° Portoroža že leta in leta zahteva nristično gospodarstvo zaradi hitrejšega razvoja turizma. Hitra cesta Jagodje - Lucija s priključkom prek Valete in Belega križa za Piran bi veljala okoli 70 milijard tolarjev. Zapleti tudi pri izhodu predora pod Markovcem in bitka za dolino Pivol Potem ko so krajani Žusterne in Markovca dosegli pri načrtovalcih, da jim tunel ne bo potekal tik pod hišami, se je začel boj kmetov za rodovitno dolino Pivol, kjer naj bi se hitra cesta, ki pripelje iz tunela pod Markovcem, priključila na obstoječo. Občina Izola je že predlagala kompromisno rešitev, ki pa bi zadevo podražila za 778 milijonov tolarjev. Občinski svet Piran predlagal kar nekaj rešitev Piko na i obalni hitri cesti, ki naj bi se čez šest ali sedem let pokazala kot slepi žep v dolini Lucije so dali v občini Piran. Najprej Občinski svet Občine Piran. Ta seje na triindvajseti redni seji 23. 6 2005 seznanil z državnim lokacijskim načrtom - Hitra cesta na odseku Jagodje - Lucija in priključna cesta za Portorož in Piran. Ni se strinjal s predlagano traso in navedel kar nekaj utemeljitev: Trasa grobo posega v krajino, predvidena j e rušitev veliko stanovanjskih objektov, zaradi hrupa in škodljivih emisij se bodo bistveno poslabšali življenjski pogoji tukajšnjih prebivalcev. Najbolj vroča razprava je bila na zborih krajanov Najprej 24. junija v prostorih KS Lucija na zboru krajanov, nato pa še 27. junija v Hotelu Slovenija na javni obravnavi lokacijskega načrta. Občinski svet in tudi krajani Portoroža, Belega Križa in Lucije so mnenja, daje pri gradnji cest na obali predvsem treba dati prednost razširitvi ceste Koper- Šmarje - Dragonja, kajti s tem bi se bistveno zmanjšal promet po sedanji cesti od Kopra prek Jagodja, Lucije in Sečovelj. Nova hitra cesta bi morala biti čimbolj odmaknjena od poselitvenih območij. Tako so krajani Lucije in Portoroža ter Belega križa na koncu načrtovano traso Jagodje-Lucija in priključno cesto za Portorož in Piran v celoti zavrnili! Kaj bodo od tega upoštevali načrtovalci, glede na to, da gre za državni lokacijski načrt, bomo šele videli. Lahko se celo zgodi, da hitre ceste še dolgo ne bo. Začetek gradnje mestne šole na Bonifiki II u;iiL\ L U jjiuftif -satg |jf. ž~ § j jr/ ij oft c? —ii jjj avgusta 2005 je koprski župan Boris Popovič podpisal pogodbo za gradnjo nove bi]Stne 0sn°vne šole na Bonifiki. Šolo bo gradilo podjetje SCT, katerega ponudba j e na javnem razpisu za gradnjo tri oddelčne šole, večnamenske športne dvorane, pri 3n-ie ureditve in sanacije kanalizacijskega sistema z 3,8 milijarde tolarji med štirimi Uekri6 • i Ponudbami najbolj ugodna. Z uvajalnimi deli na Bonifiki, kjer je stala v Ig? anJa šola Pinka Tomažiča, naj bi začeli že v jutri, v sredo, šolo pa naj bi zgradili od fU C*n*' dolsko območje na Bonifiki obsega 28.820 kvadratnih metrov površine, 3 k° šolsko poslopje obsegalo 7858 kvadratnih metrov, športna dvorana s gla Sedeži pa 3660 kvadratnih metrov površine. V objektih bodo tudi prostori za n° šolo, jedilnica za 112 učencev in šolska kuhinja z razdeljevalnico hrane. 'astn 'dn° šolsko krilo bo namenjeno pouku učencev prvega triletja, z ločenim vhodom, 1IT11 garderobami in sanitarijami. Učilnice bodo s šolsko avlo in jedilnico Ivan Jakovčič Zainteresirani smo za boljšo prometno povezavo! Hrvaška je zelo zainteresirana za boljšo prometno povezavo med slovensko in hrvaško Istro, zato pozivamo Slovenijo naj po možnosti čimprej zgradi hitro cesto Koper - Dragonja, je za Primorski utrip pred nedavnim na Brionih povedal Ivan Jakovčič, predsednik Istrske Županije. Nepregledne kolone na regionalni cesti Koper-Smatje-Dragonja so sicer sezonski pojav, dajejo pa občutek kot da vsi turisti hočejo na letovanje v Istro. Tako j e bilo tudi v soboto, 23. julija 2005 ob 19.00 uri zvečer, ko so vozila še stala v nekaj kilometrski koloni. Na fotografiji kolona pri gostišču Belvi pred Šmaijami. Novinar in njegova svoboda Primer celjske novinarke POP TV Damjane Seme, o kateri naj bi policisti prikrito zbirali podatke in jih posredovali državnozborski komisiji za nadzor tajnih služb, povrhu tega pa naj bi imeli ti podatki še oznako tajnosti, bi ostal na lokalni ravni, če ne bi šlo za nenavadne okoliščine. Omenjena novinarka je preskočila rubikon s tem. da naj bi zbirala podatke za objavo o okoliščinah predkazenskega postopka zoper celjskega župana Bojana Šrota. Društvo novinarjev Slovenije (DNS), predsednik Grega Repovž, je prepričano, daje policija nedvomno prekoračila svoja ustavna in zakonska pooblastila, novinarji celjskega aktiva DNS pa so bili nad dogodkom zgroženi. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je odredil izredni nadzor nad delom policije. Strokovnjaki za medijsko pravo ugotavljajo, ali je res šlo za prekoračitev pooblastil, laična javnost, ki ne pozna zakona o medijih pa, ali je novinarka POP TV pri svoji raziskovalni vnemi res šla predaleč? Dejstvo je, da je strah v novinarskih vrstah upravičen, kajti, če bi v Sloveniji res imeli tajno državno policijo (kot nekoč), ki sledi in »špeca« naprej (za morebitne tajne arhive), bi to pomenilo labodji spev naše težko pridobljene demokracije. Status novinarja je danes precej drugačen. Ni več družbenopolitični delavec s posebnimi pooblastili, razen s pooblastili, da zbira, obdeluje, oblikuje in razvršča informacije za objavo prek medijev. Za svoje delo je odgovoren po določilih medijske, kazenske in javnopravne zakonodaje. Pri svojem raziskovalnem novinarskem delu (tega je v Sloveniji zelo malo, ker tudi ni posebej plačano) mora novinar vedno tehtati kaj je javni interes in kaj ni, do kod sme seči svoboda izražanja, kje so meje nedotakljivosti in varstva človekove osebnosti ter dostojanstva, poznati mora civilno pravo, upoštevati kodeks novinarskega obnašanja in vrsto tako imenovanih internih predpisov s področja novinarska, predvsem pa je dolžan iskati resnico. Do resnice pa je včasih zelo vijugasta pot. Drugi odstavek 20. člena zakona o medijih določa, da so uredništvo, uredniki, novinarji in avtorji drugih prispevkov v okviru programske zasnove, ki mora biti podana v razvidu medija, v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni. 21. člen zakona o medijih (kaže, da bo tudi ta kmalu spremenjen) pa govori, da urednik, novinar ali avtor prispevka niso dolžni razkriti vira informacij, razen v primerih, ko to določa kazenske zakonodaja. Namreč dogaja se, da si »prizadeti«, pa naj gre za politike, ki so največkrat »na udaru« še kako prizadevajo izvedeti kdo je novinarju posredoval določeno obremenilno informacijo. Prizadevanja, da bi si določena oblast ali elita rada podredila medije in novinarstvo so več kot na dlani in tudi v primeru novega zakona o RTV Novinarka iz Celja je pač hotela raziskati določena dejstva ali nepravilnosti določene osebe, ki ima očitno nekaj prijateljev v višjih krogih. Njena raziskovalna svoboda sedaj, ko se je na srečo tako močno vključila javnost, ni ogrožena. Franc Krajnc funkcionalno povezane prek povezovalnega hodnika, ki se bo pred učilnicami razširil in tvoril nekakšne zalive s skupnimi prostori. Vsaka učilnica bo imela dostop do deloma pokritih in tlakovanih zunanjih prostorov, atrijev. Na zahodnem delu šolskega objekta bo v pritličju športna dvorana s tremi vadbenimi enotami in dva manjša vadbena prostora, od katerega bo večji s 150 kvadratnimi metri površine namenjen prvemu triletju. Dvorana bo imela fiksne tribune za 660 gledalcev, ter izvlečne tribune s 792 sedeži. V medprostom med dvorano in šolo bo odprt atrij z botaničnim vrtom, ob glavnem vhodu pa prostori za zdravstveno varstvo s čakalnico, ordinacijo in pripadajočimi sanitarijami ter garderobo. Prvo nadstropje v novi šoli bo namenjeno za drugo triletje, tu bodo tudi upravni prostori, šolska knjižnica z multimedijsko učilnico in glasbena šola, ki bo samostojna enota z urejenim ločenim vhodom. Ob njej bo večnamenska amfiteatralna predavalnica s 138 sedeži. Dmgo nadstropje bo namenjeno tretjemu triletju devetletke. Po prepričanju koprskega župana Borisa Popoviča bo nova mestna osnovna šola na Bonifiki najmodernejša osnovna šola v Sloveniji in bo koprskim otrokom nudila najoptimalnejše pogoje za pridobivanje novih znanj, z možnostjo številnih izvenšolskih dejavnosti pa tudi za siceršnji razvoj. Odmevi Bili smo zavedeni! Na članek v prejšnji številki našega časopisa z naslovom Babičeva hiša na Liminjanski cesti v Luciji že porušena, v katerem smo zapisali, da bo novi lastnik gradil štiri vrstne hiše se je oglasila tamkajšnja soseda Marija Planinc z Liminjanske ceste 63, ki pravi, da so bili z Lokacijsko informacijo UE Piran zavedeni. Tajim je sporočila, da so lastniki dobili gradbeno dovoljenje za hišo, ki bo od njihove parcele oddaljena 9,30 m, v resnici pa bo 3,20 m in še na tem prostoru naj bi nov lastnik dal zgraditi 90 cm široko stopnišče. V našem časopisu smo zapisali, da bodo tam zrasle štiri vrstne hiše, očitno pa jih bo kar pet. Bralka Planinčeva pravi, da se ni treba čuditi temu, da se v piranski občini vodi spor skoraj okrog vsake novogradnje. Hiša Marinka Babiča je dobro leto dni stala napol porušena brez strehe, oken in vrat in so se v njej naselile celo kače! »Od Upravne enote smo črno na belem dobili Lokacijsko informacijo o sprejemljivi oddaljenosti novogradnje od naše vrstne hiše, torej celo 9,30 m, zato se nismo pritožili. Sedaj pa je kot vse kaže povsem drugače. Graditelj oziroma lastnih je pozneje zaprosil za dodatno gradbeno dovoljenje -in ga očitno tudi dobil za kar pet vrstnih hiš. Vsaka bo zagotovo vredna 200 tisoč evrov, kar nas ne moti. Moti nas, ker nas UE Piran o spremembi ni obvestila. Poklicali smo gradbeno inšpekcijo in čakamo na odgovor«, je dejala Planinčeva, ki po naši oceni nima veliko možnosti za pritožbo, saj je investitor očitno upošteval zakonsko zapovedano oddaljenost najmanj 3 metrov od sosednje parcele oziroma stanovanjske enote. Kot pravi ni niti stranka v postopku, čeprav je soseda. Sosed na drugi strani pa ima te pravice zaradi služnostne poti, čeprav ne računa na uspeh. Edino kar preostane stanovalki je pritožba zaradi morebitne osenčitve njihove hiše, vendar mora to dokazati z ekspertizo. Piran v glasbi 2005 Letos najboljši Na letošnjem 3. mednarodnem srečanju mladih glasbenikov od 19. do 30. julija v Piranu je bilo 51 slušateljev iz Švice, Nemčije, Avstrije, Italije, Rusije, Estonije, Armenije in Slovenije. Mladi glasbeniki, ki so se usposabljali pod vodstvom priznanih pedagogov in profesorjev glasbe, so izvedli sedem koncertov, bili so na štirih gostovanjih na gradu Štanjel, Devinskem gradu, Škrabčevi domačiji v Hrovačah pri Ribnici in na Bledu. Otvoritvena slovesnost s koncertom j e bila 19. julija 2005 v Križnem hodniku Samostana Sv. Frančišča v Piranu, kakor tudi zaključni koncert, 30. julija 2005, na katerem so mladim glasbenikom podelili tudi priznanja in nagrade. Na otvoritveni slovesnosti sta glasbenike in goste pozdravila podžupan Občine Piran Alberto Manzin in dekan visoke šole za podjetništvo Gea College Piran. 3.mednarodno glasbeno srečanje mladih glasbenikov Piran v glasbi 2005 pod mentorstvom Tatjane Rijavec so organizirali študentje Gea - College v sklopu delovanja AES, združenja podjetnih študentov. Umetniški vodja srečanja je bil prof. Metod Tomac. Splošna ocena z zaključnega koncerta je, da je bil letošnji nedvomno najboljši. Predavatelji in mentorji so jim bili sledeči slovenski in tuji mednarodno priznani glasbeniki: • Primož Novšak (Slovenija-Švica), VIOLINA • Sussanne Basler (Švica), VIOLONČELO • Predrag Ivanovič (ZDA), ROG • Aleš Kacjan (Slovenija), FLAVTA • Mile Kosi (Slovenija), VIOLA • Paolo Calligaris (Italija), FAGOT • Andreja Kosmač (Slovenija), KORPETITORKA • Olga Pečeny (Slovenija), KOREPETITORKA • Vlasta Doležal-Rus (Slovenija), KOREPETITORKA • Janez Podlesek (Slovenija), VIOLINA • Metod Tomac UMETNIŠKI VODJA Spored zaključnega koncerta mednarodnega srečanja mladih glasbenikov Piran v glasbi se je pričel z dvema komornima deloma, ki so jih slušatelji naštudirali med potekom srečanja, kot rezultat druženja in izmenjave izkušenj med mladimi glasbeniki in profesorji. Sam zaključni koncert 30. julija zvečer je začel ansambel dvanajstih čelov s skladbo J.Klengla: Hymnus in godalni sekstet (Oksana Pečeny in Matjaž Porovne -violini, Andra Amicane in Maja Rome - violi ter Ilya Adrianov in Mikayel Matnishyan - violončela), kije izvedel Zaključni koncert, 30. julija 2005. Odprlo gaje 12 mladih glasbenikov. po oceni komisije najobetavnejši mladi pihalec. Za nagrado je imel priložnost muzicirati skupaj z godalnim triom profesoijev, s katerim je izvedel Andante in Rondo ungherese C.M. von Webra Nagrado mesta Piran, ki se tradicionalno dodeljuje za najboljšo interpretacijo na koncertih v okviru srečanj Piran v glasbi, je letos prejel mladi ruski čelist Ilya Adrianov, ki si je nagrado prislužil za zelo zrelo in poglobljeno interpretacijo Brahmsove sonate v e-molu. Izročil mu jo je Drago Žerjal, podžupan Občine Piran, ki j6 v imenu gostiteljice tudi przdravil nastopajoče in goste. Koncert slušateljev je bil tudi na Bledu in v Studio Galeriji Gasspar Piran. izredno zahtevno in tehtno delo P.I. Čajkovskega Souvenir de Florence op.70. Komisija v sestavi prof. Primož Novšak, prof. Susanne Basler, prof Mile Kosi, prof Janez Podlesek, prof. Aleš Kacjan, prof. Paolo Calligaris, prof. Predrag Ivanovič in prof. Metod Tomac je sklenila, da bodo v drugem delu zaključnega koncerta s komornim orkestrom udeležencev pod vodstvom prof. Primoža Novšaka, nastopili štirje zmagovalci: violinistki Tanja Sonc in Mojca Gal, ki bosta izvedli Mozartov koncert v A-duru, in čelistka Janina Ruh, ki bo nastopila s tretjim stavkom Haydnovega koncerta v C-duru. Violinistka Oksana Pečeny pa se bo kot zmagovalka tekmovanja »Vražji trilček« predstavila s to, za mesto Piran tako značilno Tartinijevo sonato. Na koncertu je nastopil tudi mladi avstrijski fagotist Jakob Fliedl, ki je Z otvoritvenega koncerta, 19. julija 2005, v Križnem hodniku Sv. Frančiška v Piranu. FOTO: Breda Krajnc Sečoveljska gasilska veselica 2005 Natalija je razveselila obiskovalce Letošnja dvodnevna gasilska veselica (5. in 6. avgust), že 21 po vrsti, v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Sečovlje, je bila dobro obiskana, pa tudi vreme jim je tokrat prizaneslo. Že v petek, 5. avgusta, se je pred gasilskim domom zbralo blizu 2000 domačinov in gostov. Gostinska ponudba je bila kar pestra (čevapčiči po 1000 SIT), bilje srečolov in številni so si kupili srečke, ki so bile po 250 SIT (vsaka j e zadela), pripravili so igrico za otroke (DAN-NOČ) ter zanimive nagrade za obiskovalce. Vsi so nestrpno čakali Natalijo Verboten. Nastopila je okoli 22.30 ure, sladka kot čokoladica, živahna in lepa. V soboto, 6.8. so igrali in peli Primorski fantje. Ekipa, ki je skrbela za brezhibnost srečolova Nagrajenka v igrivi dan - noč. Avtomobilizem , Jeseni prihaja novi Passat Variant j A L A Po 4,3 milijona prodanih vozil Volkswagen prihaja nova generacija Passata. prinaša spremembo v veliko pogledih. Novi Passat Variant meri 4,77 m vMolzi ^ in 1,82 m v višino. V primerjavi s predhodnikom je daljši 9,2 cm in širši . cm. Večje dimenzije se poznajo tako pri prostornini prtljažnika kot tudi v pros za potnike. Novi Passat Variant je podobno kot limuzina, ki je že v prodaj, voljo s štirimi paketi opreme: Trendline, Comfortline, Sportline in Higm ,u Avto bo na voljo z osmimi različnimi motorji. Cena novega vozila bo km znana. Ker prihaja nov Variant je na posredniških prodajnih mestih mog opaziti ponudbo precejšnjega števila uvoženih rabljenih vozil znamke Pa Variant starejšnjih letnikov. -ob 17.00 uri Sv. maša v cerkvl Marije Roženvenske -ob 18.00 uri odhod k studencu-pozdravni g°v° predsednik3 ^ kulturni progralB in družabno srečanje. Prireditev v Novi vasi periščem “Pod nuč na stedence” - otvoritev obnovljenega studenca 15. avgusta V Strunjanu so nagradili stanovalce lepo urejenih hiš ; ' 0 v. TF-i ~ ja • Nagrajenca s predsednikom TD Solinar in Graziello Gasparini Ocenjevalna komisija je na osnovi projekta TZS, »Moja dežela - lepa in gostoljubna«, 18. junija ocenjevala hiše krajanov, ki so se Prijavili na tekmovanje za najbolj urejeno stanovanjsko hišo v Strunjanu. Turistično društvo solinar Strunjan je na osnovi poročila tričlanske komisije v soboto, 23. 7. 2005, pred sedežem Krajevne skupnosti in Turističnega društva v Strunjanu podelilo priznanja in praktične nagrade: Prvo mesto z oceno 8,25 točk sta osvojili dve hiši: Solidea Bratkovič, Strunjan 131/ A in Domenico Trani, Strunjan 127. Drugo mesto z oceno 8 točk je osvojila Mirjana Knez, Strunjan 86, tretje mesto z oceno 7,75 točke je pripadlo Alojzu Korenjaku iz Strunjana št. 56. Četrto mesto je osvojila Marija Petrovič, peto pa Ivanija Sosič. Priznanje za lepo urejeno okolico in dolgoletno sodelovanje s TD Solinar je prejel tudi Avtokamp Strunjan. Eden od nagrajencev za prvo mesto je prejel tudi nagrado vikend Predsednik TD Solinar Franco Giassi pozdravlja in čestita nagrajencem. Paket v Termah Dolenjske toplice. Priznanja sta podelila predsednik TD Solinar Franco Giassi in Graziela Gasparini. Predsednik TD ocenjuje, daje za tovrstne akcije vedno več zanimanja in da se Strunjančani radi odzivajo, saj to nedvomno pomeni tekmovanje kdo bo imel najlepše urejeno hišo ali svoj vrt, kar daje lepo sliko Strunjanu, ki žal, kot ugotavlja, zaostaja v razvoju v primerjavi z drugimi kraji v občini Piran. Podobna priznanja in nagrade krajanom za lepo urejene balkone m hiše ter vrtove je pred leti dajalo TD Portorož, ki pa je v celoti zamrlo. SREDNJEVEŠKA tržnica vankaranu Mestna občina Koper in Turistično dmštvo Ankaran vabita na sredneveško tržnico, ki bo na OSREDNJEM TRGU V ANKARANU V PONEDELJEK, 15.8. 2005 Med 10.00 IN 12.00 URO ter med 17.00 IN 24.00 URO NA TRŽNICI BODO SODELOVALI: Manufaktura mojster janez tiskarstvo vedeževanje SAVRINKE GLIHANJE JAJC V ISTRI 1 N [RODAJAVTRSTU IZDELAVA ČIPK [LETENJE SVITKOV KOT NEKOČ VEZENINE [LETENJE KOŠAR oročni žlici izdelovanje lesene verige domača lekarna [hPLlKA KAMNITIH MOŽNARJEV Sekljanje čipk f OELAVA GLINENIH POSOD ^BAR PISAR kovaštvo čevuSTVO a1; Pice iz valmarina [ARodej tajnar DR 20.00 URI OBSODBA ČAROVNICE Z “GLAVJANJEM na giljotini srednjeveško rajanje ob SRP 1 HRANI IN PIJAČI TER “umDNJEVEŠKI GLASBI in ansamblom ''-SJPlCHlNr. Izšla je knjiga avtorja Alberta Pucerja Popotovanje po Slovenski Istri Bogato in lepo opremljeno knjigo na 270 straneh, v kateri najdemo popisane kraje, zaselke in vasi ter številne druge informacije o delu in življenju, arhitekturi, solinarstvu, običajih in domačih jedeh, glasbi in plesu v Slovenski Istri, je sredi junija letos v Padni predstavila koprska založba Libris. Knjigi so poleg avtorja, zgodovinarja, publicista in arhivarja v pokoju Alberta Pucerja, pomagali na dan oblikovalec Jože Požrl, lektorica in svetovalka Alferija Bržan, pokojni fotograf Luciano Kleva ter fotograf Robert Titan. Izdali so tudi zgoščenko z izvirno ljudsko glasbo, ki jo je uredil Marino Kranjac. Izšlo je že veliko turističnih vodičev, a le malo takih, v katerih bi lahko našli kaj več informacij o zaledju naših opevanih turističnih mest, Benetk in še česar. Knjiga avtorja Alberta Pucerja je praktičen in koristen vodnik za vsakogar, ki želi bolj podrobno spoznati naše istrske vasi. vetličarna ^jSeimmma assiflora^ Liminjanska 78, Lucija V Tel.: 05 6777 335 Tel.: 05 6777 334 |V Fax: 05 6770 927 Kupljeno blago Vam brezplačno dostavimo na dom! [- Vi pokličete, mi pripeljemo. www.semenama-cergolj.si Strunjan Kako bo z letošnjim praznikom kakija? Organizacijski odbor pri TD Solinar Strunjan bi za izvedbo letošnjega petega praznika kakijev, ki bo 4. in 5. novembra, potreboval okoli 2 milijona tolarjev. Predsednik TD Solinar Strunjan Franco Giassi nam je povedal, da bi želeli letošnji že peti jubilejni praznik kakija v Strunjanu še nekoliko popestriti, vnesti bogatejši zabavni program in povečati ponudbo. Res je, da je bila ponudba kakijev, peciva iz teh sadežev in marmelade, za katero velja skrivnosten recept, že doslej zelo dobra, saj je pritegnila veliko obiskovalcev. Prireditev je rad obiskal tudi Milan Kučan. Do novembra bodo kakiji že lepo porumeneli. Ko so mehki gredo v slast vsem ljubiteljem tovrstnega hranljivega sadeža, ki žal ponekod še vedno ostaja na drevesih. Kot kaže kaki (ne vemo zakaj bi bil hrana bogov in ne navdanih smrtnikov) tudi skozi to zanimivo obliko drugega naj večjega praznika v občini Piran, vedno bolj pridobiva na veljavi. V dolini Strunjana ob regionalni cesti lahko vidimo tudi kar velike mlade nasade kakijevih dreves, kar potrjuje, daje mogoče ta sadež tudi tržiti. V Nemčiji, na primer, boste za napol zelen ali prisiljeno dozorel samo en sadež kakija plačali toliko kot stane v Strunjanu cel kilogram lepo rumenih zrelih kakijev. Kakije eksotični sadež katerega izvor j e Kitajska. V deželah daljnega vzhoda j e po svoji pomembnosti takoj za agrumi in jabolkom. Odlikuje ga bogata vitaminska in mineralna vsebnost, visoka vsebnost prehranskih vlaken ter nizka vsebnost beljakovin in maščob. Bogat je z vitaminom C, pomembna je vsebnost kalija, kalcija, fosforja in železa. Povečuje odpornost in nas varuje pred vsakodnevnimi stresi. Kako priti do dveh milijonov za izvedbo praznika (vstopnine ni) se sedaj sprašujejo v organizacijskem odboru. Gostinsko ponudbo bo kot kaže prevzelo podjetje Krka Strunjan in bo zato tudi nekaj prispevalo. Tudi Občina Piran bo v okviru proračunske postavke primaknila nekaj sredstev. Morda se bo našel še kakšen sponzor. Na primer Banka Koper, Droga Kolinska, Istrabenz Turizem, Luka Koper, Splošna Plovba, Mercator, Marina Portorož, ali vsaj podjetja, ki jim je turizem pri srcu...? Začeli so obirati hmelj V Savinjski dolini, od Vranskega do Celja, 15. avgusta začnejo obirati hmelj, ki je pomembna sestavina za okus piva. Obiranje je včasih predstavljalo pravcati praznik, danes pa žal hmeljne nasade vedno bolj nadomeščajo koruzna polja. FOTO: FK-Primorski utrip. Portorož Letos že III. Mednarodni folklorni festival III. Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav in držav, ki gravitirajo na to območje (MIFF 2005) od 7. do 10. julija v Portorožu v organizaciji Folklornega društva VAL Piran je, kot so zapisali, prinesel velik napredek v primerjavi s predhodnimi festivali. Nastopilo je pet folklornih skupin. Poleg skupin iz Italije, Hrvaške in Slovenije so povabili tudi folklorni skupini z Malte in iz Portugalske. Glavni sobotni MIFF Zlati večer je bil letos prvič v portoroškem Avditoriju. TPC Lucija Obala 114. 6320 Portorož fujifilm Canon oufmpus pentax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: iiSSS bSu tissot zzero # ■ V slovenskem morju manj utopitev Letos je v slovenskih vodah utonilo 5 oseb, od katerih 2 v slovenskem morju. Pred desetimi leti 53, od teh 5 v morju Konec marca se je v izolski marini utopil 53-letni moški, junija pa je v Strunjanu omagala v morju 80-letna ženska. Reševalci na osrednji portoroški plaži so vedno v pripravljenosti. Pred nedavnim so iz morja rešili očeta in njegovega sina. Utopitev na srečo ni veliko, kljub temu pa lahko zapišemo, da je naj slabša »plavalna pismenost« prav na Slovenski obali, torej tik ob morju. Število nesrečnih dogodkov se iz leta v leto bistveno ne spreminja. Največ utopitev je v rekah, potokih, ribnikih, gramoznih jamah, brzicah - in na srečo le nekaj v morju. Po podatkih policije je bilo v Sloveniji do začetka julija letos pet utopitev, od tega dva primera v slovenskem moiju, v izolski marini in v Strunjanu. V Sloveniji so na urejenih kopališčih posebej usposobljeni reševalci iz vode, ki budno pazijo, da je takih nesreč čim manj. Na neurejenih kopališčih oziroma tako imenovanih divjih plažah pa reševalcev ni, zato se kopamo na lastno odgovornost. Kakšne so naloge reševalcev iz vode, kako poteka njihovo delo na vrhuncu kopalne sezone smo se pogovarjali z Čarlijem Grmičem iz Celja, reševalcem iz vode od leta 1980, ki že vrsto let zaposluje reševalce po Sloveniji. Pod njegovim okriljem dela 38 reševalcev iz vode na petih slovenskih plažah ter dvanajstih bazenih na celini. Ko se človek utaplja se krčevito oprime vsake rešilne bilke Utopitev (submersio) pomeni zadušitev zaradi blokade dihalnih poti in dihal s tekočino, najpogosteje z vodo. Vsako leto umre zaradi utopitve veliko ljudi, predvsem mladih, ki ne znajo ali pa preslabo znajo plavati. So pa tudi utopitve zaradi nezgode, padca v vodo, samomorov ali vinjenosti. Ko se človek utaplja, zalije voda zgornje dele dihalnih poti, kar vodi do refleksne zapore glasilk in prenehanja dihalnih gibov prsnega koša. S tem preneha dihanje in v prvi fazi utapljanja ponesrečenec le požira vodo, je ne vdihava, sunkovito maha in grabi okoli sebe, dokler ne izgubi zavesti. V organizmu se v tem stadiju nakopiči C02, ki vzdraži dihalni center, kar v drugi fazi utapljanja, pri že nezavestnem ponesrečencu, povzroči refleksno odprtje glasilk in močne dihalne gibe prsnega koša; s tem je vodi odprta pot, da zalije dihala. Obe fazi trajata od 4 do 5 minut. Včasih pa v drugi fazi ne pride do refleksnega odprtja glasilk in utopljenec se utopi - zaduši, ne da bi voda vdrla v pljuča (v 15 do 20 % primerih). V takih primerih govorimo o »suhi utopitvi«. Vedeti moramo, da se organizem utopljenca v vodi hitro ohladi, kar zniža metabolizem in zaradi delovanja vode na sluznico zgornjih dihalnih poti se refleksno centralizira krvni obtok, tako da možgani ostanejo dalj časa oksigenirani in brez okvar kot sicer pri prenehanju dihanja zaradi drugih vzrokov. Zato je oživljanje utopljenca smiselno in uspešno tudi, če je bil do pol ure pod vodo in torej do pol ure ni Utopljenca čimprej rešiti iz vode Utopljenca je potrebno čimprej rešiti iz vode. Ko se utopljenca rešuje iz vode, je potrebno biti previden, da še sami ne utonete. V prvi fazi utapljanja utapljajoči namreč krčevito grabi okoli sebe, da bi se česa oprijel in obdržal na površini, ter se lahko krčevito oklene neopreznega reševalca in ga lahko potegne s seboj pod vodo. Zato je za oba bolje, da reševalec, ki rešuje utopljenca iz vode, pa ni povsem vešč reševanja, počaka ob njem toliko časa, da utapljajoči omaga, nato pa ga prime in plava z njim proti bregu. Kajti, ko je utopljenec v agoniji, ko se utaplja, se bori za življenje in je dva do trikrat močnejši kot je v resnici. Čarli Grmič nam je dal za primerjavo, če se na primer utaplja osem letni otrok ima moč kot en trideset letnik. Tako, da so vsi reševalci usposobljeni reševati kopalce, ki so v fazi agonije z raznimi oklenitvenimi prijemi, reševanje onemoglih, nezavestnih s transportom do obale, kjer nato poteka druga faza prve pomoči utopljencu oživljanje. Pri oživljanju utopljenca bodimo vztrajni Utopljenca moramo oživljati res vztrajno in dosledno ter prenehati šele, ko se pojavi spontano dihanje ali ko se začno pojavljati nedvomni znaki smrti. Tako imajo reševalci kar zahtevno delo. Poleg osnovne naloge reševalcev iz vode, kot so opazovanje, reševanje iz vode ter nudenja prve pomoči, opravljajo še druge naloge, ki jih določa kopališki red in zakon ter pravilnik o varnosti na organiziranih kopališčih in bazenih. Grmič je opozoril na izkoriščanje reševalcev in dejal: »Žal nekateri izkoriščajo reševalce za druga dela kot so prodaja in nošenje ležalnikov ter senčnikov, prodaja sladoledov, točenje pijač, ter ostala dela, ki niso v opisu del in nalog reševalcev med obratovanjem plaže ali bazenov. S takimi dodatnimi deli si upravljavci manjšajo stroške, reševalci pa niso prisotni ob vodi ali robu bazena. Ponekod zaradi zmanjšanja stroškov izobešajo rdečo zastavo že ob 18. ali 19. uri, ko je na plažah največ kopalcev. Rdeča zastava pomeni, da ni več reševalcev in kopalci nimajo več zagotovljene varnosti«. Na portoroški plaži so reševalci preprečili utopitev očeta in sina V letošnji sezoni, ki seje začela 15. maja, so se reševalci že tudi srečali s primeri dveh utopitev v morju, vendar na srečo ne na osrednji portoroški plaži. Sicer pa je bilo tudi nekaj vreznin, zvinov in zlomov. Žal pa se reševalci srečujejo in imajo probleme tudi z osebami, ki so pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihotropnih snovi. »Opažamo, da je tega vedno več. Skoraj katastrofalno stanje,« je dodal Grmič. Plaže niso mesto za popivanje in pijančevanje! Reševalci iz vode v portoroškem zalivu preprečili utopitev očeta in sina. Namreč otrok, ki je ležal na blazini, je nenadoma padel v morje. Njegov oče je bil v bližini vendar, ker ni bil dober plavalec, bi lahko oba utonila. Reševalci so bili na svojem mestu, hitro reagirali in preprečili utopitev. Reševalci iz vode na osrednji plaži Okolja v Portorožu in Čarli Grmič, vodja reševalcev. Nasveti za kopalce! NE skačite v vodo, ko ste vroči in potni. Telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. NE skačite v vodo na glavo, če niste prepričani o njeni globini, zato prvič skočite vedno na noge. NE puščajte otrok pri vodi ali v vodi brez varstva. Otroci ne poznajo nevarnosti! NE uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti. Nikoli NE plavajte s polnim, pa tudi NE s popolnoma praznim želodcem. Po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri. Izogibajte se alkoholnih pijač. NE skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane situacije so zelo nevarne. Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah. Tildi zelo dobro utrujeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov ter po navodilih reševalcev iz vode in kopaliških mojstrov. Če opazite v vodi utapljajočega in če niste dober plavalec mu je bolje vreči vrv ali vejo, za katero se lahko prime. Junaštvo je lahko za neveščega plavalca pri reševanju utapljajočega pogubno. Utapljajočemu se je potrebno približati s hrbtne strani in ga zgrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema. Pazite stvari na osebne Na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo. Kopalce velja opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopališčih. Ne pozabite piti velike količine tekočine, zadržujte se v senci, uporabljajte pokrivala. Starejšim osebam in otrokom se odsvetuje kopanje med 11. in 16. uro. Adriatic Star Kapitan in podjetje sta bila kaznovana Malce nenavaden zaplet z največjo in tudi najprestižnejšo slovensko jahto Adriatic Star, last znanega podjetnika Vladimirja Poliča iz Portoroža, ki je krožila v hrvaškem morju, se je v Dubrovniku končal relativno dobro. Kazen 19.400 kun. Hrvaške oblasti so lastnika namreč denarno kaznovale. To je novinarju Dela Borisu Šuligoju potrdila Marina Halužan, odgovorna za stike z javnostjo na ministrstvu za morje, turizem, promet in razvoj. Poslala je namreč fotokopij® dveh računov, ki dokazujeta, do so lastniki ladje v petek, 29. julija 2005, plačali 19.400 kun (okoli 620.000,00 tolarjev) kazni. Kaznovana sta bila podjetje (15.200 kun) in kapitan (4.200 kun). Tako plačilo je menda priznanje krivde. Zakaj Polič novinarjem sprva ni povedal ali zatajil, da je plačal kazen nam ni znano. V podobnih primerih pač velja raziskovalno novinarstvo, ki odkriva ozadje dogodkov, čeprav žal pri tej zadevi ne preveč uspešno. Dejstvo namreč je, daje Dubrovniška Luška kapitanija za dva dneva zaustavila Adriatic Star zaradi suma nedovoljenega čarterja. Ne moremo verjeti, da bi si eden najuspešnejših in tudi bogatih podjetnikov kaj takega lahko privoščil, namreč, da bi na krov jemal ljudi (turiste) ali da jih ne bi prijavljal. Lahko, da je pri prijavi potnikov, ki sta na določeni točki na Hrvaškem stopila na krov, ali se izkrcala, prišlo do nesporazuma. Verjamemo, da posadka sedaj že pozna zaostrene (in morda tudi nekoliko zmedene) predpise sosednje Hrvaške ter formalnosti, ki jim je treba zadostiti, če želimo križariti po njihovem morju? Hrvatje so res sprejeli stroge predpise in to ne čisto brez razlogov. Jim je nasedel prav Vladimir Polič? Ukrepajo tako, da opravljajo kontrole na jahtah, obrazce prijave, čas in mesta vkrcanja in izkrcanja potnikov ali turistov, število in dolžino njihovega bivanja na plovilu ..., predvsem iz razlogov, ker se j® dogajalo, da so številni lastniki tujci v hrvaškem morju oddajali jahte, opravljal* nezakonito čartersko dejavnost ter na ladjah tudi nedovoljeno pridobitno gostinsko turistično dejavnost. Nikjer niso prijavljali ne prihodkov ne davka, niso plačevali turistične takse (7 kun na dan na oseb), »kradli« posel zakonito registriranim ladijskim prevoznikom. Na Jadranu je med tujimi lastniki plovil zaradi številnih in tudi napihnjenih informacij zavladal preplah, ki pa se bo verjetno kmalu tudi polegel. Franc Krajnc Kronika dneva in noči Nastavil meso posuto s strupom Ob cesti v vasi Manžan je nekdo že drugič v mesecu juliju nastavil škatlo z mesom posuto s strupom. Očitno se tokrat po zaslugi pravočasnega obvestila prisebnega občan® o nerazumnem dejanju nekoga, ni s hrano zastrupila nobena žival ali ni prišel v sti strupom noben otrok. Kraj so si ogledali policisti. S strupom posuto hrano j e odnes dežurni higienik. Kdo in čemu to počenja raziskujejo koprski policisti. Vse, ki so im podoben primer in vse tiste, ki bi kaj o tej zadevi vedeli prosijo, da obvestite policijSK postajo. Lucijske kleti privlačne za tatove 28. julija 2005 je neznani storilec vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka n® ulici Obala v Luciji. Iz kleti je ukradel motorno žago. Prijaviteljica je prišla do sv J kleti, kjer je videla neznanega moškega, starega okoli 30 let, visoke postave, s ' __^Itl. l_. 1_1_!_ _l___l _J. . • • 1 1 ,• rr • v i i "OCflč ^ svetlih las, kako je zlagal predmete iz njene kleti. Ko gaje vprašala kaj tam po< tišč®- je izgovoril, da ga je v to klet poslal njegov šef, da odpelje predmete na sme*’ Odšla je v stanovanje in poklicala policijo. Ko seje vrnila, ga ni bilo več. Ukrade motoma žaga je nova in vredna 140.000. V zadnjih desetih dneh pa je prišlo še do ene kraje v lucijski kleti. Do sedaj nezn®*^ storilec je vlomil v eno izmed kleti v Luciji in ukradel potovalni kovček z mes® mizo in pripadajočo opremo ter lastnika oškodoval za najmanj 200.000 sit. Na prehodu za pešce v Portorožu zbil pešakinjo 28. julija 2005, nekaj minut pred enajsto zjutraj se je v Portorožu na cesti J „ zgodila prometna nesreča v kateri se je huje poškodovala peška. Voznik oseb . i-i *i •• , i m .•«••• • v • • - — —ntl Pll"<*D .ebnega avtomobilaje vozil s svojim avtomobilom po mestni ulici iz smeri Lucije proti. Pred prehodom za pešce, v bližini starega hotela Palače, je pravilno prečkala voz*^ 84-letna Ljubljančanka. Voznik ni uspel ustaviti vozila pred prehodom za pešce zbil peško, ki je huje poškodovana obležala na vozišču. Odpeljali so jo v iz bolnišnico. Uspešno odkritje tatu na plaži . eli 28. julija 2005 je varnostnik z ene od strunjanskih plaž obvestil policijo, da so moškega, ki je kradel na plaži. Policisti so ugotovili identiteto 65 letnega m°s ., državljana Nemčije, kije, kot seje izkazalo, iz nahrbtnika odloženega pod leza*** s0 last 65-letnega tujca, ukradel 150 evrov in 1000 švicarskih frankov. Moške odvzeli prostost in zoper njega podali kazensko ovadbo. Vlomil v sladoledno hišico Neznani storilec je v 29. julija 2005 ponoči vlomil v sladoledno hišico na port°r ški bodo plaži. Iz skladišča je ukradel večjo količino pijače. Količino odnešene pijače ugotovili po opravljeni inventuri. Kradejo tudi zvočnike .. Iz kopališča v Žustemi sta v petkovi noči v neznano izginila dva zvočnika in oj a® Kdo je ukradel aparaturo vredno 400.000 SIT raziskujejo koprski policisti. Zmikavt obiskal hotel v Strunjanu da s0 Nekaj minut po 1 uri, 30. julija 2005 so bili obveščeni na policijski P0.sta-^’s|cljšal hotelu v Strunjanu pregnali moškega, kije vstopil v eno od hotelskih sob m P r0lc, ukrasti torbico. Pri nečednem početju, gaje zalotil gost, ki mu je torbico iztf=a.zS|e(Jili tat pa seje pognal v beg. Le slabe pol ure kasneje so policisti na podlagi °Plsadr^ali *** 55 letnega Koprčana, ki je dejanja utemeljeno osumljen. Možakarja so prl bodo zoper njega spisali kazensko ovadbo. Ml ■ W V RK Cimos imajo jasne cilje če sosed sosedu nagaja Uprava Rokometnega kluba Cimos je 3. avgusta 2005 v sejni sobi Bonifika sklicala tiskovno konferenco in novinarjem predstavila nove okrepitve ter cilje pred pričetkom tekmovalne sezone 2005/2006. Dolgoročni cilj: Stabilen klub. m Župniji Piran in Strunjan vabita na prvo procesijo po 60 letih z barkami iz Pirana v Strunjan v nedeljo 14. avgusta 2005 ob 17.30 uri. Program: |3. avgust - sobota '9.30 - sprejem Strunjanske Marije v cerkvi sv. Petra v Piranu ■ ■00 - sv. maša in pete litanije Matere božje 14. avgust - nedelja ■00 - 17.30 - češčenje Strunjanske Marije v cerkvi sv. Petra v ”iranu 17.30 - prenos Strunjanske Marije iz cerkve sv. Petra na glavni Planski pomol -PROCESIJA Z BARKAMI « 30 - sprejem v Strunjanu in sprevod do strunjanske cerkve y.30 - slovesna sv. maša - vodi koprski škof Metod Pirih ti.30 - procesija z lučkami do križa in molitev za ribiče in Pomorščake !'s‘' ki imate takšne ali drugačne ladje, jadrnice, čolne... eEo vabljeni, da se priključite procesiji pred piranskim Pnstaniščem. Dva soseda v večstanovanjski hiši Ul. borcev NOB 2 v Luciji se nikakor ne moreta sporazumeti o uporabi skupne zunanje površine. Bodo Faturjevi tožili sosede zaradi oviranje posesti? Na fotografiji z leve proti desni: Andrej Grandič, kapetan ekipe, Igor Poklar, trener. Nato pa tri nove okrepitve v RK Cimos: Jakob Vukovič, Aleš Cunjac, Rok Praznik ter direktor kluba, Tomaž Pavlin. FOTO:BK - Primorski utrip. Pretekla sezona v državnem prvenstvu j e dokazala, da se lahko kosajo z najboljšimi in jih premagajo. Dosegli so 5 mesto, kar je najboljši rezultat v zgodovini kluba. Njihova vizija je ta rezultat še izboljšati. Pokrovitelj kluba j e Cimos Koper s katerim dobro sodelujejo že šesto leto. Kot je dejal direktor kluba, Tomaž Pavlin j e klub na nek način del Cimosa. Sodelovanje je stabilno in se tudi nadaljuje. Vložek pokrovitelja ni samo finančni. Dmžba Cimos je dejansko Prisotna v delovanju kluba in s svojimi službami poskrbi za njegovo nemoteno delovanje, kimamo jasno strategijo razvoja kluba in trdne temelje ter tudi sami usposabljamo rokometaše. Veseli smo, da v vseh selekcijah sodimo v vrh slovenskega rokometa in da Koper postaja pravi rokometni center. Imamo tudi vrhunsko organizirano zdravstveno službo pod vodstvom dr. Bešiča in fizioterapevta Miklavčiča,« je še dodal Pavlin. Kar štirje člani ekipe: Rok Rapotec, Uroš Rapotec, Jure Vran in Nejc Poklar so henutno na pripravah za svetovno mladinsko prvenstvo na Madžarskem, kar dokazuje težo njihovega kluba. Zelo so zadovoljni tudi, da širijo športni duh že v osnovne šole, kjer v njihovi režiji pridobiva prve rokometne korake 120 otrok. Od tu nato napredujejo v njihove selekcije, med uradno registrirane rokometaše. Vili Ban, strokovni vodja kluba, je nekaj več povedal o doseženih rezultatih v državnem prvenstvu iz pretekle Sezone. Cilji kluba so znani: Izboljšanje petega mesta doseženega v minulem državnem Prvenstvu RR Cimos. Mladi ekipi, kvalitetnim in perspektivnim igralcem so se pridružile nove Okrepitve: Jakob Vukovič, Rok Praznik (bivši igralec Bidasoe iz Španije) in Aleš Cunjac. Praznik in Vukovič sta podpisala štiriletno pogodbo, Aleš Cunjac, bivši 'gralec hrpeljskega kluba pa dvoletno pogodbo. Dobrodošlico jim je izrekel tudi Andrej Crandič, kapetan ekipe in jim podaril drese z vnaprej znanimi številkami. Praznik in vukovič bosta igrala na levem zunanjem, Cunjac pa na desnem položaju, kjer so lani 'meli težave. Vsi trije upajo, da se bodo z dosedanjo ekipo dobro ujeli in da bo to Prineslo klubu boljše uspehe. Ekipo je zapustil Duško Bogovčič, ki mu je potekla Pogodba. »Mislim, da bodo v naši ekipi dobili veliko priložnosti in bodo po koncu sezone zagotovo bolj cenjeni kot doslej. Povečali smo tudi število igralcev. Lani nas j e Julo štirinajst in vsaka poškodba seje poznala, saj smo morali vključevati vedno mlajše, ‘etos pa bomo lahko normalno tekmovali, saj imamo sedemnajst igralcev. Sestavili smo lepo ekipo, s katero sem zadovoljen. Upam, da bomo prvenstvo začeli dobro, kar Jturn bo dalo več moči in elana za naprej. Verjamem v ekipo, ki dela z menoj in vodstvo. ^ skupnimi močmi bomo marsikaj premagali in dosegli. Ne upam si napovedovati ttesto, na katero bomo ob koncu pristali. Sem pa optimist in upam na najboljše,« je °Ptimistično napovedoval trener Igor Poklar, ki je v prejšnji sezoni dal vsakemu tgralcu priložnost da se izkaže. Koprski rokometaši, ki so s pripravami že začeli, bodo ‘6. avgusta 2005 izvedeli s kom se bodo letos pomerili v pokalu EHF (evropske Rokometne zveze). Pavlin, Poklar in seveda tudi igralci upajo, da jim bo žreb, ki bo na i unaju, sedežu evropske rokometne zveze, naklonjen in da bojo za začetek dobili azJega nasprotnika, vsaj takšnega kot je bil lani nizozemski Emmen en Omstreken, Katere so premagali kar z 12 goli razlike. Za finale bi želeli igrati z ekipo iz Trsta, saj je tuesto blizu, potovanje pa ne bi bilo naporno in stroški bi bili veliko nižji. Vsekakor 1 to bila lepa tekma in zanimiv derbi. Rokometaši konec meseca potujejo na močan j))ednarodni turnir v Linz (Avstrija), sledil bo nastop na tradicionalnem turnirju v urici, vmes pa bodo odigrali še številna prijateljska srečanja. V prvem krogu novega rzavnega prvenstva 17. septembra, se bodo pomerili z Ribnico. Na koncu so še Pohvalili njihovo zvesto publiko, kijih je pričela spremljati v vedno večjem številu. Breda Krajnc 'vira za frez Naj večji problem lahko nastane takrat, ko se stanovalci v večstanovanjskih hišah zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso sposobni dogovoriti o uporabi skupnih zunanjih ali notranjih površin. , Kličejo policijo, ki pa lahko ukrepa le t\(. če je bil kršen JRM, če je bil kdo -napaden, zaradi kraje, poškodovanja stvari itd. Primer v Ulici borcev NOB v,', v • 2 v Luciji je specifičen. V dobrih dveh ' ,-V z < letih je že prerasel v hude medsebojne spore in nič ne kaže, da bo kako drugače. V omenjeni hiši stanujeta Albin in Marija Fatur, njihov neposredni sosed v pritličju pa je družina Zelič. Upravnika hiše nimajo. Zeličevi so pred vrati, kjer imajo Faturjevi pod stopnicami v zagrajenem in zaprtem prostoru spravljeno ffezo, zabetonirali dva kovinska nosilca za pergolo, s čimer so onemogočili Faturju, da bi lahko povlekel frezo izpod stopnic. Sosedje so v sporu tudi zaradi manjše brežine. Zeličevi so tam posadili rože in jih zalivajo, zemlja pa počasi drsi in izpod manjšega zidu nastaja praznina in zid bi se lahko v doglednem času nagnil ali podrl. Zeličevi očitajo Faturjevim češ, da so nezakonito postavili zid, da so si postavili drvarnico ter, da ne smejo držati freze pod stopniščem...Nekega dne naj bi jim Zeličeva celo razmetala drva. Obtožb je za cel roman. Faturjeva sta Zeličeve že pred časom prijavila na sodišču, plačala sodno takso 22.900 SIT, a sta potem obtožni predlog umaknila. Sedaj sta jim menda poslala pismo, v katerem jih opozarjata naj v 24 urah umaknejo oviro, sicer bodo to storili sami, sledila pa bo tudi tožba na sodišču.. .Očitno v tej hiši ne bo miru vse dokler sami sosedje ne bodo spoznali, daje v skupnih prostorih mogoče prijetno živeti le v sožitju, medsebojnem spoštovanju, toleranci in razumevanju. Zoran Krulj razstavlja v Galeriji Gasspar V Studio Galeriji Gasspar v Piranu so 5. avgusta odprli razstavo slikarskih del svobodnega umetnika Zorana Krulj a pod skupnim naslovom Rdeča nit, ki bo odprta do 5. septembra. Slikar se prvič predstavlja v Sloveniji. Njegov topli surrealizem, v katerem lahko zaznamo značilnosti naivnega slikarstva in nenavadno prisrčen poetični pop-artizem, izraža njegovo najimenitnejšo izpoved o svetu, ki ga obkroža, je med drugim v razstavnem katalogu zapisala Zora Mužinič, organizacijski vodja v Galeriji Gasspar. »Navdušen sem nad Piranom. Tuje res super«, nam j e povedal umetnik Zoran Krulj, ki je že razstavljal tudi v Švici, Grčiji, na Hrvaškem ter se udeleževal likovnih kolonij v Makedoniji, Bolgariji Inna Hrvaškem. Je član Združenja likovnih umetnikov Srbije. Kot svobodni umetnik živi in ustvarja v Beogradu in Leskovcu. Te dni se vrača v Srbijo. Res ^ ni preprosto priti in razstavljati v Sloveniji, je povedal. Galerija Gasspar mu je morala poslati garancijsko pismo, za vizum je moral plačati 35 evrov, za zavarovanje pa še dodatnih 15 evrov. Svobodni umetnik Zoran Krulj in gostitelj Gasspar Gasspar Mišič. FOTO: FK-Primorski utrip. MALI OGLASI Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje za poštene, trajne zveze, za vse starosti, po vsej Sloveniji. Tel.: 031 505 495 Nudimo barvanje oken, vrat, ograj in zaščito lesa. GSM: 041 501 787 Storžek - Meta center d.o.o., Titova cesta 52, 2310 Slovenska Bistrica, PE KOPER. Kupim ali najamem zemljišče Na območju Portoroža, Lucije, Malije, Seče ali Liminjana kupim ali vzamem v najem okoli 1000 m zemljišča. Pokličite: GSM 031 457 940 Prodam Lep, udoben garažni bok: velikosti 15 m2 na Liminjans 79 prodam. Informacije na tel 05-764 21 61. -I Prodam stanovanje V Parecagu prodam 4 sobno! stanovanje v II. nadstropju ^ izmeri 91,5 m2, (klimaj centralna kurjava). Tel.: 031/252-147 Oddam ali prodam poslovni prostor v izmeri 30 m2, v Športni dvorani Lucija, Liminjanska 78. Tel.: 031 748 019 Najamem stanovanje V Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu z okolico najamem! stanovanje za daljše obdobje J GSM: 041 501 787 Iščem stanovanje . Iščem eno ali dvosobno stanovanje za tričlanske! urejeno družino, za daljši časj v Portorožu, Luciji ali na Sečij GSM: 031 375 964 Zlati prenašalci z rodovnikom primerni za otroke, starejše ljudi in invalide. Ubogljivi in lahko učljijvi iščejo prijazne lastnik^ z vrtom. Možen predhodni ogled. Tel.j_041_/296_864_ NAROČAM NAROČILNICA # primorski u'r*p Veslaški klub Piran Organizira tečaj veslanja od 22. 8. 2005 dalje. Vpišejo se lahko vsi, ki se želijo preizkusiti v veslanju in so rojeni v letu 1991,1992,1993,1994. Vpis je vsak dan v prostorih kluba v Seči - Sečoveljskih solinah. Veslaški klub Piran Trener Milan Kocjančič. IME IN PRIIMEK_ TOČEN NASLOV____ POSTNA ŠTEVILKA UM NAROČNINA (12 ŠTOK) 2.160,00 SIT DATUM_________________ PODPIS.__________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož ■ "W primorski urp Sveti Peter: Za prizadevanje občinska plaketa Znani vaški praznik v Svetem Petru (30.6. - 3.7.2005) je bil letos posvečen 50-letnici izgradnje kulturnega doma in praznovanju 5. obletnice glasbene skupine Špicikuc. Toliko nastopov raznih plesnih in glasbenih skupin, folklore, Šavrink, harmonikarjev, skorajda ne moremo videti v nobeni vasi daleč naokoli. Prideitev so si ogledali tudi gostje iz pobratenega Bjugna. Domačine so pozdravili županja občine Piran Vojka Štular, ki je predsedniku KS sv. Peter Marjanu Guziču v znak zahvale za kulturno in vsesplošno rast vasi podelila občinko plaketo, podžupan DZ, domačin dr. Marko Pavliha, Gašpar Gašpar Mišič, kije pomagal preurediti oder, ter gosta iz Norveške nekdanji in sedanji župan. Na prireditvi so se posebaj zahvalili pobudniku gradnje kulturnega doma in nekdanjemu ravnatelju OŠ Sečovlje Avgustu Gojkoviču in mu podelili priložnostno darilo. Organizator prireditve j e bilo KD Sloga iz Sv. Petra, predsednik organizicijskega odbora Vili Špeh. r@ i P- 1 rt | m , ES Predsednik Sveta KS Sv. Peter Marjan Guzič je bil vidno presenečen, saj v resnici ni pričakoval tako velike pozornosti in plakete. Portoroški brancin Po splovitvi modeme velike jadrnice Shipman 63 v portoroški Marini, 19. junija 2005, so gostom postregli s portoroškim brancinom gojitelja, samostojnega podjetnika Uga Fonde in refoškom iz Šareda proizvajalca Milana Praprotnika. Portoroški brancini z istoimensko blagovno znamko so posebno sveže bele morske ribe najboljše kakovosti, krmljene s hrano Biomar, izključno iz naravnih morskih organizmov in kopenske rastlinske hrane, gojene na odprtem morju in to pod stalno veterinarsko kontrolo. Na fotografiji Primorskega utripa: Brancini na žam - in na mizi. Piran v Marjan Šabič razstavlja fotografijo - delo meseca Rumena noč osvetlila tudi pomisleke domačinov Skoraj 20 minutni ognjemet, ki je nekaj po polnoči v soboto, 23. julija 2005 razsvetlil nočno nebo, si je z zanimanjem ogledalo morda celo 50 tisoč obiskovalcev, ki so s pločevino zasedlo vsa razpoložljiva parkirišča in obrobja cest ter napravili nepopisno gnečo. Nekateri se bojijo, da se vedno dobro obiskane prireditve, ki seje nekoč imenovala Koprska noč, ne bi prehitro naveličali domačini in se zgledovali po Portorožanih, ki so pred leti (skupaj s hotelirji?) zaradi večnih sanj po mirnih nočeh in strahu pred hrupom ter množicami, pregnali znamenito prireditev Portoroško noč - morda celo prav v Koper? Znanemu amaterskemu fotografu Marjanu Šabiču iz Pirana je uspela lepa fotografija zvonika piranske stolnice sv. Jurija, ki ga točno ob 11 uri obkroža 11 galebov. Njegovo fotografijo je Društvo prijateljev zakladov sv. Jurija Piran razglasilo za delo meseca in je na ogled v cerkvi Marije zdravja na piranski punti vse do 2. septembra 2005. Fotografija je tudi na prodaj za 17.000 tolarjev. Izkupiček je namenjen za popravilo stolne cerkve sv. Jurija. Najlepša in največja Jadrnica Shipman 63, ki so jo pred nedavnim predstavili v portoroški Marini, že pluje po sinjem morju. Otroški festival športa 2005 Športni in mladinski center Piran v sodelovanju z Občino Piran in Okoljem d.o.o. Piran organizira Otroški festival športa 2005 in sicer na osrednji plaži v Portorožu 17. in 18. avgusta 2005 od 10.00 do 18.00 ure. Program zajema animacije, gusarske zabavne igre, aktivno sodelovanje mladih v različnih delavnicah ter športna tekmovanja; nogomet, odbojka in rokomet na mivki, borilne igre, jadranje, veslanje. Od 18. do 21. avgusta pa bo živahno tudi na športnem igrišču nad mestom Piran. Vse pod sloganom »Hura prosti čas - osvetlimo in oživimi športna igrišča« Nosilca prireditve sta Zavod za šport Slovenije in Zveza za šport otrok in mladine Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport. Projekt je podprla EU-Izvajalec programa je Športni in mladinski center Piran.. Letos mineva 10. leto od kar je zavihtel svojo trobento in na Tartinijevem trgu v Piranu začel napovedovati dogodke in odločitve presvetlega župana in županje, kot je to bilo nekoč, ko še ni bilo medijev. Na fotografiji: Nastop Marina Mahniča - Istrana. Zlatoporočenca Angela in Ivan Trdin V občinski palači v Piranu sta si 16.julija 2005 ob 15. uri Ivan in Angela Trdin iz Sečovelj št. 30 ponovno, P° petdesetih letih, izrekla svoj DA. Srečen dogodek je spremljalo osemnajst svatov. Trdinova sta prvo zaposlit6'' dobila v Cinkarni Celje, leta 1964 sta se preselila na obalo in od takrat živita v Sečovljah. Nekaj časa je Iv®11 delal v sečoveljskem rudniku, kasneje v komunalnem podjetju Piran, Agela pa v Hotelu Palače v Portorož®' Čestitamo! FOTO: Breda Krajnc