ZBDS pictures/zbds2.jpg (9233 bytes) ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Upravni odbor Stepišnikovega sklada in Sekcija za potujoce knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije na podlagi veljavnega pravilnika objavljata: RAZPIS ZA SREDSTVA STEPIŠNIKOVEGA SKLADA 2006 1. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije - Sekcija za potujoce knjižnice in Upravni odbor Stepišnikovega sklada, Turjaška 1, 1000 Ljubljana s tem razpisom vabita vse splošne knjižnice z enotami bibliobusa in/ali kolekcijskimi zbirkami, da sodelujejo v kandidaturi za sredstva Stepišnikovega sklada. Predmet tega razpisa je financiranje ali sofinanciranje izobraževalnih in promocijskih dejavnosti na podrocju potujocega knjižnicarstva v Sloveniji, ki bodo prispevale k njegovemu strokovnemu razvoju in prepoznavnosti. 2. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki bodo v skladu s prioritetami ZBDS - Sekcije za potujoce knjižnice, in sicer: - organizacija izobraževalnih vsebin in strokovnih srecanj, - izmenjava izkušenj in primerov dobre prakse s strokovnjaki iz tujine, - povezovanje in sodelovanje slovenskih potujocih knjižnic, - tisk in objava publikacij in strokovnih gradiv s podrocja potujocega Knjižnicarstva. 3. Vloga mora vsebovati: - opis z dolocitvijo vsebin, krajem in casom izvajanja projekta, - financni nacrt in jasno navedbo zneska za katerega prosite. 4. Iz sredstev Stepišnikovega sklada se bodo projekti sofinancirali v višini najvec 70 % od celotne vrednosti projekta ali financiral v celoti, ce bo Upravni odbor Stepišnikovega sklada presodil, da je projekt dober, izviren in bo veliko prispeval k razvoju potujocega knjižnicarstva v Sloveniji ter ne bo presegel zneska, ki ga sklad razpisuje. 5. Stepišnikov sklad je za financiranje ali sofinanciranje projektov v letu 2006 namenil 250.000,00 SIT (1040 EUR). Na podlagi prispelih prijav bo Upravni odbor Stepišnikovega sklada izbral en ali najvec dva projekta. Posamezna splošna knjižnica lahko prijavi najvec en projekt. 6. Splošne knjižnice v Sloveniji, ki imajo enoto bibliobus in/ali kolekcijske zbirke morajo prijavo na razpis za sredstva Stepišnikovega sklada poslati najpozneje do 10.06.2006, na naslov: ZBDS - Stepišnikov sklad (prijava na razpis), Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Rezultati razpisa bodo znani v roku 8 dni po poteku razpisa oz. 18.06.2006, in bodo objavljeni na spletnih straneh ZBDS (www.zbds-zveza.si). Ljubljana, 03.05.2006 Upravni odbor Stepišnikovega sklada: Mojca Gomboc, predsednica ZBDS-Sekcija za potujoce knjižnic: Barbara Cesar, predsednica STROKOVNA EKSKURZIJA ŠTUDENTOV BIBLIOTEKARSTVA Salzburg – München 27. do 29. april 2006 Sekcija študentov bibliotekarstva pri ZBDS je tudi letošnje leto organizirala že tradicionalno ekskurzijo študentov v tujino. Tokrat smo se podali k našim severnim sosedom ter si v treh aprilskih dneh ogledali kar pet knjižnic Salzburga in Münchna. Slika 1: Študentje bibliotekarstva Seveda pa so se priprave na naš odhod zacele že mesece prej, saj smo se morali z izbranimi knjižnicami dogovoriti za voden ogled ter poiskati sponzorje. Tako bi se na tem mestu zahvalila vsem, ki so se odzvali na naše prošnje (ZBDS, Filozofski fakulteti, Študentski organizaciji Filozofske fakultete, Narodni in univerzitetni knjižnici, založbi Mladinska knjiga ter Slovenski turisticni organizaciji) ter financno ali z darili za knjižnice podprli našo ekskurzijo. Ker smo v vseh knjižnicah videli in izvedeli resnicno veliko stvari, bi tu le na kratko orisala našo pot in predstavila predvsem tisto, kar se nam je zdelo v knjižnicah najbolj zanimivo. V Salzburgu smo si ogledali Knjižnico Sv. Petra in Knjižnico Mozartiana. Knjižnica Sv. Petra je najstarejša avstrijska knjižnica, ki prikuje pogled obiskovalca s srednjeveškimi rokopisi in inkunabulami, pod katerimi se šibijo police od tal do stropa. Novejša knjižnica je bila postavljena v 7 nekdanjih celicah menihov in je še danes odeta v barocno, rokokojsko podobo. Pater Petrus Edler nas je prijazno popeljal skozi knjižnico in nam ob razlagi kazal dragocene inkunabule, kodekse in rokopise Haydna, Mozarta in Mozartove sestre Nannerl. Knjižnica je požela kar nekaj vzdihov in obcudovanj študentov, še posebej pa je pritegnila pozornost vseh, ki smo le nekaj dni pred odhodom opravili izpit iz kodikologije in smo tako z velikim navdušenjem prepoznavali razne kodikološke elemente, vrste inicial, pisav in vezav. Morda najvec pozornosti pa je pritegnilo ravnanje patra s knjigami. Pri rokovanju s knjigami ali glasbenimi rokopisi namrec ni uporabljal nikakršnih rokavic in je z vidno potnimi rokami obracal liste. S popolnoma nasprotnim pristopom pa smo se srecali le nekaj ur kasneje, ko smo obiskali Knjižnico Mozartiana. V knjižnici namrec hranijo le literaturo o Mozartu in faksimile njegovih rokopisov, vsi rokopisi pa so v posebnih klimatiziranih prostorih. Ogledali smo si lahko le predprostor dobro varovanega trezorja, kjer so shranjena vsa najpomembnejša Mozartova dela. Tudi v predprostoru je sicer shranjenih nekaj partitur in pisem, vendar so tudi ta zavarovana v posebnih vitrinah, velja pa tudi stroga prepoved slikanja z bliskavico. Knjižnica Mozartiana je sicer specialna knjižnica, ki deluje znotraj organizacije Mozarteum. Knjižnica zaradi svoje specificnosti vecino casa in denarja vloži v izdajanje knjig (primerjajo razlicne priredbe Mozartovih del), pisanje strokovnih komentarjev k knjigam, zbiranje clankov o Mozartu in prvih izdaj njegovih del, zaceli pa so tudi z digitalizacijo rokopisov, katere bodo jeseni ponudili na internetu. Naslednjega dne smo se odpravili v München in si tam kot prvo ogledali Mednarodno mladinsko knjižnico, ki si je domovanje poiskala v pravi grašcini. Ustanovljena je bila leta 1948 in je bila ena prvih knjižnic v Nemciji, ki je svojim uporabnikom nudila prost pristop. Le majhen del knjižnice je v resnici odprt otrokom, saj je knjižnica v prvi vrsti namenjena raziskovanju svetovne otroške in mladinske literature. Knjižnica tudi podpira tuje raziskovalce in v sodelovanju z Zunanjim ministrstvom omogoca štipendije za kratek študij v knjižnici. Knjižnica nekaj gradiva prejme brezplacno od založnikov, predvsem sekundarno literaturo pa kupi sama. Tu sta nam bibliotekarja, ki sta nas vodila po knjižnici, potarnala o zmanjševanju financnih sredstev in vse manjšem številu podarjenih knjig s strani vseh založnikov. Knjižnica predvsem prireja veliko razstav, izdaja kataloge knjig na doloceno tematiko ter na Bolonjskem sejmu predstavi 250 najbolj zanimivih knjig, ki si jih prejeli v preteklem letu. Bibliotekarja sta nas popeljala skozi celotno knjižnico, ki se kmalu zazdi kot hiša labirintov in zavitih hodnikov, na koncu katerih pa se nahaja zaklad – nadvse zanimive sobice, posvecene razlicnim razstavam in avtorjem, krasijo pa jih tudi ilustracije ter figurice iz lesa. Za predstavitev knjižnice, ki se nam je resnicno prikupila, smo se zahvalili tudi s knjigami, ki nam jih je prav za to priložnost podarila Mladinska knjiga. Bavarska državna knjižnica je druga najvecja akademska knjižnica v Nemciji in resnicno preseneca s svojo velikostjo. Naj tu predstavim le nekaj najbolj zanimivih podatkov in uslug, ki jih nudi svojim uporabnikom. Knjižnica bo kmalu podaljšala svoj odpiralni cas, in sicer bo odprta kar od 8.00 pa do 24.00, tudi ob vikendih. Za štetje obiskovalcev v citalnici uporabljajo posebne naprave, v citalnici pa imajo tudi 150.000 knjig v prostem pristopu. Ostale knjige imajo shranjene v skladišcih, ki pa niso le v knjižnici sami, ampak po celem mestu. Zato je potrebno na knjigo cakati tudi dva ali tri dni. Najbolj dragocene knjige (tudi naše Brižinske spomenike) pa hranijo v posebnih trezorjih, ki so celo jedrsko neprebojni. Vec kot 1000 rokopisov je digitaliziranih, v njihovem posebnem programu pa lahko digitalizirani knjigi z miško obracaš liste ter uporabiš povecevalno steklo, ki ti pokaže tudi prevod teksta. Posebnost knjižnice je tudi to, da ti narocenega gradiva ne predajo knjižnicarke, ampak ga kar sam poišceš po posebno oznacenih policah. Uporabnikom (med katerimi je vecina študentov) omogocajo tudi posebni multimedijski center, kjer si lahko sami fotokopirajo, skenirajo in oblikujejo gradivo. Ob koncu ogleda so nam pokazali še nekaj faksimilov, med drugim tudi faksimile Brižinskih spomenikov. Ker je knjižnica leta 2004 NUK-u posodila rokopis za razstavo, smo jim ob našem obisku podarili katalog razstave ter DVD s posnetki dogodka (darilo NUK-a). Zadnja knjižnica naše ekskurzije je bila Mestna knjižnica v Münchnu. Ker je v soboto odprta le citalnica, so nas le na hitro popeljali skozi knjižnico, glavni del ogleda pa je bil namenjen 5 bibliobusom, od katerih so 4 namenjeni otrokom, 1 pa odraslim. Bibliobusi za otroke obiskujejo šole (do 4. razreda) v Münchnu, kjer v premeru 1 km ni knjižnice. Vsak razred pa ima za izposojo knjig na voljo le 20 minut. Na en bibliobus so zaposleni 4 ljudje: 1 bibliotekar, 1 voznik ter 2 asistenta. Na naš prihod so se v knjižnici resnicno pripravili, saj so nam priskrbeli celo prevajalko in nam podarili velik paket plakatov, kartic in drugega gradiva knjižnice. Propagandni material, ki smo ga prejeli, je namenjen promociji knjižnice otrokom. Le pohvalimo lahko idejno in oblikovno zasnovanost, ki so si jo v knjižnici zamislili. Del plakatov je namenjen prav promociji bibliobusov, vsi pa nosijo eno sporocilo: branje je zabavno in lepo je brati. Slika 1: Promocijsko gradivo Mestne knjižnice v Münchnu Vec slik gradiva si lahko ogledate v prilogi! Tako se je koncala še ena prijetna ekskurzija, kjer smo spoznavali tisto, kar nam je vsem skupno in ljubo. Domov smo se vrnili s kopico novih spoznanj in podob, ki nas bodo spremljale še dolgo casa. Ceprav je bil ogled petih knjižnic v treh dneh kar velik zalogaj, pa je bil interes vseh študentov resnicno velik. Kolikokrat se je zaslišal skupen vzdih obcudovanja, se pokazalo zacudenje na obrazih ali posebno zanimanje za doloceno temo. Ker smo imeli kar nemalo število vprašanj za bibliotekarje, ki so nas vodili po knjižnicah, pa je bilo vzdušje zelo prijetno in sprošceno. Menim, da smo veliko dodali k našemu dosedanjemu znanju, hkrati pa smo se tudi študenti predstavili v kar najlepši luci in hkrati uporabili naš obisk za promocijo slovenske bibliotekarske dejavnosti. Slike z ekskurzije si lahko ogledate na spletni strani ZBDS1 ter na spletni strani študentov bibliotekarstva2. 1 http://www.zbds-zveza.si/studenti_novosti.asp 2 http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/studentske_strani/bibliotekarstvo/ekskurzije1.htm Tanja Mercun predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva pri ZBDS SPLOŠNE KNJIŽNICE 14. SRECANJE SLOVENSKIH POTUJOCIH KNJIŽNICARJEV Ljubljana, 30. junij do 1. julij 2006 Srecanja potujocih knjižnic imajo že dolgoletno tradicijo. V maju, leta 1980 je v Ljubljani Narodna univerzitetna knjižnica sklicala prvo srecanje slovenskih bibliobusnih delavcev in ravnateljev maticnih knjižnic. Potem pa so bibliobusi prevozili mnogo kilometrov, preden je bilo sklicano naslednje- drugo srecanje. Leta 1991 so se v Ljubljani ponovno zbrali potujoci knjižnicarji in ugotovili, da je širša strokovna javnost slabo seznanjena z delovanjem potujocega knjižnicarstva ter s specificnimi pogoji dela, zato je bila logicna odlocitev, da se potujoci knjižnicarji tesneje povežejo in organizirajo strokovna srecanja. Naslednje je bilo leta 1994 na Bledu in potem vsako leto. Družili smo se v Postojni, Murski Soboti, Mariboru, Kopru, Kranju, na Ptuju, v Idriji, Crnomlju in Metliki, Sežani ter nazadnje v letu 2004 v Ilirski Bistrici. Tam je bila sprejeta odlocitev, da dvodnevna srecanja potujocih knjižnic organiziramo vsaki dve leti. Letošnje srecanje organizira Knjižnica Otona Župancica v sodelovanju s Sekcijo za potujoce knjižnice, zato bomo letos po dolgem casu ponovno v Ljubljani. Slika 1: Bibliobus iz Knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici je iz leta 2005 in je trenutno najnovejši v Sloveniji Na prireditvenem prostoru Mercator Centra v Šiški bo 30.6.2006 med 9.30.-19.00 potekal promocijski del programa, kjer si bodo poleg zabavnega programa obiskovalci lahko ogledali vseh 12 novih in starih potujocih knjižnic (10 avtobusov in 2 kombija), se seznanili z njihovim delovanjem in glasovali za najlepši bibliobus v Sloveniji. Glasovanje za najlepši avtobus po mnenju obiskovalcev in najboljši avtobus po mnenju stroke, bo letošnja novost. Vzporedno s promocijskim delom bo potekalo tudi strokovno srecanje, kamor smo povabili gostjo s Hrvaške, go. Marijo Šegota Novak iz Gradske knjižnice Rijeka, domace strokovnjake s podrocja knjižnicarstva in bibliobusne dejavnosti ter predstavnico z Ministrstva za kulturo mag. Jelko Gazvoda. Pogovori bodo potekali o problemu pri pridobivanju sredstev za nove bibliobuse, razširitev bibliobusne mreže, sodobni trendi potujocih knjižnic v tujini, položaj potujocih knjižnicarjev v primerjavi s knjižnicarji v stacionarnih enotah,… Vse to smo zbrali pod skupnim naslovom: Slovenski bibliobusi- kako naprej? Drugi dan je namenjen »bibliobusni povorki« cez mesto Ljubljana in bralcem potujoce knjižnice. Po dva bibliobusa bosta obiskala 5 krajev, ki jih obiskuje ljubljanski bibliobus in knjižnicarji jim bomo predstavili sodobne, racunalniško opremljene potujoce knjižnice. Barbara Cesar predsednica Sekcije za potujoce knjižnice MLADI: NAVDUŠENI NAD SPLOŠNIMI KNJIŽNICAMI? Predstavitev rezultatov raziskave o odnosu mladostnikov do splošne knjižnice Bernarda Vavreka, Teens: Bullish on Public Libraries. – Public Library Quarterly 23(2004) 1, str. 3-12. Bernard Vavrek je v svojem clanku predstavil rezultate raziskave o odnosu mladostnikov do splošne knjižnice in kako jo le-ti uporabljajo. Raziskava je potekala od marca do julija 2000. V telefonski anketi so zajeli 4000 mladih Americanov, starih od 12 do 17 let, iz zvezne države Pennsylvania. S to raziskavo je Vavrek želel ugotoviti, kakšen odnos imajo mladostniki do splošne knjižnice v sedanjosti ter ce jo bodo v prihodnosti še uporabljali. V Sloveniji je do sedaj bilo opravljenih malo takih raziskav, zato je primerno, da se seznanimo s temi rezultati in v prihodnosti morda tudi sami opravimo kaj podobnega. Rezultati, ki jih Vavrek predstavi, so naslednji: • 58 % vprašanih je knjižnico ali bibliobus obiskalo v preteklem polletju, 77 % pa v preteklem letu in 64 % od slednjih je priznalo, da splošne knjižnice niso bolj uporabljali zato, ker potrebne informacije dobijo v šolski knjižnici ali pa na svetovnem spletu. Kar 67 % tistih, ki so v preteklem polletju obiskali knjižnico ali bibliobus, pa je odgovorilo, da so to storili tudi njihovi družinski clani. • 95 % vseh anketirancev knjižnico uporablja zato, da si izposodi oz. vrne gradivo. • 65 % obišce splošno knjižnico zaradi uporabe racunalnika. • 93 % si izposodi gradivo za opravljanje šolskih obveznosti. • 61 % si je izposodilo gradivo, ki ni bilo povezano s šolskimi obveznostmi. • 91 % meni, da bodo knjižnico v prihodnjem letu uporabljali približno enako ali celo pogosteje, predvsem zaradi razlicnih knjig in revij, ki so tam na voljo. • 86 % internet raje uporablja doma kot v knjižnici, saj lahko doma temu namenijo vec casa, 21 % internet raje uporablja doma zaradi pravil uporabe, ki veljajo v knjižnici, 70 % pa je takih, ki jim je odvec hoditi v knjižnico samo zaradi dostopa do spleta. 24 % je tu odgovorilo, da živijo na podeželju, kar pomeni, da imajo do mesta in s tem do knjižnice težji dostop zaradi vožnje s primestnim in mestnim prevozom. • 76 % uporablja spletni katalog za iskanje knjig ali drugega gradiva, internet pa 79 %. • 90 % tistih, ki uporabljajo internet, to pocne zaradi šolskih obveznosti, 63 % pa za zabavo. • 16 % je v knjižnico odšlo na poslušanje predavanja, tecaja ali na srecanje. • 23 % tistih, ki v zadnjem letu niso obiskali knjižnice, pa je odgovorilo, da je bilo osebje do njih neprijazno. Rezultati na vprašanje, kako so anketiranci uporabljali splošno knjižnico, so prikazani v naslednji tabeli: MOŽNOSTI DA NE Izposoja ali vracanje gradiva 94 % 6 % Obiskovanje predavanja, tecaja ali srecanja 16 % 84 % Uporaba racunalnika 65 % 35 % Uporaba drugih tehnicnih pripomockov (faks, videorekorder, kopirni stroj) 44 % 56 % Uporaba domacega ali šolskega racunalnika za dostop do splošne knjižnice 27 % 73 % Pokliceš knjižnico tudi ko išceš informacije, ki niso povezane samo z delovnim casom knjižnice ali s podaljševanjem gradiva? 19 % 81 % Dobivaš obvestila iz knjižnice po elektronski pošti ali po pošti? 7 % 93 % Obiskuješ bibliobus? 11 % 89 % Si bil kdaj v knjižnici na obisku z razredom? 29 % 71 % Rezultati na vprašanje, ce ima splošna knjižnica, ki jo obiskujejo, gradivo, ki anketirance privlaci: MOŽNOSTI DA NE NE VEM Knjige primerne tvoji starosti? 69 % 22 % 9 % Revije primerne tvoji starosti? 73 % 24 % 3 % Koticek za mlade? 47 % 49 % 3 % Knjižnicarje, ki pomagajo mladim? 30 % 67 % 3 % Programe za mlade? 27 % 62 % 11 % Drugo? 1 % 90 % 9 % Rezultati na vprašanje, kaj anketiranci menijo o splošni knjižnici: MOŽNOSTI DA NA NE VEM Pri preskrbi z leposlovnimi in poljudnimi knjigami je pomembnejša od knjigarne? 65 % 18 % 17 % Pri preskrbi s knjigami kot so npr. prirocniki o zdravju, je pomembnejša od knjigarne? 56 % 27 % 17 % Je boljši prostor za druženje kot knjigarna? 35 % 50 % 15 % Prispeva k boljšemu življenju skupnosti, v kateri živim? 80 % 7 % 12 % Prispeva k rasti industrije in gospodarstva? 44 % 15 % 32 % Je izboljšala moje življenje? 72 % 19 % 8 % Splošna knjižnica je izboljšala moje življenje, ker… MOŽNOSTI DA NE NE VEM … mi je pomagala pri delu. 5 % 95 % 0 % … mi je pomagala pri branju. 79 % 21 % 0 % … mi je pomagala premagati osamljenost. 23 % 75 % 0 % … mi je pomagala, da sem na tekocem z glasbo, filmi, športom itd. 58 % 41 % 1 % … mi je pomagala pri šolanju. 98 % 2 % 0 % … je moj vir zabave. 62 % 37 % 1 % … mi je pomagala pri delu v družbi. 32 % 63 % 5 % ... mi je pomagala, da sem boljši starš. 2 % 96 % 1 % … mi je pomagala, da sem ostal/a v stiku s sorodniki/prijatelji. 13 % 85 % 1 % … mi je pomagala, da sem se zavedel/a svoje kulturne dedišcine. 22 % 75 % 2 % Tudi v Sloveniji so že bile narejene podobne raziskave, vendar v manjšem obsegu. Ena izmed njih je bila tako izvedena v šolskem letu 1979/80 na mladostniškem oddelku Pionirske knjižnice v Ljubljani. Anketirali so 226 uporabnikov splošne knjižnice, rezultate pa je v svojem clanku Mladostnik in knjižnica predstavila Silva Novljan. Ce primerjamo dobljene rezultate obeh raziskav, vidimo, da je pri ameriških mladostnikih 84 % takih, ki v splošni knjižnici ne obiskujejo nikakršnih predavanj ali tecajev, niti se tam ne srecujejo z drugimi. Slovenska raziskava pa je na veliko manjšem vzorcu pokazala, da je 61,5 % tistih, ki jih razstave v splošni knjižnici opozarjajo na dolocene knjige, 18,1 % jih ne gleda, 15,9 % pa je takih, ki menijo, da so aktualne ter dobro predstavljajo doloceno temo. Uporabniki so v tej anketi lahko predlagali tudi tiste dejavnosti, ki jih zanimajo – tako so našteli pogovore o mladostniški problematiki, glasbene vecere ipd. Iz tega torej lahko sklepamo, da mladi želijo obiskovati prireditve, ki bi bile namenjene prav njim, potrebno pa je, da njihovo ucinkovitost sproti preverjamo. Eden od možnih nacinov takega preverjanja je lahko tudi anketa, ki pa bi jo bilo v prihodnje potrebno izvesti še po drugih splošnih knjižnicah po Sloveniji, da bi dobili bolj realno sliko, koliko in zakaj mladi resnicno obiskujejo razlicne prireditve, ki jih zanje pripravljajo knjižnicarji. Špela Perko MEDNARODNA DEJAVNOST ELEKTRONSKI SERVIS SAGE PREMIERE Konzorcij COSEC z veseljem sporoca, da je od 20. aprila 2006 uporabnikom Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ter uporabnikom NUK in CTK na voljo elektronski servis SAGE Premier. SAGE Premier vkljucuje: dostop do 390 casopisov založbe SAGE od leta 1999 dalje, ki prinašajo cez 94.000 celotnih besedil clankov s podrocij družboslovnih ved, humanistike, tehnike in medicine. Osnovne znacilnosti licencne pogodbe: • enoletna pogodba; • neomejen dostop; • oddaljen dostop; • brezplacne arhivske kopije po preteku pogodbe; • medbibliotecna izposoja. Licenciranje in upravljanje dostopa: konzorcij COSEC v sodelovanju s konzorcijem eIFL.net. Nosilci pogodb, ki v celoti krijejo stroške enoletnega e-dostopa: • NUK za knjižnice Univerze v Ljubljani in CTK; • Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor za knjižnice Univerze v Mariboru; • Univerza na Primorskem za knjižnice Univerze na Primorskem. Osnova za izracun cenovnega modela e-dostopa so v letu 2006 naroceni naslovi tiskanih revij založbe SAGE (135 naslovov na UL, UM in UP), zato še pomembno opozorilo in povabilo: Vse knjižnice, ki imajo v tem letu narocene tiskane revije založbe SAGE, pozivamo, da letos jeseni obnovijo naslove tiskanih revij založbe Sage. Le tako bodo uporabniki slovenskih visokošolskih in univerzitetnih knjižnic imeli tudi kasneje (v obdobju 2007/2008) dostop do servisa Sage Premier pod enakimi pogoji in z enakimi cenami. Servis SAGE Premier najdete na spletnem naslovu: http://online.sagepub.com Seznam vseh revij paketa SAGE Premier pa si lahko ogledate na naslovu: http://www.nuk.uni-lj.si/cosec/sage_premier.pdf MEDNARODNA SRECANJA SLAVISTICNE ZBIRKE - PRIHODNOST IN IZZIVI "Slavisticke kolekcije- buducnost i izazovi" Drugo mednarodno srecanje knjižnicarjev slavistov v Sarajevu Sarajevo - Mostar, 20. do 23. april 2006 Drugo mednarodno srecanje knjižnicarjev slavistov v Sarajevu pod naslovom Slavisticke kolekcije - buducnost i izazovi je potekalo v kongresnem in športnem centru Skenderija od 20. do 23. aprila 2006. V okviru osrednje teme so bili oblikovani štirje sklopi: 1. Zgodovina slavisticnih zbirk 2. Prihodnost slavisticnih zbirk 3. Izzivi tehnoloških sprememb 4. Založniki, založništvo in sodobna predstavitev 68 udeležencem je 18 referentov predstavilo: - specialne zbirke v Nacionalni in univerzitetni knjižnici Bosne in Hercegovine; - zapušcino Ištvana Sentderdija v Državni knjižnici za tuje jezike v Budimpešti; - »bosniaco« v Slovanski knjižnici v Pragi; - zbirke emigrantike in Bogomilov ter vojno zbirko v Bosanskem inštitutu v Sarajevu; - zgodovino slavisticne zbirke v knjižnici univerze v Michiganu; - sodelovanje, izgradnjo zbirk in zameno publikacij v Narodni biblioteki Srbije in Crne Gore, Nacionalni in univerzitetni knjižnici Bosne in Hercegovine ter Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; - elektronske izdaje srbske periodike; - digitalni arhiv bosansko-hercegovskih tiskanih medijev; - digitalizacijo gradiva v knjižnici mesta Sarajeva; - portal za slavistiko v državni knjižnici v Berlinu; - digitalizirano zbirko vzhodno evropskih serijskih publikacij; -elektronski casopis »Jutarnji bibliotekar«; - bosansko-hercegovsko založništvo od 1995 do 2005. Vec informacij je na voljo na spletni strani: http://www.openbook.ba/icsl/conference/icsl_2_second.html. V okviru konference so organizatorji pripravili tudi enodnevno ekskurzijo v Mostar in Medugorje, kjer smo udeleženci v neformalnem okolju imeli na voljo dovolj casa, da smo izmenjali izkušnje in se pogovorili o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju, predvsem na podrocju mednarodne izmenjave gradiva. Posvet je bil organiziran v casu Knjižnega sejma v Sarajevu. Tako smo imeli vsi udeleženci tudi možnost ogleda 18. mednarodnega knjižnega sejma knjig in ucil. Na sejmu so sodelovali založniki iz Bosne in Hercegovine, pa tudi iz Hrvaške in Srbije. Slika1: Irena Sešek in Valerija Žagar pred zgradbo, v kateri je pred vojno domovala Nacionalna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine Glavni organizatorji posveta so bili: društvo bibliotekarjev Bosne in Hercegovine, IKD UNIVERSITY PRESS d.o.o. Sarajevo in UG Openbook Sarajevo, so-organizatorji pa: Sarajevo Trade Fair – Skenderija Cultural and Sports Centre in TKD Šahinpašic Sarajevo. Tereza Policnik-Cermelj, Valerija Žagar, Irena Sešek Narodna in univerzitetna knjižnica SPREMINJANJE KNJIŽNIC ZARADI SPREMINJAJOCIH SE POTREB "Changing Needs, Changing Libraries" 13. seminar Arhitekturne skupine LIBER Utrecht, 22. do 24. marec 2006 1. Uvod Po dveh letih je bil ponovno organiziran seminar Arhitekturne skupine LIBER (LAG – LIBER Architectural Group). Arhitekturna skupina LIBER vzpodbuja medsebojno izmenjavo izkušenj med knjižnicarji in arhitekti po vsej Evropi ter skuša na strokovnem nivoju seznanjati o novih projektih in trendih gradnje in prenove knjižnic. Ob organizaciji seminarjev je tudi veliko možnosti za obisk novih knjižnicnih stavb. Poleg tega skupina zbira podatke o nacrtovanih gradnjah, ki so v teku, ter razširja tudi ta material ter seminarske razprave. Število udeležencev seminarja se iz leta v leto veca. Na prvem seminarju je bilo menda le nekaj vec kot trideset udeležencev, danes pa kar petkrat vec. Uvodni nagovor je predsednik LAG gospod Elmar Mittler pricel z ugotovitvijo, da smo sredi pravega razmaha gradnje novih knjižnic. To je sicer presenetljivo, saj je vse vec gradiva v elektronski obliki, dostopnega kar od doma, službe ali od kjerkoli. Pa vendar uporabniki potrebujejo knjižnice in vedno bolj je pomembno, kakšne te knjižnice so. Zakaj je temu tako, smo slišali v casu poteka seminarja. 2. Nova knjižnica Univerze Utrecht Tokratni seminar je potekal v novi univerzitetni knjižnici v Utrechtu na Nizozemskem, ki so jo odprli pred letom dni. Stavba, ki jo je zasnoval nizozemski arhitekt Wiel Aret (1955), je nekaj posebnega, saj so vse stene in stropovi pobarvani crno, zunanje steklene površine pa imajo vtisnjeno gosto strukturo bambusovih vej. Oboje ucinkuje presenetljivo stimulativno za študij in ucenje, saj ustvarja umirjen ambient v katerem se z lahkoto osredodotociš na ucno snov. Crne stene ne dajejo vtisa omejevanja prostora, temvec obcutek, da lahko tvoje misli neomejeno prehajajo skoznje. Tudi sicer je zasnova stavbe zelo lahkotna, transparentna, kar omogoca dobro orientacijo in prijetno pocutje. Vanjo lahko neomejeno vstopi vsakdo, imajo pa dobro viden in mocan varnostni sistem z vecjim številom varnostnikov, ki te ob vhodu premerijo in preko kamer ves cas spremljajo dogajanje v knjižnici. To sicer deluje nekoliko motece, verjetno pa ima tudi svarilni namen. Udeleženci seminarja smo se v njej dobro pocutili in zbrano uresnicevali zastavljen program. 3. Vsebina seminarja Snov, ki smo jo obravnavali na seminarju, bi lahko razvrstili v tri glavne teme. Prva je bila teoreticna obravnava sodobnih principov nacrtovanja knjižnic, druga prenova historicnih knjižnicnih stavb in tretja je izpostavljala postopek arhitekturnih natecajev pri nacrtovanju povsem novih knjižnicnih stavb. Predavanja so potekala v desetih zasedanjih, ki so jih koordinirali posamezni strokovnjaki z izkušnjami na dolocenem podrocju obravnave. 4. Trendi Vecanje števila uporabnikov knjižnic Predavatelji so drug za drugim navajali ugotovitve, da imajo knjižnice vse vec uporabnikov. Temu je tako, ker se število študentov iz leta v leto veca, pojavljajo se tudi vedno novi študiji in študijske smeri. Izobraževanje pa se ne zakljuci vec z diplomo. Ljudje se dandanes ucimo ves cas svojega aktivnega dela življenja. Tako je število ucece se populacije zelo veliko. Vloga knjižnice (viri+prostor za študij+prostor komunikacije) Knjižnica zagotavlja vsakomur (enakovredno) potrebne informacijske vire pri ucenju in študiju, poleg tega pa je tudi nek kažipot skozi obilico informacij. Pomembna je simultanost vseh medijev informacij, ki so v knjižnicah na voljo, tako elektronskih kot tudi klasicnih. Poleg ustrezne infrastrukture uporabniki dobijo tudi strokovno pomoc pri iskanju informacij in evalvaciji rezultatov. Predvsem pa hodijo uporabniki vanjo, ker jih njeno okolje osredotoca na študijsko snov in stimulira pri ucenju, zato je zelo veliko povpraševanje po citalniških mestih. Knjižnica je postala mesto komunikacije in tocka srecevanja, je delovno in življenjsko okolje. Knjižnica kot merilo kvalitete univerze Zelo pomembno vlogo ima knjižnica pri rangiranju posamezne univerze. Študenti, ki dandanes lahko prosto izbirajo mesto svojega študija, so postali neke vrste potrošniki, za katere si mora vsaka univerza prizadevati. Tudi v visokem izobraževanju že poteka globalna tekma. Knjižnica predstavlja jedro vsake univerze in zato je njena kvaliteta in priljubljenost kljucnega pomena. Dobra knjižnica zelo pripomore k popularnosti neke univerze! Primer za to je spletna stran National Student Survey, kjer objavljajo lestvico kvalitete posameznih študijev (TQI – teaching quality information), ki jo ocenjujejo študentje. Pomembno mesto ocenjevanja ucnih virov zaseda ravno ocena knjižnicnih virov in storitev. Pomembnost knjižnicne stavbe Iz vseh predstavitev novih knjižnicnih stavb je bilo razvidno, da je za knjižnicne stavbe znacilna zelo reprezentancna arhitektura. Podrobneje je teoreticno vlogo arhitekture knjižnic razclenil dekan Fakultete za umetnost in design iz Benetk, profesor Marco De Michelis, ki je specialist na podrocju zgodovine arhitekture. Prvotno je bila knjižnica tih miren prostor za študij. Kasneje so obodne stene tega prostora postale police za hrambo knjig. Tipološko pa je stavbo knjižnice opredelil kot rotundo z baziliko, kar je po njegovem mnenju ostal na nek nacin prototip za knjižnico do danes, kar je ponazoril z vec primeri. Poudaril je, da so bile knjižnice že od nekdaj glavni monument nekega naroda, predstavljale so svetišce clovekovega znanja. V zadnjem casu so postale knjižnice glavni element družbene urbane krajine (social urban landscape). "Bilbao efekt" lahko velja za vsak javni objekt in s tem tudi za vsako knjižnico, ki poleg atraktivne arhitekture postane prostor dogajanja. 5. 10 zapovedi za gradnjo dobre knjižnice Izhodišce za diskusijo vseh predavateljev, ki so sodelovali v temi principov nacrtovanja knjižnic je bilo postavljenih deset zapovedi, ki naj bi zagotavljale kvalitetno knjižnico. Dobra knjižnicna zgradba naj bi uresnicevala: 1. fleksibilnost 2. kompaktnost (zgošcenost) 3. dostopnost 4. prožnost (raztegljivost) 5. raznovrstnost 6. organiziranost 7. udobnost 8. trajnost 9. varnost 10. ekonomicnost To so elementi, na katere ne bi smeli nikoli pozabiti pri uresnicevanju potrebnih prostorskih in funkcionalnih zahtev za delovanje knjižnice. Ravno profesor De Michelis, ki je imel že v svojem referatu zelo intenzivno razmišljanje o arhitekturnem pomenu knjižnicnih zgradb, pa je pripomnil, da te zapovedi pravzaprav veljajo za katerikoli javni objekt in da mora biti še nekaj drugega, kar doloca knjižnicno zgradbo. Po njegovem mnenju pri spreminjanju knjižnic zaradi spremenjenih potreb ne smemo popolnoma izgubiti tradicije. Tipološka "rotunda z baziliko" je prepoznavna tudi v najsodobnejših uspešnih realizacijah knjižnicnih stavb. Knjižnica kljub vsemu razvoju ne bi smela postati letališce. 6. Prenova historicnih knjižnicnih zgradb Znotraj druge glavne teme, ki je obravnavala prenovo historicnih knjižnicnih stavb, je bilo predstavljenih nekaj že uspešno izvedenih prenov, zanimive pa so bile tudi predstavitve del, ki so še v teku. Predstavili so nam nacine, kako so se spopadali s problemi, ki so pri prenovah vcasih še bolj zapleteni kot pri novogradnjah. Zelo poeticno je njihove izkušnje pri tem predstavila Sylvia van Peteghem, vodja Univerzitetne knjižnice v Gentu, kjer imajo zelo poseben primer historicne zgradbe. Osrednja stavba univerzitetne knjižnice je namrec namešcena v znamenitom neboticniku, imenovanem tudi Book tower (Knjižni stolp), ki je bil zgrajen v letih 1936-1939. Nacrtoval ga je legendarni belgijski arhitekt Henry Van de Velde (1863-1957). Neboticnik iz betona, ki je visok 64 m, ima dvajset nadstropij, štiri kleti in cudovito razgledno teraso. V njem hranijo skoraj tri milijone knjig v zaprtih omarah. Univerzitetna knjižnica ni zanemarjala stavbe, vendar se po besedah Sylvije van Peteghem niso vedno zavedali njene historicne vrednosti in so se pogosto odlocali za cenejše nacine njenega vzdrževanja. Od leta 1992 je stavba zašcitena kot kulturni spomenik. Knjižni stolp je tako znamenit zato, ker je bil že zgrajen za univerzitetno knjižnico. Predstavljal naj bi simbol znanja, modrosti in znanosti. Je izredno elegantna in funkcionalna zgradba. Za prenovo tako zahtevne stavbe pa so potrebna zelo velika financna sredstva. Pred tem pa so imeli težave s pridobivanjem sredstev že za samo delovanje knjižnice. Aktivnosti so se lotili postopno. Glavno iniciativo in financno podporo za zagon prenove so nepricakovano dobili od zasebnega sponzorja. Po tem so sprožili veliko akcijo pridobivanja sredstev. Organizirali so študentsko arhitekturno delavnico z namenom, pridobiti ideje, kako popularizirati Knjižni stolp in v nadaljevanju zagotoviti si potrebno financno osnovo za ustrezno temeljito prenovo knjižnicne stavbe. Nekatere rešitve so bile zelo preproste kot na primer natis otroške slikanice, v kateri je glavni junak simpaticni Knjižni stolpek, ali embalaža za tradicionalne belgijske cokoladne bombone z znakom Knjižnega stolpa, novoletnih vošcilnic, na katerih je namesto novoletne jelke upodobljen v zimski noci razsvetljen Knjižni stolp. Te preproste rešitve so pripomogle k prepoznavnosti Knjižnega stolpa in Univerzitetne knjižnice v njem. S tem so opozorili tudi na težave, ki jih imajo z delovanjem in z željo po temeljiti prenovi stavbe. Sledili so obsežnejši casopisni clanki, televizijski prispevki, širše javne akcije zbiranja sredstev, kjer so donatorji na primer "kupovali" kvadratne centimetre in stopnice, ki vodijo na vrh Knjižnega stolpa. In koncno so prišle na vrsto tudi konkretne pogodbe o financiranju prenove. Predstavljen primer je seveda nekaj posebnega, vendar je pokazal, da so poti do rešitev najrazlicnejše in da te niso vedno premocrtne. 7. Arhitekturni natecaji - primer Ucni center Lussane V zasedanju na temo arhitekturnih natecajev je bilo zelo zanimivo predavanje, v katerem nam je skupina predavateljev obširno predstavila potek arhitekturnega natecaja za gradnjo novega Ucnega centra v kampusu EPFL (Ecole Politechnique Federale de Lusanne) v Švici. Na univerzi v Lusanni so si zastavili cilj temeljite prenove centralne univerzitetne knjižnice in njeno integracijo v osrednjem Ucnem centru kampusa. Ucni center naj bi optimiziral poti do informacij z zagotovitvijo potrebne infrastrukture, pomoci in usposabljanja za njeno uporabo, zagotavljal vire, ki jih študentje poterebujejo za njihovo delo (tako tiskane kot elektronske), ustrezne delovne prostore in številne druge usluge (servise). Predvsem pa naj bi nudil študentom primerno okolje za življenje, kulturno udejstvovanje, intelektualno izmenjavo ter preprosto za srecevanje. Postopek arhitekturnega natecaja, ki je potekal v preteklem letu, je bil dvostopenjski. Prva faza nekakšne predkvalifikacije je bil odprt mednarodni arhitekturni natecaj, ki so ga objavili v številnih specializiranih publikacijah. Nanj se je odzvalo 189 kandidatov. Izmed njih je strokovna komisija izbrala dvanajst arhitekturnih skupin, ki so bile pozvane k izdelavi kompleksnega predloga za nov Ucni center. Program za natecaj sta pripravili dve strokovni skupini. "Notranja" skupina je bila sestavljena iz sedmih clanov EPFL. Med njimi so bili predsednik EPFL, predsednik za planiranje in logistiko na EPFL, vodja centralne univerzitetne knjižnice EPFL ter štirje arhitekti profesorji na EPFL. "Zunanja" skupina pa je bila sestavljena iz profesorjev arhitekture z razlicnih univerz (London, Harvard, Toronto, Pariz). Poleg njih so sodelovali še specialisti s podrocij knjižnicarstva, pedagogike, gradbene energetike ter ekonomske kontrole. Ista ekipa je tudi ocenjevala natecajne predloge. Ocenjevalni kriteriji so bili naslednji: 1. "Interpretacija predmeta" z upoštevanjem natecajnega programa. 2. Vklapljanje v okolje in kvaliteta povezovanja z obstojecimi EPFL stavbami in zunanjimi površinami. 3. Kvaliteta zunanjih prostorov in odnos z zgrajenimi strukturami. 4. Kvaliteta notranjih prostorov in organizacija prostora. 5. Fleksibilnost in funkcionalnost tlorisa. 6. Ekonomicnost in racionalnost projekta. 7. Nacrtovani energetski ucinki z vidika trajnostnega razvoja. Predstavljenih je bilo vseh dvanajst sodelujocih skupin z njihovimi predlogi. Gre za mednarodno priznane arhitekturne biroje s številnimi odmevnimi realizacijami: Abalos & Herreros (Španija), Ateliers Jean Nouvel, Pariz (Francija), Diller Scofidio + Renfro, New York (ZDA), Herzog & De Meuron, Basel (Švica), Livio Vacchini – Eloisa Vacchini, Locarno (Švica), Mecanoo Architecten, Delft (Nizozemska), OMA Stadebouw BL, Rotterdam (Nizozemska), Pierre Du Besset & Dominique Lyon, Pariz (Francija), Sanaa, Kazuyo Sejima + Ryue Nishizawa, Tokyo (Japonska), Valerio Olgiati, Zurich (Švica), Xaveer de Geyter, Bruselj (Belgija) in Zaha Hadid, London (Velika Britanija). Izbran je bil predlog japonske skupine Sanaa. Njun predlog predstavlja razgibano organsko formo kot nekakšno opno z vmesnimi zelenimi atriji. Bolj podrobno je svoje kriterije za oceno in izbor natecajnih predlogov opisala Marie – Francoise Bisbrouck, direktorica univerzitetne knjižnice na Sorboni, ki je pri projektu sodelovala kot zunanji svetovalec s podrocja knjižnicarstva. Sama ima že številne izkušnje z gradnjo in modernizacijo knjižnicnih stavb in je tudi clanica odbora LAG. Izpostavila je pet kljucnih tock pri projektu novega Ucnega centra EPFL: 1. Arhitekturni natecaj na mednarodnem nivoju. 2. Projekt mora biti "pomenljiv". 3. Struktura novega Ucnega centra mora napraviti vtis kot znamenje v pokrajini. 4. Poudarjati mora nacionalno in mednarodno žarcenje univerze. 5. Upoštevati je treba neposredno bližino Lemanskega jezera. Odlocilna je bila torej reprezentancna vloga centra pred golo funkcionalnostjo. Bisbrouckova je naredila tudi primerjavo med njenimi ocenami in ocenami kolega g. Mela Colliera, prav tako sodelavca strokovnjaka s podrocja knjižnicarstva, nekdanjega direktorja univerzitetne knjižnice v Tilburgu. Analiza njunih ocen je pokazala, da sicer nista imela popolnoma enakega mnenja, vendar ne eden ne drugi v koncni oceni ne bi izbrala nagrajenega natecajnega projekta. Predavateljica je zakljucila z upanjem, da bo možno nagrajeni projekt prilagoditi manjkajocim zahtevam, da bo celovita rešitev resnicno omogocala ureditev takšnega ucnega centra, kot so si zastavili. Ocena strokovnjakov s podrocja knjižnicarstva je bila mogoce osredotocena na knjižnicni del. V novem Ucnem centru bo imela univerzitetna knjižnica sicer osrednje mesto, ne bo pa to edina dejavnost. Poleg nje so predvideni še prostori za neformalno usposabljanje, kulturni in družabni prostori, publicistika. Pripravljalci projekta so prepricani, da bo nov Ucni center uspešno združeval vse predvidene funkcije in resnicno deloval kot prostor za ucenje, informiranje in življenje. Trenutno so v fazi izdelave projektov za izvedbo, zacetek gradnje nacrtujejo za leto 2007, otvoritev novega Ucnega centra pa leta 2009. 8. Poster V vmesnem casu med posameznimi zasedanji so bile razvršcene predstavitve posterjev, ki so se tudi navezovali na obravnavane teme. Sama sem sodelovala s posterjem, katerega tema je izhajala iz aktualnih problemov, s katerimi se srecujemo pri nacrtovanju nove knjižnice. Poleg seveda operativnih težav smo se v zadnjem casu znašli v situaciji, v kateri obstaja nevarnost, da postane naša knjižnica v novi skupni stavbi treh samostojnih knjižnic (CTK, NUK, OHK) neprepoznavna, da uporabniki nimajo omogocenega neoviranega in jasno usmerjenega dostopa do nje ter da ni možno vzpostaviti vsaj obstojecega režima delovanja. Da bi se temu izognili morajo biti izpolnjeni nekateri (arhitekturni ) pogoji pri zasnovi knjižnice. V primeru združevanja treh samostojnih knjižnic gre teoreticno za tri knjižnice razlicnih vrst, vsaka ima svoje zelo posebno podrocje delovanja, svojo zgodovino, svoj namen in vizijo ter svoje uporabnike. S posterjem sem opredelila tri osnovne smernice za zasnovo skupne knjižnicne stavbe, kar sem oznacila kot "trojno transparentnost": 1. Prisotnost vsake od treh knjižnic mora biti jasna že od zunaj (na procelju, ob vhodu, zaželjena je neka "trojnost" zunanje zasnove) 2. Zagotavljena mora biti neovirana vizualna in fizicna dostopnost do vsake knjižnice oziroma do (vertikalnih) komunikacij, ki pripeljejo do nje. (Uporabnik iz vhodne aule vidi svojo pot do želene knjižnice, ki jo lahko doseže brez funkcionalnih preprek.) 3. Nujna je jasna orientacija, ki jo omogoca barvno kodiranje, orientacijske sheme ter ustrezen znakovni sistem. Vsako od teh usmeritev sem ilustrirala s slikovnimi primeri uspešnih izvedb knjižnic in tudi drugih javnih zgradb. V skupni stavbi pa je zaželjena tudi transparentnost delovanja vseh treh inštitucij, obvešcanje o posebnih dogodkih in možnost povezovanja tudi pri skupnih bolj neformalnih dejavnostih. Na tak nacin bi lahko uresnicili vse prednosti, ki jih prinaša dobra lokacija skupne stavbe, možnosti združevanja številnih delovnih procesov in infrastrukture, boljši izkoristek prostora. Vsaka od knjižnic pa bi imela omogoceno prepoznavnost pri obstojecih in potencialnih uporabnikih in tudi širši pomen in ugled ter s tem zagotovljene možnosti delovanja in razvoja. Seminar v Utrechtu je podal veliko koristnih teoreticnih izhodišc za nacrtovanje "spreminjajocih se" knjižnic za spreminjajoce se potrebe, zanimivih izkušenj nacrtovanja in izvedbe novih in prenovljenih knjižnicnih stavb ter posredoval številne usmeritve za delo na tem podrocju. Nekatere od usmeritev se nahajajo tudi na svetovnem spletu in so dostopne kar od doma ali od kjerkoli… V kontekstu sprememb je tudi tale trditev iz ene od objav na spletu: "Spremeni okoje, pa se bodo spremenili tudi ljudje v njem!" Spletni naslovi: Arhitekturna skupina LIBER - http://www.zhbluzern.ch/LIBER-LAG/default.htm Univerzitetna knjižnica Utrecht - http://www.library.uu.nl/ Knjižni stolp - http://lib1.ugent.be/cmsites/default.aspx?lang=EN_BO&ref=AA Rezultati natecaja za EPFL - http://www.vitruvius.com.br/arquitextos/arq000/esp297.asp Spletna stran za vse, ki jih zanima nacrtovanje knjižnic - http://www.slais.ubc.ca/resources/architecture/index.htm Doris Dekleva Smrekar Centralna tehniška knjižnica Evropska zastava EVROPSKI KOTICEK JAVNO DOSTOPNE ELEKTRONSKE TERMINOLOŠKE ZBIRKE – NEPOGREŠLJIVA POMOC PRI UPORABI EVROPSKIH INFORMACIJSKIH VIROV Kljub dejstvu, da je slovenšcina z vstopom Slovenije v Evropski unijo postala eden izmed enakovrednih uradnih jezikov držav clanic, se vecina javno dostopnih virov EU še vedno publicira v treh najbolj razširjenih jezikih Evropske unije: v anglešcini, francošcini in nemšcini. Med slednjimi zaseda vodilno mesto anglešcina, z uporabo katere lahko uporabniki preko splošnih (Google, Yahoo, MNS, …) ali specializiranih iskalnikov znotraj posameznih portalov dostopajo do širokega spektra dokumentov, publikacij in informacij o Evropski uniji. Da bi bili pri tem uspešni in bi cim hitreje in s cim manj truda prišli do relevantnih podatkov, je poleg ucinkovitih tehnik iskanja pomembna zlasti uporaba ustreznih kljucnih besed, besednih zvez in kratic, ki so znacilne za uradno terminologijo evropskih inštitucij in ki jih v splošnih eno- ali dvo-jezicnih slovarjih obicajno ne najdemo. Uradne inštitucije se tega problema zavedajo, zato so v želji po cim boljši dostopnosti svojih virov, oblikovale vrsto uporabnih orodij - slovarjev, glosarjev in tezavrov, ki jih redno dopolnjujejo in posodabljajo. Nekaj teh nepogrešljivih terminoloških zbirk, ki so uporabnikom dostopne preko spleta, bomo predstavili v nadaljevanju. Tezaver EUROVOC http://eurovoc.europa.int/ (vecjezicna razlicica) ali http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/publikacije/eurovoc/eurovoc.html (slovenska razlicica) EUROVOC je vecjezicni tezaver Evropskega parlamenta, ki ga za indeksiranje dokumentov uporabljajo tako ustanove Evropske unije in Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, kot tudi nacionalni državni organi držav clanic. V Sloveniji ima licenco za celotno javno upravo Državni zbor. EUROVOC vsebinsko pokriva vsa podrocja, pomembna za delo evropskih ustanov, kot so politika, gospodarstvo, finance, znanost, promet, okolje, izobraževanje, družbena in socialna vprašanja, proizvodnja in druga. Dostopen je v 19-ih med seboj enakovrednih jezikovnih razlicicah, to pomeni, da so pojmi, izraženi v razlicnih jezikih, medsebojno usklajeni, zato vsak uporabnik lahko v dokumentacijski sistem dostopa v lastnem jeziku in poišce dokumente ne glede na jezik, v katerem so bili indeksirani. Tezaver obsega tako deskriptorje (izbrane izraze), nedeskriptorje (npr. sinonime deskriptorjev) ter pojasnjuje semanticna razmerja med njimi. Primer: Enotni trg MT 1016 graditev Evrope BT1 poglabljanje Evropske unije RT domaci trg (2006) prosti pretok blaga (2021) prosti pretok kapitala (2421) prosto gibanje delavcev (4406) prosto gibanje oseb (1231) svoboda opravljanja storitev (4406) Z deskriptorji EUROVOC-a so dolocene vsebine publikacij in dokumentov v bibliografskih in dokumentacijskih zbirkah EU, v vseh vladnih knjižnicah Republike Slovenije, v knjižnici Državnega zbora, v Evropskem dokumentacijskem centru in drugje, zato priporocamo uporabo EUROVOC-a tudi pri iskanju po domacih virih. Terminološka zbirka EVROTERM http://www.gov.si/evroterm EVROTERM je štirijezicna terminološka zbirka izrazov, ki so jo oblikovali prevajalci Službe Vlade za Evropske zadeve ob pripravljanju slovenske razlicice pravnih aktov Evropske unije, z namenom zagotoviti kolegom prevajalcem in drugim uporabnikom cim bolj poenoteno rabo terminologije pri prevajanju in tolmacenju pravnih aktov EU. Zbirka deluje na principu pojmov, zato lahko posamezen vnos vsebuje vec strokovnih izrazov oziroma besednih zvez, ki ta pojem opisujejo glede na kontekst besedila. Išcete lahko v preprostem ali naprednem nacinu. Izbira slednjega je priporocljiva, ce se izraz, ki ga išcete, uporablja kot homonim na vec vsebinsko razlicnih podrocjih. Vsem prevedenim izrazom je dodano pojasnilo in primeri uporabe oz. referencni vir. Poleg izrazov v angleškem in slovenskem jeziku omogoca tudi iskanje francoskih in nemških izrazov, seveda pa boste dobili najvec zadetkov, ce boste iskali med slovenskimi ali angleškimi izrazi. Zbirka trenutno vsebuje preko 78 000 vnosov in se dnevno posodablja. Primer : Enotni trg EN internal market Definition The internal market of the Union is defined by Article 7a of the Treaty as an area without internal frontiers in which the free movement of goods, persons, services and capital is ensured. It is also a market with a social dimension and one in which active competition is encouraged. TermRef White Paper: p.9 SL notranji trg Definition Izraz oznacuje gospodarsko dejavnost v EU, za razliko od zunanjih ekonomskih odnosov. Notranji ekonomski odnosi temeljijo na prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala FR marché intérieur DE Binnenmarkt Zbirka EVROTERM je neposredno povezana s strojnim prevajalnikom TERMINATOR (http://www.gov.si/evroterm/x/), uporabnim pripomockom za prevajanje dokumentov in strokovnih besedil. Uporabite ga tako, da v iskalno okence vpišete posamezne besede, besedne zveze ali prenesete poljubno dolgo besedilo (z ukazoma Copy/Paste) ter oznacite jezik izvornega besedila. Ceprav tudi TERMINATOR omogoca prevajanje iz vseh štirih zgoraj omenjenih jezikov, boste najpopolnejše prevode dobili pri slovenski in angleški razlicici. Terminološko zbirka EURODICAUTOM (Europe dictionnaire automatisé), http://europa.eu.int/eurodicautom/Controller Še ena vecjezicna terminološka zbirka, po vsebini starejša sestra slovenski zbirke EVROTERM, ki jo je v 60-ih letih za potrebe svojih prevajalcev oblikovala Evropske komisija, danes pa služi kot uporaben pripomocek vsem, ki se poklicno ali zasebno ukvarjajo z gradivi Evropske unije. Zbirka omogoca hkratno prevajanje izrazov v 11 uradnih jezikov EU in latinšcino (žal ne tudi v slovenšcino), prevodom je dodana obrazložitev in primeri uporabe v sobesedilu. Celotna vsebina zbirke je bila leta 2005 vkljucena v medinstitucionalno terminološko zbirko IATE (Inter-Agency Terminology Exchange), ki pa je, žal, dostopna le zaposlenim v ustanovah EU. Preko zgoraj navedene strani lahko dostopate do zadnje posodobljene verzije iz zacetka leta 2005. EU SLOVAR (EU GLOSSARY) http://europa.eu.int/scadplus/glossary/index_en.htm Slovar vsebuje preko 220 izrazov s podrocja evropskih integracij in dejavnosti evropskih ustanov, z obrazložitvami, ki nudijo vpogled v zgodovinsko ozadje in postopke delovanja posameznih inštitucij. Razlagi sledi neposredna spletna povezava na sorodne ali vsebinsko povezane izraze. Slovar je trenutno dostopen v enajstih uradnih jezikih Evropske unije, slovenšcine (še) ni med njimi. Primer: White Paper Commission White Papers are documents containing proposals for Community action in a specific area. In some cases they follow a Green Paper published to launch a consultation process at European level. Examples include the White Papers on the completion of the internal market, on growth, competitiveness and employment and the approximation of the laws of the associated states of Central and Eastern Europe in areas of relevance to the internal market. When a White Paper has been favourably received by the Council, it can become the action programme for the Union in the area concerned. See: • Council of the European Union • European Commission • Green Paper EVROŽARGON (EUROJARGON) http://europa.eu.int/abc/eurojargon/index_en.htm Terminološka zbirka neuradnih izrazov in besednih zvez, ki se pogosto pojavljajo v medijih in besedišcu evropskih uradnikov. Pojasnjuje izraze kot so ‘comitology’, ‘acquis communautaire’ ali ‘communisation’, ki so laicni javnosti težko razumljivi in ki jih ne boste našli niti v specializiranih uradnih slovarjih. Primer: Acquis communautaire This is a French term meaning, essentially, "the EU as it is" – in other words, the rights and obligations that EU countries share. The "acquis" includes all the EU's treaties and laws, declarations and resolutions, international agreements on EU affairs and the judgments given by the Court of Justice. It also includes action that EU governments take together in the area of "justice and home affairs" and on the Common Foreign and Security Policy. "Accepting the acquis" therefore means taking the EU as you find it. Candidate countries have to accept the "acquis" before they can join the EU, and make EU law part of their own national legislation. For a fuller explanation, see "Community acquis" in the glossary. Ogledali smo si nekaj najbolj uporabljanih terminoloških zbirk EU. Na prvi pogled se zdijo podobne, saj vse gradijo na skupni osnovi - terminologiji s podrocja evropskih integracijskih procesov, vendar pa se glede na dostopne jezikovne razlicice, nivoje obrazložitve in kompleksnost pojasnil med seboj dopolnjujejo, tako da knjižnicarji, ki se ukvarjamo s publikacijami evropskih inštitucij, pri svojem delu uporabljamo vse naštete vire. Njihovo uporabo toplo priporocamo tudi vsem uporabnikom, ki pri svojem delu pogosto uporabljajo in se sklicujejo na informacijske vire Evropske unije. Mojca Ogrin Evropski dokumentacijski center NOVE PUBLIKACIJE SPLET ZNANJA IN DOMIŠLJIJE – zbornik s podrocja mladinske književnosti Mariborska knjižnica je izdala tematski zbornik Splet znanja in domišljije: 1953-2003, s cimer je pocastila petdesetletnico nastanka prve knjižnice za otroke v Mariboru. Publikacija je celovit pregled razvoja mladinskega knjižnicarstva v Mariboru in orisuje delo z otroki in mladostniki v Mariborski knjižnici. Ker z razlicnih vidikov predstavlja številne oblike bibliopedagoškega dela v knjižnici, vkljucuje prakticne primere in podaja bogate izkušnje, je lahko prirocnik in vodnik pri nacrtovanju in izvajanju dejavnosti, hkrati pa razmislek o vlogi in poslanstvu mladinskega knjižnicarstva nasploh. Mariborska knjižnica je mladinskemu knjižnicarstvu vseskozi namenjala posebno pozornost in ima danes tri pionirske knjižnice in številne mladinske oddelke v enotah knjižnicne mreže, Službo za mlade bralce in sedež uredništva revije Otrok in knjiga, edine slovenske strokovne revije za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Vse to je zbornik strnil v poglobljen prikaz dogajanja in kontinuitete razvoja mladinskega knjižnicarstva. Publikacija v uvodnem delu opredeli mladinsko knjižnicarstvo, predstavlja dogajanje v petdesetih letih, razgrne raznolikost dejavnosti za mlade bralce znotraj knjižnicne mreže in v širšem prostoru, oriše delovanje, smernice in pomen Službe za mlade bralce in posebej predstavi revijo Otrok in knjiga. Nadaljevanje uvede teoreticni clanek o knjižni vzgoji v knjižnici, nato pa knjižnicarji, specializirani za delo z otroki, kot snovalci in izvajalci bibliopedagoškega dela razclenjujejo njegove posamezne oblike. Avtorji v prispevkih govorijo o vstopanju otrok v svet pravljic in podajo razvoj umetnosti pripovedovanja v Mariborski knjižnici. Prikazujejo pestrost prireditev in razstav ter vkljucujejo odziv okolja nanje. Povzamejo razglede po svetu in mednarodna sodelovanja, razlagajo vkljucevanje racunalnikov v dejavnosti za mlade bralce in se še posebej posvetijo racunalniškim ustvarjalnicam. Nadalje predstavljajo klub bralcev za mladostnike, vsebine Veselih pocitnic ter srecanja predšolskih otrok in njihovih spremljevalcev v igralnici. Posebej je v zborniku predstavljena igroteka, bogata in strokovno zasnovana zbirka igrac, opisane pa so tudi posebnosti in kriteriji izbora, nabave in obdelave tega knjižnicnega gradiva. Zbornik sta uredili Darja Kramberger in Maja Logar, k sodelovanju pa sta pritegnili številne nekdanje in sedanje sodelavke in sodelavce. Prispevke so spisali Darja Kramberger, dr. Blanka Bošnjak, Zdenka Gajser, Maja Logar, Andreja Babšek, Darka Tancer-Kajnih, Anica Jurkovic, Sonja Matijevic, Robert Kereži in Suzana Slavic. Zbornik je dragocen, ker mladinsko knjižnicarstvo umešca v prostor in cas ter v bibliotekarsko stroko. Prispevke dopolnjuje z zanimivimi fotografijami in drugim slikovnim gradivom in jih pospremi s podrobno dokumentacijo v preglednicah dejavnosti, z imenskim kazalom izvajalcev in predmetno imenskim kazalom.V svojem historicnem pregledu vseskozi izpostavlja pomembno vodilo knjižnice, da je treba za otroke in mladostnike celostno poskrbeti in to skrb nujno prenesti na vsa podrocja, ki sooblikujejo sodobno mladinsko knjižnico in njene dejavnosti. Slika1: Naslovna stran zbornika Splet znanja in domišljije Publikacija je trdo vezana, obsega 304 strani, njena cena z DDV pa znaša 4.990 SIT. Narocite jo lahko v Mariborski knjižnici po telefonu 02/235-21-00, preko telefaksa 02/235-21-27 ali elektronske pošte: tajnistvo@mb.sik.si. Mariborska knjižnica BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italijanistka. Že v casu študija sem delala na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u, kjer sem opravila tecaj za bodoce aktivne udeležence COBISS. Moje delovne izkušnje so: vsebinska in formalna obdelava gradiva na racunalniku ter postavitev. Zelo rada bi delala v specialni knjižnici, saj sem se v diplomskem delu podrobno posvetila prav tej vrsti knjižnic. Seznanjena sem tudi z ucnim nacrtom bibliopedagoških ur v osnovni in srednji šoli. Aktivno obvladam italijanšcino in nemšcino, ki je moj materni jezik, in pasivno anglešcino. Dosegljiva sem na tel.št. 031 581 366. DELO IŠCE Išcem zaposlitev v knjižnicah na širšem obmocju Maribora in Ptuja. Moje ime je Snježana Plemeniti. Dokoncano imam III. gimnazijo v Mariboru in sem trenutno izredna študentka II. letnika univerzitetnega študija slovenšcine in zgodovine na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Opravljen imam strokovni izpit knjižnicarstva in licenco (1999 in 2001). Delovnih izkušenj v knjižnicah imam že 8 let (UKM, Visoka zdravstvena šola MB, osnovna šola Miklavž, Živilska šola Maribor). Delala sem v izposoji, katalogizaciji, casopisni citalnici… Opravila sem še tecaje »Reševanja duplikatov in stopenjskih zapisov, Uporaba programske opreme COBISS/Izposoja, Priprava baze podatkov Conor, V5.1 in COBISS/Katalogizacija z normativno kontrolo, V6.0,« ter tecaj Internet (delavnica). Opravljen imam še vozniški izpit B – kategorije. Trenutno sem zaposlena na Živilski šoli v Mariboru, vendar le za dolocen cas, t. j. do konca junija tega leta. Zaradi želje po novi zaposlitvi v knjižnici, prav tako pa tudi po novem znanju in izkušnjah, se obracam na vas z mojo ponudbo. Dosegljiva sem na telefonski številki 041/343-224 in na elektronskem naslovu: snjezana.plemeniti@guest.arnes.si DELO IŠCE Diplomirala sem na Oddeleku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo leta 2004 in išcem delo v knjižnici v Ljubljani oziroma Celju z okolico. Vec kot tri leta že preko študentskega servisa samostojno opravljam delo v specialni knjižnici (izposoja, medknjižnicna izposoja, oprema gradiva, delo z uporabniki, vnos dnevne zaloge revij v COBISS, administrativna dela...), odlicno poznam delo z racunalniškimi programi (Word, Excel, Power point, Explorer), elektronsko pošto, raznovrstnimi podatkovnimi bazami (Ebsco, ProQuest, IUS-INFO, GViN, Kliping, SourceOECD, Mediana) in sodelujem pri uvajanju intranetnih storitev knjižnice. Sodelovala sem pri organizaciji posvetovanja specialnih in visokošolskih knjižnic novembra 2004. Aktivno obvladam anglešcino, pasivno tudi nemšcino in hrvašcino. Sem samostojna in komunikativna oseba, rada delam tako v skupini kot samostojno in se želim dodatno izobraževati. Dosegljiva sem na telefonski številki 031/ 803 235. DELO IŠCE Išcem kakršnokoli delo v knjižnici na širšem obmocju Ljubljane. Sem profesorica primerjalne književnosti in filozofije z opravljenim strokovnim izpitom za bibliotekarko in z licenco za vnos monografskih publikacij v COBISS. Poleg specificnih racunalniških programov sem vešca dela z internetom in MS Office programi. Imam dvanajstletne izkušnje z delom v razlicnih tipih knjižnic: splošni knjižnici, osnovnošolski in srednješolski. Tekoce govorim angleško in nemško. mobilni telefon: 031 652 059 elektronski naslov: ksenijaz@mail386.com DELO IŠCE Sem diplomirana bibliotekarka in filozofinja s pridobljeno pedagoško - andragoško izobrazbo. Delovne izkušnje - tako pedagoške kot organizacijske - sem si pridobivala z vodenjem srednješolske knjižnice na gimnaziji v Ljubljani. Na šoli mi je bilo zaupano tudi vodenje ucbeniškega sklada ter pisanje šolske kronike. Delo z racunalnikom zelo dobro obvladam, saj ga vsakodnevno uporabljam pri svojem delu. Poleg slovenskega jezika aktivno govorim angleški in italijanski jezik, pasivno pa tudi nemški. Še naprej bi me veselilo delo v knjižnici - tako šolski, visokošolski, splošni ali celo specialni. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 041/ 222 - 794 (Sabina) PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo program posvetovanja "Iz tradicionalne v hibridno knjižnico: tehnologija ni dovolj", ki ga prireja Sekcija za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Posvetovanje bo potekalo v Kranjski gori od 25. do 26. septembra 2006. Objavljamo tudi prijavnico za udeležbo na posvetovanju in obrazec za rezervacijo hotela. 2. V drugi prilogi objavljamo narocilnico za nakup prirocnika Univerzalna decimalna klasifikacija, ki ga je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica. 3.V tretji prilogi objavljamo promocijsko gradivo Mestne knjižnice v Münchnu.