poS!nina plačana v eotovlnT Maribor, čefrfelc 27. fultfa f033 Štev. t68 Leto Vlf. (XIV.-) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UradnUItvo In upravni Maribor. Ooapoaka rf.1l/ Tolafon uradnIStva 3440. upravo 3408 Izhaja razen‘nadaljo In praznikov vsafc dan ob 10. url / Valja aiaaačno preJewan v upravi aH po poiti 10 Din, dostavljen na doar 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaae aprojema tudi oglasni oddelek ^oka* v Ljubljani r Peitnl Oafcoval rafivn SL UJMO JUTRA n S kongresa Jugoslovanske nacionalne stranke (Nadaljevanje smernic njenega programa) Pri izvajanju socialne politike mo-stranka upoštevati interese vseh c°jev ter skrbeti za to, da se naša so-alna zakonodaja izpopolni na podlagi £.cialne pravičnosti ter gospodarske mo-n Vseh činiteljev. Zato bo potem zako-tih skrbe'a za ublažitev nasprotujo-int S* streralieni in pretiranih poudarjanj p eresov posamezniii družabnih slojev. sD^nava. Pa tudi potrebo snovanja go-k o skih korporacij in sindikatov pod p ntrolo oblasti in v socialnem miru. lo rebno je, da se z zakonom uredi de-1 cas, zlasti pa delo žensk in otrok, Ss zagotove higienski pogoji dela, da leicfj av’i° tako indiv'dualne kakor ko-W'tne deIovne P°S°dbe pod zakonsko lene - da se uredi pravni Pol°žaj va-in pomočnikov, kakor tudi, da se 1 zakc r°čiu 1)^ava. zlasti pa, da se izvedejo zaščitni ( ePi za zdravje in življenje delavcev . 1 _____ n_______... • i__ _i_ ^onom urede vsa vprašanja na po-p C!u delavskega in nameščenskega Zlasti na Ha cp i7VPiHpin od svetovne gospodarske krize, zahteva imperativno skrajno štedenje pri državnih in samoupravnih izdatkih. Obremenjevanje z neposrednimi davki mora odgovarjati gospodarskim razmeram v državi ter mora biti v pravilnem sorazmerju s celotnim nacionalnim dohodkom in z uporabo načela progresivnega obdavčevanja. Eksistenčni minimum se mora oprostiti neposrednega obdavčevanja. Davčni sistem se mora izpopolniti tako, da bodo davčna bremena enakomer-n o razdeljena na vse kraje države. Posredni davki, dajatve, takse, trošarine in monopoli ne smejo obremenjevati osnovnih pogojev življenja ter zavirati moralni in materialni razvoj naroda. Luksus naj se podvrže najjačji davčni obremenitvi. Carinska politika mora poleg svojega umirjenega fiskalnega značaja služiti kot orodje za povzdigo in pospeševanje domače delavnosti, zaradi česar je glede na to njena višina znatno odvis- ujw*a. v loma speševanje posameznih panog go-UajVfl- ,®rc’ r Je ta zasc|ta ena izmed | spodarske delavnosti, V nasprotnem pri-tte?a J163 zahtev strankinega social- j meru naj se prepuste privatni iniciativ-rograma. ■ nosti. Samoupravne finance morajo biti ias .p°dročju zaščite narodnega zdrav- pod nadzorstvom državnih oblasti. Zaradi Sjjj. ltna započeti najširša akcija za zbolj t(ve higienskih in socialnih Dr; vJev> ki vplivajo na narodno zdravje, n,agCemer bo treba poskrbeti, da se sirota 7n',m državljanom zagotovijo brezplač ^ko -ravda 'n zdravniška pomoč. Prav bo|n- je. treba skrbeti za zgraditev novih ^ rsnic in higienskih ustanov. t,j[1Inančna politika državnih samouprav-^rganizacij mora imeti za cilj pro-tt0snnsk° ravnotežje, ki naj temelji na ^rsu ki moči naroda. Slaba gospo-lj.4(j ka moč našega pretežnega kmečkega Va' ki je poleg tega hudo prizadeto soliniju, odkar je prevzel vodstvo madžarske vlade. O dprvega obiska lani je madžarsko-italljansko prijateljstvo z vsakim dnem bolj trdno. Mimo teh komentarjev registrirajo fašistični listi članke madžarskih, ki med drugim naglašajo, da je bil Mussolini prvi državnik, ki je videl nevarnost v tem, da je Madžarska pohabljena in obsekana. V zvezi s tem je zelo značilen članek »Ujnemzedeka«, ki ga registrirajo vsi fašistični listi. Ta članek pravi, da Mussolini ni sodeloval pri izdelovanju in sprejemu mirovnih pogodb in sme zato vedro gledati na novo Evropo. Edino on je v stanju vzporediti in pravilno oceniti novi in stari zemljevid podonavskega bazena. Stari zemljevid je bil po mnenju tega madžarskega lista idealen, ker je takrat obsjtojal gospodarski in teritorialni sistem, ki je predstavljal kraljevino Madžarsko, dočim je na novem Podonavje razkosano in zato vir vseh nesporazumov. Madžarska je idealna trdnjava na stari svetovni poti, ki gre po Donavi. Brez Madžarske se ne da rešiti vprašanje evropskega miru. V | interesu Italije in vse Evrope je, da obstoja ob Donavi neka močna in neodvisna država. Kar se tiče Italije, se dobro zaveda, da jo je slovanstvo ogrožalo in da je bila samo Madžarska ona sila, ki je preprečila osvojevalno prodiranje slovanstva. BUDIMPEŠTA, 27. julija- Po vesteh iz Rima je sprejela budimpeštan-ska vlada prvo srečanje svojih državnikov Gombosa in Kanye z Mussoli- ustvaritve resnične samouprave se morajo odstopiti finančni viri lokalnega značaja samoupravam za pokritje njihovih potrebščin. Pri tem naj se upošteva gospodarska moč ljudstva.« Ko je prečita! g. Demetrovič program stranke, je predsednik vprašal zborovalce, ali želi kdo besedo. »Ne!« so vzklikali delegati, »sprejemamo program soglasno!« Predsednik Uzflnovič se je zahvalil za to izredno in tako manifesta-tivno izraženo zaupanje dosedanjemu vodstvu ter naglasil, da bo novi program najboljši kažipot za naše bodoče delo. Konec dela narodnega predstavništva Al*ODNA SKUPŠČINA JE ŽE ODŠLA NA POLETNE POČITNICE, SENAT PA GRE KONCEM TEDNA. ko j“^GRAD, 27. julija. Letošnje krat . zasedanje Narodne skup-$kuDJf bHo včeraj končano. Ko je Vain-K 2 večino glasov sprejela 11 4ruJ!' mednarodnih trgovinskih In žaiton k°nvencij ter predlog novega ni|j , a o verskem pouku na osnov-s° D prednjih šolah ter učiteljiščih, IHefl lanci odpotovali na počitnice. Sa%» **P£‘tnicami bo deloval najbrž učev db?D ki je bil izvoljen za pro-.DoDoldnie 'nvalidskega zakona. Včeraj bahovi SO ime,i Poslanci Iz naše c.avzoč!f ^.estanek, na katerem so v ^ Jinitnvrf Posvetnega ministra dr. !°1 v Hr ,razPravljali o dislokaciji ?aniu s dl8!' banovini. O tem vpra-ia,ca Dftci na 23 Ktevna poroče-r- St8„®s,anca dr. Ljudevit Pivko in 16 Rape. Senat bo imel še kak dve seji in bo najbrže tudi zaključen v teku jutrišnjega dne. Trockij poslanik v Madridu PARIZ, 27. julija. Ruski emigrantski listi zatrjujejo kljub vsem demantijem, da sta se Trockij in Stalin pomirila in pobotala. Baje se bo Trockij sestal te dni z zunanjim komisarjem Lltvinovim, nakar bo odšel v Madrid, kjer bo prevzel sovjetsko poslaništvo. UGRABLJANJA V POSAARJU. ŽENEVA, 27. julija. V zadnjem času so bile v saarskem ozemlju ugrabljene tri osebe,, med njimi 2 Francoza. Vladna komisija je brzojavila svetu Društva narodov in podala zadevno Drijavo. nijem z največjim zadovoljstvom na znanje. O priliki tega prvega sestanka se je mogla ugotoviti poponla identičnost naziranj madžarske in italijanske vlade v vseli političnih in gospodarskih vprašanjih. Po današnjih dopoldanskih razgovorih se bodo vsa ta vprašanja postavila oficielno na dnevni red. Vedno bolj in bolj se pojavlja dejstvo, da bi Mussolini rad videl, da bi se vprašanja južnovzhodne Evrope rešila po vzorcu pakta štirih velesil. PARIZ, 27. julija. Francoski listi se ba-vijo v svojih uvodnikih z rimskimi pogajanji med Mussolinijem in madžarskimi državniki ter ugotavljajo, da ne more biti o kaki novi ureditvi Podonavja brez sodelovanja Francije sploh nobenega govora. Zunanjepolitični poročevalec lista »Echo de Pariš« omenja bodoče rimsko potovanje češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, in sicer z opazko, da bi mogli stopiti italijanski načrti o podonavskem bazenu šele takrat v svojo odločilno fazo. List pravi dalje, da Francija ne more dopustiti, da skušajo spravljati nekateri listi na dnevni red vprašanja, ki jih je dr. Beneš v imenu male antante že enkrat za vselej odkloni!. Če morda Mussolini misli, da bo ustvaril nekak donavski sistem s pomočjo političnega zbližanja, kakor tudi z mrežo trgovinskih pogodb med Dunajem, Budimpešto, Prago, Beogradom in Bukarešto pod vodstvom Italije, pri čemur ne izpušča iz vidika celo možnosti nekake revizije mej, mu je treba povedati, da za to od Francije ne bo nikoli dobil pristanka. Č» v v ISC iscenje v Španiji in Nemčiji V ŠPANIJI LOVIJO FAŠISTE, V N — NA TISOČE LJU MADRID, 27. julija. Vlada izdaja še vedno uaprej stroge ukrepe proti vsakemu poskusu oviranja javnega miru. V zvezi s prizadevanji, da bi se s silo spremenil sedanji režim, je bilo v vsej Španski aretiranih doslej že mnogo nad tisoč ljudi. Večina aretirancev je bila obdržana v zaporu. Notranji minister je Izjavil, da izvaja policija najširše zasnovano očiščevalno akcijo. Na drugi strani pa je zbornica predvčerajšnjim odobrila zakonski načrt o pooblastilu vladi, da nastopi najstrožje proti vsem aretirancem. O komplotu doslej še niso znane nobene točne vesti in podrobnosti. Zdi se, da gre za primer nekakega fašizma, ker so med aretiranci v veliki večini mladeniči, ki so nosili v gumbnicah znake fašistične omladine. Precej pa je bilo aretiranih tudi anarhistov-sindikalistov, Doslej nista bila red in mir kršena še nikjer. BERLIN, 27. julija. Vlada je objavj- EMČIJI PA FAŠISTI KOMUNISTE. Dl V ZAPORIH. la obširno obvestilo o novi raciji nemške državne policije na cestah in železnicah. Obvestilo pravi, da je bilo ob tej priliki najdeno veliko število subverzivnih seznamov, kakor tudi velike množine razstreljiva, orožja, streljiva in tajnih poročil. Na podlagi tega zaplenjenega materiala je bilo aretiranih mnogo ljudi. Na Saškem sta bila aretirana dva boljševiška kurirja, k! sta imela v čevljih skrita razna pisma, bankovce in tajne dokumente. Prijetih je bilo tudi večje število tujcev, ki so potovali po nemških železnicah brez dokumentov ali pa s ponarejenimi potnimi listi. V vlaku blizu Frankfurta ob Meni je policija zaplenila večjo množino pušk in razno drugo orožje. »Agencija Conti« pravi, da je bilo zlasti mnogo ljudi aretiranih v obmejnem pasu. Tako je bilo prijetih v Triersu več komunističnih funkcionarjev, ki so pravkar prihajali las tujine. PROCES PROTI MORILCEM INU-KAJA. TOKIO, 27. julija. Pred začetkom zasliševanja 11 pomorskih kadetov, ki stoje pred vojnim sodiščem zaradi umora ministrskega predsednika Inu-kaja, je izjavil obtoženi kadet Koga, da je nameraval v družbi s svojimi tovariši umoriti znanega ameriškega filmskega igralca Charlie Chaplina o priliki njegovega lanskega bivanja v Tokijti, da bi tako povzročil vojno z Ameriko. Umor bi se bil moral izvršiti o priliki sprejema Chaplina pri ministrskem predsedniku Inukaju. Umor pa ni bil izvršen, ker je bil sprejem nenadoma odpovedan. Koga je dalje izjavil, da je hotel s svojimi prijatelji izzvati vojno z Ameriko zato, da W se japonsko tržišče tem boli utrdilo. Dnevne vesti Sodnik dr. Franc Tavželj. Kakor smo včeraj poročali, je umrl pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah 25. t. m. ob četrt na 24. uro tacnošnji sodnik dr. Franc Tavželj, zadet ponovno od možganske kapi. Pokojni dr. Franc Tavželj se je rodil na Dolenjskem, študiral pravo vi Pragi, bil med vso vojno na italijanski fronti, kjer je bil novembra 1. 1918. ujet in bil v ujetništvu do 1.1920. Ko se je vrnil ujetništva, je bil decembra leta 1920. imenovan za sodnika pri okrajnem sodišču v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je služboval do svoje prezgodnje smrti. Bil je odličen sodnik in je užival v vsem sodnem okolišu neomajno zaupanje in priznanje. Kot človek je bil vedno šegav in vesel, izvrsten družabnik, odkritosrčen prijatelj in tovariš, katerega so ljubili in cenili vsi, ki so ga poznali. Umrl je v najlepših letih, star 47 let in njegovo prerano smrt objokujejo mnogoštevilni njegovi prijatelji in znanci. Naj sveti blagemu pokojniku večna luč! Redna seja občinskega sveta. Prihodnja redna seja mariborskega občinskega sveta bo 3. avgusta ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu bo več važnih tekočih komunalnih zadev. Nakup Berdajsovega gradu in mariborski gospodarski krogi. Mariborske gospodarske organizacije so na svojih zadnjih skupnih sestankih razpravljale o nakupu Berdajsovega gradu po mestni občini. Po vsestranskem razpravljanju so sestavile predstavko, naslovljeno na mariborski mestni občinski svet, v kateri izražajo svoje pomisleke in željo, naj bi se zadeva o nakupu gradu uredila v sploš no korist meščanom. Razpisana služba. Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu je razpisala mesto uradnika kontrolorja z odgovarjajočo pred-izobrazbo. Prošnje je treba vložiti do 1. avgusta. Nova javna lekarna v Mariboru. Razpisan je natečaj za podelitev lekarniške koncesije za otvoritev nove osme javne lekarne v Mariboru. Interesenti naj vložijo prošnje do 15. avgusta bri banski upravi v Ljubljani. Mariborskemu trgovstvu. Uprava združenja trgovcev priporoča svojim članom, da urede o priliki »Mariborskega tedna«, ki bo otvorjen dne 5. avgusta, trgovske izložbe s posebno pozornostjo, ker je z ozirom na razne velike prireditve pričakovati obilnega pritoka tujcev. Dalje se priporoča trgovstvu, da po možnosti podpre zelo privlačno prireditev efektne loterije zadruge »Mariborski teden«. Darila v blagu naj bi predstavljala predvsem izdelke domačega izvora. Hkrati opozarja uprava združenja trgovcev na svoječasni sklep občnega zbora, da dajajo podpore in darila raznim društvom samo tedaj, ako so nabiralne pole vidirane od združenja trgovcev. Sestanek upokojenega učiteljstva bo tokrat šele v četrtek 10. avgusta ob 15. uri v Učiteljskem domu. Drava je hitro vrnila truplo ponesrečenega Kaiserja. Ni se še polegel pretresljivi vtis, ki ga je v naši javnosti povzročila tragična smrt družinskega očeta, 48-letnega tlakovalca pri mariborski mestni občini Franca Kaiserja, ki se je utopil na povratku z ribolova v noči od ponedeljka na torek v Dravi, že so bili orožniki na Teznem obveščeni, da je Drava naplavila na svojem desnem bregu pri Zrkovcih pod Pobrežjem truplo starejšega moškega, ki očividno še ni ležal dolgo v vodi. Orožniki so truplo preiskali in našli v utopljenčevi obleki izkaznico, glasečo se na ime tragično ponesrečenega Franca Kaiserja. O najdbi trupla so bili takoj obveščeni svojci in tukajšnje lokalne oblasti. Truplo Kaiserja, za katerim obupno žaluje žena z veliko kopico majhnih, nepreskrbljenih otrok, je bilo prepeljano v mrtvašnico pri Devici Mariji v Brezju, kjer bo tudi pokopano. Huda nezgoda Hapca. Po Tvorniški “lici je sinoči peljal 28-letni hlapec Andrej Jakopinec s konji težko naložen voz premoga. Po nesrečnem naključju se je zapletel med vajeti in padel pod voz. Kolo nm je zdrobilo desno nogo pod kole-n'om in so ga poklicani reševalci spravili y bolnišnico. Žrtev Triglava. V triglavskem pogorju se je včeraj smrtno ponesrečil 18-letni gojenec šole železniških delavnic v Nišu Marijan Grebenc, sin vodje prometno-komercialnega podjetja železniške direkcije v Ljubljani. Padel je v globok prepad in je bil na mestu mrtev. Seja vodstva JNS. Včeraj popoldne se je sestal ožji glavni odbor Jugoslovanske nacionalne stranke, ki je pod predsedstvom strankinega predsednika razpravljal o tekočih zadevah. Iz okrožnega tajništva JNS. Mariborsko okrožno tajništvo JNS vljudno prosi vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati v raznih odsekih pripravljalnega odbora za veliko nacionalno manifestacijo, ki bo v Mariboru na praznik 15. avgusta, naj blagovolijo prijaviti svoje naslove tajništvu v Cankarjevi ulici 1, najkesneje do 2. avgusta. Tajništvo bo ob priliki manifestacije potrebovalo večje število oseb, ki bodo sprejemale na kolodvoru došle goste in jih nato vodile po mestu. Krajevnim in okrajnim organizacijam JNS. Mariborski pripravljalni odbor poziva vse okrajne organizacije, naj skr' be, da bodo krajevne organizacije čim-preje prijavile udeležbo članov, ki se nameravajo udeležiti unanifestacijskega sho da v Mariboru. Udeleženci naj obenem v prijavah navedejo, če reflektirajo v Mariboru na obed. Te prijave morajo okrajne organizacije poslati zanesljivo banovin skemu tajništvu JNS v Ljubljani najkesneje do 5. avgusta. Krajevne, odnosno okrajne organizacije naj poskrbe tudi za voditelje skupin iz posameznih krajev in okrajev. Ti voditelji bodo dobili ob pri' hodu v Maribor na kolodvoru vsa potreb na navodila in sezname gostiln in lokalov, v katerih je za udeležence posameznih krajev določen in pripravljen obed Okrožno tajništvo opozarja udeležence, naj se drže svojih skupin. Nova sekcija mariborske podružnice SLD v Prevaljah. Organizatorično delO' vanje mariborske podružnice SLD je zabeležilo preteklo nedeljo zopet nov uspeh. V Prevaljah je bila ustanovljena že 6 po družnična sekcija. Iz Maribora so bili navzoči predsednik podružnice SLD ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, podpredsednik prof. g. dr. Fludernik, ravnatelj g. Stergar in prokurist g. Vodopivec, iz Ljubljane pa je prispel urednik »Lovca« g. Vladimir Kapus. Zbrane lovce so najprej pozdravili ravnatelj g. Pogačnik, za njim pa sta govorila prof. g. dr. Fludernik in urednik g. Kapus. Novi sekciji na-čeljujeta predsednik kapetan g. Gošler in podpredsednik veleposestnik g. Pavše, ki sta oba znana velika pobornika zelene bratovščine. Tiskarski škrat je v včerajšnji notici o rekordu mlade Mariborčanke, knjigo-vodkinje gdč. Elice Bošnjakove zlobno skušal zmesti številke in tako zmanjšati rekord v drobni pisavi. Pravilne številke so naslednje: na dopisnici je napisanih v 133 vrstah 3.305 besed, oziro-mo 13.668 črk. Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru. Kakor smo svoječasno poročali, je mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda priredila ponovno v Mariboru izpitna predavanja za kandidate mojstrskih izpitov. Predavanja so se pričela 14. in končala 26. t. m. Obsegala so 23 ur predavanj, ki so bile razvrščene na večerni čas, izjemo nedelje. ko so se vršila dopoldne. Predaval je v vseh predmetih, ki pridejo v poštev za teoretični mojstrski izpit, z izjemo strokovnih predmetov, obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik. Priglašenih je bilo 36 udeležencev, pomočnikov iz 19 rokodelskih strok, ki so vsi vztrajali do kraja. Med udeleženci so bili tudi taki iz prevaljskega okraja, G. Cmureka, Št. lija in Ptuja. To je bil že 6, tečaj te vrste v teku 1 leta. »Celjski grofje« na prostem. Prijave za sodelovanje pri »Celjskih grofih« se še vedno sprejemajo, in sicer vsak dan od 8. do 13. ure pri gledališki blagajni. Sodelujoči bodo honorirani. Radi slabega vremena preteklo nedeljo 1 bo veselica prostovoljnega gasilnega dru štva v nedeljo, dne 30. julija y Bohov i ina vrtu gostilne Grašič, * v " Kot vestni kronisti beležimo, da je pri nedeljskem koncertu na Dobrni nastopil tudi komorni pevec g. Avgust Živko iz Maribora, ki se je pri nastopu menjaval z mariborskimi matičarji in ljubljanskimi gledališkimi godbeniki. Nastopajoči so absolvirali vsak približno tretino koncertnega programa v vsesplošno zadovoljstvo. Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru je pridobilo za svoje člane še sledeče ugodnosti: 4 Urar in optik: Fehrenbachov nasl. Vidovič, Gosposka 26, novo 12%, popravila 10%; 5. odvetnik Šnuderl, Aleksandrova 28 in dr. Vauhnik, Aleksandrova 3, 50%; 6. krojač za gospode in dame: Avberšek, Masarikova 24, 15%; 7. klobučar in modistinja: Kvas, Aleksandrova 32, novo 10%, popravila 5%; 8. čevljar: »Brzopodplata« Gregorc, Taborska 22 in Glavni trg 18, do 100 Din 5%, nad 100 Din in popravila 10%; 9. mesar: Fiedler, stojnica Glavni trg, 10%; 10. tiskarna in knjigama Sv. Cirila: 10%; kopališča in zdravilišča: Krapinske toplice, Dobrna, Slatina Radenci, Varaždinske toplice *in Rogaška Slatina od 1. septembra do 16. junija 50%. Informacije v tajništvu, Vrbanova ul. 59. Nadaljnji trgovci in obrtniki, ki žele stopiti v krog gorenjih dobaviteljev, naj se prijavijo v društvenem tajništvu. Odbor Društva jugoslovanskih državnih upokojencev in upokojenk ima svojo prihodnjo redno sejo v sredo 2. avgusta ob 16. uri v Nabavljalni zadrugi na Rotovškem trgu. Posestno gibanje. Posestnik Peter Moč nik je prodal stanovanjsko hišo v Toma' novi ulici štev. 5 Rihardu Pišu za 140.000 Din; profesor dr. Rostohar je prodal svojo vilo v Rozinovi ulici senatorju dr. Ploju za 270.000 Din; vilo v Stritarjevi ulici je prodala Sonja Savarnikova posestnici Antoniji Bachovi za 150.000 Din; dr Viljem Lokay je kupil od svojega očeta hišo v Marijini ulici štev. 25 za 20.000 Din; plinarniški mojster Karl Kranjc pa je prodal hišo v Volknerjevi ulici kino' podjetniku in solastniku avtomatskega bifeja Juliju Guštinu za 200.000 Din. Novi policijski stražniki. Za policijske stražnike pripravnike pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije so imenovani: Henrik Alegro, Martin Fider, Ivan Florjančič, Jože Jakopin, Karl Jurkovič, France Klinc, Josip Komovec, Matija Megla, Janez Mihelič, France Molk, Jože Napast, Rudolf Robič in Lojze Spanring. V Rogaški Slatini so na letovanju sledeči konzularni funkcionarji: Sally Gug-genheim, jug. generalni konzul iz Basla v Švici; konzul Enrico Mayer iz Trsta, A. Ezratty, španski vice-konzul iz Soluna in Josef Gaeta, avstrijski konzul pri poslaništvu v Atenah. Imenovani so morebitnim interesentom radevolje na razpolago. Grajski kino. Danes zadnji dan opereta »Kraljica srca«. Gita Alpar v glavni vlogi. Jutri v petek do vključno 1. avgusta velefilm Richarda Tauberja »Melodija ljubezni«. Richard Tauber poje v tem filmu 6 krat, ostale vloge imajo Lien Deyers, Aliče Treff, Szoke Szakall in mala srčkana Petra Unkel. Svetovna kritika pravi o tem filmu »Melodija ljubezni«, da je najboljši Tauberjev film, pri ka terem se gledalec izborno zabava. Ljubke so scene Tauberja in pa male Petre Unkel. Kino Union. Od danes dalje velika opereta' »Doni Jatini v garniziji« z Georgom Aleksandrom, Marto Eggertovo, Marijo Paudlerjevo, Feliksom Bressartom. Prvovrstna veseloigra, polna humorja, glasbe in petja. Prihodnji spored premiera najnovejše izvrstne veseloigre s krasnim naravnimi posnetki. »Ljubavna oporoka« z Charloto Anderjevo in Johanom Rie-manom. Pri motnjah prebave, želodčnih boleči* nah, zgagi, slabosti, glavobolu, rnigP" nju oči, razdraženih živcih, nespečnosti oslabelosti, nevolji do dela, povzroči na* ravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. , Kdor hoče zdrav In svež ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Interesenti za kupčijske zveze s P3*®* slino! Spričo kratkega roka se tem P°“ tom pozivajo vse one tvrdke, ki vzdr* žujejo, odnosno nameravajo vzdrževati kupčijske zveze s Palestino, da se v z®* devi Jugoslovansko-palestinskega konji* teja-, ki je bil pred nekaj dnevi radi zbol!* šanja naše izvozne in uvozne trgovine s Palestino osnovan, gotovo oglase pi®* meno ali ustmeno do dne 1. avgusta t.» v Zbornici za trgovino, obrt in industfl* jo v Ljubljani. Potujoča kmetijska razstava je zapit* stila našo domovino. Svoj zaključni obisk je napravil znani »Modri vlak« v n®’* banovini v Kamniku. Ob odhodu iz Sl®* venije se je ugotovilo, da je pregled®*® poučno razstavo, nameščeno v 22 vag®j nih tega vlaka, v naši banovini ljudi, ki so si nabavili obenem tudi 10>00® strokovnih knjig. »Modri vlak« je dose* gel torej v naših krajih popolen uspeh- Pomaranče niso luksuzni predmet. »5® žbene novine« z dne 20. t. m. objav# odlok finančnega ministra, s katerim sf iz seznama luksuznih predmetov črta Št? vilka 2, točka 1. Od tega dne dalje set5, rej pomaranje ne smatrajo več kot luks®1' ni predmet in je zato tudi ukinjen luks®*' ni prometni davek na to sadje. V zlato svobodo. Tukajšnja moška k®^' nilnica je danes dopoldne pogojno °\ pustila 15 kaznjencev, ki so presedeli^, več let za zamreženimi okni. Po več1® so to sami pretepači, ki jih je spravil zidovje nož. Policija jih bo odpravil® pristojne občine. $ Tri tatvine. Strojevodji Viktorju zetlu je včeraj ukradel nekdo iz ga kovčega, ki ga je imel na stroju v k» rilnici, nov delovni jopič, hlače, bris®! čo in druge razne predmete v skuP vrednosti okrog 200 Din. Mesarju Bi®® Sardinšku so izginile včeraj zjutraj ** njegove celice v hladilnici mestne kla'" nice 4 telečje kože, vredne 500 Din. ferju Francu Zupančiču pa je neznan do** goprstnež ukradel iz avtomobila, ki $ je bil pustil pred Holčevo gostilno na P0" brežju, 850 Din vreden triptik. Triptiks. glasi na ime Ivan Volker za avto 2-&1' Nočni vlom. Preteklo noč so nezfl®1) vlomilci obiskali delavnico mehanika b1* puša na Koroški cesti. Razbili so šipejf prišli tako skozi okno v notranjost, 0 < koder so odnesli novo moško kolo in ^ raznih drugih delov za kolesa. Vlom*1® so povzročili LipuŠu znatno škodo. Vremenska napoved mariborske ®,{* teorološke postaje. Davi ob 7. uri je f' zal tdplomer 17.5 stopinj C; rninim®f, temperatura je znašala 15.8 stopinj ^’ barometer je kazal pri 20 stopinjah 74*:' reduciran na ničlo pa 742.2; relativfl( vlaga 78; vreme je tiho in jasno. ^ menska napoved pravi, da bo jasno vfl« me trajalo še dalje časa in da bo še vroče. Pluj Med Sv. Miklavžem in Št. Janžem- ^ šo v ponedeljek objavljeno vest poPr® ljamo v toliko, da je mišljena daljava ^ prašene ceste le od Sv. Miklavža do ^ ke, in sicer do km 7, to je do meje mariborskim in ptujskim okrajem. » Požar. V torek ponoči je ogenj aIL pelil v Dražencih pri Ptuju stanovanj®* in gospodarsko poslopje posestnika k. dreja Klanečka. Zavarovan je bil tisoč Din, škoda pa je večja. Sose objekte so obvarovali ptujski gasilci- W au uuvitiuvrtii puujsiu gasii'— di suma požiga je bil aretiran neki J-Nočni streli. Neznanci so v Jiršo^ napadli ponoči posestniškega sina Sr® ka Rojka in oddali nanj več strelov. ga je zadel v glavo in nevarno ranil, je moral v bolnišnico. ^ Po stopnicah je padla Marija Fijan0 .j v Ptuju in si zlomila več reber. Zdr se v bolnišnici. Ogenj uničil vlničarijo. V Gornjem * janu pri Kapeli je uničil ogenj vinic® .fl posestnika Franca Domanjka. Ljudje ^ gasilci iz Slatine Radencev so res' živino in manjši del stavbe. Skoda z . ša 15.000 Din in je krita z zavarovan 00. Veliko delo na ureditvi jugoslovanskega vodovja Izsuševanje močvirij in gradnja vodovodov Intenzivno delo s strani države, kakor tudi s strani zasebnikov na urejevanju Razmer v gospodarskem pogledu po končani svetovni vojni in po izvršenem zedinjenju se vidi posebno jasno v izvrše-ml1 javnih delih. Poleg napredka v zgraditvi javnih cest in mostov, železnic in Kištno-brzojavno-telefonskega prometa je jreba poudariti tudi vsa ostala javna dela, ki igrajo veliko vlogo v napredku nase kraljevine. Med njimi so nedvomno najbolj potrebna omembe hidrotehnična »vna dela. Zadnjih deset let je zahtevalo mnogo huda, da so se izvršila najpotrebnejša dela za obvarovanje rečnih obrežij pred razdiralnimi vodnimi silami. V omenjeni d°hi so bili temeljito popravljeni obrežni varnostni nasipi v dolžini 38 km, novih nasipov pa je bilo zgrajenih doslej nadalj-n'h 49 km. Vsa ta dela so zahtevala zne-Sek 112 milijonov dinarjev. Za vzdrževanje in izboljšanje rečnega prometa ter ureditve glavnih potrebnih poslopij (ladijskih prezimovališč itd.) ter za delno P°globljenje plovnih strug je bilo žrtvo-Vanih nadaljnih 41 milijonov dinarjev. v,^a glavnih rekah, ki prihajajo v po-ev za splavarstvo, so bila izvršena v .^njem času razna dela v svrho omogoča in izboljšanja splavljanja lesa. Mi-1110 tega je bilo vloženo ogromno delo v re?ulacijo rek, bodisi z ozirom na zavajanje obrežij in poslopij, bodisi z ozi-ro,m na zaščito rodovitnih zemljišč pred ^Plavami. Letos so vnešena v zadevni delovni program večja regulacijska dela da Moravi, Ljubljanici, Savi, Muri in Dravi. Skupna površina ogroženega in popla-Vartl izpostavljenega ozemlja v Jugosla-vjii znaša 1,646.468 hektarjev. Pred ponvami se je doslej popolnoma zavaro-valo z nasipi in drugimi potrebnimi jav-napravami 569-975, le deloma pa “09.302 hektarja prej navedenega ozemlja. °vršina močvirnatega sveta znaša v na-državi 1,972.447 hektarjev. Od te povrne je bilo v zadnjih desetih letih poginoma osušeno in spremenjeno v rodovitno polje zemljišče v izmeri 534.572 a&ktarjev, le deloma pa je bilo osušenih 1^.455 hektarjev površine. Bodoči na-Crt določa, da se bo spremenilo v rodo-polje še nadaljnih 701.420 hektarjev yVeta, ki stoji danes še vedno pod vodo-/p&no osuševalnih del so izvršili lastni-,1 Zemljišč sami, in sicer s pomočjo do-r° organiziranih vodnih zadrug. Držav-e oblasti pa so omogočile tem vodnim ^drugam dosego in sklenitev večjega gojila v znesku 60 milijonov dinarjev, s katerim so se povišali in podaljšali slabi obrambni nasipi, zgrajeni še pred vojno, ki so bili nezadostno dimenzionirani. Večino navedenih del so vodne zadruge tudi že res vzorno in trdno izvršile. Med večjimi melioracijskimi deli je v načrtu izsušenje Skadrskega jezera ter Popovega in Skadrskega polja s čimer bo znatno olajšana prehrana tamkajšnjega prebivalstva. Na omenjenih krajih se že iz vajajo vsa potrebna predhodna dela in se zbirajo potrebni podatki za podrobno izdelavo načrtov. V obmorskih krajih, na posameznih otokih in pa v nekaterih predelih južne Srbije se opaža veliko pomanjkanje pitne vode in drugih potrebščin, ki jih zahte va vsakdanje življenje tamkajšnjega ljud- stva. Ketr so to večinoma najrevnejši kraji v kraljevini, je priskočila država tudi tukaj na pomoč in omogočila zgradbo prepotrebnih vodovodov in vodnih rezervoarjev, seveda vse na podlagi modernih higienskih zahtev. V času od !• 1919. pa do danes je bilo deloma na novo zgrajeno, ali pa le popravljeno veliko število vodovodov, cistern, vodnjakov in studen cev. Vsa ta dela so veljala državo okrog 88 in pol milijona dinarjev. Z ozirom na večjo urejenost notranjih in deloma tudi gospodarskih ter finančnih razmer v državi je upati, da se bo delovni hidrotehnični program še y marsičem raz širil, zlasti če pomislimo, koliko brezposelnih bi tako prišlo do kruha in dela, obenem pa bi se izvršila dela, ki se brez velike škode ob naraslem vodovju ne dajo nikakor več dolgo odlašati in zanemarjati in ki so v splošno korist tako države kakor tudi posameznikov in splošno-sti. Odgovor na kritiko: K gozdovniškemu taboru v Kranjski gori od 25. t. m. Lahko je hoditi s spoštovanjem po svetu, zataknjenim kot šopek za klobukom in metati sramoto po ljudeh. Po svetu hodi spoštovana, debelušna gospa, oblečena po predzadnji modi in živi ob penziji po rajnkem možu. Ob vsako, še tako majhno smet se spodtakne, lepote pa ne vidi, ki blesti in dehti od vse povsod. To je penzionirana morala in zlobna kritika. Pol dneva prespi in ko ošvrka svoje sosede, sede v udoben naslonjač, sklene v naročju roke, suče palec okrog palca, prede čas. To so njena krkršna si bodi ročna dela. Gospod kritik kritikuje, čeprav mu ni nič znano. Gozdovništvo so ustanovili pred leti sami mladi ljudje — študentje in ga vodijo ustanovitelji še danes, kot morejo in znajo. Radi bi pridobili kaj delavnih starejših ljudi, ki bi jim pomagali. Ali mi gremo lagodno na izprehod, pogledamo v njih tabor in pljunemo nanje. Vse, kar uči gospod kritik, vse to je stremljenju teh mladih ljudi. Volja je tu, ali zadostne moči še ni. Njih upanje je, da bo od leta do leta boljše, ker bodo sami z leti dozorevali. Gozdovniški tabor v Kranjski gori ni ne tabor neke mestne družbe z vsemi njenimi slabostmi in ne kraj mestne iz-živetosti(l) ter svobodnega lenarenja, ampak je družba po večini mladih, čilih ljudi, ki hrepeni po gozdovniški ideji in s tem po človečnosti. Prepričan sem, da se bo pod tem vodstvom, ki gleda z upom v bodočnost, gozdovniška ideja razširila in poglobila. I. M. Nacionalna turneja vseh sekcij automobilskega kluba naše kraljevine, aranžirane po centrali v Beogradu Kakor nas je obvestilo tajništvo mariborske sekcije (avtomobilskega kluba, priredi Centrala avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije v času od 25. avgusta do 6. septembra t. 1. veliko nacionalno turnejo po naši državi. Zbirališče udeležencev na tej turneji bo Banjaluka. Tam se bodo zbrali v petek 25. avgusta, kjer jim priredi banska uprava in mestna občina v Banjaluki svečan banket. Dne 26. avgusta bo odhod iz Banjaluke po prosti volji do 9. ure dopoldne v smeri proti Splitu. Tam bo skupna večerja v hotelu Matič. Dne 27. avgusta bo izlet s parobrodom na Hvar itd.; dne 28. avg, izlet v Solin in Trogir ter ogled zgodovinskih znamenitosti; dne 29. avgusta odhod (po volji) v Dubrovnik; dne 30. avgusta bo prost dan; dne 31. avgusta raz-gledanje mesta v skupinah; dne 1. septembra, počenši ob 6. uri zjutraj, posamezen in svoboden odhod v Hercegnovi, tam prenočišče in skupna večerja; dne 2. septembra, počenši ob 6. uri zjutraj, svoboden in posamezen odhod na Cetinje, tam skupno kosilo. Razgledanje mesta, starega dvora itd., prenočišče; dne 3. septembra, počenši ob 6. url zjutraj, svoboden odhod v Budvo, Bar, Ulcinj; po kosilu odhod v Bar, Vir Pazar, Ri-jeko, Podgorico; prenočišče in skupna večerja; dne 5. septembra skupen odhod ob 10. uri v Sarajevo, izlet v Trebevic, vrnitev v Sarajevo; kosilo, zvečer banket; dne 6. septembra razhod in konec turneje. Prijave za udeležbo na tej turneji sprejema tajništvo mariborske sekcije za svo- je člane najkesneje do 10. avgusta. Kolikor smo obveščeni, je ministrtvo za gradnje odredilo popravilo vseh cest na projektirani progi. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor. Šport Izlet »Penina« v Ormož. Kolesarski in motociklistični klub »Perun« priredi v nedeljo 30. t. m. z vsemi svojimi sekcijami izlet v Ormož. Start bo v nedeljo ob 8. dopoldne na Glavnem trgu. Na razpolago bo tudi avtobus in se naprošajo interesenti, ki se hočejo izleta udeležiti z avtobusom, da se javijo do petka 27. t. m. pri g. Črepinku na Meljski cesti. Drevi SK Železničar :SK Svoboda. Na igrišču SK Svobode se bo drevi ob 17.30 odigrala finalna tekma za pokal mariborskega medklubskega odbora, ki ga je dala znana tvrdka Stoječ. Srečate se bosta SK Železničar in SK Svoboda. Sodil bo g. Kopic. Občni zbor ljubljanske nogometne pod. zveze bo v nedeljo 13. avgusta ob 830 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Samostojni predlogi rednih članov — klubov morajo biti predani tajniku LNp pismeno najkesneje 6 dni pred održava-njem rednega občnega zbora. Meddržavna nogometna tekma Jugoslavija : Češkoslovaška bo 6. avgusta y Zagrebu. Barve Jugoslavije bodo zastopali naslednji igralci: Glaser, Bivec, To-šič, Arsenijevic, Gajer, Lecfaner, Tirna-nič, Marjanovič, Kodmja, Grragič in K-o-kotovič. Državno prvenstvo v skokih bo y soboto in v nedeljo v Ljubljani. Tekmovanje je prvi del državnega plavalnega prvenstva in tekmovanja za Petrinovžfiev pokal. Finalni tekmi za srednjeevropski pft- ! kal med obema finalistoma Ambrosiano j in Avstrijo bosta 27. avgusta v Mflarni in 8. septembra na Dunaju. Plavalne tekme na Mariborskem otoka ki jih je preteklo nedeljo prekani naliv, se bodo nadaljevale in zaMfutSe prihodnjo nedeljo 30. t. m. Duhovnik kot tihotapec Kakor poročajo nizozemski listi, so odkrili cariniki na nemški obmejni postaji Kaldenkirchen v kovčetgu nekega angleškega duhovnika, skritih med starimi časopisi 600.000 mark m bankovcih in efektih. Duhovnik, ki je hotel to čedno vsoto iztihotapitl na Nizozemsko, je bH aretiran. Valdagne: Potovanje s priiateliem -Obedoval sem pri svojih prijateljih , aantouneovih. Odličen prvovrsten o-Chantouneovi so imenitni ljudje. Al-v/“rt Chantoune je zabogatel s svojimi n-Nulacijami in postal sodoben človek. ‘vuiacijaim m posiai smioucn tioves. Je2ova žena Marija Chantouneova, dra-£.sb'a, sladka, zaljubljena v svojega mo-'a dobra mati pilade Antoinette, je že S^najst let gospodinja v njegovi hiši. Dosti je dobrih ljudi, a Chantouneovi p, Najboljši. Po obedu mi reče Albert antoune: VaT odpotujemo konec meseca v Ro-> naš domači kraj. Pojdi z nami! - To je malo predaleč, sem rekel, v." Ti si neumen! Tisoč kilometrov, to ni daleč! Dobro! Pa kaj boš tam? r^ Ali, ti ne poznaš Royala. To je na-ge a- Ažurno morje, oranže, mimoze, ro-sk’rh ^ te,a'’ staremu Parižanu, ni treba ,ahketh ^e se prirejajo soareje in kje Plešeš charleston do mile volje, se v- av> sem mu rekel, počakam, da i^iritam Nistalirate, pa vas potem po- Vo2 ,T° ne more biti! Mi smo zajednica. trije> pa Štiri lepe prostore, mi pa smo Pot. t °vali borno tri dni. To je lepa sam takoj sklenil. Poku ' brav ljubezniv, ampak jaz ^ 2 vlakom. — Je vse zastonj! vzklikne gospa Chantouneova. — Vi nimate zaupanja! se oglasi An-toinetta. — Ti ne veš, kaj govoriš! vzklikne Albert. Ti se nikdar nisi vozil z avtom! — Kaj pa še! Vsak dan se vozim s taksijem. — Ah, prosim te, ne govori samih neumnosti. Avto, to je zadovoljstvo. Pomisli, ti si doma. Ti greš lahko z doma, kadar hočeš, prideš kadar hočeš. Sam svoj gospodar si. Ustaviš se, kjer te je volja. Če si na potu, ti obvisi oko na pokrajini, ki ti ugaja, ustaviš voz in južinaš v tra- vi. Svoboda! Svoboda! Vprašaj mojo ženo, vprašaj mojo hčerko! Nazadnje sem se moral izpovedati. — Jaz razumem vse to, Albert, ampak jaz se bojim tega stroja. — Ah, ne plaši se! Jaz ne vozim nikdar 80. Tudi moja žena se boji. Jaz sem zelo obziren. Kaj ne, ti nam napraviš to veselje? Obljubil sem! — Odpotujemo 30. ob Šestih zjutraj — pripomni Albert. — Ni mogoče? — Tako je treba. Zakaj, da me razumeš, obedovali bomo v Auxenreu, prenočili pa v Micama. Vse je torej v redu. Na določeni dan som bil pred vrati svojega prijatelja Chantoumea ob šestih in trideset minut. Pomudil sem se prej ta večer malo dalje v kavarni pa sem zaspal. Gospa Chantouneova je že hitela metati reči na voz. Moj Bog, koliko zavitkov! Antoinetta je bila pozabila svo jo torbico in se je vrnila, da jo poišče. Albert je stal z menoj ob vozu in se je vznemirjal: — Mi nikdar ne odpotujemo. — Kaj se jeziš! sem ga miril. Ti lahko odpotiiješ, kadar ti drago, saj ni železnica. — Prav praviš, ampak jaz hočem biti opoldne v Auxerreu. Točno ob dvanajstih. Brzojavili smo. Brzojavili! Ko se je Antoinetta vrnila s svojo torbico, se je gospa Chantouneova spomnila, da ni vzela neke reči. Albert je bil kar rdeč od jeze. Nazadnje smo le odrinili ob sedem trideset. — Vidite, kako je to lepo 1 mi je rekla gospa Chantouneova, človek se počuti čisto komodnega. Ni to železnica. Odpeljali smo se, ka dar smo hoteli. Ali ni to prijetno? Ko smo se odpeljali skozi Corbeil, sem zapazil, da vozi moj prijatelj preko 75. —■ Slišiš, ti voziš prehitro! sem rekel. Vozi bolj počasi! — Moram se podvizati. Poglej na uro. Niti minute ne smemo izgubiti. V Auxerre smo prišli točno ob dveh. Med kosilom pravi Albert: — Pot do Macona je imenitna. Vozili bomo malo hitreje. — Menda nisi ponorel! sem vzkliknil — Ah, nikar se ne bojte! je rekla Antoinetta. Papa je za volanom. Albert je vsako toliko časa vzel iz že-£a uto. Obed smo kar zmetala .vase. Me- ni ni bilo dobro. Ko smo se vzdignfli, je rekel Albert: — V Mačami bomo hitro povečerjali, potem pa takoj v posteljo. Zjutraj moramo odriniti ob petih. Jaz sem se upiral. Prosil sem ga, nas nas pusti v postelji vsaj do osma Oh me ni hotel niti poslušati. Drevil je hitro, kar se je dalo. Meni ni bilo nič tej dobro. Še v zrakoplovu mi ni bito nikdar tako slabo. Slabo mi je bito in nagnil sem se iz voza... Ah, ta Albert! Ostal sem sredi ceste ves oslabljen. Na srečo smo bffi bSz« Macona. Albert in njegova žena sta odhitela po zdravnika. Antoinetta je stopite iz voza, da vidi, če sem še živ. Omedlel sem. Snel sem čepico in jo prosil: — Rotim vas, pustite me tukaj. [Jaz ne pojdem več v ta gozdi Zjutraj sem se počutil dobro. Bila je že deset. Albert je nervozno hodil sem ter tja: — Oditi moramo. — Jaz ne. Ali gre kakšen vfak v Sata? Raphael. — Gre. Ampak kakšen! Menda nisi neumen! je začel Albert. Menda se ne boš rajši vozil s tisto drajso, kakor z mojim vozom! Nič ni pomagalo. Aibert me je porinil v svoj avto. Zdaj je vozil počasi, tako počasi; da mi je postalo slabo. Potovali smo osem dni. Ko smo prišli v Royal, sem bil bolan, težko bolan. In nikdar več nisem sedel y Albertov VOL 42 OCEANOPOLIS Ra mm n o »Uri vroiII ifo v«iJr• Teama, senca se je polagoma in skrajno previdno premikala proti njenmt. V medli svetlobi sobe je razločil srednje veliko postavo človeka, ki mu je bil popolnoma neznan. Neznanec je naposled pridrsel čisto tik do njegove postelje, se sklonil nadenj, kakor da bi hotel prisluškovati njegovemu dihanju. Doljan je pridrževal sapo. Tujec je bil menda prepričan, da so otrpljevalni žarki že opravili svoj posel in ima pred seboj otrpnjenega, nezavestnega človeka. Zato se je sklonil še nižje k njemu in ga skušal dvigniti. Toda v tistem trenutku je Doljan nenadoma oživel. Z bliskovito naglico je zgrabil neznanca za vrat in ga pritisnil k tlom. Nepovabljeni nočni obiskovalec se je tega nepričakovanega prijema tako strahovito prestrašil, da je odrevenel. Obležal je negiben pod Doljanom in se niti ni skušal braniti. Doljan je izrabil ta trenutek, potisnil mu roke na hrbet in mu jih zvezal. Nato mu je zvezal še noge. Neznanec je bil tako ujet in povezan, da se ni mogel geniti, pa kljub temu ni izpregovoril niti ene same besede. Doljan je razsvetljil sobo in mu pogledal v obraz. pr o.ll o st i »Kdo si?« ga je vprašal. »Kaj si hotel pri meni? Kdo te je poslal?« Tujec je zapiral oči, stiskal zobe in ni hotel govoriti. »Govori!« je velel Doljan z odločnim rezkim glasom. »Nočeš? Potem te bom prisilil! Popolnoma v moji oblasti si; nihče te ne more rešiti iz mojih rok. Govori, ali pa te ubijem« Neznanec je vztrepetal. Zavedel se je nevarnosti in se končno vdal. »Ničesar slabega nisem hotel,« je spregovoril s trepetajočim glasom. »Mislil sem, da ste nezavestni.« »In? Kaj ste hoteli?« »Odpeljati bi vas bil moral.« »Kam?« »Nekam...« »Po čigavem naročilu?« »Tega vam ne smem povedati. Moral sem priseči, da ne izdam nikomur imena onega, ki mi je to naročil.« »Potem bom povedal jaz. Prišli ste po naročilu Moraje, da me ali ubijete ali odpeljete k njej.« Neznanec je še vedno molčal. »Je tako ali ni? Govorite! Ničesar vam ne bom storil žalega. Samo priznajte.« Neznanec je spačil obraz. Doljan je o-pazil, da se bori s svojo obljubo, ki bi jo rad prelomil. Odprl je tudi že usta, da bi spregovoril, pa jih je zopet zaprl. »Povedal sem vam, da ne bo nihče izvedel vaših besed. Govorite! Vas je poslala Moraja, ali vas ni?« »Da.. •« je izjavil iz sebe povezani človek. »Za kakšno plačilo vas je najela?« »Za nobeno.« »Torej ji delate to uslugo iz drugih namenov. Jo ljubite?« »Na to vprašanje vam bom odgovoril, če odgovorite vi prej na moje.« »Pripravljen sem. Vprašajte.« »Takoj, samo razvežite me in dovolite imi, da sedem-« »Mi obljubite, da ne boste skušali pobegniti?« »Obljubljam.« Doljan je razvezal neznanca, ki se je naglo dvignil in mirno sedel na ponujeni mu stol. »Dovolite mi, je pričel, da se vam predstavim. Moje ime je Jafis. Spravili ste me v neskončno neprijeten položaj in izsilili iz mene, da sem vam izdal to, kar ne bi bil smel; toda sedaj je že storjeno, ne da se popraviti. Zaradi tega je bolje, da govoriva popolnoma odkrito, kakor prijatelja.« »Dobro, veseli me,« je odgovoril Doljan. »Toda hoteli ste me nekaj vprašati, preden mi odgovorite na moje vprašanje.« »Da,« je dejal Jafis. »Moje vprašanje!® kratko: Ljubite Morajo?« »Ne.« »Ljubi ona vas?« »Da.« . »Ona vas ljubi?« je trepetaje vzklik' nil Jafis in prebledel. »Ljubi me in me zasleduje na vsakem koraku. Storila je že vse, kar je mogl& da bi me dobila v svoje roke in v svojo oblast. Toda jaz je ne ljubim in se j® branim z vsemi svojimi silami. Sedaj ®e je hotela ugrabiti po vas. Ne vem, kaj je nameravala z menoj, toda zdi se mi, da me je hotela le ujeti in spraviti k sebi. kjer bi me skušala prisiliti k ljubezni. Vi veste bolje kakor jaz, vam je gotovo P®' vedala, kaj namerava z menoj. Obljubili ste mi tudi, da boste odgovorili na moj® prejšnje vprašanje, na vprašanje, če 1° ljubite. Hočete?« »Hočem,« je dahnil skoraj neslišn0 Jafis, nato pa je nenadoma ves vztrepetal, vsa kri mu je šinila v glavo in v očeh mu je zagorela besna jeza. »Tako je torej,« je vzkliknil, »sedaj Šele vem, da sem bil nesramno nalagati i® izdan. Ženska, ki jo ljubim in ki tudi sama trdi da me ljubi, me je hotela UP®” rabiti za slepo orodje, ki naj bi ji pom®' galo pridobiti si vas s silo.« »Torej jo ljubite?« (Dalje prihodnjič.) Strah v vsakdanjem življenju Strah in preplašenost sta dva različna pojma Ta ali oni bi navsezadnje lahko trdil, da ni vse svoje žive dni še nikdar nikoli užil nobenega strahu, nihče pa ne more reči, da bi se ne bil še nikoli prestrašil. To sta dva čisto različna doživljaja. Vsi gotovo poznate našo nairodno pripovedko o mladeniču1, ki ni poznal strahu. Ta pripovedka pripoveduje o mladeniču, ki ga ni moglo pripraviti v strah nič od vsega tistega, od česar gredo sicer ljudem lasje pokonci, samo če slišijo govoriti o tem, in ki ga je poslal gospodar, pri katerem je služil za hlapca za stavo ponoči k obešencu v gozdu, pa ga je mladenič snel z vislic in postavil na glavo v lužo, nikar da bi se ga bil ustrašil, kakor je gospodar mislil, da se bo. Kako je prebil ta mladenič vso noč v mlinu, ki so o njem pripovedovali, da hodi vanj vsako noč devet hudičev mlet moko in kvartat, in kako so hudiči pred njim bežali, ko je zgrabil prvega za vrat in mu potisnil glavo pod mlinski kamen, da mu jo je odmlelo. Kako je kuhal kašo v starem gradu in se kratkočasil z duhom nekdanjega grajskega gospodarja, ki mu je nazadnje odprl zakladnico, v kateri si je pogumni mladenič nabral zlatnikov in srebrnikov, da jih je komaj odnesel. In kako se je užejal domov grede m šel pit k studencu. Med tem pa, ko je Pil, je skočila žaba v vodo, in te žabe se je sicer tako srčni mladenič tako ustrašil, da ga je kar kurja polt oblila. On se ni bal ne hudiča ne biriča, kakor pravimo, pred ubogo žabo pa ga je obšla groza. Ali ni to čudno? Ali pa če greste ponoči mimo pokopališča. Nehote boste vzdrhteli in občutili nepojmljiv strah. Vse tisto kar ste kdaj kot otrobi pa tudi pozneje slišali ali čitali o pokopališču in njegovem skrivnostnem nočnem življenju v bajkah in knjigah.se bo v vas podzavestno vzbudilo, in vi boste zatrepetali. In ta strah bi prišel v gro zo, ko bi nenadoma opazili na pokopališkem zidovju kakšno senco, kakšno belo silhueto, ki bi bila za vas prava prikazen, poosebljena smrt. Naše stanje in naši občutki v tem in onem primeru so čisto različni. Zakaj dokler ima strah za osnovo zavest ali zasluti nevarnost, dotlej je preplašenost hipna reakcija na nenadejan dogodek. Zviškoma se pojavi nekakšna dozdevna nevarnost ali pa nekaj, kar naim je še neznano, za kar si še nismo v svesti, da ni nevarno za nas, in razburjenost, ki naglo pretrese vso našo podzavest, reagira s koncentracijo naše pozornosti na ta dojem. Ali ta razburljivi dogodek mora nenadoma nastopiti brez vsakršne zveze s prejšnjimi dogodki ali nam pa vsaj ta zveza ne sme biti znana. Noben občutek nima te moči, da bi nas hipoma tako popolnoma prevzel kakor prestra-šenost. Mi smo kakor odreveneli in kakor bi nam srce zastalo. Kadar se ustrašimo, je vse drugo daleč od nas. Zdrznemo se, mišice nam otrpnejo ali pa odpovedo, tudi zoper našo voljo, tako da izpustimo kaj iz rok, kakor hitro se ustrašimo. Dasi je to stanje samo hipno, izgubimo vso oblast nad svojim telesom. Strah se pozna na potezah našega obraza, oči se nam razširijo, usta od- pro, roke se nam brez moči dvignejo. Strahu ne doživljajo samo ljudje, ampak tudi živali. Celo pri rastlinstvu so že o-pazili podobne pojave. Nova ekspedicija na južni tečaj Po vesteh iz New Yorka pripravlja ameriški polarni ■ raziskovalec Lincoln Ellsvvorth veliko ekspedicijo na južni tečaj. Ellsvvorth je letel že leta 1925. skupaj z Roaldom Amundsenom na severni tečaj. Pretekli ponedeljek je zapustil San Francisco in odpotoval na Novo Zelan- dijo, kjer bo baza njegove polarne eks* pedicije. Tamkaj se bo sestal s sloviti!11 norveškim letalcem Berndtom Balet®' nom, ki bo tudi sodeloval pri name®3' vanem poletu na južni tečaj. Istočas®0 pa bo raziskoval neznana ozemlja, P°' krita z večnim ledom, tudi drugi <*e Ellsworthove odprave, in sicer po koV' nem. Ta del ekspedicije bo vodil Ris®® Larsen. Ellsvvorth namerava preleteti južni tečaj med Rossovitn in WeddelO’ vim imorjem. foominiaite se CMD Umrl je moj dragi stric, gospod Dr. France Tavželj sodnik v Sv. Lenartu. Pogreb bo danes ob pol 17. Lahka naj mu bo zemlja Slovenskih goric! V Mariboru 27. julija 1933. 2727 Marija dr. Černičeva. Prodam PARCELO PRODAM. Naslov v upravi »Večernika« 2718 PARCELO PRODAM na knjigo Mestne hranilnice in dve novi kompletni okni 80X150. Radvanjska cesta 48. 2694 PRODAJA posestev, parnih iag, vil, sta* novaniskih hiš in vinograda. . *„V„konkV.r^nih Zi$ev*h Germutha Franca in Marije, opr. št. S 22/32 in St. 1/33. WMnega sodišča v Mariboru se prodajo pod roko razna gozdna posestva, in sicer Vijtožnikovo posestvo na Rudečem bregu s hišo št. 38, Žumrovo posestvo na Rudečem bregu s hišo št 33, parna zaga v Podvelki s hišo št. 37, 4 km ozkotirna železnica, lo-komobda m polnojarmenik vila v Podvelki št. 84, posestvo v Vurmatu, Mršnikovo posestvo v bv. Vidu s hišo št. 13, posestvo na Breznem vrhu s hišo št. 26, posestvo na s hibo st. 60, parna žaga, lokomobila in polnojarmenik ter vinograd v Vuzmietincih z vilo, viničarijo. pritiklinami in premičninami. Podroben opis posestev, ms, gospodarskih poslopij, pritiklin in premičnin je razviden iz cenilnih zapisnikov, uozdovi in poslopja so v dobrem, deloma v vzornem stanju. Prodajalo se ne bo ped cenilno vrednostjo. Kupnine se morajo plačati v gotovini. Obstoja pa možnost, da se Kupnine poravnajo na podlagi posebnih dogovorov z vknjiženimi upniki deloma potom prevzema vknjiženih terjatev, deloma s hranilnimi vlogami in deloma v gotovini. Interesenti naj do 1. 9. 1933 pošljejo podpisanemu konkurznemu upravitelju obvezne pismene ponudbe. Po preteku tega termina bodo ponudniki povabljeni na ustno otertamo dražbo. I odrobni pogoji In informacije se dobe pri konkurznem upravitelju M a r i b o r, dne 26. julija 1933. Dr. Bergoč Josip odvetnik v Mariboru, kot konkurzni upravitelj. 2120 Mali o Razno SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELAVNICA ter za nitro-celulozna ličarska dela, Henrik Caffou, se nahaja na Jugoslovanskem trgu štev. 3. 2693 RADI OPUSTITVE TROO-VINE oblastveno dovoljena razprodaja. L. Ornik, Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost! 2307 Sobo odda SOSTANOVALCA sprejmem. Tržaška cesta 3, dvorišče. 2721 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam. Trg svobode 1. 2726 Prodam HIŠE PRI MARIBORU za 14.000. 20.000, 26.000, 32.000, 40.000 Din prodaja Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica 21. 2725 Kupujte svoje po* trebiilne pri naSII* inserentlh I Slutbo lile OŽENJEN, BREZPOSELN. prosi usmiljena srca za kat®' terokolisibodi zaposlitev. P1* je reduciran pri železnici ,n je že 2 meseca brez po®1 | Naslov blagovolite pustiti P* upravi »Večernika«. 500 UČENCA sprejme modna trgovina Kaj ničnik. Glavni trg. 27UJJ Javna licitacija Dne 28. Julija ob 10. url se bo v tovornem skladliiu Maribor gl. kol. prodala na Javni draibl sledeča roba: 1 poljska kovačnica, 1 pločevinast kotelj, razno montersko orodje, 13 kom.jekle-, nih cilindrov, 7 kom. jeklenih cilindrov amonjaka 1 zaboi pile. 272*. kdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik * STANKO DETELA v Mariboru