-.wu» »las-ana . luu,r,ni	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	SOBOTO.	^	^	prHnn.CeBa	roaamezni	itenlki	Din	UH).
2 4. IV. 1930   "trs^r
TRGOVSKI UST
Časopis ca trgovino, industrijo In obrt.
A*ročnma za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Ms leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO Xm.	Telefon	št	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	24.	aprila	1930.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	49.
Poljedelstvo
Te <ini je priobčil načelnik industrijske sekcije zagrebške zbornice g. Milan Prpič o poljedelstvu in industriji v »Obzorus zanimiv članek, namenjen naši širši javnosti. Članek se glasi:
Ko so vsled vedno bolj se razvijajoče tehnike padle zadnje ograje in je nastal sistem svetovnega gospodarstva, je v vsaki državi nastalo prvotno stremljenje, da se v tem sistemu Čimbolj gospodarsko osamosvoji.
Tudi naša država stremi za tem, da se gospodarsko čim bolj osamosvoji.
V tej borbi za gospodarsko samostojnost v sistemu evropskega gospodarstva pojavlja se pri nas eden — rekel bi — problem, ki obstoji v trditvi, da obstoji med interesi poljedelstva in industrije neko nasprotje.
'Nastaja sedaj vprašanje, ali more Po normalnem mišljenju, ki vpošteva paralelno vse potrebe našega državnega življenja, obstojati v obče tako nasprotje?
O tem se nekoliko pogovorimo!
Mnogi javni delavci, a v najnovejšem času pa tudi predstavniki raznih strokovnih organizacij, prihajajo, ako jim to konvenira, s trditvijo: mi smo agrarna država in ne potrebujemo industrije. To trditev utemeljujejo z gospodarsko - političnim argumentom: otvorimo na stežaj meje, pa zameni-mo domače agrarne produkte za tuje inozemske izdelke in nastopilo bode blagostanje v državi.
Jaz to stališče ugotavljam kakor tudi to, da ni splošno stališče agrar-cev ali, bolje rečeno, agrarnih producentov, temveč je to stališče posameznikov kot zastopnikov svojih osebnih interesov. Ako se to stališče že lan-sira v javnost, je treba, da se o njem takoj ob prvem pričetku razpravlja, da ne bi nastalo o tem stališču morebiti kako napačno mnenje.
V tem razpravljanju prihajam v Prvi vrsti do izhodne točke celega vprašanja, jeli naša država v resnici samo agrarna država in nič drugega? Mar ona po naravi zares izključuje vsako drugo produktivno udejstvovanje na polju materialne kulture?
Deseteltja že živahno sodelujem v javnem življenju in budno motrim vse pojave, pa sem uvidel, da se posebno v zadnjem desetletju le prerado zamenjuje pojem poljedelske in agrarne države. Res je, da smo mi čisto poljedelska država, a to še niti iz da-leka ne pomenja, da smo tudi izključno agrarna država, čeprav je Jugoslavija prirodno jako bogata dežela poljedelskega bogastva in stoji, da je v njej poljedelstvo na prvem mestu.
Vzemimo, na primer našo Liko, Dalmacijo, Hercegovino, Črno goro itd. Tu so v resnici samo poljedelski kraji, vendar se ne more reči, da so glede produkcije tudi agrarni. V teh do cela pasivnih krajih ,obljudenih s kmetovalci, ki morajo iskati pogoje za prehrano povsod drugod, samo ne na rodni grudi.
Zopet drugi kraji naše države so agrarno produktivni, ali so preob-Ijudeni tako, da je pomen agrarne produkcije v teh krajih, na primer v Hrv. Zagorju jako malenkosten. Ti kraji se komaj in komaj sami prehranijo in to kadar je dobra letina.
To se najbolje vidi, kadar je slaba letina in kadar pasivni kraji kličejo v borbi zoper glad za pomoč.
Ako bi naša država bila tako agrarna kakor je poljedelska, bi v njej nikdar ne smelo nastati vprašanje glada posameznih večjih področij.
io industrija.
Ali da nekoliko obrnemo primer. Naša država ima 900 'km idealno razvite obale, pa vendar ne moremo trditi, da je čisto pomorska država, temveč samo to, da je ona tudi pomorska država.
Torej čeprav je Jugoslavija po statistiki poklicev njenega prebivalstva čisto poljedelska država, vendar pa ni niti iz daleka izključno agrarna država, čeprav je v njej produktivno udejstvovanje pretežno agrarno.
Sedaj nastaja še vprašanje, če morda kvaliteta naše agrarne produkcije kvalificira Jugoslavijo za izključno agrarno državo in ali ji zadostuje agrarna produkcija kot edina baza finančnega gospodarstva.
Zemljiška renta je povsod na svetu nesiguma. Večkrat je daleko pod normalo, a redko nad normalo. Dobre in slabe letine so velike odločilne važnosti. To oseiliranje vpliva v izdatni meri na finančno gospodarstvo države. Ako bi se to opiralo samo na to produkcijo, bi to ne bilo dobro. Zato je za državo nujno potrebna stalna in od vremenskih prilik neodvisno produktivno udejstvovanje, to je trgovina, obrt in industrija.
V ostalem dokazuje naša trgovinska bilanca, kako nezadovoljiva je agrarna produkcija kot edina baza. Iz naše države se je od prvih začetkov izvažalo ograrne produkte v najširšem pomenu besede, pa je vendar bila maša trgovinska bilanca jako pa-
Pcročilo o razpisanih
Na predsedstveni seji Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani je predložil član predsedstva gosp. J. Ravnikar h Celja predlog, naj se razglašajo drž., banovinske in občinske dobave po krajih in količinah in naj se takse za ponudbe znižajo. Predlagal je nadalje, naj se priobčujejo podrobni podatki o razpisu dobav, pri katerih obstoja možnost ponudbe od strani trgovcev v Dravski banovini. Z ozirom na tozadevni sklep zveznega predsedstva, se je Zveza odločila, (la bo v bodoče redno pošiljala vsem trgovcem poročila o razpisanih dobavah in licitacijah, ki se na ta poročila naroče.
Vodila bo radi tega v evidenci vse razpisane dobave, pri katerih prihajajo vpoštev trgovci in veletrgovci in bo v vseh podrobnih podatkih, ki so potrebni za vložitev oferte, kakor dobavni rok, količina blaga, vrsta blaga, plačilni pogoji itd. obveščala trgovce.
Ker bi pa bilo zvezano pošiljanje takih poročil o razpisanih dobavah in licitacijah za Zvezo s prevelikimi
Anketiranje o načrtu J
V teku zadnjih dni se je vršil na inicijativo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo niz anket, na katerih so predstavniki in delegati gremijalnih in zadružnih organizacij ter drugi interesenti zavzeli svoje stališče k posameznim določbam načrta za nov obrtni zakon. Tako se je vršila anketa z delegati gremijev iz bivše mariborske oblasti v Mariboru, katere so se udeležili zastopniki Zbornice TOI, Zveze trgovskih gremijev In vseh gremijev. Enaka anketa se je vršila tudi v Ljubljani, na kateri so sodelovali predstavniki Zbornice za TOI, Zveze trgovskih gremijev in vseh gremijev iz bivše ljubljanske
sivna vsled uvoza industrijskih predmetov. Še le ko se je začela industrijska podjetnost intenzivno razvijati, se je začela trgovinska bilanca uravnovešavati v splošno korist, torej tudi agrarcev samih.
Torej sama agrarna produkcija za državno gospodarstvo nikakor ne zadostuje. Ravno v zgodovini razvoja naše trgovinske bilance je najtehtnejši argument proti stališču reševanja kakoršnihkoli kriz potom neposredne izmenjave agrarnih domačih produktov za tuje industrijske izdelke.
Mi smo pač že jako daleč odmaknili od naturalnega načina gospodarstva potom neposredne izmenjave dobrin.
Pri tem prihaja v poštev tudi način našega agrarnega gospodarstva.
Ono ni niti ekstenzivno niti intenzivno. V zadnjih desetih letih se je malo zemlje na novo obdelalo. Vse se dela po starem, tako glede obsega, kakor glede načina obdelovanja. Tudi moderna sredstva poljedelstva se jako težko pri nas uvajajo, a postranske grane agrarne produkcije so v skoraj primitivnem stanju (perutninarstvo, mlekarstvo itd.).
Pri nas se niti ne obdeluje vsa zemlja, ki jo za obdelavo imamo, niti se ne’ obdeluje tako, kakor to zahteva moderno gospodarstvo.
Jeli na tej ali taki bazi moremo stopiti v svetovno konkurenco v taki meri, da bi nam agrarna produkcija pokrila vse potrebe državnega gospodarstva?
dobavah in licitacijah.
stroški, bo pošiljala Zveza zoročila o dobavah le tistim trgovcem, ki se na poročila o dobavah naroče in priznajo Zvezi za vsako poročilo 3 Din za režijske stroške, plačljivo mesečno za vsa poročila, ki jih je poslala Zveza naročniku v preteklem mesecu.
Zveza hoče s to svojo akcijo pomagati veletrgovcem in trgovcem pri vlaganju ofertov, ki je sedaj z ozirom na zbiranje podatkov zvezano z ^zamudo časa in stroški, in omogočiti, da se tudi naša domača trgovina v čim večji meri udeležuje dobav in licitacij.
Vsak trgovec, ki se udeležuje ali pa namerava udeleževati dobav in licitacij in dobivati o razpisanih dobavah, ki se tičejo njegove stroke, redna poročila, naj to sporoči Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani z navedbo naslova in natančno označbo vrste blaga, za katerega naj se mu pošiljajo poročila.
Zveza vabi trgovstvo, da se te naprave v čimvečji meri posluži.
l novi obrtni zakon.
oblasti. V Ljubljani in Mariboru so se vršile tudi iposebne ankete z zastopniki obrtniških zadrug in zvetz, v Ljubljani za interesente iz bivše ljubljanske, v Mariboru za one iz bjvše mariborske oblasti, a poleg tega še v Ljubljani skupna anketa delegatov zadrug iz cele Dravske banovine. Določila načrta, ki se tičejo specielno industrije, so se obravnavala v seji industrijskega odseka Zbornice TOI, ki se je vršila prošti četrtek. Poleg tega so so vršile z interesenti nekaterih strok še posebne amikete, tičoce se specielnih vprašanj teh strok. Kakor smo žo poročali, se morajo predlogi predložiti do 28. t. m. ministrstvu
trgovine in industrije, ki bo pred definitivno redakcijo načrtov, kakor ču-jemo, sklicalo še širšo anketo predstavnikov zbornic in strokovnih organizacij. 0 anketiranju v drugih pokrajinah nismo čuti ničesar, razen vest, da sklicuje Zomaljska zveza obrtnih zadrug v Beogradu za 26. in 28. posebno konferenco obrtniških organizacij, na katero so vabljene tudi obrtniške zveze iz drugih pokrajin.
Josip Lenarčič:
Vprašanje gospodarske krize in poizkusi za izboljšanje nekaterih panog.
(Konec.)
Kmetijski gospodar se vsled narave svojega obdelovalnega objekta ne more kratko in malo prilagoditi tržni konjunkturi, kakor more to storiti trgovec in v manjši meri tudi indu-strijec, odnosno obrtnik. Če je morda kmetijski gospodar prepričan, da je kako panogo v gospodarstvu mogoče dvigniti in prilagoditi premenjeni konjunkturi, vendar nima jamstva, da 'bo sedanja konjunktura tudi obstojata tedaj, kadar bode mogel s svojimi produkti stopiti na trg, tako n. pr. v živinogojstvu, še le po mnogih letih, poljedelstvu v krajši dobi itd. Najvažnejše je za vsakega kmečkega gospodarja, da si osigura odjem svojih proizvodov za dolgo dobo let. Če lastne moči ne zadostujejo, treba iskati družbe sovrstnikov, ki so V sličnem položaju. Take združitve so mogočo v prosti obliki dogovora ali vplačila gotove vsote denarja v družbeno organizacijo v obliki akcijske družbe ali v obliki danes moderne zadruge z enkratnim ali večkratnim jamstvom.
Tako prodajno zadrugo imamo v Mlekarski zadrugi«, ki more dati pri pametnem vodstvu veliko sigurnost za prodajo mleka, bodisi v katerikoli trpežni obliki finalprodukta. Mlekarska zadruga se omeji le na en del pridelkov gospodarstva včlanjenih zadružnikov in se more tolikanj izpopolniti, da prihaja s svojimi izdelki tudli preko mej lastne države. Seveda je pri ravnokar omenjeni zadrugi meroidajna kakovost mleka, rekel ibi »standard-mleka«. Ne samo glede tolščobe, katera, Ikakor obče znano, silno variira pri govejih individuih, kolikor več še pri različnih pasmah. Čistost hlevov, čistost živali, zlasti molznih organov, čistost in zdravje molznic, čistost shramb, čistost vode za pomivanje, izločitev mleka od krav neposredno pred oteliitvijo, z eno besedo, tu so merodajni vsi oni predpisi, ki se po mestih po zdravniških predpisih zahtevajo od onega mleka, koje naj bi služilo za hrano človeškim dojenčkom.
V navedenem pogledu imamo še skoro popolnoma neobdelano polje. Napredne mlekarske zadruge, n. pr. ona na Vrhniki, so že uvidele, da morejo jamčiti za kakovost svojih mlečnih izdelkov le tedaj, če so pri članih zadruge izpopolnjeni navedeni predpogoji, ker se lahko pripeti, da mleko iz enega samega hleva poškoduje ves izdelek vsih drugih zadružnikov. Uvidevši veliko nevarnost, išče n. pr. zadruga na Vrhniki veščaka, ki bi bil zaupanja vreden in bi imel nalogo vse dobavitelje redno kontrolirati, za kar bi prejemal mesečno plačilo.
Tu sem navedel en primer prodajne zadruge. Za vsak drugi odlomek iz živalske pamoge bi bilo treba imeti istotako organizacijo, n. pr. v konje-gojstvu. Koliko truda in koliko žrtev
iz težko nabranega zaslužka se pogu-bi pri konjegojstvu, če ni organizirana panogi. Stroški za vzgojo povprečnega ali slabega ikon ja, za katerega se na sejmiščih komaj izkupi malenkostno kupnino, so iskoro ravno tako veliki, kakor za dobrega konja,,ki doseže, seveda ne na sejmiščih, dva, tri do desetkrat višjo cono. Res je, da konjereja ne bode več mogla v bodočnosti premagovati hudo avtomobilsko konkurenco, vendar ostane še nekoliko prilik v državi, kjer stoji konj brez avtomofbi'ltne--k0nikurence. Oi-ga-nizacija v navedeni konjegojski panogi ima Skrbeti za to, da poišče in zbira prilike, katere morejo biti merodajne za konjegojstvo v obče, da zbira prilikam primerno pasmo, za vzgoj te pasme, iza zbiranje, vežibanje, za nego omili konj, (katere jim člani organizacije izroče v prodajne svrhe itd. Ker take organizacije obstoje, treba, da se tudi v našli državi pobrigamo za delovanje teh organizacij in njim naše orlnošaje prilagodimo, odnosno ustvarimo svoje lastne organizacije. Za primer, kako je postopati pri izvršitvi naloge, navajam organizacijo v Kfrrishormi na Holsteinskem, ki šteje danes nad 1600 članov, ki so plačali ■ Članarino pri vstopu deloma na enkrat, deloma v petih obrokih skupno 500 RM, odgovarjajoče na 7000 Din. Že mnogo iet pned svetovno vojno je organizacija tam obstojala s prav lepim, všpehom in v veliki meri nadomeščala skrb državi za konjegojstvo. Svetovna vojna je sicer posegla tudi v to organizacijo, vendar je ni mogla uničiti. Letna poročila iz povojne dobe pričajo o uspešnem sedanjem delovanju, kažejo pa tudi obseg delovanja.
Posrečilo se mi je zbrati skupaj potrebne podatke, in sicer pravila in pravilnik, kateremu je pa pravi’ tolmač letno poročilo in računski zaključek. Naše poljedelsko ministrstvo se je potrudilo organizirali organizacijo za govedorejo in dovolilo velike ugodnosti za selekcijske zadruge. Lepo je ta predmet obdelan v knjižici dr. Ljudevita Prohaska - Potreba sto-čarskih zadruga v Srbiji . Manjka pa vsim takim organizacijam zasnutek prodaje.
Istolako, kakor kot iziglede navedeni' zadruge, zahteva naše kmetijstvo tudi omogočenje pridelkov iz polja in travnikov, v kolikor se ti pridelki ne porabijo v domači panogi živinogoj-stva. Delno obstoje take organizacije, v zadružnih skladiščih, katera skladišča ali odkupujejo kmečke pridelke definitivno ali pa prevzamejo te pridelke v komisijsko prodajo. V zadnjem slučaju se more v skladišča napeljane pridelke, zlasti žito, lombar-dirati in more producent taka lom-bardna izkaizila vnovčiti v denarnih zavodih.
Pri vseli teh dejanjih pa je treba, da se določi potrebno kakovost, da se po organizacijah prouči krajevne razmere v obče, v podrobnosti pa vsakega člana posebej njegove posestniške prilike in preudarja, katere pridelke bi mogel dotičnik z uspehom producirati in po kaki minimalni ceni imi organizacija izplača pridelek. Če potem organizacija zasluži pri svoji prodaji večji znesek za blago, če poleg nakupne cene doseže še orgamizaone stroške poverjene in če tem potom povišana lastna cena ostane še vedno nižja, nego prodajna, se presežek ali dobiček porazdeli med člane dobavitelje, en del pa zbira v rezervni zaklad za kritje eventuelnih izgub investicij itd. Tem potom je mogoče doseči:
1. Da producenti pridelavajo ono, kar se prodati more.
2. Da producenti pridelujejo zlasti predmete, ki. so za njih zemeljske, krajevne, klimatičme, eventuelno finančne zmožnosti najbolj rentabilne.
V navedeni smeri naj bi se sukala pomoč države v prvi vrsti. Ono, kar bo posamezni osebi nujno potrebno, si bode že sam preskrbel, ker bo vsa njegova skrb osredotočena v gotovo smer sigurne rentabilne produkcije. Intenzivnost produkcije pravilmo usmerjena more koristiti, ni pa^ s tem rečeno, da mora (muss) resnično koristiti. Lastni interesi in skupno delo
v organizaciji bodejo predpogoj za racijonallno gospodarenje. Odstranjeni bodo dragi poskusi na nesigu-ren vspeli, kateri poskusi se le red-kokedaj res kot koristni Izkažejo, naj-rajše jim sledi neuspeh; kajti silno težko je tujemu človeku nasvetovati, kaj naj producent počne na svojem zemljišču, katero tujec navadno, če jo tudi poučen v svoji stroki, v kratki dobi enkratnega ogleda pravilno ne spozna, lastnik pa navadno tudi no more predvideti, če se mu more posrečiti uspeli. Vse kaj drugega je, če pri svojem sosedu dan za dnem vidi, kako napreduje njegova protežirana panoga, ki so lahko prenese tudi na sosedno zemljišče.
V navedenih mislili je v širokih potezah očrtana smer bodočega delovanja upravne oblasti, zlasti ministrstva poljepnivrede.
Trgovsko in kmetijsko strokovno osebje naj bi se po krajevnih prilikah namestilo s točno opredeljenim delokrogom. Tako osobjebi se moralo šolati v praksi, kjer že kaka pridobitna in prodajna združenja Obstoje. Videti morajo Ves’ potek delovanja s posebnim ozirom na knjigovodske izkaze, da dobro utemeljena izvežba pride v meso An kri učenca. Kot tak bode dovolj izvežba n, da more na svojem bodočem kraju službovanja začeti nameravano delo, pa gledati z odprtimi očmi, če ni poleg tega, kar se je priučil ,na svojem šolanju, še kak drug pojav, ki bi se dal pritegniti poleg in s tem popolniti organizacijo. Dalje je pa delujočemu v organizaciji mnogokrat prilika dana, da se pritegne še kaka druga sorodna stroka prvotni organizaciji.
Poduk v centrali, poduk na vsakem gospodarstvu posebej, na vsfrki zemljiški parceli posebej, pri vsaki kmetijski rastlini posebej ne samo glede produciranja, marveč zlasti glede uspešne prodaje pridelkov vseh včlanjenih oseb, povrh tega pa organizacija prodaje združenih pridelkov ne le v domačem kraju, marveč tudi v celi državi, odnosno v inozemstvu, mora biti naloga organizatorja. Kadar bodemo v domači pokrajini imeli zasnovane take organizacije, bodejo hitro sosedne pokrajine segle po načrtanem sredstvu iin gospodarska krir/a bo omiljena,-ker se bode vsa produkcija usmerila v pravo smer in izkoristovala zemljišča po pridelkih, za katere so sposobna.
S tem pa je doseženo ono, kar se more od kmetijstva doseči in pričakovati.
>MAAAAAAAAA A.MAAAAA> -
rvvvvvvvvvvvvvvvvvv
Resolucije delegatov obrtniških organizacij.
Delegati obrtnih zadrug Dravske banovine so na konferenci dne 2:?. aprila 1930 v Ljubljani ipo obširni razpravi načrta obrtnega zakona ugotovili, tla ta načrt v glavmem osvaja načela, ki jih je zastopalo slovensko obrtništvo in ki. jih je sprejjelia konferenca obrtniških udruženj cele države v Brodu.
Da pa bo novi obrtni zakon ustrezal nujniim potrebam obrtništva in pripomogel, da se naš obrt tako krepko razvije strokovno dvigne, kakor to zahteva interes našega narodnega gospodarstva in države, je neobhodno potrebno, da se zakonski načrt izpopolni še v sledečem:
1.	Gospodarska opravila, katera čl. 2 zak. načrta izvzema od določil obrtnega zakona in sicer poljedelska in šumska proizvodnja, domača obrtnost, poslovanje gospodarskih zadrug, klanje živine na kmetih, vinogradništvo, vrtnarstvo, osobito pa obrtno delo v raznih zavodih in kaznilnicah, je urediti s strožjimi in
preciznejišiim določili, ker je dosedanja praksa pokarala, da se prepogosto zlorabljajo ta določila za izigravanje obrtnih predpisov in neupravičeno obrt«vanje v škodo osobito malega obrtnika.
2.	Predpise o dokazu usposobljenosti je izpolniti tako, da se prepreči in omeji prekomerno hi nezdravo vzgajanje naraščaja v tovarnah, da se poostre pogoji za prehod na istovrstne in sorodne obute, ker se edino na ta način more preprečiti prekomeren dotok strokovno manjvrednega naraščaja v obrt.
.Med rokodelske obrte je uvrstiti tudi vrtnarje, .in peke, iki so že po našem zakonu mred Mkodel.skimi obrtmi, ulied koncesijonirana pa tiskarska podjetja ter omogočiti, da se že z uveljavljenjem zakona vsaj za določene kraj?, izvede ločitev obrtov pod točkam!* 2. m' 56.' čl. 20 zakonskega načrta.
4. Pri prijavi obrtov, ki so vezani na dokaz usposobljenosti, se mora tudi dati obrtniškim udruženjem pravico vpogleda v usposobljenostma dokazila in oddajo mnenja obrtni oblasti, ker je pokazala mnogoletna izkušnja, da se edino na ta način morejo preprečiti številne zlorabe z neresničnimi in ponarejenimi izpričevali. Brez tega bi izgubile sodelovanje zadružne organizacije k obrtno oblastjo velik del svoje vsebine.
5: V zakonski načrt je sprejeti določilo, ki bo onemogočalo šušmarstvo na razne prikrite načine s tem, da se kaznuje tudi v takih primeriti, ko obstoje samo indicijski dokazi.
6. Določilo glede odpravnine, dopustov in odpovedi višjega obrtnega pomožnega osebja ter določila glede odpravnine navadnemu pomožnemu osobju (čl. 72, zadnji odstavek) gredo predaleč* Veljale naj bi dosedanje določbe obrtnega reda in zakona o trgovskem pomožnem obrtnem osobju.
7. Organizacija obrtnih zadrug naj se izvede tako, da se daje prednost strokovnim udruženjem, ustanovitev pa ne veže na določeno minimalno število in na določen teritorij sreza. Merodajno naj bo samo, da obstoje pogoji za uspešno delovanje zadruge in da zadružni okoliš ne sega preito meje banovine, temveč ne prilagodi potrebam in priiifkam do-
tione obrtne stroke.
Zveze obligatornih obrtnih zadrug (udruženj) ne morejo biti samo dovoljene, marveč obligatorne. Ustanoviti naj bi se mogle tudi zveze strokovnih udruženj ene ali sorodnih strok. Teritorijal-ni obseg ne bi snieJ. segata preko banovine.
8. V obrtnem zakonu naj se predvidi obligatorno zavarovanje obrtnikov za primer nezgode, bolezni, onemoglosti, starosti in smrti, na načelu avtonomije uprave po obrtništvu samem. Naslovljeno bodi to zavarovanje na obrtniško obligatorno organizacijo, omejeno na okoliš banovine in pod državnim nadzorstvom.
9. Izjavljamo se odločno za sistem skupnih komor z avtonomijo odsekov, tako da bo odločanje o vprašanju obrtniške organizacije in o vprašanjih obrtne stroke pridržano izključno te obrtnemu odseku.
Vprašanje komor naj se uredi s posebnim zakonom o komorah in ne z obrtnim zakonom.
Delegatom se naroča, da vstrajajo n;; konferenci obrtniških udruženj, ki jo sklicuje v Beograd Zenialjski savez *a-‘latlijskih udruženja v Beogradu, na teli sklepih in ne odstopijo niti za las.
JUGOSLOVANSKA EKSP0RTNA CENTRALA ZA POLJEDELSKE PRODUKTE.
V svrho dviga izvoza poljedelskih produktov bodo ustanovili v Beogradu ekaportno centralo, ki bo pričela delovati najbrž e že v bližnji izvozni kampanji, torej v letošnji jeseni. Na podlagi odredb trgovskega ministra bo centrala osnovana kot privil, delniška družba. V direkciji bodo zastopani poleg jugoslovanske ekspertne zveze in poljedelskih zadrug tudi drugi gospodarski resori. — Poljedelsko ministrstvo odpošlje v centralo stalnega delegata, ki bo nadzoroval uporabo od vlade na razpolago stavljenega zneska 50 milijonov dinarjev. Za Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine prihaja sedaj ta centirala; in kakor omenjeni zavod ugodno posluje, tako pričakujejo tudi od nove centrale uspešnega delovanja.
Sosvetu
Produkcija rudnika Bor v preteklem letu je dala 19.000 ton surovega bakra v vrednosti 450 milijonov dinarjev proti 12.700 tonami in 315 milj. Din v 1. 1928.
Dve bakreni družbi v Ameriki se bosta spojili v skupni koncern s 350 milijoni dol. glavnice. Koncem bo po velikosti tretji na svetu.
Število brezposelnih na Dunaju je padlo v prvi polovici aprila za 3700 na 83.365.
Kolikor manjka Italiji krušnega žita,
ga bo po dogovoru med Mussolinijem in Bethlenom uvozila iz Ogrske.
Dolgo?! predvojne Rusije Angliji zna-šajo sedaj z obrestmi vred ogromno svo-to 962 6 milijonov funtov. Zraven pride še 50.000 zasebnih terjatev angleških državljanov v skupni vrednosti 255 milijonov funtov.
S sladkorno peso obdelani svet y Č©-hoslovaški je letos za ca. 5?« večji kot je bil' tani, 245.000 do 250.000 ha proti
230.000 ha.
Zunanja trgovina Nemčije v marSu izkazuje za 220 milijonov mark več izvoza kot uvoza; napram februarju.je izvoz narasel za 77*7 milijonov, uvoz je pa padel za 98 milijonov mark. Narasli izvoz ovipaue skoraj izključno na faf>ri-kate.
Znižanje davkov v Franciji bo po predlogu finančnega ministra Reynauda znašalo 1877 milijonov frankov. Dohodninski davek na inozemske vrednotne listine so zaižii 11 od 25 na 18 odstotkov.
Ženevskemu carinskemu dogovoru o podaljšanju obstoječih evropskih trgovskih pogodb ob zaklljuoku pod pisnega roka 15. t. 111. bilo pristopilo 19 držav. Program i/a poznejša pogajanja ije podpisalo 23 držav.
Societe Generale v Parizu izkazuje za preteklo leto 70'75 milijonov, frankov 'čistega dobička in bo izplačala dividendo 45 frankov na delnico v nom i~ nalu 250 Irainkov, torej 18 odstotkov. — Lani je bil čie.ti dobiček izkar.an a 52-4,1 milijoni frankov in je znašala dividenda . 17-5% ali 42*5 fr.
Produkcija vseh Fordovih tovarn v januarju je bila 98.000 avtomobilov, v februarju 131.000, v marcu 169.000, v prvem letošnjem četrtletju 398.000. V apilu bo izgotovljjenih ca. 2CO.OOO voz.
Položaj nemške industrije svinčnikov v preteklem letu je bil slab. Nad produkcij a je bila prevelika, konkurenca na domačem (trgu zelo huida.
Cena surovega masla na Danskem je zopet padla. O suroveon maslu in padcu cen glej poseben člančič.
Cementna tovarna v Kralovem Dvora na Češkem je imela lani 260 milj. Ko čistega dobička in razdeljuje 50-odstot-110 dividendo.
O še nerešenih hidrotehiiiških vprašanjih med Jugoslavijo in Italijo se bo posvetovala konferenca, ki se bo sestala 28. t. m. v Dubrovniku in ki bo trajala do 8. maja.
Državni račun Švice za preteklo leto je zelo razveseljiv; dohodka je bilo 395*9 milj. franka, izdatkov 371*9, prebitek torej izdaten.
50 grških gospodarskih zastopnikov bo odpotovalo 11. ima ja iz Soluna v Jugoslavijo. Za Ljubljano jo določen en dan.
Mednarodni kartel valjane žice se bo
na konferenci 8. maja posvetoval o ustanovitvi prodajnega urada. Ta urad bi odpravil mnogo doslej obstoječih težkoe.
Angleška zveza producentov cina sklicuje še za ta teden sejo, v kateri naj se sklene za vse produkcijske okraje 20-odstotno znižanje produkcije. Dosedaj izvedene odredbe so se izkazale le kot nezadostne, ker so razmere povsod drugačne.
Francoski premog leta 1929. Francoski premogovniki so producirali lani
54.922.000 ton premoga, to je ca. 2 milj.
500.000 ton ali 4*7% več kot 'leta 1928. Poraba pa je narasla za 10 milijonov ton ali za 13% na več kot 90 milijonov ton. Zato se je uvoz inozemskega premoga zelo pomnožil, za 6,‘182.000 ton ah za 37 % odstotkov na 23,657.000 ton. — Diferenca, ki še preostane, je bila krita iz prejšnjih zalog.
Stev. 49.
TRGOVSKI LIST, 24. aprila 1930.
mna—MMM—H——BWWlTir",WTtir ITI
Stran 8.
Iz prakse upravnega sodišča v Celju.
Judikati finančno - pravnega referata upravnega sodišča.
(Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik^ B r e n c e , sodnik upravnega sodišča v Celju.)
(Nadaljevanje.)
38.
Tožitelj nima pravice do povračila upravnosodnih stroškov. Člen 35. upravnosodnega zakona. Zahteve to-žlteTfev p6 povračilu stroškov postopanja pred upravnim sodiščem se zavračajo po citiranem členu, ker se po tem členu obsodi na plačilo stroškov le tožitelj, čigar tožba se zavrne, ne pa upravno oblastvo in najsi se tudi upravni akt razveljavi. — (F 103/29. F 116/29.)
39.
Člen 36. upravnosodnega zakona. Upravno sodišče ni pristojno, da rešuje o prošnji za odlog plačila davka do rešitve tožbe, nego sme samo upravno oblastvo v smislu člena 36. upravnosodnega zakona in tamkaj navedenih razlogov odgoditi po toži-teljevi prošnji izvršitev n pravnega akta do končne sodne odločbe. — '(F 82/23—11.)
40v
Prepozno vložene pritožbe, fi. 37. upravnosodnega zakona. Pritožba zoper razsodbo upravnega sodišča, ki se je vložila neposredno pri državnem svetu in je preko tega došla upravnemu sodišču v -zakonito postopanje po preteku 15 dnevnega roka, se smatra za prepozno vloženo, četudi je bila oddana državnemu svetu tekom 15 dnevnega roka. (F 7/26— 11 in 16. F 7/24—9. F 110/24—9 in 16.)
41.
Odobritev pritožbe zoper razsodbo upravnih sodišč po ministru. Na naknadno predloženo odobritev pristojnega ministra ge je ozirati le tedaj, ako se je predložila še v roku, ki je določen za vlaganje pritožb na državni svet. (F 69/25—14 in 19.)
42.
Pravomočnost razsodbe upravnega sodišča, čl. 42. upravnosodnega zakona. Sodba upravnega sodišča, s katero se je ugodilo tožbenemu zahtevku po davčni prostosti za dobo, označeno v izpodbijani odločbi, postane materijelno pravomočna samo za to dobo, čeravno so njeni razlogi splošni in bi bili uporabni tudi za druge davčne periode. (F 37/26—6.)
43.
Ustavitev upravnosodnega postopanja. Ako upravno oblastvo po vložitvi tožbe popravi v tožbi uveljavljeno pomanjkljivost v postopanju in odpravi nezakonitost s tem, da ugodi tozadevnim tožbenim točkam pred izdajo razsodbe upravnega sodišča, ustavi le-to glede teh tožbenih točk upravnosodno postopanje, ker je s tem odvzeta tožbi stvarna in pravna podlaga. (F lft3/23—9.)
(Nadaljevanje prihodnjič.)
SVETOVNA PRODUKCIJA SUROVEGA ŽELEZA IN JEKLA.
Zaključne statistike o imenovani pro-‘diukciji 'v preteklem letu turna- pokažejo produkcijske številke, kakršnih ni dosegla še nobena dosedanja gog^odareka doba. Svetovna (produkcija surovega železa je znašala v preteklem letu 97 milijonov ton, to ®e pravi za 11-2 odstotka več kot v letu 1928 in za 25 odstotkov več kot v zadnjem predvojnem letu 1913; [produkcija surovega jekla je s svojimi 119 milijoni ton prekosila produkcijo leta 1913 za celiti 58 odstotkov. Veliko večje naraščanje jeklene .produkcije je posledica spremenjenih produkcijskih metod, namreč močno narasle uporabe štibre za izdelovanje jekla. Leta 1913 so producirali še več surovega železa kot surovega jekla, leta 1929 je bila Pa produkcija surovega jekla za 20 odstotkov večja kot železna produkcija. Največji dvig produkcije v preteklem letu izkazujeta Anglija in U. S. A., dalje tudi Nemčija, kjer se pa dvig tudi za to bolj pozjna, keir je bila produkcija na koncu leta 1028 vsled izprtja občutno J'od sezijsko normalo.
NOV I V ZORCI ZA MEDNARODNE CARINSKE PRIJAVE.
Generalna direkcija drž. železnic je izdala nove vzorce za mednarodne carinske prijave. Stopijo na mesto vseh doslej veljavnih, kot n. pr.: Waren-erklarung v Avstriji, ali Begleitzettel v Nemčiji. Vzorec se izpolniti pod naslovom »Primjedba za pošiljancat. Direkcija državnih železnic izdaja nove ti-skanice potom svojih postaj. Natisnjeni so vzorci v francoskem, nemškem in italijanskem jeziku in se uporabljajo v prometu s češkoslovaško, Avstrijo, Ogrsko, Nemčijo, Švico in Italijo.
L0MI5ARDNA POSOJILA NA OBVEZ NICE SEELIGMANOVEGA POSOJILA
daje Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije po sklepu njenega nadzorstvenega .sveta »z dne 9. aprila t. j. pod pogoji, ki veljajo za lombardiranje državnih vrednostnih papirjev. Obrestna nie-ra '/a vsa lomibardna posojila pri Poštni hranilnici znaša 7% na deto, poleg obresti se zaračunavajo še stroški z ‘4 odstotka na 3 mesecč; obresti in stroški se plačujejo za 3 mesece v naprej. Podrobna pojasnila dobijo interesenti pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani.
NAZADOVANJE AMERIŠKE ZUNANJE TRGOVINE.
, V -prvem letošnjem četrtletju je bila zunanja trgovina U. S. A. za; več kČ't pol tnilijaide manjša, kot v prvini lanskelii. četrtletju. Izvoz je padel za 286 milijonov dolarjev, uvoz >pa za 229"5...izlilijo-nov. Izvoz je znašal! v prvih treti letošnjih mesecih 1.133,794.000 dolanjeV, uvoz 892,666.000 dolarjev, torej je ostala bilanca še zmeraj visoko aktivna in sicer-za 241,128.000 dol. Vseeno je pa od lani na letos izvo« bolj padel kot uvoz.
TEDEN JjUBLlAMSKi-BOBfl
m
m i J »! M
A
0
■S
Ci
©
w
V!
m\
nudijo vsakemu trgovcu
Ufi
dišave
snamlte
'SION
GLAVNA ZALOGA
F. iSBENMC
csnik t Ljubljana c
Kotiček za knjige.
Handbuch der internationalen Pe-troleumindustrie 1930. — Bearbeitet voii dr. Oskar Tokayer. Že desetletja je to delo znano; sedaj jo izšlo v novi izdaji. Za strokovnega interesenta petrolejske industrije je potrebno, la ima pri roki zanesljiv informacijski vir. In to je ta knjiga. Posebno dobro je orisano koncentracijsko gibanje v ameriški petrolejski industriji. Tudi temeljita nova organizacija svojetsko-ruske petrolejske industrije je mogla biti v knjigi še obširno upoštevana. Samo mimogrede omenimo, da je bil pač upoštevan tudi razvoj na polju pretvoritve premoga v tekočine. To pot imajo vse obravnavane države za uvod splošni statistično-gospodarski del. Delo je priporočati vsem industrijskim in 'bančnim tvrdkam, kemikom in tehnikom in ne v zadnji vrsti gospodarskim politikom.
X itilfljboru		
		
Tečaj 23. aprila 1930.	Povpra- ševanje Dta	Ponudbe Din
BBV1ZB: ^■Mtordara l t. goU. . . Berlin 1 M		 armejj l bed«*	 Budim padta 1 pansO . . Čarih 100 (r.		13*475 1 fKH*dO	22-7(5 13505 7-8905 9-8850 1 HQ7*40
Dunaj 1 Šiling		 London 1 funt		 Newyork 1 dolar	 Parij 100 tr			56-33	7-9872 274 85 56-53
Praga 100 kron	 Tr*t 100 Ur			i i 5 1	167 80 296-30
Devizno tržišče.
V očigled velikonočnih praznikov je bila devizna kupčija v minulem tednu na Ljubljanski borzi še dokaj živahna in je bil kljub samo štirim borznimi sestankom dosežen znaten promet od preko 17-558 milijona dinarjev. Iz Sledečih 'prometnih številk: dne 14. apnila dinarjev 3,528.963-29 Ornih—Praga; dne 15. aprila Din 4,104.301 '21 London—Praga; dne 16. aprila Din 6,430.527-64 London — Italija; dne 17. aprila Din 3,185,265-47 London—Praga je razvidno, da je. zaključil sredin borzni sestanek z največjim (ca 6'A milijona dinarjev), četrtkov pa z najmanjšim 3 in pol milijona Din) dnevnim deviznim prometom. Največje zaključke izkazujejo tekom proštega tedna devize London, Praga in deloma Curih ter Italija. Od celotedenskega prometa odpade na Narodno banko nekaj manj od polovice, t. j. približno-8-264 milijona Din, od čegar je dala na razpolago največ C-uirilia (2-170), Prage (2'269) in dokaj manje Berlina (1-1 GO) ter Dunalja (1-003). Nasprotno pa so bili največji zaključki perfektni rani radi zadostne privatne ponudbe v devizah London (4-069), Trst (2-216) in le deloma v sCdrM <P40L) tej- Pragi (1005).
,V primeri s piroimeloin predzadnjega tedna -(številke v oklepatjih) je iz naslednjih podatkov razvidno porast ožji roma padec ter višina celokupnega prometa obavljenega v poedinih devizah tekom prejšnjega tedna (vse v milijonih dinarjev): London 5'004 (6'806), Curih 3-571 (3-284), Praga 3-274 (2-331), Trst
2-216 (1-758), Berlin 1-321 (2-103), Dunaj P025 (3-503), Newyork 1-007 (2-296), dalje Pariz 0-028^(0-201) ter končno po eii zaključek Budimpešte, Bruslja in Amsterdama.
Devizna tečajnica minulega tedna pa očituije llaipram predzadnjemu tednu še izrazitejše tečajne spremembe, kajti devize Curih, Berlin, Bud-imipešta so bile trgovane vseskozi po nespremenjenem tečaju in sicer Curih na stari bazi 1095-90, Berlin po 13-492 in Budimpešti po 9-8850.
Izmed ostalih deviz so tekom preteklega tedna zabeležile tečajne padce Bruselj od 7-8948 na 7-8850, London od 275-03 (14. t. m.) na 274-91 (17. t. m.) in Newyork od pondeljka (56-43) na petek (56-425) skoro l'A točk. Nasprotno so škorci vse poslednje borzne dneve ted-dirale navzgor devize Amsterdam od 22-715 na 22'735 (17. t. m.), Dunaj od 7-9617 na 7-9694 (v četrtek), Pariz porast zn približno 37 took (221-43 do 221-70), Praga za 6 poeuov (od 167-40 do 167-46) in slednjič Trst za istotoliko točk od 296-33 (v poiidenljek) na 296-39 (v četrtek 17. t. m.).
'Nojtic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Položaj še vedno neispremenjen.
'Zaključena je bila edino Kranjska industrijska družba, Jesenice, dne 15. t. m. po tečaju 295 Din.
Vsi tečaji na Ljubljanski borzi noti: ranih efektov so tudi tekom prostega tedna ostati nespremenjeni, dočim je notiralo 8%‘ oziroma 7% Blairovo posojilo od ipondeljka na četrtek takole: 98—87, 98-25—87, 98-25—87-25 98-25 in 87 Din.
Tendenca in zanimanje skrajno mlačna.
Lesno tržišče.
Na italijanskem trgu, ki je glavni ikon-, sumenit naših lesnih produktov vlada stalno padajoča tendenca cen. Ker so ponudbe večje kot povpraševanja, je posledica, da naša lesna industrija ne producira v toliki meri kot prejšnje leto. Ta zastoj v lesni produkciji pa ne vlada samo pri nas, ampak tudi v drugih evropskih državah, ki se bavijo s produkcijo lesnih proizvodov. Naša izvozna statistika kaže, da se izvoz lesa zmanjšuje. V pretečenem tednu so bili sledeči zaključki:
Drv, popolnoma suhih s toleranco do 10% cepanic, 5 vagonov. Stavbnega lesa 3 vagone, desk smreka - jelka L, II., UL, 4 m dolžine, od 16 cm širine na-
prej, mediia, 23/24, 1 vagon, tesanega blaga po noti kupca 1 vagon, desk IS milimetrov, III., 2 vagona, bukovih hlodov od 30 oin premera dalje, L, II., t vagon, neolvrobljene bukovine t vagoni ter 1 vagon češnjevih plohov.
I*o vpraševanja:
Trami, uso Trst, 1 dopjon: 15/46 5 m ‘i.‘> komadov, 16/19 5 ni 56 komadov, 6 -m 14 It madov, 19/24 ti ni 32 komadov, 11 ni 12 komadov, 24/29 11 111 6 komadov; vagon bi sp komptetiral s GO komadi remeljnov 7/7, (I rti dolžine in 12 m3 smrekovih desk 40 muc. tila. — Cena frank o vagon italijanska meja vin Postojna tranzit.
Reineljni od 1 do 350 ni dolžine, v deiif-linah 68/68, 78/78, '88/88, 98/98 ter debelejši-vrste kratic s širokim srednjim premerom. — Cena Iranko meja Postojna.
1 vagon orehovih 1. plohov, blago zdravo, suho, kakor sledi: 8 do 10 komadov ali \e<-deibeline 120 min; lahko tudi debelejše, v širinah od 25 cm naprej, v dolžinah od 6 »> in tudi več. Vagon naj se konuplitira * enakim blagom, samo v manjših debelinah hi dolžinah. — Cena t rani; o vagon italijanska meja.
12 m3 jesenovih plohov, blago le,po (ti;* Slavonija), brez grč in razpok, v sortiranih d (""belinah od 00 do 100 mm, v širina!» u • izpod 35 cm in v sortiranih dolžinah od 5-n i do fi-50 m.—- Cena Iranko vagon it ali jan«!': nicdii vi a Postojna.
Tesana hrustovimi: dolžina 230 m tudi več, od 25 cm naprej, lopo obrobljeno, tolerira se največ 2 cin oblice na dveh robili
Večjo množino letev, 14 X 00, dolžina '» .jo 4 ni. -- Cena franko meja.
Smrekove letvice: 14 X 00 nun, v dolžinah B in 4 m. — Gena franko vagon m«ju PostojVia.
Smrekove deske monte: 50 m® 33 mn.
4 m; 50 lir 28 nun, 4 m; 50 m3 18 mm, 4 m.
1 vagon lepega topola, od 35 do 40 nun debeline, 4 m dolžine, obrobljen. — Cena franko, vagon meja via Postojna tranzit.
Večjo množino desk, smreka, jelka, ffc milimetrov, 4 in dolžine; 20 ritni, 4 m dolžine. — Cena franko vagon meja Postojna, tranzit.
Smreka, jelka, rezana na živ rob: 120 m" 80 mm, od 17 do 45 cm, mediju 24 cm, 4 r» dolžine; 450 lir' 43 nun, od 17 do 45 cm, medija 24 cm*4 m dolžine; 120 m3 33 nun, od' 17 do 45 cm, medija 24 cm, 4. m dolžine; GO nv1 33 mm, od 17 do 45 cm, medija 24 0 m dolžine; 1050 ni3 43X140 nun, prizmi ' rano, 4 m dolžine; 270 ni3 33 X 140 mm. prizmirano, 4 m dolžine; 150 m* 33 X TW milimetrov, prizmirano, 6 ni dolžine. — Rt-,i-!T0 mora biti zdravo, polnomerno, I., 11. vr--;te, ne niešičasto, brez izpadajočih in velikih grč. Dobava do konca julija 1930.’ Gena franko vagon iltalijanaka meja Postojna tranzit.
Bukove doge: 18/20 jnm debeline, dolžin.' 110 m ali več, širinska medija 12 cin; 14/1 -t milimetrov debeline, dolžine 1 m ali več, »i-rinska medija 12 cm; blago mora biti lepo ne krivo. Cena franko vagon meja Poslojn;;.
10 vagonov remeljnov, 5G X 30, 4 m dol’ žine, IV. vrste, za takojšnjo dobavo. Cena naj se glasi franko vagon grška meja Djev-d jetije.
2800 komadov mecesnovih pragov v doVži ni 1 -70 m, širina 20 cm, višina 13 cm, sekano mora biti od meseca novembra da februarja t. 1. — Cena naj se glasi franko va gon meja Tarvisio.
Mocesuove podnice, ostrorobo žagane, za vagonske jiode, in sicer: 200 m3 2 05 m dolžine, 45 mm debeline, 700 m3 2 80 m dolžine, 55 mm debeline, 100 m3 2 90 m dolžin?-50 mm debeline, v širinah od 20 cm naprej, z 10% toleranco od 18 cin širine jiaprej. — Dobava naj bi se vršila do 15. julija 1930. Prevzem bi se vršil na licu mesta, oziroma na žagah najmanj 100 m* naenkrat. -^’|Cen.i franko vagon meja.
Več vagonov bukovega prahu (oglja). — Cena franko vagon meja Postojna.
Smrekove škurete, 12 mm, 4 m doEinr, v fiksnih širinah 25 cm, za dobavo mesečno ca. 50 m3. Cena franko vagon Sušak' pfista-nišče.
Borovi drogovi: 2000 komadov od 2 m dolžine, .širina na tanjšem koncu 13/15 cm; t tisoč komatlov od 2 50 m dolžine, širim na tanjšem koncu 11/13 cm. — Cena franko *ai-gou Sušak pristanišče.
Trami: 9 ni3 lepo tesanih tramov, doKan.t od 4 do 8 in, debelina 20 X 20 cm; fl m* smrekovih desk, III., od 40 ali 38 mm, od 16 cm naprej, 4 m dolžine; 13 m3 .smrekovih desk, III., od 20 ali 18 nun, od 16 cm naprej, 4 m dolžine. — Cena franko vagon meja via Postojna tranzit.
Za stalno dobavo se potrebujejo *nhe smrekove, jelkove cepanice za izdelovanje lesne volne. Cena franko vagon nakladalna postaja
liiastove tesane tramiče: debelina 23 X 25 do 35 X 35 in v dolžini od 4 do d ra, medija od ca. 4-80, 4 90 dolžine. Za prva- po-ftkušnjo potrebuje interesent 10 m* teh tra-mičev in v slučaju, da bi roba odgovarjala, se zaključi večji kvantum. — Hoba mora biti tesana glava-glava, lahko im ilna tudi n^-kaj centimetrov oblice, to se pravi, robovi na tanjšem koncu ni treba, da so popolnoma ostrorobi, pač ipa smejo biti za k poznanja okrogli. — Blago popolnoma zdravo, bipz gnilega in razbitega. Kvaliteta merkantibao. Cena franko vagon SuSak pristanišče:"
Ponudbe:
Ca. 53 m'1 parjene in neparjene bukovine, dolžina 1 do 4 ra, širina od 14 era naprej, blago zdravo in popolnoma suho.
Ca. 400 ra3 tramov od 4/4” do 7/8”, dolžina od 4 do 10 ra. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit. Dobava v dveh mesecih.
1 vagon ca. 25 m3 okrog 600 komadov borovih plohov, lepo rezanih, 50 min debeline, od 15 do 40 cm širine, 4 m dolžine, zimske •sefaje 1929/30, 90% tega lesa je ostrorobno, 10% metrkanlilno, I. vrste 70%, II. vrste 30%. — Cena Iranko vagon nakladalna no-staja.
Ca. 10 m" desk, 24 mm, smreka, jelka, od 16 cm naprej, medija ca. 22 cm, blago lepo, suho, nadalje ca. 80 m3 12 mm desk, od 16 cm naprej, media ca. 22 oni, vse Iranko "lAgon nakladalna postaja.
p?- 400 m3 lepega slavonskega hrasta, v -"'hlodih, vseh dimenzij, les je gostorašCen, (Teinjiihnig).
Hrastove podinice: ca. 30 m3, debelina 50 mm, dolžina 2-80 m in od 18 do 28 era širine; ca. 10 m", debelina 60 ram, dolžina 2-80 m in od 18 do 28 era širine. — Cena franko vagon meja. Dobava dva vagona takoj in dva vagona pa v 30 dneh.
1 vagon 24 mm desk, smreka, jelka, cena Iranko vagon meja.
Velijo innož>ino okrogle jel.šovine.
150 ra3 lepih hrastovih hlodov (feinjiihrig), od 30 cm srednjega premera naprej. Cena franko vagon nakladalna postaja.
25 m* borovih plohov, 30 in 50 ram, 4 m; 70 m* borovih .moralov v raznih dimenzijah. Dobava dva meseca.
Borov jamski les, nekaj 100 m3.	i
40 vagonov bukovih cepanie z 10% okroglic in 20 vagonov cerovih in hrastovih ccpanic; vse franko vagon Postojna ali Su-Sak pristanišče.
Hrastove frize, ca. 2 vagona mesečno: debelina 27 mm, dolžina od 25 do 50 cm, širine 5 m in pri dolžini 2 cm, I./II. vrste, blago je nesortirano. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Seznam razpoložljivega lesa, 48 ram dimenzije, 4 m dolžine, 32 cm širine, 6500 m3 nad mero; 38 mm dimenzije, 4 m dolžine, 16 do 32 cm širine, 5200 in3 nad mero; 28 mm dimenzije, 4 m dolžine, 16—40 cm širine, 2500 m3 nad mero; 24 mm dimenzije, 5 m dolžine, 16—35 cm širine, 1800 ra3 nad mero; 24 nun dimenzije, 4 m dolžine, mešane, 16 do 40 cm širine, 142.200 m3 nad mero; 24 ram dimenzije, 4 m dolž., orient, 17—33 cm šir., 97.100 m3 nad mero; 24 ram dimenzije, 4 m dolžine, 10—16 cm širine, <93.600 m3 pod mero; 24 mm dimenzije, 4 m dolžine, hoblar-ji, 10—16 om širine, 10.700 m3 pod mero;
24 mm dimenzije, 4 m dolžine, III.—IV., 14.200 m3 nad mero; 24 mm dimenzije, 1 do 3-5 m dolžine, kratke, 15 700 m3 kratke;
18 mm dimenzije, 4 m dolžine, 16—40 cm širine, 37.000 m3 nud mero; 18 mm dimenzije, 4 m dolžine, 10—16 cm širine, 2200 m3 pod mero; 18 mm dimenzije, 4 m dolžine, 12—40 am širine, 5500 m3 nad mero; 18 mm dimenzije, 1—3-50 m dolžine, kratke, 2200 nv1 kratke; 12 ram dimenzije, 5 m dolžiue, 16 do 35 cm širine, 9000 m3 nad mero; 12 mm dimenzije, 4 m dolžine, mešane, 16—40 cm Širine, 34.900 m3 nad mero; 12 mm dimenzije, 4 m dolžine, orient, 17—32 cm širine, 69.770 m3 nad mero; 12 mm dimenzije, 4 ra dolžine, III.—-VI., 6400 m3 nad mero; 12 mm dimenzije, 1—3-50 m dolžine, 3500 m3 kratke.
5 do 6 vagonov smrekovih plohov.
Ca. 1 vagon 30 man in 1 do 2 vagona
25 m desk, blago je lepo, suho, zmerno konično.
žitno tržišče.
V tednu pred velikonočnimi prazniki je v žitnd trgovini vladalo popolno mrtvilo. Povpraševanja po blagu ni bilo in tudi ponudbe so bile slabe.
Malenkostno je zanimanje za pšenično moko in to le za vsakdanjo potrebo. Kupčija s koruizo in ostalimi deželnimi pridelki trenutno popolnoma počiva.
Zaključka v minulem tednu ni bilo nobenega.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina,	slov.	postaja,	dobava	promptna,
plačilo v 30 dneh, 255—257 50 Din.
Bačka pšenica: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina,	slov.	postaja,	dobava	promptna,
plačilo v 30 dneh, 250—252-50 Din.
Bačka pšenica: 77 kg,	2% prim., mlervska
voznina,	slov.	postaja,	dobava	promptna,
plačilo v 30 dneh, 245 —247 50 Din.
Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 202-50-205 Din.
Pšenična moka O/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, 400—405 Din.
Koruza času primerno suha: s kvalitetam garancijo dio namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, 142-50—145 Din.
Koruza popolnoma suha: dobava meseca maja, plačilo v 30 dneh, 145—147-50 Din.
Ječmen bački ozimni: 66/67 kg, 167-50 do 170 Din.
Ječmen bački ozimni: 62/63 Din, 162 50 do 165 Din.
Oves bački: navadna voznina, 180—185 dinarjev.
Trjnj profila
MARIBORSKI VELIKONOČNI TRG.
Ta je bil prvi dan, t. j. v sredo 16. t. m. kljub deževnemu vremenu prav dobro obiskan, drugi dan, t. j. na veliko soboto, ipa -slabo založen in obiskan.
Slaninarji so pa pripeljali na Veliki četrtek na 10 vozeh 20 zaklanih svinj na trg, kjer so prodajali meso in slanino po navadnih cenah. Domači mesarji so pa oba dneva delali prav dobro kupčijo.
Na ribjem trgu je bilo v petek in soboto v veliki obilici domačih dn morskih rib. Cene so bile domačim ribani 25 in 30 Din, morskim pa 20, 25 in 32 Din, morskim rakom pa 4$ Din za kg. Bili sta tudi dve jegulji na trgu, kateri sta pa bili takoj prodani.
Perutnine in drugih domačih živali je bilo prvi dan izredno veliko, drugi dan pa malo. Cene so bile oba dneva visoke, tako so se prodajali piščanci po 15—35, kokoši 45—55, gosi, race in purani po 70—150, kozliči 75—150, domači zajci 15 do 40 Din za komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Tega je bilo oba dneva izredno veliko na trgu, radi česa so bile tudi cene, .posebno sotlati in krompirju, zelo nizke, namreč krampi1" se je prodajal po 0-50—1-25, letošnji pa po Din 8—10, grah v stročju po 14, kislo
zelje 3—4, kisla repa 2, čebula 2—3, česen 15, hren 8—105 maslo 40—50 Din za lig, špargeljmi 12 Din za šop, artičoki
3—5, karlijol 3—10, zeljnate glave 0-50 do 3, ohrovt 1—1-50, solata 0-50—2 Din za komad, pa tudi za berivko, motovilec 1 Din za kupček. Jajca se niso podražila, t. j. po 1—1-25 Din za komad, pač pa je bilo mleko po 3—4 Din za liter, to pa za to, ker na Veliki petek ga tudi za drag denar ni bilo dobiti, ker so imeli stalni odjemalci prednost. Tudi sadja, posebno ipa pomaranč, je bilo oba dneva izredno mnogo na trgu. Jabolka so se prodajala po 8—14 Dih za kg, oranže po
I—3, limone pa po 0-75—1-50 Din za komad. Cvetlice in sadike so bile cenejše kakor do sedaj.
Lesene in lončene robe je bilo prvi dan mnogo, drugi dan pa je bila samo lončena roba na trgu, ker so šli Ribniča-nje za praznike domov. Cene so bile obične 1—100 Din, brezove metle 1-7.5 do 5, lesene grablje 7—10, lesene vile
II—15 Din za komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V sredo je bilo 16 voz sena, 4 voze otave in 7 voz slame; v soboto pa 4 voze sena in 3 vozi slame na trgu. Cene so bile senu 70—90, otavi 80—90, silami pa 50—65 Din za 100 kg. V sredo popoldan se je pa še neprodano seno ponujalo po 50 Din za 100 kg.
MORNARJI IN SOCIJALNA POLITIKA,
Po naredbi ministrstva za socijalno skrbstvo se vrši te dni v Splitu konferenca, sestoječa iz a treh zastopnikov mornarjev in lastnikov ladij ter iz zastopnikov ministerstev za isocijalno politiko in za trgovino in industrijo. Konferenca se posvetuje o zaščiti mornarjev ter o ureditvi socijalno-političuih vprašanj tega stanu sploh. Sklepi konference bodo služili ministrstvu kot temelj, za zadevne naredbe.
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 40 gamitUT grafikonov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 1. maja t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov rudarskih sekir; do 8. maja t. 1. glede dobave 50 kg gumijastih plošč, 40.000 kg portland-ce-menta, 60 kg jermen in 1500 kom. tri-oglatih pil. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave mizarskega orodja in barvarskega materijala (lak, barve, terpentin, čopiči). — Dne 10. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalma licitacija glede dobave 2000 metrov kokosovih preprog; dne 14. maja t. 1. pa glede dobave 500 jeklenih postelj. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava mesa. Dne 26. aprila t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa za čas od dneva odobritve pogodbe do dne 31. mairca 1931. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani,, pogoji pa pri omenjeni intendanturi.)
Davki in takse.
Davčna uprava Ljubljana mest« razglaša: V smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih naznanjam, da je razpored o odmerjeni zgradarini za davčno leto 1930 od zgradb v območju mestne občine ljubljanske, razgrnjen na javen vpogled med uradnimi urauni v času od 28. aprila do vštetega 5. maja 1930 pri davčni upravi za mesto Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/II, soba štev. 7 (vložišče). Pripominjam pa, da bodo vsi davčni zavezanci potom posebnih plačilnih nalogov obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o predpisani zgradari-ni in da šteje 30-dnevni pritožbeni rok šele od dneva po prejemu .plačilnega naloga.
Borca dela v Mariboru. Od 13. do 19.
apriila je dela iškalo 62 moških in 28. žensk, tedaj 90 oseb, 134 službenih mesi je bilo prostih, delo je dobilo 45 moških in 25 žensk, torej 70 oseb, odpadlo jih je 51; koncem tedna pa jih je ostalo še 675 v evidenci. Od 1. januarja do 19. aprila pa je dela iskalo 1867 moških in 918 žensk, službenih mest je bilo 1724 na razpolago, delo je dobilo 641 moških in 564 žensk, odpotovalo jih je 231, odpadlo pa 674.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo:.
1 ekonom-sadjar, 6 viničarskih družin, 23 hlapcev, 11 pastirjev, 2 opekarska mojstra, 1 cementar, 1 vrtnar, 3 kamnoseki, 2 izdelovalca stolov »Tonek, 11 čevljarjev (k mojstrom), 30 čevljarjev za trgovino, 1 prikrojevale«, 7 krojačev — pomočnikov, 20 zidarjev, 1 slikar, 4 slaščičarji, 1 kuhar, več vajencev (vrtnarsko,, kleparske, kovaške, sodarske, mizarske, krojaške, pekovske in slikarske obrti) in tudi 10 kuharic, 20 služkinj, 4 po-strežnice, 3 delavke za fazonirati ovratnike, 1 šteparica gornjih delov čevljev,.
1 blagajničarka za v kavarno, 1 per-
fektna hotelska kuharica, 1 gostilniška
kuharica, 3 plačilne natakarice, 1 perfektna servirka, 1 hotelska sobarica, 3 gospodinje za boljšo hišo, 3 vzgojiteljice, 2 varuški, 4 kuharice k financam in orožnikom, 5 privatnih sobaric, 2 pomožni delavki, 8 kuharic in služkinj za na Hrvaško in Srbijo, 1 šiviljska vajenka.
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
H. NADSTR. HDD! PO IZREDNO NIZKIH CENAH :
SALDA-K0NTR			—			ODJEMALKE
ŠTRACK					UMU	KNJIŽIC«
JOURNAL«						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVBZKB-MAPB						L T. D.
® VELETRGOVINA kolonijama In ipacarljska rob«
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
TVORNICA ZRCAL IN BRUSILNICA STEKLA
A. VRHOVEC
LJUBLJANA, Za Gradom 9 (na konen Streliške ulice)
Izdeluje vsakovrstna brušena in nebrušena zrcala in stekla. Graviranje in raatiranje stekla. Ima stalno v zalogi steklo za izložbe, automobile'in kočije. Popravlja stara pokvarjeno zroala.
i, enutEii 2i
se priporoča za naročila.
VR	tovarna	W
vinskega kisa, d. s o.z^Ljubliane
nudi najfinajil In najokusnajfl namizni kit Iz pristnega vina. TahnlCno In hlgUanKno najmoderneja urajona klsama v Jugoslaviji.
Ljubljana, Dunajska c as ta la, n. nadstr. Zahtavajta ponudbo I
5TS S Trgovski list
Ureja dr. IVAll PLK8S. — U Trgovsko - induztrfjiko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljena,