l.Ut hhnta no* otctnrira 1047 kor tednik - Od I januarja 1«.S8 kot poltednik — Gd Ji januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — S^HA, DNE 7. OKTOBRA 1964 LETO XVII — ŠT. 79 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka. Tržič — Izdaja V,P »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Izobraževanje kadra v našem gospodarstvu Fakulteta v podjetju V prostorih šolskega centra za blagovni promet v Kranju so se pričela v ponedeljek predavanja na gumarskotehnološki smeri prve stopnje oddelka za kemijsko tehnologijo. To je nova smer visokošolskega študija na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Absolventi bodo inženirji za gumarsko tehnologijo ter predvsem usposobljeni za operativno delo v gumarski industriji. Vsa materialna sredstva za reden potek predavanj in vaj je dala tovarna »Sava«. Iz tega podjetja je tudi večina slušateljev — 25 gumarskih, kemijskih in stroj- Pokojnine in dodatki Za mesec oktober je Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kranju nakazal redno mesečno Pokojnino v višini septembrskega nakazila. V tem znesku je bil upoštevan dodatek 1.500 din zaradi podražitve nekaterih živilskih artiklov. Z rednim nakazilom je bila nakazana tudi druga polovica enkratnega dodatka na pokojnine, ki je izplačan po degresivni lestvici (prva polovica enkratnega dodatka je bila izplačana s pokojnino za mesec julij). Poleg te-Sa pa je bila nakazana še razlika 1.500 din za mesec avgust, september in oktober v znesku din 4.500. Pri izplačilu za mesec november Pa bo upoštevano to povečanje v skupnem znesku za 3.000 din. Iz Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj nih tehnikov, ki imajo za seboj že večletno prakso v tovarni. Ker gumarski izobraževalni center kot ustanovitelj te nove smeri visokošolskega študija v Kranju še niiima primernih učilnic, gostujejo študentje dn predavatelji v sodobno urejenih prostorih Šolskega centra za blagovni promet v Kranju.'Vsi slušatelji so v rednem delovnem razmerju, zato so predavanja v popoldanskem času. Prav zaradi tega bo trajal .študij štiri in ne dve leti, kakor je sicer *to na rednih smereh visokošolskega študija na ljubljanski Univerzi. Z ustanovitvijo gumarsko-tehno-loške smeri na oddelku za kemijsko tehnologijo ljubljanske fakultete za naravoslovje in tehnologijo je dobil Kranj že drugo visokošolsko instituoijo. Potrebe po večjem vlaganju v negospodarske dejavnosti so čedalje bolj očitne Občinska skupščina Radovljica se je na zadnji seji zelo odločno opredeliJa o potrebi po bolj smotrnem koriščenju razpoložljivih sredstev, pridobljenih iz dohodkov gospodarskih organizacij ali iz drugih virov.»Investicijska potrošnja je bila doslej vse preveč usmerjena v gospodarska vlaganja, medtem ko so bile močno zapostavljene družbene službe in kmetijstvo. Podatki iz občinskih virov povedo, da so od vseh investicijskih vlaganj v minulem obdobju namenili za družbene službe le 9 odstotkov, za kmetijstvo pa samo 7 odstotkov. Prav tako preskromna so tudi vlaganja za povečanje osebne potrošnje prebivalstva. Vse te ugotovitve narekujejo, čim sestavljalcem družbenega da bo politiko investiranja in bo- plana za prihodnje leto, pristoj-dočega vlaganja treba v osnovi nim svetom in upravnim službam preusmeriti v korist splošne po- moralo postati osnovno Vodilo pri trošnje, družbenih služb in kme- planiranju sredstev. Ker so bila Več za človeka tijstva. Takšno stališče bo bodo- Delo naših občinskih skupščin Kranj: o strokovnem šolstvu V četrtek, 8. oktobra, b« ▼ Kranju seja obeh zborov občinske skupščine Kranj, na kateri bodo odborniki razpravljali in sklepali o rebalansu letošnjega občinskega proračuna, nadalje bo na dnevnem redu sprememba in dopolnitev odloka o uvedbi občinskega Prometnega davka in davka na maloprodajni promet, o oprostitvi vplačila razlike v ceni za moko Pekarni Kranj in več zadev s področja šolstva. Tako bo na dnevnem redu določitev razmerja udeležbe zastopnikov javnosti v organih upravljanja v šolah ter o organih, pristojnih za njihovo izvolitev. Kar zadeva strokovno šolstvo Pa bodo razpravljali! o prevzemu Pokroviteljstva in financiranja za sple II. stopnje, to so Gimnazija Kranj, Administrativna šola, Ekonomska šola, TTŠ, Mlekarski šolski center, Šolski center za blagovni promet, Poklicna kovinarska in elektrotehnična šola, Vajenska soboslikarska šola, Poklicna šola za oblačilno in pletil-sko stroko, Dijaški dom Kranj, "ajenski dom Kranj in Dom ntlekarskega šolskega centra, sofinanciranje pa za Tehnično šolo Iskre Kranj. Po sklepu predsednikov svetov *a šolstvo občin ljubljanskega °kraja, -ki je bil nedavno tega v Ljubljani, naj bi vse občine ljub-'lan.skesa okraja, prevzele sousta-noviteljstvo vseh gimnazij, strokovnih šol in domov, katerih usta-novjtćljj niso gospodarske organizacij > j.n združenja. Po tem skle-J?u/ ima ustanovitelj pravice in ^oižnosti do posameznih zavodov tiste občinske skupščine, na katerem teritoriju je sedež zavoda. Financiranje osnovne dejavnosti vseh navedenih, zavodov ima na skrbi medobčinski sklad za šole II. stopnje, v katerega prispevajo posamezne občine svoj delež, določen glede na višino potrebnih sredstev, v določenem odstotku dohodkov občine ne glede na število učencev, ki se trenutno šolajo v šolah II. stopinje. Prav tako naj bi se sredstva zbirala na enak način za investicije po dolgoročnem programu namensko ob Udeležbi občin in gospodarstva. Po sklepu tega sestanka naj bi imel medobčinski sklad svoj svet, sestavljen iz predstavnikov vsake občine in posameznih dejavnosti gospodarstva. Izvršilni organ sklada pa naj bi biil upravni odbor. Končno besedo o tem pa bodo izrekli odborniki na svoji se i i ne samo v Kranju, pač pa tudi na svojih sejah ostalih občin. v preteklosti investicijska vlaga*-nja le premočno usmerjena v povečevanje gospodarskih, posebej industrijskih kapacitet, so bile močno oškodovane druge dejavnosti in službe. Sploh pa je bil sam sistem delitve takšen, da je onemogočal zbiranje večjih sredstev za negospodarske namene in za gradnjo objektov, ki omogočajo, neposredno sprostitev in povečanje osebne potrošnje. Povsem jasno in nedvoumno je izzvenelo stališče odborniške razprave, naj bi v prihodnje dosledno uresničevali le tiste gospodarske investicije, ki bodo neposredno vplivale na povečanje standarda ljudi ter na večji izvoz in podobno. Povsem napačno bi bilo stališče, ki že vnaprej odklanja vsako gospodarsko investicijo; nasprotno, pred odobritvijo gradnje bi bilo le potrebno temeljito proučiti gospodarsko smotrnost investicije in njeno neposredno družbeno korist. Pri iskanju virov in sredstev za negospodarsko dejavnost, posebej za šolstvo, je občinska skupščina že pred časom sprejela priporočilo, naj gospodarske organizacije namenijo 2.5 odstotka od bruto dohodkov za izobraževanje, medtem ko naj bi od tega prepustili 1 odstotek neposredno za šolstvo. Tega priporočila doslej niso izvajali, na zadnji seji pa je skupščina sklenila, da bodo to morala podjetja uveljaviti dosledno, ker v nasprotnem primeru ne bo mogoče uresničevati programa o nadaljnjem razvoju šolstva. Ostala priporočila so prav tako pomembna in se nanašajo na za- posleno ženo in na .večjo skrb za varstvo otrok zaposlenih mater. Za gospodarske organizacije je skupščina osvojila predlog sveta za družbeni plan in finance, da bo treba nujno povečati izvoz zlasti v kovinski industriji. V lesni Nadaljevanje na 2. strani Dober promet na sejmu V nedeljo so v Novem Sadu zaprli I. jugoslovanski sejem sadja, zelenjave in povrtnine. Sejem si je ogledalo veliko število ljudi iz vse Jugoslavije in tudi od drugod. Na sejmu je sodelovalo nad 350 raznih organizacij. Promet v petletnem planu je predvideval šestnajst tisoč ton, vendar so samo na sejmu v Novem Sadu prodali preko sto tisoč ton tega artikla. Razen tega so na sejmu napravili razne pogodbe za kasnejšo dobavo, in sicer za okoli dvajset tisoč ton. — J. J. Vojaški orkestri V počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade, 22. decembra, se v vseh garnizonih odvija v oktobru in novembru tekmovanje zabavnih orkestrov JLA. Orkestri v svojih garnizonih bodo nastopali s po enim koncertom za vojake -m enim za občane. Posebna žirija publike in strokovna žirija bosta ocenjevali kvaliteto izvajanja posameznih skladb, ki bodo za to priliko posebej izbrane. Orkester, ki bo dobil največ točk bo imel pravico sodelovati v nadaljnjem tekmovanju. V Kranju bo tak koncert vojaškega orkestra v soboto, 10. oktobra. Trije najboljši orkestri, bodo nastopili na tekmovanju ljubljanskega vojnega področja 19. oktobra v Postojni. Letos bo 20. novembra vsearmijsko tekmovanje zabavnih orkestrov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Dane je mlad nasmejan fant, & ste ga verjetno že večkrat videli. Hodi po ulicah z rokami v žepu, ima tesne kavboj-in požvižgava nove popev-To je izraz razpoloženja in \ vrhunec optimistične človekove dobe v njegovih 26 letih. 2e tri leta dela v tovarni in stanuje v privatni sobi pri* Brinje-Vih. Plačuje S400 din. Hkrati Pa vedno kaj pomaga: spravil )e Brinjevki premog v drvarni-Co> odstranil kamenje z vrta itd. Navedi vse, kar ga pač Prosi. Toda pri sosedovih ga skoraj ne poznajo. Odhaja ved ni zgodaj zjutraj na delo in pride enkrat zvečer miren in tih. Prejšnji teden pa je b' je ustavila na stopnicah. Ko ji je Rezi povedaia, kaj namerava, je Brinjevka vzrojila. Verjetno jo je bilo sram. »Kako si upate v mojo hišo! Tu bom že jaz uredila! Ne potrebujem drugih žensk! Nesmmrtica!« Tako }o je ozmerjala in celo Šalila. Kot ie Dane pozneje povedal, mu je Brinjevka že tisto popoldne prinesla čaj in ga celo vprašala, če želi še kaj drugega. Toda bila je vse dni brez besed in hudo slabe volje. — K. M. Ob 20-letnici osvoboditve Pred dnevi je bil v Kranju razširjen sestanek odbora za gorenjsko partizansko pot, ki so se ga udeležili tajniki in načelniki markacij.sk i h odsekov PD iz občin Domžale, Kamnik, Tržič, Radovljica, Jesenice, Kranj, Škofja Loka in Idrija. Na dnevnem redu je bila v glavnem gorenjska partizanska pot oziroma množična udeležba ljubiteljev planin, predvsem šolske in doraščajoče mladine. To ho ena največjih in osrednjih manifestacij mladih planincev Gorenjske in Primorske v počastitev obletnice osvoboditve, ki bo maja prihodnje leto. Pričakujejo, da se bo na pot podalo nekaj tisoč mladih planincev in tudi odraslih. Vsi tisti, ki bodo pot prehodili, bodo prejeli lepe spominske znake. Drugo zvezno srečanje gozdarjev Manifestacija dela in tehnike Na Bledu so imeli v soboto in nedeljo drugo zvezno tekmovanje gozdnih delavcev sekačev. Na njem so sodelovali gozdni delavci in predstavniki gozdarskih podjetij iz vse Jugoslavije. Najmočneje pa sta bili zastopani Slovenija in Hrvatska. Na blejskem stadionu je na zanimivem tekmovanju prisostvovalo tudi veliko število obiskovalcev in gostov. Razen tekmovanja so priredili tudi razstavo tehnične opreme in strojev in strokovno posvetovanje ter kulturno zabavni večer. Najbolj svečani del se je pričel v nedeljo, 4. oktobra, dopoldne na stadionu. Predsednik ljudske tehnike Jugoslavije Todor Vujasi-novič je v pozdravnem nagovoru izrekel zadovoljstvo, ker je srečanje gozdarjev doseglo tako širok obseg, saj so prvikrat sodelovali predstavniki iz vse Jugoslavije in celo iz Bavarske. Izzvenelo je v pravo delovno in tehnično manifestacijo gozdarstva. Gozdarska stroka se naglo mehanizira, zlasti tisti del, ki se omejuje na eksploatacijo gozdov. Prav zaradi tega potrebuje čedalje bolj usposobljene delavce in strokovnjake. V tem je bil dosežen že precejšen napredek, potrebno pa bo še novih delavcev, ki se bodo usposobili za ravnanje s tehničnimi sredstvi. Tekmovanje je bilo za gledalce prav zanimivo. Za najboljše uspehe v sekanju, žaganju z motorno žago, v luščenju hlodov in zlaganju drv so se pomerili najboljši jugoslovanski sekači. Sodelovalo je nad 60 skupin. Tudi razstavljena tehnična oprema in stroji so zbudili veliko pozornost. Marsikatero orodje je javnost videla prvikrat. Različne vrste motornih žag so razstavljale tudi tuje tvrdke zlasti iz Zahodne Nemčije. Organizacija prireditve je bila odlična, kakor tudi rezultati tekmovanja. Poseben uspeh pa so dosegli prireditelji z nazornim prikazom dela gozdarja sekača. Ta poklic je zares mikaven in zanimiv. Po prireditvi so slovesno razdelili plakete in diplome ter na« grade najboljšim delavcem. — J. B. 736776 SRFT1A, 7. OKTOBRA 1964 f It i • po *«*♦*» f ti NOV KORAK K RAZOROŽITVI Pred dnevi je na tiskovni konferenci britanski premier Douglas Home sporočil, da sta ZDA in Velika Britanija j/delali načrt za preprečevanje širfenja jederskega orožja. Vendar je pripomnil, da dvomi, če bo to moč uresničiti pred volitvami v ZDA. Predvidevajo tudi, da se bo temu sporazumu pridružila tudi Kitajska. SPORAZUMELI SO SE V Detroitu so se zastopniki sindikata avtomobil, delavcev in avtomobil, družbe »General Motors« sporazumeti o novih kolektivnih pogodbah. Vsled tega pričakujejo, da se bo 280.000 delavcev ponovno vmiilo na delo. Stavka traja že od 25. septembra. O, konkretnih zahtevah pa se bodo razgovarjali kasneje. ZAČETEK VELIKEGA DELA V ponedeljek zvečer se je v Kairu začela konferenca nevezanih držav. Konference se udeležuje 26 predsednikov republik in vladarjev, 13 predsednikov vlad in 9 posebnih odposlancev. Otvoritveni govor je imel predsednik ZAR Gamal Abdel Naser. Delegacije zastopajo na konferenci več kot milijardo prebivalcev sveta in večjo polovico članic OZN. POZDRAVNE BRZOJAVKE Veliko število brzoiavk je te dni prispelo na konferenco voditeljev nevezanih držav. Med drugimi so poslali brzojavke generalni sekretar OZN TT Tant, Hruščo>, Cu En Laj, Novotny, Erhard in drugi. Izražajo mnenje, da bo ta konferenca še okrepila OZN in mir v svetti. TITO POVABLJEN V AZIJO Pred začetkom konference v Kairu je prišlo do izmenjave mnenj med posameznimi delegacijami. Med razgovori z nekaterimi delegacijami je bil predsednik Tito ponovno povabljen v Afganistan in v Indijo. POSOJILO ALŽIRIJI •ZR Nemčija bo dala v prihodnosti Alžiriji posojilo v vrednosti 70 milijonov mark. Ganska novinarska agonoija poroča, da dodeljevanje tega posojila predvideva sporazum med tema dvema državama. Vreme Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Danes in jutri bo še lepo ln jasno vreme. V prihodnjih dneh se bo poslabšalo s padavinami. Najnižje nočne temperature bodo med 0 in 5 stopinj, v Primorju 14. Najvišje dnevne od 14 do 18 stopinj, i Vremenska slika: Obsežno področje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo slabi pod vplivom atlantskih frontalnih motenj, ki se približujejo kontinentu. Vreme včeraj ob 13. uri: Brnik! pretežno jasno, temperatura 17 stopinj, zračni pritisk 1026 milibarov, rahlo pada. Jezersko 15 stopim j, Planica 15 stopinj, Triglav-Kredarica 6 stopinj, piha rahel jugovzhodni veter. Vzdolž široke aleje, ki vodi do stare kairske univerze, kjer v teh dneh zaseda druga konferenca nevezanih držav, je nemogoče prešteti vse ljudi, ki stojijo ob drevoredih in se navdušujejo nad državniki, ki vsak dan nekajkrat' prevozijo to pot z desnega brega Nila na levi in obratno. V tem spremljanju konference je morda najbolj izražena vez, ki veže državnike v velikem amfiteatru kairske univerze s preprostimi ljudmi na kairskih ulicah in drugod po svetu pri radijskih in televizijskih sprejemnikih. Pretežna večina ljudi na svetu je namreč spoznala kaj pomeni skrb državnikov nevezanih držav in kakšen velik pomen imajo tako množična srečanja kot je kairsko za bodočo usodo in razvoj svetovnih odnosov. Velika večina ljudi je sprejel'«, kot svoje geslo stališče b«-oel|al monedist Aloiz Snedic. Zarad1 nremalbue pazljivosti se je zaletel v »^esVa in nadel. Pri padcu ie Snedic dob;l pretres možflf^npv 'n so ga odpeljali v linbliansVo bolnišnico, Pešec je ostal nepoškodovan, so- peljal avtobus znamke FAP, ki <*a je upravljal šofer Marjan Marn. Kolesar je pred avtobusom nenadoma zavil na levo in s tem zaprl pot avtobusu. Brezar je padel in se ranil po levi roki. J. J. . Razpovarjali smo se z »Emono« 'z Liubliane in mesarskim podjetjem v Kranju, da bi prevzeli pre- lmam raje pero kot pa lopato. Nekateri celo trdijo, da sem koristnejši, če se ukvarjam s peresom kot pa z lopato. Že nekaj časa mi očitajo kot tudi moji Marjani, da' nikdar ne zaideva na spodnji del Sorskega polja. Sedaj sva se pa tudi tu oglasila. Komaj sva prišla z Marjano v Dragočajno, so že hiteli pripovedovali, da smleški poštar v tej vasi ne razloči številk sedem in trinajst. Vedno nosi pošto s šte- Velik požar Kranj, 6. oktobra. V nedeljo skrbo z mesom v Tržiču. Vendar vilko trinajst na številko sedem, so n-*m to odklonili, ker nimajo včasih pa tudi obratno. Da pa za-dovoli sredstev, zaradi teea smo dovolji vsa pravila PTT, nosi primorali -pričeti z rekonstrukciio poročeno nošto, vendar pa pod-klavnice. Do sedai smo porabili pisuje prejem lastnika kar sam. že 18 milijonov din. Predvideva- Vsekakor zasluži priznanje (tudi mo še 10 milijonov din. To pred- najino) za uslužno«, s katero zjutraj je izbruhnil požar v vasi v**m ™ W^ilne vitrine in dogra- prihrani ljudem ^elo v tem kra ditev klavnice. ju. Polje pri Bohinjski Bistrici. Po žar se je pričel nad svinjskim hlevom iri se najprej razširil na gospodarso poslopje. Pogorela je streha, star gostnski inventar, v garaži pa star avtomolvl in nekaj kmečkega orodja, škodo so ocenili na okoli tri milijone dinarjev." Požar se je razširil tudi na druge objekte, ker je v tem času pihal veter. Pogorelo je polovico ostrešja hiše, last Cirila šlosarja. škodo so ocenili na milijon dinarjev. Prve ugotovitve so poka zale V kratkem bodo pričeli tudi ,v Vsak človek postane včasih že-»Delikatesi« prodajati pakirano jen. Tudi jaz sem v nedeljo po-meso. Kasneje pa bo pričela tudi stal. Obiskala sva bife v kampin- gu »Zarica«. Bila sva z -atomsko hitrostjo postrežena. Ker je bila pijača (vino) že najmanj dvakrat pri krstu so se ljudje spomnili zelo pametno zabavo. Fantje, »auf«! Tudi midva z Marjano sva »aufala«. Samo poslušala sva še, gledati pa ni bilo časa. Vsekakor Kranj, 7. oktobra — Jutri po- razveseljivo za naše zdravnike, poldne ob 17. uVi bo kranjski saj imajo še vedno premajhne Psihologija in delo Klub gospodarstvenikov v svojih osebne dohodke, da je bil podtaknjen. Pred prostorih priredil zanimivo pre- Marjana me je doma vsa vese- nožarom okoli četrte ure zjutraj davanje. Direktor zavoda SR Slo- la objela (to ni njena navada) in se ie sprehajal ori hfši in svetil venije za strokovno izobraževanje mi rekla, da nikdar več tja. Ob* z vžigalnikom J. P. iz Zgornjih Bi- tovariš profesor Ivan Bertoncelj ljubil sem ji, pod pogojem, če ne tenj. J. P. so priprli, dokler ne bo govoril o uporabi industrijske bom žejen. bodo točno ugotovili, kdo je kri- psihologije pri izobraževanju de- Mimogrede, ko sva šla proti vec. J. J. lavcev v praksi. -L J4 J, , Zbiljam, sem se spomnil tistih revežev, ki iščejo stanovanja. Tu jih je v nekdanjem »Kodrir>ovem mlinu« kolikor jih -hočete. Že deset let jc izročen v samoupravljanje »materi naravi«, škoda, ker pri niej sistem odrejevanja stanovanj še ni tako razvit kot pri nas. Vsa sreča da je bila cesta tako prašna, da nisva nobene stvari več videla. Pred desetimi dnevi sem se mudil (bil sem sam) na Krvavcu. Oh, kako je bilo lepo! NajlepSe pa je bilo zvečer, nekaj minut pred pol sedmo uro na spodnji postaji žičnice. Ker je bil en avtobus premalo, je prišjel drugi na pomoč. Sprevodnik je šoferju dejal, da bo peljal proti Kranju, ker so potniki tudi za Kranj. V vesel dogodek se je vpletel moški v službeni obleki. Zahteval je, da plačamo do Ljubljane, ker on ne pelje preko Kranja. Vse (bili smo trije za Kranj) je napadel s smrkavci, reve in podobno, še bi se rad vozil s takimi uslužbenci, vendar v prisotnosti moje Marjane. Dragi moji prijatelji, v ponedeljek pa bi kmalu zapustil ta prelepi svet. Sprehajal sem se po mirnih tržiških ulicah. Kar naenkrat se je pred mano pojavil tovornjak TAM KR - 95-83, last pod- Stanovanje, sodobna oprema ln druge udobnosti človek^ so danes sestavni del našega sian~. darda. Pri tem prihaja vse boU v ospredje kvaliteta izdelkov. To že tudi občutijo proizvajalci. Toda pohištvo, ki so g* pred dnevi razložili pred trgovino »Šlpad« v Kranju.(na sliki), bo lahko potrošnika razočaralo. Zaradi neprevidnega nakladanja, prekladanja ln razkladanja j* prišlo nohištvo poškodovano. Kdo ie kriv, P^^"! nlkl, nakupovalec nI važno-Važno je le, da škode 7.ara°a takega malomarnega °"n°,St. do stvari ne bi smel občuti" potrošnik j jetja Žito. Najbrž trenira za ayt moto dirke. Samo njegovi si kovni vožnji se moram 7ahva.'v. da sem ostal živ. Moram ga no pohvaliti tako njega kot vza ljivost avtomobila. Doma je imela Marjana %*r-^i presenečenje. »Vedno mi g°v° ^ da ne dobiš drva. Jaz sern Juf % takoj. Vzemi službeni avto » Skorji Loki na Gc jih lahko naložiš.« r;a to >- l5 trgu ^ Škof j i Loki na Gornjem h lahko naložiš.« »Marjana ti si zlatega _den ^ vredna.« Vam draci bralci P a pozdrav VAŠ BODICA SREBA, 7. OKTOr.TTA 1964 Iz naših komun 9 Iz naš'h komun h aaših komoi # Iz naših komun 0 Iz i uvod v praznovanje krajev-P*8a praznika. V nedeljo se bodo prštile številne prireditve. Po s'nvnostni seji sveta krajevne *kunnosti, ki se je bodo udeleži'! tl"li predstavniki ostalih dnvžbe-n°-političnih organizacij, bo sledil Pr^menadni k'oncert pihalnega Orkestra iz Kranja, nato pa bo °^rcdnia prireditev na pokooali-■*U. Ob odkritju spomenika bor-pem in žrtvam NOV bo govoril 'anc Kuhar. V kulturnem delu pr°grama bodo. sodelovali pihalni Orkester iz Kranja, moški in mc-nr,i pevski /bor iz Preddvora, cepci tamkajšnje šole in člani Prosvetnega društva. Popoldan bo --edila še nogometna tekma, zve- Prekupčevanje z lesom čor Pa bo Prešernovo gledališče iz f^nja v Prosvetnem domu upri-iOnio glasbeno komedijo »Kakor v raju«. ftom v Predosljah Y Predosljah že dalj časa urc-**»0 njihov Prosvetni dom. Grad-Ja oz, adaptacija sega kar 10 let J**ai in je torej čas, da bo dom JJJbil dokončno obliko. Po dogra-.!'vi tega objekta bo možna ure-,ev_ tudi okolice s predvidenimi cl°nicami in parki, kar imajo že načrtu. V začetku letošnjega leta so v Ži.reh v Poljanski dolini začeli uveljavljati podružbljenja gozdne proizvodnje. Po vseh vaseh in zaselkih so organizirali posebne sestanke z gozdnimi lastniki. Posestnike so seznanili o načinu po-družbljanja gozdne proizvodnjo in o ugodnostih sodelovanja s Kmetijsko gozdno zadrugo glede plačila gozdnega sklada itd. Pri zakupnih pogodbah pa so prosti plačila davka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. Ugotovili so, da je bolje biti kooperant, saj jim plačajo za kubični meter lesa kar za 1500 do 2000 dinarjev bolje kot ostalim. Seveda je tu razlika, kakšna je struktura, sortiment in količina lesa, ki ga kmet prodaja. Ti sestanki so rodili kar lepe uspehe. V nekaj dneh se je prijavilo na upravi Kmetijske gozdarske zadruge 108 posestnikov, ki so podpisali kooperacijsko pogodbo z zadrugo v skupni količ'ni 7.3 2200 kubičnih metrov iglavcev in 462 kubičnih metrov listavcev. Vendar pa se je v zadnjem času pojavil problem, ki bi ga kazalo čimprej odpraviti. Iz raznih krajev Slovenije in celo iz Hrvatske prihajajo rami nabaviialci in prekupčevalci, ki plačujejo les (predvsem ga kupujejo od nekooperan- tov) celo po petnajst do osemnajst tisoč dinarjev za kubični meter. Zadruga inN Gozdno gospodarstvo pa imajo točno določeno ceno za jelovo hlodovino I. in II. vrste in jo plačujejo 14.200 dinarjev po metru. Vslcd tega je podružbl janje gozdne proizvodnje nekoliko zaostalo. Kajti v tem času so bili kooperanti precej zapostavljeni, ker so bili pač Vezani na pogodbo, ki so jo napravili s kmetijsko gozdno zadrugo. Prišlo je do tega, pogodbeno nevezani kmetje prodajajo svoj les po višjih cenah, kot tisti, ki so šli v sodelovanje. S tem pa tudi lesna industrija ne dobi dovoljno količino surovin, kajti ti prekupčevalci ne pro- ?'rokam' Premalo pos!ufaa za vzgojo V septembru jc bilo v Škofji ne razpravljajo samo o ocenah, pri vzgoji mladine. Da stenanja' Loki na pobudo krajevnega od- marveč tudi o dobrih in slabih občane s problemi za o' oke. bora SZDL Škofje Loke posveto- lastnostih otroka. Dalje so skle- Delo DPM bi moralo zajemati ce-vanje na temo »Vloga družbeno- nili, da se prične pripravljati tudi lotno obravnavan ie \/g.-»jno-var-političnih faktorjev pri varstvu uvajanje brezplačnih učbenikov in s t ve ne problematike. Da dobi več in vzgoji otrok in mladine«. Na da se socialnemu delavcu na šoli stikov > organizacijo SZDL, zbo-ta posvet so bili vabljeni DPM za omogoči štipendija. rom občanov iz krajevne skup- mesto in občinska zveza, Zveza Da delavska univerza odigra nosti. mladine, uprava kinematografa svojo vlogo z raznimi vzgojnimi Da se v šolah prične oziroma Sora, uprava osnovne šole in predavanji, kot so šola za starše, skuša prikazati kvrni vpliv sla-gimnazije, vzgojrlo-varstvcna usta- šola za mladino oziroma šola za bc«a tiska na mladino, nova, krajevna skupnost in ob- življenje. Da 7M v letnih gasiti bolj zn- einski odbor SZDL. Od vseh po- Da poslane kinematograf, ali , posli mladino v raznih lokalnih zvanih so se posveta udeležili le bolje rečeno filmske predstave, delovnih akcijah, štirje predstavniki. res žarišče filmske vzgoje in kul- To naj bi bili najvažnejši skleni, Posvet je predvsem razpravljal ture ne samo odraslih, marveč ki dajejo za vse družbeno politKJ-o otroškem varstvu, igriščih, o tttdi mladine. Da se skuša pri iz- ne organizacije veliko važnih ak-celodnevnem bivanju otrok V šoli, biri filmov napraviti več kot do cij. Krajevni odbor SZDL h > o socialnem delavcu na šoli, o sedaj, da se uvede res mladinske nadalje ob vsestranskem upošte-šoli za starše in življenje, mlado- nedeljske matineje, kjer bi bile vanju samostojnosti in pobud letniškem nemiru, huliganstvu, na sporedu risanke, ki mladino družbenih organizacij in organov, vplivu tiska in filma na mladino, zanimajo. . prispeval k nadaljnjemu meljav- o uvajanju mladine v delo, o de- Ugotovili so, da DPM oziroma 1 jan j u in uresničevanju pravic javnosti DU in društva prijate- njegova dejavnost ni povsem za- vseh družbeiio-političnih sil v ko-Ijev mladine, in o praznovanju dovolj iva, kar je zelo pomembno muni. tedna otroka. Iz razprave, kljub maloštevilni udeležbi, je posvet sprejel odnosno izluščil naslednje: Da krajevna skupnost prične z večjo zainteresiranostjo reševati vprašanje varstva dojenčkov, otroških igrišč, ki so prepotrebna, Najpogostejši prekrški so pre-danes razpravljali na seji obč n-o mladinskem klubu, ki ga v tepi, razgrajanja, vpitja, nespo- ske skupščine v Skorji Loki. Po-školji Loki ni. dobno vedenje in podobno. Naj- leg tega bodo obravnaval1 obvez- Da vzgojno-varstvena ustanova večkrat je temu vzrok alkohol, no fluorograt ran je prebivalcev, prične razmišljati več o strokov- Samo na območju občine Škofi a izvedbo drugih škofjefošk h p -nosti kadra m metodah vzgoje je takih prjmcrov okoli 30. letnih prireditev ter nekatera dru- na ustanovi Povzročitelje bi lahko imenovali ga vprašanja. — J. J. Da se šolske ustanove bolj po- kroničnc alkoholike kri bi bili posvetijo povezanosti med, starši in trcbnii posebnega zdravljenja. Ti šolo, da na roditeljskih sestankih so pogosti obiskovalci postaj LM, vendar le malokrat zaidejo pred sodnika za prekrške. Kljub temu, da na področju škofjeloške občine resnejših primerov ni veliko (uporaba nožev, orožja in nevarnejšega orodja) se dajalo ,esa HM*JL MMl ta ™ n«l£m U ttttffL £ ^"S&^'UfhS prociaji tuoi \ciji aonoatK inoaosteiši v lok-.lih in so nov stolpa na Kranclju. Na čudovito Ce hočejo industriji zagotoviti .najpogostejši v lokam in so po v- , , „. _ ,. . . . surovina morain tiste občinske uročite!ji vinjene osebe. V 1962. razgieono touco s>KOije lokc je surovine, morajo tiste oocmsKC * y nrostem in v lo b,,a speliana zložna pot. Tunstič- skupščine, kjer se pojavlja pro- ctu se- t>.h na prostem in v lo- dn^tvo p 1c koH stoIl_a in birm nrekunčevania prenehati z kaIlh prekrški, lani pa ze 289. no \u\\sl}° P* .,c. °Kon pa ™ mem preKupccvanja, prenenau z > nenriietna mzotovi- P° bližnji okolici postavilo šest izdajo dovolienj — potrdil o izvo- 1 rav laico jc neprijetna ugoiovi- zii 1<>«;a Prrdlacaio r»a tudi Tzvrš- ,cv' da I« v tcm ^asu naraslo šte- ^ff , , , , /u lesa. predlagajo pa uia. izvrs mIaixih „„rb /do 18 letav od Na pobudo takratnega predsed- možnost administrativnem no- ,udi v zasebnih stanovanjih, kjer Sinka so speljal, in uredili krož- ^S^^SSSSS^J^ v,nemiriaio vinjene osebe ostale "o sprehajalno pol čez Kobilo na pa tud nrcdloE ki hi bil za gozd- ane družino in celo uporabljajo Stan Ptad ,n Vincarje nazaj pa tuch predlog, k, p. mi za goza f ^ Poostrit) bi bilo treba v mesto, uredil] so stezo k »2eg- Pred odborniki Škofje Loke Pogosti pretepi in razgrajanja Krancclj v razpadanju Ob prvem praznovanju občin-kega praznika v škofji Loki sc lovesno odkrili obnovljene, leta ?53 najdene niševine zgornjega stolpa na Kranclju. Na čudovito razgledno točko Škofje Loke je bila speljana zložna pot. Turistič- ne posestnike še* bolj sprejem- Tri naloge družbenih služb V Cešnjici jim gre dobro Pretekli petek je imel strokovni odbor za družbene službe pri občinskem sindikalnem svetu v škofji Loki sejo, kjer so razpravljali v prvi vrsti o zadnjih pripravah za volitev organov samoupravljanja v šolstvu in o nalogah strokovnega odbora v tem letu.N Strokovni odbor si bo v prihodnjem letu predvsem prizado- Up ^rve dni oktobra se je mudil v je vsekakor pozitivno, že letos Cešnjica v Selški dolini stal- namreč plana izvoza rezanega lesa in °^'erna'cc 17: Zapadne Nemčije ne bodo izpo'lnili, ker primanjku- ku w.cn'' s predstavniki podjetja je hlodovine, zato pa povečujejo j0Pc')£ v vrednosti okrog mili- izvoz finalnih izdelkov. Letošnji dob V?'000 DM' PodJetJe mu bo P'an ie predvideval za nekaj nad Siva • J9l° 0,maricc 23 čevlje, za 444.000 dolarjev izvoza in so ga kaW,e in dru*° ,drobno Pohištvo, do konca septembra iznolnili z "lenega je bil že doslej odje- 61 odstotki, plan proizvodnje pa s v Z, :UV ce,oti bo LIP Ce§ni'ca 83 odstotki. , Prihodnjem letu izvozilo za deli?5 430'000 dolarjev svojih, iz- ' ^*°VY: predvsem v Zapadno Bam> 50 izpopolnili tudi organi- Jf.^cijo, švico, Francijo in An- »clio proizvodnje in avgusta *''lo. uvedli tretjo izmeno v oddelkih, aLI.P Cešnjica že nekaj let uspeš- ki so predstavljali ozko grlo. je° izvaža drobno pohištvo in se Veb'k delež pri vsem tem pa ima DhJ niim močno uveljavilo Do tudi rekonstrukcija, ki so jo olv«- kratki,m je izvažalo tudi opravili v preteklih letih. Za pri-i«m -i Za radil'ske in TV spre- hodnje leto so planirali za okrog ftlu n !er rezan les. V progra- 200 milijonov dinarjev večjo rea-VideZa Prihodnje leto ni več pred- lizacijo in bodo predvidoma do-Ijjjj1.11 izvoz rezanega lesa, temveč segli za 1,340 milijonov dinarjev JJUčno finalna proizvodnja, kar skupne proizvodnje. Razstava prometne in požarne varnosti V pomislek vsem **zšt So tu<^^ v Tržiču odprli tem podiročju. Lani je bilo 63 pro-Varno^ ° Prometni in požarni metnjh nesreč. Od tega je bil en Vzr0K u Na razstavi prikazujejo smrtni primer ter 8 težje ran ječim n6 Ilesreč in požarov ter na- nih. Materialna škoda je znašala p prePrečevanja. nekaj 'manj kot šest milijonov liko na kratko s' poglejmo, ko- dinarjev. Letos pa je celotni polo-*bnjoč^re^ ^n Požarov je bilo na žaj še mnogo slabši, 2e v prvih ^ih t ^ ^*ke občine v zad- devetih ^mesecih se ;e pripetilo 58 V i ^ lctin in T101- nesreč, od teh sta bila dva smrt-kl s^ndustriji je bilo 46 požarov, na primera, 9 hudo ranjenih. Na Škod« v^ročii'i okoli 2 milijona vozilih in objektih pa znaša malo ,S]/ a ostalih področjih je bi- terialna škcnla 5 in pol milijona bi]alYp"° 20 požarov, vendar je dinarjev. Okoli °da občutno večja, in sicer Kot sc vidi iz sornjih po- skup^- bilijonov in pol. Torej datkov, bodo morali posvetiti Vzroji Scdcm milijonov in pol. mnogo več pozornosti preprečeva- Vost ' J'^arov je bila nepazlii- nju požarov in prometnih nesreč. Sfteni slede kratki StM, trenja, [skre, samovžigi, do'bpo0 ^ 2 vžigalicami in po jco) G(yvom ^ celo o postavitvi velikega zemljevida Loke in okolice z vrisanimi sprehajališči na Mostnem trgu. Ta zadnji načrt seveda niso uresničili, žal pa so bila tudi ostala pričakovanja brez haska. val, da bi so vgani samouprav- siužbah in na osnovi teh kriteri- Ko sem pred dnevi hodil po ljanja v družbenih službah kar jev formirati tudi zahteve po teh poteh, sem marsikaj videl. Vse najbolje uveljavili in tako postali vrednosti posameznih uslug. Sku- poti so zaraščene, zanemarjene, dejanski nosilci samouprave in s pa j z občinskim sindikalnim sve- Razdrli so jih neodgovorni spre-tem tudi aktivni pobudniki pri tom bo odbor redno spremljal hajalci in hudourniki. Brezvestne-delu in razvoju posameznih shižb. razvoj nagrajevanja po delu ' v ži so odnesli klopice, vse okoli Zato namerava strokovni odbor družbenih službah in primerjal zgornjega stolpa so brez lesenih med drugim razpravljati in po- sistem tega nagrajevanja s si ste- delov, samo betonski skeleti pristaviti določene kriterije, po mom in normativi v drugih de- čajo o turističnih prizadevanjih katerih bi bilo mogoče meriti in javnostih. ^ pred desetimi loti. Najslabše pa vrednotiti delo v posameznih Nič manjšo pozornosti no na- je z zgornjim stolpom na Kranc- morava odbor posvetiti nadalj- jju. Nadzidek nad prvotno oh ran j e-^ < njemu izpopolnjevanju interne nimi razvalinami so je na vseh treh zakonodaje po posameznih usta- straneh sesul in predstavlja celo ]0i§^;:;:v:M:% i " rovah. V tem primeru namerava nevarnost za obiskovalce. »Zob W J nuditi delovnim organizacijam časa« — oziroma voda in mraz VSO podporo pri Izdelavi samo- bosta lahko V naslednji zimi uni-upravnih aktov, ki dopolnjujejo čila še to, kar je ostalo več sto-posamez.ne statute Prav tako na- letij ohranjeno pod rušo. Vse Lome rav a spremljati po posameznih čanc nas je lahko sram, da razka-uslanovah, kako se določila sta- zujemo vedno večjemu slevilu tu-tutov v praksi uporabljajo in kje ristov takšno sramoto. Marsikdo, bo potrebno statute popravljati ki obišče muzej, zaide tudi na in dopolnjevati. Krancclj. Dobro bi bilo zavaro- Kot tretjo, nič manj pomemb- vati razvaline pred zimo, kaii i gro-no nalogo, pa ima strokovni od- zi j'im nadaljnje razpadanje, bor glede izbraževanja, ker se Krancclj in okolico pa bi b'o tre-vedno pogosteje ugotavlja, da se ba vsaj do prihodnje poletno se-to premalo upošteva in so potem /.one u rediti vsaj tako kot ie bi-posledice več kot očitno. Pri tem Ja pred desetimi leti. — J. K. pa prav gotovo ni imšijeno sarho strokovno izobraževan ie niti ne samo idejno, temveč izrbraževa-njc na vseh področjih, izobraževanje kot skupen družbeno-vzgo*-ni proces, ki je z uveljavitvijo samoupraviianja v družbenih službah postal še toliko važnejši. efcsJttr z. p. Delo novatorjev Komisija za oceno tehničnih izboljšav V Železarni Jesenice Je zopet ocenjevala nekatere predloge tehničnih izboljšav. To pot Je pozitivno ocenila 11 predlogov ln avtorjem pred^oTov priznala odškodnine in nagrade v skuoncm znesku 550.812 din. Tnc. Sekne, Grošelj, Zi-ioan, Kovač in Zorko, ki so izdelali stroj za naviianje. odpadne ž;cc, so prejeli 1Č3.999 din? Ivan Mazi, ki je Izdelaj pripravo za struženje pogonskih čenov. za 'okomotive, je prejel 50.000 din. Dalje so bili nagra:cni Cveto Velikan ja. Danici Pesjak, Anton Arh. Ra,To Arh, Vladimir Rovan, šlefan Koblar. Ludvik Dolar in Jože Mule j. Komisija za oceno tehničnih izboljšav ^a Ima v študiju in proučevanju' še voč tehničnih izboljšav, kar dokazuje, d.\ se jeseniški železarii zadnje če e v večji meri bavijo v. novator-stvohi m rtcJonalizatorstvom, ki je v velikem interesi železarne in gospodarstvi nasploh. Le kdo? Na več krajih v mostu Kranju so v zadnjem času postavili nove klopco, verjetno z namenom, da bodo služile občanom za počitek in oddih. Vse lepo in prav. Namera je vsekakor dobra, ni pa dobra izbira, da se v Kranju postavijo tako nepraktične in neokusne klopce. Podstavki teh novih klopi so tako masivni, da bi brez bojazni na njih plesali sloni. Naslonjala pa so pritrjena na tako šibko železo, da so klopi, čeprav komaj postavljene, vse že iznakažene in zvite. Naslonjala teh klopi so namreč taka, da se je možno nanj a nasloniti lc povsem previdno. Sicer bi to zadostovalo, če bi vsi ljudje pazili, imeli čut do skupne imovine. Toda temu ni tako. Teh izkušenj imamo žal /e dovolj. Zato se Človek vprašuje kdaj bomo k on č ali s ta k i m i a i i o i n a lija m i in se naučili na izkušnjah marsikje n tudi pri klopeh /.a počitek! Le kdo je izdelal take načrte in kdo je take klopi odobril, ki verjetno i,:s,> poceni? Kdo v skrajnem o • 'nii?n naših komun Gospodinjski tečaj Gospodinjska šola iti delavska univerza na Jesenicah sta se odločili, da organizirata gospodinjski tečaj. Za tečaj, ki bo zajemal praktično ikuhanje in nauk o prehrani ter živilih, ekonomiko potrošnje in gospodinjsko knjigovodstvo, tehnične pripomočke v gospodinjstvu ter konzerviranje živil, vlada na Jesenicah in v okolici veliko zanimanje. Tečaj, ki bo v jeseniški gospodinjski šoli v večernih urah, bo obsegal v skupnem 120 ur. Prav je, da se je delavska univerza odločila tudi za tovrstne tečaje in z njimi ustregla predvsem mlajšim gospodinjam. Mehanizacija prodira V železarni Jesenice nameravajo s paletizacijo zmanjšati stroške za notranji transport Zastopniki železarne Jesenice so se udeležili nedavne demonstracije paletnega vlaka v Kranju in sklenili, da bodo na skupnem posvetu proučili vse možnosti nadaljnje mehanizacije dela z viličarji. Delavci transportnega oddelka že dalj časa dovažajo vso opeko, odporno proti ognju, na paletah v jeklarno, kjer jo tako zloženo prenašajo prav do peči. Pred kratkim so si s pomočjo viličarjev olajšali težko delo ob nakladanju v pakirnici in ob donašanju glin k mlinom v samotami. ne proti ognju, ki jo dobivajo na paletah iz Kraljeva, sta zastopnika obrata transport predlagala, da bi nabavili 1,5-tonski motorni viličar s skrajšanim teleskopom. Ta gre lahko v vagon ip zato ne bo potrebno uporabljati še ročnega viličarja. Zaradi postopne odprave ozkega tira nameravajo urediti prevoz opeke v Izlet na Golico Na posebnem posvetu so se od- dovoz vseh surovin k mlinom. Da tovorni za organizacijo dela v ša- bi opravili vse ročno delo pri zla- ]jvno ~j'am~' s paietnim vlakom lliotami, varilni žici, žebljarni, ganju opeke od peči do odprem c, j\ja razclnl je daljše od 50 m se predelovalnih obratih, jeklarni, bi potrebovali še 1,5-tonskega namreč izplača, če viličar s seboj Na poklicni železarski in teh- transportu in prometu razgovar- diesel-motornega viličarja. Za vozi prikolice,'naložene s paleti-nični srednji šoli na Jesenicah so jali o konkretnem načinu dela z prevažanje opeke, ki je že zlo/ena zjran;m blagom Na kraju posve-se odločili izkoristiti športne dne- viličarji in o velikosti podložkov. na podstavkih, v sušilnici pa jim tovanja so predlagali, da bi bo'jo ve za izlete v okoliške kraje in Ing. Mlakar je povedal, da bodo bi ustrezal viličar na akumulator- uredili servisne delavnice za vzd'r-na bližnje gore. Tako bodo se- v varilni žici potrebovali dva vi- je z zmogljivostjo do ene tone. zevanje cestnih motornih vozil in znanili s kraji in naravnimi lepo- ličarja; 1,5-tonskega za delo V Zaradi nadaljnjega olajšanja de- organizirali drugi tečaj za vozni-tami Gorenjske učence omenjenih obratu in nakladanje končnih ia prj razkladanju opeke, odpor- kc delovnih strojev. — B. B. šol. Prvi izlet sta organizirali izdelkov, manjšega enotonskega šoli v soboto. Nad 500 učencev je pa za donašanje do 300 kg težkih to pot naskočilo Golico, od koder kolobarjev žice k strojem. Ker je bil prekrasen razgled proti Ko- bo slednji delal največ v zapr-roški'. Tovrstno izkoriščanje pred- tem prostoru, bo iz zdravstvenih pisanih športnih dnevov je za razlogov na elektro pogon s po-učence, ki žive vse šolsko leto v močjo akumulatorjev. Da bi zadimljenih Jesenicah, zdravo, mogli mehanizirati vse prenašanje hkrati pa koristno, ker bodo obi- v žebljarni, je tov. Dresa predla-skali kraje in gore, ki jih večina gad, da bi nabavili enega 1,5-tonskega viličarja s polnimi gumami. Mladi o prometu še ni videla. Pred volitvami na šolah Kmalu bodo volili na šolah nove organe upravljanja. Za čim-boljši potek predpriprav, razpisa volitev in volitev samih, je sklical Odbor družbenih služb pri ObSS na Jesenicah posvet s predstavniki šol in sedanjih šolskih odborov. Na posvetu so se pogovorili Komisija za vzgojo in varnost ga bodo izvedli 20. oktobra v Bo- prometa v občini Radovljica je hinjski Bistrici, pa bodo na po- razpisala nagradno tekmovanje v sameznih šolah izvedli izbirna vožnji najmlajših s kolesi, mope- tekmovanja. di in skiroji. Učenci bodo tekmo- Radovljiška komisija je v tes- vali tudi v poznavanju prometnih nem sodelovanju s šolami v pre- v'lem'obratu "se zračnice ne bi predpisov in odgovarjali na test- teklosti izvedla vrsto uspelih tek- ' na vprašanja. Tekmovali bodo movanj mladih o prometu. Le-ta učenci različnih starostnih stopenj so bila večinoma rezultat siste- in z vsake šole po ena skupina, matične prometne vzgoje mladine obnesle, ker je nevarnost, da bi jil žeblji predrli. Tov. Mlinaric je povedal, da so v samotami z vi- ki na šolah. Uspehi so očitni, saj je nesreč, ki bi jih povzročili otroci na cestah, razmeroma malo. Tekmovanje v Bohinjski Bistrici- bo nov pregled poznavanja prometa in hkrati spodbuda za nadaljnje vztrajno učenje. Za to V gospodarstvu jeseniške občine zaposlenih v gospodarstvu oba- priložnost bodo opremili vse ceste ličarjem pred kratkim uredili Pred občinskim tekmovanjem, Da ne bodo delavci odhajali o pripravah za volitve organov je eden največjih problemov fluk- ne, je imela lani padec zaposlenih samoupravljanja v šolskih zavo- tuacija delavcev. Ta je predvsem za 2 odstotka. Glede na lani naj dih. Obravnavali so predvsem močna v jeseniški železarni in v bi bil letos porast zaposlenih za pravno plat in tolmačili določbe gradbeništvu in vpliva negativno 4 odstotke, vendar ni izgledov, da zakona o volitvah, določbe sta- na kvaliteto proizvodnje in na bi bilo to doseženo, lo trenuti tutov o volitvah in govorili o or- strukturo delovne sile. Temu pro-ganizacijskih in kadrovskih pri- blemu bodo morale posvetiti go-pravah. V večini šol ne bodo voli- spodarske organizacije v prihod-li svete zavoda, ker, nimajo nad nje večjo pozornost. Ugotavljati 30 članov kolektiva. Volili pa bodo morale vzroke odhajanja bodo nove upravne odbore in va- delavcev in sprejeti ustrezne ukre-nje izvolili take predstavnike jav- pe za odpravo nestalnosti zapo-rtosti, ki bodo voljni in sposobni slenih. Zmanjšanje fluktuacije bo gativno vplivalo na postavljeno delovati. Sedanji šolski odbori dosegla večja nadaljnja skrb dnamiko izvrševan ia družbenega imajo odgovorno nalogo pripra- za strokovno vzgojo zaposlenih s plana. Pri politiki zaposlovanja viti volitve in tak sestav svetov strokovnimi šolami frj tečaji in °od° morale dajati poudarek na zavodov in upravnih odborov, ki večja skrb za življenje delavcev, kvaliteto proizvodov. Sistem na-bodo res skrbeli, da bodo posta- ki se v mnogih primerih v pro- grajevanja pa bodo ^moi^le razli šolski kolektivi resnični nosil- stem času nimajo dati drugam kot vi jati v smeri vedno večjega pouci in izvrševalci samouprave na v gostilno. Industrija, v kateri je darjanja kvalitete proizvodov svojih šolah. — U. zaposlenih 79 odstotkov od vseh v Bistrici, kjer bo tekmovanje, in primerno uredili tekmovalni prostor. situaoiji se bo število zaposlenih zelo zmanjšalo, kar bo vplivalo na povečanje narodnega dohodka na zaposlenega in produktivnost dela. Gospodarske organizacije bodo morale skrbeti, da zmanjšano število zaposlenih ne bo ne- P. U. Turizem se pomika v planine Na Jesenicah je bil razširjen posvet predstavnikov vseh planinskih društev jeseniške občine, ki ga je sklical koordinacijski odbor planinstva Gorenjske. Pogovorili so «e o vsem kar zadeva razvoj planinstva in turizma v tem delu Gorenjske. Posveta se Je med drugim udeležil tudi predsednik občinske skupščine Ludvik Slamnik. Na območju jeseniške občine je vremenskim neprlHkam. Posebno planinstvo zelo razvito, saj tu de- skrb in stroške pa predstavljajo luje kar 5 društev s približno pet visokogorske poti, predvsem ti-tisoč člani, od katerih je preko ste, ki so opremljene s klini, va-dva tisoč mladine. Zelo razvita je rovalnimi vrvmi in drugim. Pred-tudtt alpinistična dejavnost, saj stavnifci občinske skupščine so imajo društva kar 50 aktivnih al- planinskim organizacijam oblju-pinistov. Društva na Jesenicah, bili kar največjo pomoč. Javorniku, Koroški Beli, Martulj- Nova cesta Kranj -Kamnik Pred dnevi so se sestali stro- Trgovsko podjetje Delikatesa na Jesenicah bo, kot kaže slika, kaj kmalu zagotovilo P°" t rožnikom v Žirovnici prv° večjo samopostrežno trgovino v tem kraju Ob smrti Jožeta Fistra sodnika okrožnega sodišča v Kranju ku, Mojstrani in Kranjski gori imajo skupno 10 postojank predvsem v visokogorskih predelih, ki jih letno obišče okoli 100 tisoč planincev in turistov. Med njimi je vsako leto več tujcev, predvsem Avstrijcev, Italijanov in Nemcev. V letošnjem letu pa je njihove gore obiskalo tudi precej planincev kovnjaki ta proučili možnosti za iz vzhodnoevropskih držav. zgraditev avtomobilske ceste, ki Glavni namen posveta je bil v Di P° najbližji smeri povezala tem, da bi kritično razpravljali o kranjsko in kamniško občino, .stanju te dejavnosti na območju Ker je cesta iz Cerkelj v smeri občine in da bi v bodoče vzposta- Grad—Apno—šenturška gora že Vili boljše sodelovanje med ob- zgrajena, so se odločili za najbolj-čmsko< skupščino, turističnimi šo in najkrajšo varianto* šentur-drustvi m planinci. Vsako leto ška gora—Sidraž ln naprej v zaznamujejo naše planinske posto- kam,ško območje M janke večji obisk, kar pomeni, da se turizem pomika vse više v pla- Odločeno je že, da bodo pri-ninske predele. Razvoj planinstva hodnje leto zgradili cesto ilz Ženin turizma v tej smeri, pa zahte- turške gore do Sidra/a, ki bo dol-va marsikaj več, kakor so vajeni ga 2038 metrov, široka pa 3 metre, sicer skromni planinci. Zato je bi- tako bodo po njej lahko vozila lo govora o tem, kako pomagati tudi najtežja vozila. Kamničani pa društvom za obnovo in vzdrževa- bodo poskrbeli za gradnjo ceste nie planinskih postojank, pred- tudi na območju njihove občine, vsem pa gorskih cest in potov, katerih vzdrževanje je najdražje. Kakšnega gospodarskega in tu- Gre za ceste iz Mojstrane do rist>čnega pomena bo nova cesta, Vrat, nadalje cesto na Tamar, na nI potrebno posebej omenjati, še Poljano itd., ki so zaradi visoke manj pa to, koliko bodo od tega lege, izpostavljene nalivom, hu- pridobili prebivalci teh hribovskih dournikom, plazovom in drugim vasi. Vodovod v Ribnem V Ribnem so ta teden že pričeli z deli pri gradnji rezervoarja j» nov vodovod. S tem so pravzaprav zastavili zemeljska dela pri gradnji vodovoda v tem kraju, čeravno segajo priprave za gradnjo dalec v preteklost. Za novi vodovod s° se Ribljani potegovali že vrsto let, pa so zaradi pomanjkanja denarja morali to nujno opravilo odlagati iz leta v leto. Vas z naa 800 prebivalci pa je ostala brez zdrave pitne vode. Sedaj pa kaže, da so se v R'OJ nem dela lotili resno in bodo tuai uspeli. Prebivalci so akcijo benih organizacij podprli cnog sno in so prispevali tudi sy°-J deleže za gradnjo. Še do Ti™ bodo poskusili narediti glavni r * zervoaV, potegnili pa bodo *u cevi do glavnega voda, prihodn.i leto pa bodo z delom nadaljevan- Lepše ceste Na pobudo krajevne skupnosti so na Bledu v minulih dneh falit rali več cest in poti ter 0 rlšč pri javnih poslopjih in P jetrih. Med drugim so asl?li.'u tudi cesto z Bleda proti ZasiP » Seliško cesto in vse poti v nase A. Grad. Sredstva so prispevale 8^ spodarske organizacije in kraje skupnost. Buldožer jeseniškega Gradi** že nekaj dni opravlja zem~Vb ska dela pri gradnji smučarskih prog nad BegUvL-ml. Tako bo ta kraj poleg ar glh zgodovinskih zanimiY,,ri-dobil še večjo možnost t« stičnega razvoja. Tu bodo3l"m redili proge za smuk, siai in veleslalom V soboto, 3. oktobra je umrl v bolnici v Ljubljani in v po-deljek je bil pokopan v Kranju JOŽE FISTER. Bffl je ne samo sodnik, temveč tudi neutrudljiv družbeni delavec ln v ožjem krogu poznan ln cenjen kot široko razgledan kulturnik. Rodil se je 30. julija 1903 v Ov-sišah pri Podnartu. Pravne študije je dokončal leta 1927, nakar je vse do svoje smrti služboval pri raznih sodiščih, najdlje v Radovljici, kjer je bil predsednik sodišča od osvoboditve pa do leta 1956. Takrat je bil izvoljen za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani, od leta 1961 dalje pa je bil sodnik pri okrožnem sodišču v Kranju ln Je to službo izvrševal pri polnih močeh še do prvih dni julija letos. Njegovo sodniško delo po vojni Je najtesneje povezano z vsemi revolucionarnimi spremembami pri nas, posebej z rastjo m krepitvijo pravosodstva ln socialistične zakonitosti, čeprav se Je kot kaaenskt sodnik srečaval ■/težkimi asocialnimi ljudmi, ni nikoli izgubil vere v človeka in wupanjeivanj.\Občudovanja vred-la Je bila njegova strpnost pri obravnavanju za ljudi največkrat tako občutljivih sodnih zadev, njegov odpor do formalističnih togosti, njegovo prizadevanje, da najde takšno rešitev, ki bo ne-le pravno utemeljena, marveč tudi življenjsko upravičena. Kljub veliki obremenjenosti s sodniškimi posli je vedno našel čas za opravljanje raznih Javnih družbemih funkcij. Tako Je bil agl-len član raznih družbenih organizacij, večkraten predsednik okrajnih volilnih komisij za volitve v republiško in cvezno skupščino, bil je pobudnik in organizator združevanja pravnikov na območju bivšega radovljiškega okraja, predsednik podružnice društva pravnikov v Radovljici do odhoda v Ljubljano, kasneje pa je živo sodeloval kot odbornik v društvu pravnikov Gorenjske v Kranju. Posebno pa ga je odlikovala velika ljubezen do mladine, kar je pokazal z Izredno skrbnim obravnavanjem mladoletniških kazenskih primerov in pri svojem delu v društvu prijateljev mladine ter v pionirskem starešinskem svetu. Naravnost presenetljiva pa je bila pokojnikova ljubezen do kul- turno umetniškega ustvarjanja, saj je ne samb pasivno spremljal razvoj literature in umetnosti, temveč se Je tudi sam aktivno udejstvoval v pesništvu, pisateljevanju in pri gledališču. Bil je sijajen primer intelektualnega delavca, ki ni nikoli zgubil stika z delovnim ln kmečkim človekom — okolja, v katerem se je sam rodil ln preživel svojo mladost; z njim se je čutil trajno povezanega, v nJem Je Iskal ln našel najgloblji smisel svojega lastnega življenja in dela. Prej navedena področja delovanja so tvorila glavno okolje, v katerem se Je Izoblikovala plemenita osebnost Jožeta Fistra, ki je •končno v sebi združevala pravičnost ta poštenost, preudarnost in kritičnost, vseobsegajočo razu-mevnost duha in dobroto srca. Duhovitost misli, lepota izraza in literarno umetniški zanos so povezovali te lastnosti v resnično humanistični lik, ki Je spričo izredne osebne skromnosti in delovne požrtvovalnosti še toliko bolj vzbujal spoštovanje vseh, ki so ga globlje poznali. °KEDA, 7. OKTOBRA 1964 fffili of/ffisf - Jfffifi offlfts Prodam staro pohištvo (mize, omare, postelje), 3 trodelna kompletna malo rabljena okna in oddam garažo. Naslov v oglasnem oddelku 4215 Prodam plške in pohance. Ma-rIJa Stern, Kokrica 176, Kranj 4265 Prodam motorno kolo Roler Puch. Naslov v oglasnem oddelku 4266 Prodam posestvo vseh kultur in JfkoJ vseljlvo hišo. Godnov, Pod-JJubelj 4267 Prodam korenje. Britof 85. Kranj 4268 .Prodam bobrovec opeko ln v 2°rem stanju desni vzidljiv Ite-Britof 11, Kranj 4269 Prodam skobeljno mizo. Stra-sl60' Naklo 4270 ..^"»dani kravo s teletom. Tuna-Bc« 8, Preddvor 4271 J>podam 4 pujske, 40 do 50 kg tea». Franc Kalan, Stara Loka 11 4272 Prodam moped T-12, skoraj Naslov^ v oglasnem oddelku 4273 Prodam prašiča za rejo. Zalog 6, Cerklje 4294 Prodam dva prašička, težka po 45 kg. Voglje 52, Šenčur 4295 Prodam moped na 3 prestave. Ljubljanska 19, Kranj 4296 Prodam cementne zidake. Tr-boje 70, Smlednik 4297 Prodam po zelo ugodni cenrt no-vo trodelno okno za roleto in plašč z zračnico za Primo. Naslov v oglasnem oddelku 4298 Prodam lončeno peč in vrata za gospodarsko poslopje. Naslov v oglasnem oddelku 4299 Prodam NSU Primo, tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 4300 Prodam kompletno zakonsko snalnlco, zm'žano 90.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 4301 Prodam VW Carmen, prevoženih 38.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 4302 Komisija za razpis mesta direktorja podjetja Brivsko frizerski salon Kranj objavlja razpis za DIREKTORJA PODJETJA Za to mesto je lahko imenovana oseba s srednjo ekonomsko izobrazbo z dveletno Prakso v gospodarstvu, ali VK v brivsko frizerski stroki in 5 letno prakso. Prosilci morajo imeti primerne organizacijske in delovne izkušnje. Prošnje sprejema ^misija za razpis mesta direktorja pri Brivsko frizerskem galonu Kranj, Maistrov trg št. 12 do vključno 15. oktobra 1964. * Razpisna komisija v »Domu šolske mladine« Kranj, Cesta Staneta Žagarja št. 19 razpisuje delovno mesto upravnika - ce Pogoji: visoko kvalificiran delavec gostinske stroke s strokovnim izpitom ali kvalificiran delavec z najmanj 7 let praktičnega dela v gostinskih podjetjih, obratih družbene prehrane ali šolskih zavodih. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Prošnje je' treba nasloviti na razpisno komisijo pri Domu šolske mladine, Kranj, Cesta Staneta Žagarja št. 19. Kupim kotel za žganjekuho, do 1001. Naslov v oglasnem oddelku 4274 Kupim hišo, vsaj delno vseljlvo za vikend aH stalo (hlev) za preureditev. Jože Habicht, Bohinjska Bela 63 4275 V centru Bleda aH bližnji okolici kupim parcelo, po možnosti že z gradbenim dovoljenjem aH starejšo hišo, primerno za prometno obrt. Naslov v oglasnem oddelku pod »Gotovina« 4276 RAZPRODAJA Valilnica v Naklem pri Kranju razprodaja ob koncu w-lilne sezone plemenske plške (jar-čke) pasme Leghorn v starosti do treh mesecev po zelo ugodni ceni. KZ — NAKLO Valilnica Upravni odbor Turističnega in avtobusnega podjetja KOMPAS Ljubljana razpisuje za novo turistično poslovalnico v KRANJU prosto delovno mesto ŠEFA POSLOVALNICE Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba, po možnosti nekaj prakse v turizmu in obvezno znanje vsaj enega tujega jezika. Interesenti naj dostavijo ponudbe tajništvu generalne direkcije Turističnega in avtobusnega podjetja KOMPAS v Ljubljani, Dvoržakova 11, najkasneje do 15. oktobra. S stanovanjem gospodarska organizacija ne razpolaga! Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih! Kunlm kladivo — oven (feder-hamer). Franc Vidic, Zg. Brnik 74, Cerklje 4277 Kupim avto Fiat 750 aH Wolks-vagen, dobro ohranjen za gotovino. Ponudbe pod »Takoj — avto« 4293 «»«t«if o Nealkohollk, miren upokojenec brez otrok, išče izobraženo — značalno osamljeno upokojenko do 58 let. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Kajžica« 4278 Obvestilo potrošnikom! V novo odprto trgovino JUGOPLASTIKA v Kranju, Titov trg 25, so prispeli najnovejši modeli tople zimske obutve. Potrošniki! Izkoristite priložnost in nabavite kvalitetno, udobno in poceni zimsko obutev! 4279 Podpisana Antonija Pravst, Hrast je št. 31, prekllcujem in obžalujem vse neresnične vesti, ki sem jih širila o Mariji AllančIČ iz Prebačevega 14, ter se jI zahvaljujem za odstop od kazenskega pregona. 4280 Sprejmem strojnega ključavni-nlčarja. Samsko stanovanje zagotovljeno. Elektromehanika Bab-nlk, Vodnikova 84, Ljubljana 4281 Dam sobo moškemu za pomoč na kmetiji, lahko je z ženo aH upokojenec, dam tudi v najem. Gorice 7, Golnik 4282 Nisem plačnik mojemu možu Jožetu Polingerju, žena Milka 4283 Prosim najditelja rjave listnice, Izgubljene dne 1. 10. 1964 v avtobusu, ki pelje 15.45 Iz Ljubljane v Tržič, naj vrne osebno iskaznico in slike na postajo LM ali na avtobusno postajo, Kranj 4284 Izgubila sem denarnico v trgovini Chemo. Prosim poštenega najditelja, naj ml vrne vsaj osebno izkaznico na naslov, ki je v njej. Denar lahko obdrži za nagrado. 4285 Tzgubll »e je lovski Terler v oVollcl Tenetlš. Sporočite na naslov Tine Kuharic, Llkozarjeva 1, Kranj 4286 Kmetijska zadruga Cerklje na Gorenjskem sprejme takoj dva delavca za delo v skladišču in v proizvodnji. Delavci se lahko prijavijo pismeno aH osebno vsak dan v upravi zadruge 4287 Za nakup stanovanja potrebujem posojilo 500.000 dinarjev. Vrnem 1. februarja 1965 600.000 dinarjev. Ponudbe poslati v oglasni oddelek 4288 Izgubil sem denarnico z dokumenti od Sn. Brnikov do CerkelJ v petek zvečer. Prosim najditelja, da vrne dokumente, denar na obdrži za nagrado 4289 Pošten moški išče sobo in kuhinjo od Kranja do šk. Loke. Pomaga pri delu. Oddati ponud^r. pod »Priden« 4290 Dne 1. oktobra sem izgubil od Kranja do Tupallč levo usnjeno rokavico. Prosim proti napradl oddati vratarju / tovarne Sava. Kranj 4291 Nujno potrebujem sobo v Kranju ali bllžnil okolici, kletno aH pritlično. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Nujno« 4292 Zdravi upokojenki nudim sobo za varstvo otroka. Naslov o oglasnem oddelku 4252 Tržni pregled V KRANJU Jabolka 60 do 80 din, hruške 70 do 120 din. slive 120 do 140 din. grozdje 100 do 160 din, fige 120 do 140 din, paradižnik 100 do 120 dn, paprika 100 do 120 din, fižol 220 do 240 din, surovo maslo 1000 do 1100 din, skuta 220 do 240 din, med 700 din, solata 100 do 120 din, cvetača 180 do 200 din, šninača 160 do 180 djin, zelje kislo 100 din, zelje v glavah 40 do 50 din, korenček 60 do 70 diin, krompir 35 do 40 din, gobe jurčki 700 do 800 din, fižol v stročju 130 do 140 din ra kg; pšenica 65 do 70 din, oves 35 do 40 din. proso 80 din, kaša 150 do 160 din, ješprenj 140 do 150 din, ajdova moka 160 do 180 din, lisičke 80 do 100 din za liter; kokoši 800 do 1200 d'n, piščanci 600 do 800 din, jajca 45 do 50 din za komad. Gibanje prebivalstva V KRANJU Poročili so se: Franc Golob, delavec in Pavla Dvorjak, delavka; Anton-Ciril Markič, finomehanik in Marija Fortuna, tehnična risarka; Ludvik Hlupič, Žagar in Ana Krt, kuharica; Stevan Kon-dič, zidar in Terezija Iršič. navi-jalka; Husein Dizdarevič, delavec in Helena Cerv, delavka; Mirko Novak, plastičar in Lucija Jožefa Ceru, previjalka; Rodile so: Mihaela Antonijevič — dečka, Angela Mali — deklico, Marija Kramer — deklico, Anica Lemovec — dečka, Viktorija šturm — dečka, Cecilija P reve —-dečka, Marija štlrn — dečka, Silva Zupan — dečka, Ivana Krek — dečka, Marija Vidmar — dečka, Marija Bertoncelj — deklico, Margareta Kajdič — deklico, Angela Ančimer — dečka, Julijana Gartner — dečka, Marija Oblak — dečka. Umrli so: Rudolf Rolih — osebni upokojenec: Ivana Hribar, upokoienka; Pavlina Ribnikar, gospodinja; Anton Starec, osebni upokojenec. V TRŽIČU Poročili so se: Leopold Kavčič, delavec in Ivana Knific, delavka; Dragotin Krobot, strojnik in Antonija Ribič, tovarniška delavka; Rafael Prešeren, klepar in Marjeta Pcteršič, natakarica. Rodila se je: Lidija Tišler Umrli so: Franc Seiko, osebni upokojenec; Osvald Golmajer, os. unokojenec; Ignac Kuhar, tapetni k. UPRAVNI ODBOR PSIHIATRIČNE BOLNICE BEGUNJE NA GORENJSKEM razpisuje , NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA — DELOVNO MESTO ZDRAVNIKA — spe-, cialist nevropslhiater, speoializant ali zdravnik splošne prakse — VEČ DELOVNIH MEST MEDICINSKIH SESTER — dokončana Višja šola za medicinska sestre — VEČ DELOVNIH MEST BOLNIČARJEV - dokončana Bolničarska šola — DELOVNO MESTO PEDAGOGA — dokonča- na Višja šola za telesno vzgojo Za zdravnika bo na razpolago družinsko stanovanje v mesecu januarju 1965. Na razpisana delovna mesta pošljite vloge s kratkim življenjepisom in potrebno dokumentacijo. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osebnih dohodkih bolnice. Rok razpisa — do Izpolnitve delovnih mest. Komisija za razpis mest direktorjev pri občinski skupščini Kranj razpisuje mesto direktorja »ZAVAROVALNICE« v Kranju pod naslednjimi pogoji: 1. Visoka šolska izobrazba s petletno prakso v zavarovalstvu 2. Srednješolska izobrazba z 10-letno prakso v zavarovalstvu Kandidati na razpisano mesto nai vložijo pismene ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja in dokazili o strokovnosti v roku 15 dni po objavi razpisa pri občinski skupščini Kranj. OBVESTILO Zapora Prešernove ulice in Titovega trga Zavod za Izgradnjo Kranja obvešča, da bo od 8. oktobra 1964 do nadaljnega zaprta za ves promet zaradi rekonstrukcije, Prešernova ul. ln Titov trg v Kranju. Na Titovem trgu Je tudi prepovedano parkiranje. Za tovorne avtomobile in avtobuse je možen obvoz po Ljubljanski, Smledniški in Cesti 1. maja, do novega mostu čez Kokro, ostali promet pa bo preusmerjen po Tomšičevi in Tavčarjevi ulici. rac, ,n tiska cp »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči uJJ1 Prt NB v Kranju 607-11-1^35. Telefoni: glavni in odgovorni 1300 ' Uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno kota* ^neseino 110 dmarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-Ni dIn* MaI1 °&asi naročnike 20, za nenaročuike 30 din Jjese-' ^Plačanih malih oglasov ne objavljamo. Komisija za razpis mest direktorjev pri občinski skupščini Kranj razpisuje mesto direktorja medobčinske komunalne banke Kranj pod naslednjimi pogoji: 1. Visoka strokovna izobrazba z najmanj pet let prakse na vodilnih "mestih v finančni stroki. 2. Višja strokovna izobrazba z najmanj 10 let prakse v finančni stroki. Kandidati na razpisano mesto naj vložijo pismene ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja 'n dokazili o strokovnosti v roku 15 dni po objavi razpisa pri občinski skupščini Kranj. KOMUNALNO PROMETNO PODJETJE »LJUBLJANA TRANSPORT« POSLOVNA ENOTA JESENICE OBVEŠČA CENJENE OBČANE DA JE 25. SEPTEMBRA 1964 PRIČELA OBRATOVATI AVTOBUSNA PROGA V OKVIRU MALOOBMEJNEGA PROMETA JNTA RELACIJI GOZD MARTULJEK — KRANJSKA GORA — RATEČE J>RŽ. MEJA — TRBIŽ (TARVISIO) odhod 14,451 GOZD MARTULJEK prihod 20,30 14,55. 15,00 15,05 15,10 15,35 15,37 15,43 Kranjska gora Podkoren Rateče Rateče — državna meja Fusdne Laghi Fusine in Val Romana 20,20 20,15 20,10 20,05 19,20 19,18 19,12 prihod 15,55 TRBIŽ (TARVISIO) odhod 19,00 PROGA OBRATUJE OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH. ZVEZA Z JESENIC Z AVTOBUSOM OB 13.40. SE PRIPOROČAMO MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Ko jo^a^a Pestunja in služkinja. Pozabiti je morala na knjige. *° kn,i'e nek°č zalotil obrtnik pri branju, ji je knjige vzel, češ da bi d^"^ samo za šolarje in za gosposke ljudi, ki ne vedo, kako, iS i e. pre?naIi čas-bt s« * ie- Sanje o svetu, kjer je sreča, so se odmikale. Bržkone *^co n*0'"0013 razbttn'Ie> da ni nekega dne prišla ponjo mama z Tair ^° ^e ^vilja iz Kobarida pripravljena vzeti v uk. stalka *^na Stefanka ni bila še nikoli. Bila je pridna in spretna k* Peru' *ez ^cto 'e preizkušala svoje znanje s šivanjem oblek Jvilja;1^ domačim. Kmalu 'e njeno delo ugajalo tudi drugim in •Vetovai Je videla v njej bodočo konkurentko, se ie zbala in ji *Jaz naj ki si poiskala službo v Gorici ali v Trstu. b&i jjT2. Sem te naučila, kar sem znala, in za tako šiviljo, kakor »Mi ] ^* **' Je ^ODariški kot pretesen,« ji je rekla. ^Vale*-.S ' ^a sem ze dovolj zmožna, da bi lahko šla v svet,« jo je Ježno Pogledala *** ^POm^°tOVO'" ^e 0^aiSano pritrdila šivilja in ji dala naslov a v-I^^0 za izdelovalmico in trgovino konfekcije na Via -bari- vocchia v Trstu. JJ A1 jo je sv, . Soška ^sta Poslovila se je" in se odpeljala s poštno kočijo, »o a*aA?i!'ina.1e odmevala od eksplozij in bila je polna delavcev, Težko delo, ki je zahtevalo svarila, naj ne hodi, naj ostane doma, tudi prijate-- nanol zastonj šivala obleke, so jo pregovarjale, da 'ahko s šivaniem dovolj dela in zaslužka doma, toda njo -^luia je odmevala oa eicspl *r*d'Ui Železnico Beljak — Trst. že precej smrtnih žrtev in jih bo najbrž še, preden se bodo gore pustile premagati. Jeseni so med štirinajstimi mrtvimi pri gradnji karavanškega predora izgubili življenje kar trije Bovčani, je pripovedoval nekdo, ko je poštna kočija drsela mimo Kanala. Karavanški in bohinjski predor in še vrsta drugih predorov, ki so jih že zgradili in ki jih bodo še morali zgraditi do ravninskega sveta pri Gorici, I nesreče pri gradnjah, zaslužki delavcev, popivanja in pretepi, ki so terjali morda še več smrtnih žrtev kakor graditev te težavne železnice, so bili vsebina pogovorov, ki so jihipremlevali potniki vse do Trsta. »Pravijo, da bo prihodnje leto vozil že vlak.« »Potem boš mimogrede na Jesenicah aH v Beljaku. Pot v svet bo še bolj odprta.« Stefanka je odsotno poslušala te pogovore. Ko se je pri Tržiču pred njo zasvetlikalo morje, jo je prevzela njegova lepota. /Tu se je čez kakor nebo sinjo gladino odpiralo obzorje v neslcbnčno daljavo. V to daljavo je davno nekoč hrepenela lepa Vida, se je soomnila pesmi o Lepi Vidi in na njeno žalost, ki jo je našla za daljnimi morji. Razumljivo, lepa Vida je zapustila moža in otroka, zato ni našla v daljnem svetu sj^če, si je rekla Stefanka in željno pila z očmi sinje daljave. »Kakšna lepota,« je vzdihnila. Prav tako je rekla, ko se je pred njo odprl Trst. Izdelovalnica 4n trgovina s konfekcijo, kjer je našla zaposlitev, je zaposlovala mnogo šivilj. Za začetek je morala biti Stefanka za deseturno delo zadovoljna s 40 krajcarji na dan. Ni bilo veliko. Bilo je malo in je komaj zadoščalo za skromno preživljanje, čeprav se je opoldan hranila večinoma z enolončnicami, jo je stalo 10 krajcarjev. Skromen zajtrk jo je stal 6 in prav tako skiomna večerja 8 krajcarjev. Sobico, ki si jo je delila kot sostanovalka s sodelavko Regino, je plačevala 4 goldinarje na mesec. Ko je poravnala stroške za hrano in stanovanje*ji je od 9 goldinarjev in 60 krajcarjev mesečne plače ostalo prvi mesec le še 40 krajcarjev, ki jih je privarčevala s skrajnim varčevanjem. »Vsak začetek je težak,« sd je govorila in se bodrila, da bo morda prav kmalu tudi ona zaslužila po sedemdeset krajcarjev ali pa celo goldinar na dan, kakor so jih zaslužile najbolj spretne in pridne šivilje. Potem ji bo laže in lahko bo dajala mnogo več na stran za svoj šivalni stroj, ki ga ie nameravala kupiti na obroke. Svoje upanje ni gradila na pesek. Že naslednji mesec so jI zaradi njene spretnosti in pridnosti zvišali zaslužek za deset krajcarjev na dan, čez dva meseca pa se je uvrstila že med najboljše šivilje v delavnici s 70 krajcarji dnevnega zaslužka, zato se je opogumila in na obroke1 kupila svoj šivalni stroj. Zdaj si je lahko najela svojo sobico, jemala delo tudi na dom in delala doma tudi ob nedeljah. Položaj si je izboljšala v toliko, da si je lahko privoščila kosilo za 18 krajcarjev na dan, večerjo pa za 12 krajcarjev. [\ t »Naposled življenje le m tako težko,« si je rekla zadovoljna s svojim delom in s seboj. To občutje pa ni izviralo toliko iz izboljšanja njenega gmotnega položaja kakor iz sreče, ki jo ji je prinesla njena prva ljubezen. Tiste dni je namreč srečala Marka, lepega mladega fanta, ki je bil komaj dobro leto starejši od nje. Bilo mu je šele osemnajst let in se jc šolal za železniškega prometnika. Bila je zaljubljena. Večerni sprehodi ob morju do Miramnra ali pa A'zhodno od mesta na samotni cesti do Katinare ali do Boršta so bili sanjarjenja o prihodnosti. Marko bo imel lepo službo pri železnici. Ko bo odslužil vojaščino, se bosta poročila. Nista razmišljala, da je to še zelo daleč in da se take ljubezni, kakršno sta doživljala, le redkokdaj uresničijo. Junija je Marko dokončal šolo. Ni ostal v Trstu, kakor je mislil, marveč so ga poslali v Radgono. Ostala je sama, delala, n\r\. čevala obroke za šivalni stroj, prebirala Markova pisma in od"o-varjala nanja, skušala prihraniti vsaj nekaj denarja za balo, k' 'o je skrivaj pripravljala, ker ni hotela, da bi sc ji druge 8*y ,; • zaradi njene mladosti (bilo ji je šele dobrih šestnajst leti rvnsrr vale. Toda življenje se je nenadoma podražilo in zaslužek ' ;^ . zadoščal le še za ohranitev golega življenja. Prihranke je tfcV**1 ,-1 za obroke, dokler ni prišel mesec, ko obrokov ni mogla več odpla čevati^ Sport • šport I SPrtVA. 7 OKTOBRA 1W4 Spori # fcport • Sport fl $oor» (t ftporl * «nori ftporl • šport # <'i- Gorenjska rokometna liga Kranjski modelarji na mednarodnem tekmovanju v Lienzu Janez Pintar zmagovalec med posamezniki V soboto je bilo v Lienzu na Tirolskem zaključeno tridnevno veliko tekmovanje z radijsko usmerjenimi modeli, katerega so se udeležile Zahodna Nemčija, dve ekipi Švice, Avstrija. Lichten-steln in ekipa Kranja, ki Je zastopala Jugoslavijo. Gorenjska nogometna liga Gorenjska moštva v republiških ligah NOGOMET — Triglav je v 6. ko- Ju SNL v Kidričevem premagal Aluminij z rezultatom 2:1 (1:1) Na lestvici je na 6. mestu. Mladinoi Triglava so prav tako premagali Aluminij z rezultatom 2:1 (0:0). Na lestvici so na 5. mestu. Tržič je v 5. kolu SCL zahod v Duplici premaga! Svobodo z rezultatom 5:2 (2:2). Na lestvici je na 3. mestu. škof ja Loka je v 5. kolu SCL-'ahod v Polju pri Ljubljani premagala Slavijo z rezultatom 4:1 (1:1). Na lestvioi je na 8. mestu. ROKOMET — Kranj je v 5. kolu moške republiške lige doma premagal Celje z rezultatom 14:12 (7:6). Na lestvici je na 6. mestu. Tržič je v 5. kolu moške republiške lige doma (izgubil s Slovanom z rezultatom 16:23 (9:14). Na lestvici je na 7. mestu. Kranj je v 5. kolu ženske republiške lige doma izgubil s Črnomljem z rezultatom 5:9 (3:3). Na lestvici je na 9. mestu. KOŠARKA — Jesenice so v 13. kolu moške druge republiške lige doma premagale Nanos z rezultatom 67:50 (43:24). Na lestvici so na 1. mestu. ODBOJKA — Žirovnica je dobila prvenstveno tekmo moške republiške lige s Slovensko Bistrico z rezultatom 3:0 brez borbe. Na lestvioi je na 4. mestu. Jesenice so v prvenstveni tekmi moške republiške lige doma premagale Mežico z rezultatom 1:3. Na lestvici so na 6. mestu. Triglav je v prvenstveni tekmi moške republiške lige doma izgubil z Bežigradom z rezultatom 1:3. Na lestvici je na 2. mestu. Jesenice so v zadnjih dveh tekmah ženske republiške lige doma premagale Kamnik s 3:1 in izgubile z Ljubljano z rezultatom 0:3. Končna lestvica: Maribor 10 10 0 30: 1 20 Ljubljana 10 8 2 24: 6 18 Jesenice 10 5 5 18:18 15 Brestanica 10 4 6 15:20 14 Kamnik 10 2 8 9:24 12 Celje 10 1 9 7:27 11 Komentira trener Zaslužena zmaga Z dobro tehnično ln taktično Igro Je Triglav zasluženo premagal Aluminij v Kidričevem. Tekma jc bila zelo hitra, borbena ter na tehnični višini. Vsi igralci Triglava so zelo dobro opravili svojo nalogo. Mislim, da Je Triglav naposled uredil tvoje vrste ln bo v prihodnjih kolih zadovoljil pristaše nogometa v Kranju. MILAN KRAšEVEC Remi v Železnikih V četrtem kolu nogomet, prvenstva Gorenjske so bili doseženi nekateri presenetljivi rezultati. Moštvo Železnikov je bilo v tekmi z Naklom zanesljiv favorit, dosegle pa je komaj neodločen rezultat po ostrem finišu v zadnjih minutah tekme. Naklanci so bili skoraj ves čas tekme v vodstvu in zasluženo osvojili prvo točko v tem prvenstvu. Zanesljivo in visoko zmaco jc doseglo moštvo Prešerna, ki sc je tako povzpelo na drugo mcsd dn tedai nalhoUS'mi tekmovale« ""»-one — švcarjl še novečal. 7. 2(m trv'aml jc postal zmagovalec m'večje prireditve z Evropi. Slivo Saražim se je uvr- stil na 13. mseto (1753) Karlo Herlec pa na 17. mesto (1655). V ekipnem tekmovanju so Kranjčani zasedli drugo mesto za rkloo Švice. Vrstni red ekip: 1. Švica I. 6071 točk. 2. Kranj 6061 točk, 3. Švica IL 5988 točk, Avstri-la, LicVmsteln, Zahodna Nemčija. - T. P. i Strici o bodočih nalogah V nedeljo, 11. oktobra, bo v Kranju razširjen plenum občinskega strelskega odbora Kranj, na katerem bodo analizirali delo strHsk'h družil^ v letošnji poletni sezoni. Najboljšim bodo razdelili diplome in pokale. Obenem pa bodo sprejeli program dela za letošnjo zimsko sezono. Razpravljali bodo tudi o udeležbi strelskih družin na veliki strelski prireditvi ki bo 18. t. m. v Predosljah in jo prireja tamkajšnja strelska družina v počastitev 10-letnice razvitja prapora. KATASTROFA RADOVLJICE V III. kolu gorenjske mos^ rokometne lige jc poskrbe'^j. največje presenečenje druga pa Kranja, ki je kar za21 8 ^ porazila Radovljico. Tako 1 rečemo, da je Radovljica odp . iz borbe za 1. mesto in os\a« m le še 3 ekipe: Zabnica, Kranj » Selca. • Kandidat za prvo mesto žab"lgl je v nedeljo le s težavo Prem tri-Storžič, vendar je tekma xe&*YeS rana s 5:0 v korist Žabmce, ^ Storžič ni poravnal obveznost f. sodnikov. Na tekmi Savica: ja Loka, ki jo je dobila P ekipa, je nastopil kaznovan _ » lec, tako da je tekma registni s 5:0 v korist Škofje L^gelc prejšnjo nedeljo pa je e^lpkl go-premagala v gosteh KranjsK ro. Rezultati 3. kola: Storžič : Zabnica H k 1s Savica : Škof ja Loka 22 : i» Kranj B : Radovljica 3Z i Kranjska gora : Selca V • Lestvica: „. i 6 zabnica 3 3 0 0 3£ 6 Kranj B 3 3 0 0 8V.J 6 Selca 3 3 0 0 62.53 ^ Radovljica 3 2 0 1 «• 2 škof j a Loka 3 10 2 g; 0 Savica 3 0 0 3 ^ 0 Kranjska gora 3 0 0 3 -^ q Rokometašice KranJa».1JJ%» gastih dresih, so v net,ct^e i Igrišču v Stražlšču i*8«w,e Črnomljem \