TRST, nedelja 19. januarja 1964
Cena 50 lir
ril'. ii

~ np
*<&•$'* |||i
BMSraCBte...... 99
V *Sm3
šnfiiiA 1


* Tt-*
v
r^š4** >
tvASteSsa*:-'. .:::x : :>.:

II
Primorski
Leto XX. - Št. 16 (5699)
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gruppo
Korak naprej -korak nazaj ?
	i-iS: ■■■
	
r\	
-	/v/
IT preteklih tednih smo v \ našem dnevniku imeli > priložnost ponovno zapisati ugotovitev, da se Pojavljajo v zadnjih časih znaki, ki kažejo določen premik in celo nakazujejo napredek tako v mednarodnih odnosih kakor tudi v splošni notranji polivki italijanske republike, v katere mejah živimo. Podobni ^aki so se pokazali tudi, ko je bil pred tedni podpisan v Trstu lokalni sporazum za iz-. vajanje politike levega centra, tj. sporazum, ki vsebuje tudi Poseben odstavek glede naše narodne skupnosti in ki smo ga na tem mestu objavili ter ga pozitivno ocenili.
Brez dvoma pomeni premik v pozitivnem smislu tudi nadaljnji sporazum o levem cen. trn, ki je bil podpisan v petek za tržaško občino in pokrajino. Seveda njegove dokončne ocene ne moremo še Podati, ker besedilo sporazuma še ni znano, pač pa lahko te sedaj rečemo, da so izjave tajnikov štirih strank levega centra, ki smo jih objavili ,ceraj, spodbudne. Pri tem mi-«mo zlasti na izjavo tajnika tržaške federacije socialistič-ne stranke, ki je poudaril, da «bodo upravljanje lokalnih u-stanov na širših demokratičnih osnovah in konkretni u-krePi v tej smeri omogočili reševanje perečih vprašanj slovenske manjšine na osnovi programskih načel, ki so vključe-P* v politični sporazum strank levega centra, ki govori o nuj-hosti sožitja ter -o pobudah Javnih oblasti za človečanski razvoj manjšine in o zaščiti upravičenih jezikovnih, kulturnih in drugih potreb manj-sme». Zlasti pa se nam zdi važno poudariti tisti del njegove izjave, ki govori o «pre-hodu od razprave glede načelih zagotovil h konkretnemu reševanju perečih vprašanj, zlasti tistih, ki zadevajo slovensko manjšino«, ter da bo “Program tržaške občine nekaka izmed teh vprašanj nedvomno rešil«.
In ee se spomnimo še urad-ega poročila o decembrskem e°grajskem 10. zasedanju jugoslovansko . italijanskega me-W-ega °dh°ra za izvajanje do-oču posebnega statuta lon-onskega memoranduma, mo-m®0 spomniti naše čitatelje, a smo vsebino poročila prav a~° ocenili kot premik z do edanje prakse stereotipnih rezvsebinskih poročil, ki so Ua Pravzaprav odraz v glav-em brezuspešnih razprav-,Jarij na prejšnjih zasedanjih ega odbora. Prepričani smo, 5. b° izvajanje beograjskih :epov mešanega odbora od-r o nadaljnjo pot k resnič-6mu izvajanju določb pos“b-I* statuta. Mislimo, da dru-»ace tudi ne more biti, saj
bodo odnosi med našima sosednima deželama z obiskom italijanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Jugoslaviji dosegli nadaljnjo višjo stopnjo svojega razvoja.
Gre torej za vrsto spodbudnih pojavov do katerih ni prišlo ne hitro ne brez težav, za katere pa moramo takoj reči. da se pojavljajo vzporedno z nekaterimi drugimi dogodki, ki so v naši javnosti naleteli na precej negativen odmev in tu-obsodbo ter proteste. Izraz takega odmeva so tri izjave, ki ih je na svoji zadnji redni seji sprejelo in nato objavilo predsedstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Trstu in za protestne pismo, ki ga je poslal svet Skupne slovenske liste generalnemu vladnemu komisarju za Tržaško o-zemlje.
V prvi vrsti gre tu za vprašanje razlaščevanja zemlje slovenskih kmetovalcev na področju Boljunca, Doline in Milj ter s tem v zvezi za odlok u-pravnega odseka tržaške prefekture, s katerim se pooblašča Ustanova industrijskega pristanišča v Trstu, da vključi v svojo last nadaljnjih 144.497 kv. m zemlje, za katero je Ustanova ponudila lastnikom razlaščenih zemljišč naravnost smešno nizko odškodnino. Ravnanje prefekture pomeni namreč kršitev določil ustave in londonskega sporazuma in na-sprotuje določilom »Zelenega načrta«. Zaradi tega predsedstvo SKGZ in svet SKS zahtevata, da se s tako prakso razlaščanja preneha ter da generalni vladni komisar v tem smislu ukrane vse, kar je potrebno. Ml K T.
Drugi dogodek, ki je povzročil začudenje v naši javnosti, je objavila seznam članov sekcij in uradov na področju prizivnega sodišča v Trstu. V teh seznanih ne najdemo namreč — za razliko od lanskih, ko je bilo vsaj v dveh sekcijah vključenih devet njihovih članov slovenske narodnosti — nobenega Slovenca več, kar nikakor ni v skladu ne z ustavo ne s posebnim statutom. Zato je predsedstvo SKGZ pravilno poudarilo svojo zahtevo, naj «pristojne oblasti poskrbijo, da bi se te kršitve čim prej prenehale in se vključilo primemo število Slovencev med člane sekcij in uradov tako pri prizivnem sodišču v Trstu kakor tudi pri tribunalih in preturah v Trstu in Vidmu, «kajti» v nasprotnem primeru se bodo pravice slovenske narodne skupnosti znatno okrnile, namesto da bi se razširile in vsaj ob 10. obletnici podpisa londonske spomenice o soglasju začele v celoti izvajati«.
Tretja vest, ki je naletela na odpor pri naši narodni skupnosti, pa je ponovno pogreva-
mmtm m

r-«?!#«*


DANES
$111 <	$ *	-4	>+

(Nadaljevanje na 2. tirani)
................iimiiiiiiii<i.»nimiiiiiiiiiiii»iiiHii.inMH».iHnun»niiii"mii
Ce smo objavili v današnji številki na prvi strani tragični vajont-ski jez, smo to storili z namenom, da bi vsaj delno s to sliko pokazali s prstom na simbol posledic tistega tako katastrofalnega neodgovornega ravnanja odgovornih državnih in nedržavnih organov, ki v veliki meri krivi, da je prišlo do strašne vajontske tragedije. Čeprav se je v prejšnjem tednu mnogo več in z večjim poudarkom pisalo o potovanju predsednika republike in zunanjega ministra v Združene države Amerike na uradni obisk k novemu predsedniku Johnsonu, smo mnenja, da je imelo ter ima — a zelo verjetno bo imelo tudi v prihodnosti — izredno veliko težo tisto poročilo, ki ga je prejšnji četrtek objavila preiskovalna komisija za vajontsko nesrečo.
V tem poročilu namreč beremo, da pravzaprav ni bilo skoraj niti enega za preprečitev nesreče odgovornega organa, ki bi v celoti izpolnil svojo dolžnost. Odgovorni so prav tako centralni rimski organi kot prefektumi v Bellunu in v Vidmu ter tamkajšnja tehnična urada ter morda v že večji meri zakupnik in koncesionar ki se mu pravi — sedaj nacionalizirana — električna družba SADE s svojimi organi, ki so imeli pred očmi v prvi vrsti namesto skupnih — svoje koristi in dobičke. Socialistični minister za javna dela je po čita' nju omenjenega poročila takoj suspendiral dva najodgovornejša funkcionarja v svojem ministrstvu in dva prefektuma funkcionarja v Bellunu in Vidmu. Toda obtožbe glede odgovornosti številnih ostalih funkcionarjev so neizprosne in neizprosni bi morali biti tudi na daljnji ukrepi glede njih.
Vendar pa se zdi, da primer Va-jonta, ki je s preiskovalno komisijo razkril neodgovorno ravnanje odgovornih, ne more biti osamljen v teh dvajsetih povojnih letih cen trističnih vlad. Vse kaže, da tudi ta primer potrjuje toliko let pod črtovano nujnost opustitve cen-trizma in vzpostavitve nove naprednejše vladne formacije, ki naj bi imela in ki že ima pred seboj ogromno nalogo, da poskrbi, da bi odgovorni funkcionarji zares začeli odgovorno opravljati svoje dolžnosti. Ker pa pri tem ne gre samo za funkcionarje same, temveč za ustroj državne uprave kot kaže, za zakonska določila in predpise, na podlagi katerih se upravljanje izvaja, je v omenjeni nalogi vključena morda v prvi vrsti prav njena dolžnost, da poskrbi za temeljito reorganizacijo takega ustroja zlasti če k temu prištejemo še tako številne pojave drugih posledic neodgovornega poslovanja. Te posledice so imele manjši odmev samo zaradi tega, ker so povzročile zgolj ogromno materialno milijardno škodo ne pa tudi tisočev človeških žrtev ter zaradi tega niso bile ustanovljene preiskovalne komisije, ki bi tako do dna razgrnile nepravilnosti, korupcijo in druga kazniva dejanja.
Obisk predsednika republike pri novem ameriškem predsedniku je bil hkrati prvi obisk nekega poglavarja države po tragični smrti predsednika Kennedyja v ZDA.
Njegov pomen je predvsem v tem, da je bil to hkrati obisk poglavarja italijanske republike, odkar je na oblasti vlada, v kateri prvič v zgodovini Italije sodelujejo socialisti. Zelo verjetno sta predsednik republike kakor tudi
........................................m,mamam..............................m.....im.........mm.................mmmmmn.m.mm. I
«Saj sem prejel denar za razlaščene njive-.!«
Segni in Saragat sta se sinoči vrnila v Rim Poročilo o katastrofi v Vaiontu izročeno sodišču
cAvantb poudarja, da gre za prvi primer, ko se država zavzema za koristi ponesrečencev, ne pa za koristi družbe SADE - Predsednik vlade Aldo Moro bo jutri uradno obiskal Vatikan
RIM, 18. — Nocoj se Je predsednik republike Segni z letalom vrnil iz New Yorka v Rim po šestdnevnem uradnem obisku v ZDA, ki ga Je opravil skupno z zunanjim ministrom Sa-ragatom. Z newyorškega letališča «Kennedy« se je štinmo-tomo reakcijsko letalo dvignilo ob 15.17 (po srednjeevropskem času). Pred odhodom je Segni prejel brzojavko predsednika Johnsona, v kateri se po-
udarjajo zlasti «globoke in Obširne diskusije« s Segnijem in Saragatom o velikih mednarodnih problemih, «ki so dokazale konkretno istovet-
interesov in soglasnosti, označujejo
od-
iko pmndi
med Italijo in ZDA.
Letalo s predsednikom Segnijem je pristalo na letališču Ciam-pino ob 22.46. Predsednika so pozdravili najprej predsednik vlade Moro, predsednik ustavnega sodišča Ambrosinl, podpredsednik senata Zelloll, podpredsednik zbornice Paolo Rossi, minister Andreotti in odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva. Za Segnijem Je iz letala stopila njegova soproga Laura, za njo pa zunanji minister Saragat z ostalimi člani predsednikovega spremstva.
Segni Je takoj dal za tisk izjavo, v kateri Je poudaril, da se Je s predsednikom Johnsonom spo-
razumel glede «previdnega toda odločnega in sistematičnega iskanja elementov, ki utegnejo koristiti skladnemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju Evrope in sveta« ter da bosta Italija in Amerika nadaljevali z vsemi svojimi napori za dosego miru in mednarodnega sodelovanja. Saragat pa Je v svoji izjavi označil razgovore v ZDA za «več kot prijateljske«. Dejal Je da se Je govorilo tudi o razorožitvi, o odprtju evropske enotnosti za Anglijo in drugih vprašanjih, o katerih bo poročal v ponedeljek poslanski komisiji za zunanje zadeve.
Včeraj Je Segni v New Yorku med sprejemom v Metropolitan-klubu, ki mu ga Je priredil poseben častni odbor in ki so se ga udeležili Italijanski in tuji novinarji, govoril o italijanskih gospodarskih vprašanjih ter o medna-
rodnih problemih. Častni odbor so sestavljali voditelji vseh italijanskih bančnih ustanov ter ita-janskih industrijskih organizacij ter predstavniki ZDA, dalje predsednik mednarodnega denarnega sklada, predsednik Svetovne banke, podtajnik za trgovino v vladi ZDA, predsednik «Export-import banke«, predstavnik državnega tajništva m okrog 200 predstavnikov industrije, trgovine in finance v ZDA.
Segni Je v svejem govoru poudaril predvsem skrb Italije, da obdrži visoko stopnjo gospodarskega razvoja, kar pomeni, da mora dvigniti svoj izvoz, kar jo sili na sodelovanje z vsemi »narodi, ki hočejo svobodo in ki zagovarjajo liberalizacijo mednarodne trgovine,« Povedal Je dalje, da se je v Italiji narodni dohodek po prebivalcu od leta 1954, ko je znašal 320 dolarjev, dvignil na 560 dolarjev v letu 1962, leta 1963 pa se Je dvignil še za 5 odstotkov. Celotni narodni dohodek je leta 1951 znašal 15.200 Milijonov dolarjev ter se Je v letu 1962 dvignil na 29.000 milijonov dolarjev. Za kmetijstvo je Segni dejal, da je
nekoliko zaostalo, ker ima slabše pogoje kot industrija. Dalje Je izjavil, da bo uveden petletni razvojni načrt in Je svoj govor zaključil z Izjavo, da Italija z zaupanjem gleda v prihodnost.
Po papeževem obisku pri Segniju, kot se je danes zvedelo, bo predsednik vlade Aldo Moro odšel na uradni obisk v Vatikan v ponedeljek 20. t. m. ob 10.30. Spremljali ga bodo državni podtajnik Saliz-zoni, veleposlanik Migone in drugi funkcionarji predsedstva vlade.
Iz Palerma poročajo, da so se tudi danes vodili razgovori za sestavo deželne vlade levega centra.
V Rimu je vložil glavni tajnik PSI Francesco De Martino tožbo proti odgovornim urednikom dnevnikov »La notte« iz Milana in «11 Tempo« iz Rima ter tednika «Secolo XX« iz Rima, ker so objavili v srbohrvaščini pisano besedilo in prevod v italijanščini treh ponarejenih pisem, v katerih je rečeno, da PSI finansira neka tuja država.
Danes Je minister za javna dela poslal javnemu tožilcu v Bellunu poročilo preiskovalne komisije o katastrofi v Vajontu. V zve-
zi s tem poudarja današnja številka «Avanti», glasila PSI, da je družba SADE pomenila za prebivalstvo pokrajine Belluno simbol zatiranja. Družba je brezobzirno uveljavljala svojo finančno moč, ki je bila vsemogočna in naglo večala svoje dobičke. Družbo je zanimal samo razvoj njenih elektrarn, čemur je podrejala vse o-stalo in tudi varnost prebivalstva, kot obširno dokazuje poročilo o preiskavi. List omenja pri tem tisti del poročila, ki govori o poskusih, ki so jih delali strokovnjaki na posebnih modelih za polnitev jezera do 700 metrov. Ker je bil rezultat poskusov negativen, ga družba enostavno ni sporočila pristojnim državnim varstvenim organom. Tako je SADE ravnala »v skladu z najbolj nečloveško kapitalistično logiko, toda kar Je glavno, pa Je dejstvo, da ji Je tako ravnanje dopuščalo pomanjkanje varnostnih ukrepov s strani organov državne oblasti tako, da navedbe v poročilu o tem človeka naravnost presenečajo, zlasti ker gre za že tradicionajno kapituli-
(,Nadaljevanje na 2. strani)
sedanji socialdemokratski zunanji minister hotela v VVashingtonu za-jamčiti, da je politika prijateljstva Italije tudi po vladni spremembi ostala nespremenjena. Pri tem jo predsednik republike zagotovil, da »nova vlada in nova sestava parlamentarne večine spreminjajo sedaj v še bolj obvezne politične postavke tiste socialne zahteve, ki predstavljajo podlago italijanske republike«. No, hkrati je Segni govo-ril v ZDA tudi o borbi proti infla-ciji ter o svobodni funkciji gospodarskih operaterjev, govoril je • dohodkih in o zaposlenosti, o povezanosti Italije in njenega napredka z vsem svetom, ki jo obkroža. Pomembni so bili tudi Se-gnije vi razgovori z generalnim tajnikom OZN U Tantom in ob tej priliki je predsednik republike po-udaril odločnost Italije v borbi za mir in za sklenitev širokih in trajnih sporazumov glede razorožitve. Preteklo nedeljo se je v Italiji uradno rodila nova stranka: socialistična stranka proletarske enot-nosti, ki so jo ustanovili nekateri pripadniki leve struje socialistične stranke, ki ne odobravajo sedanje politike avtonomistične struje ter njenega sodelovanja v vladi levega centra. Tajnik nove stranke je Tullio Vecchietti. Novi stranki pa se niso pridružili vsi tisti levičarski voditelji, ki v parlamentu in senatu niso glasovali za zaupnico vladi. Skupino, ki bo še dalje ostala v socialistični stranki, vodi Ber-linguer. Ta je poudaril, da je bilo zgrešeno izstopiti iz stranke, in da bo skrčena leva struja nadaljevala svojo akcijo v okviru stranke ter da se ni odpovedala svojemu dosedanjemu stališču glede sodelovanja socialistične stranke v vladi.
Razkol v socialistični stranki je večina delavskega razreda sprejela z nezadovoljstvom. Voditelj leve struje, ki je ostala v stranki, je izjavil, da z velikim zanimanjem sprejema izjavo Vecohiettija, da bo nova stranka ohranila »bratske odnose s socialistično stranko, posebno pa z njenim levim krilom«.
O razkolu v socialistični stranki je bilo govora tudi na tiskovni konferenci, ki jo je organizirala komunistična stranka v zvezi z bližnjo organizacijsko konferenco. Pajetta je na tej konferenci izjavil, da je ta razkol negativno dejanje prav zaradi tega, ker prihaja v trenutku, ko se postavlja vprašanje enotnosti. Pripomnil je: »Delujemo v smislu, da do največje mere zmanjšamo negativne posledice razkola, da ne bi poglobil razdeljenosti delavskega gibanja. Danes smo priča paradoksnemu položaju: medtem ko se širi enotnost akcije na sindikalnem sektorju, vidimo na drugi strani drobljenje političnega predstavništva delavcev. To je moč premagati z enotno akcijo. Uresničenje teh namenov vidimo s pomočjo elastičnega in federativnega sistema, kajti nikoli ne bo moč doseči ideološkega sorodstva med vsemi; le s federativnim sistemom se lahko usmeri odnos s katoliškimi silami v plodno fazo.«
Amendola je tudi izjavil, da je bil razkol škodljiv in da je zanj odgovoren Nenni. Pripomnil je, da je Moro pri pogajanjih s socialisti ohranil enotnost krščanske demokracije, Nenni pa je šel dlje od njega in povzročil v svoji stranki razkol. Pripomnil je, da bodo skušali zmanjšati škodljive posledice tega dogodka, da ne bi prišlo do nadaljnjih razkolov n. pr. v sindikatu, in da se ne bi razkol izrodil v škodljivo polemiko.
Medtem pa so se v Ženevi že začeli zbirati delegati 17 držav članio razorožltvene konference. Načelnik ameriške delegacije VVilliam Poster je včeraj ob prihodu izrasli upanje, da bodo tudi letos mogli doseči podobne rezultate kakor lani, ko so sklenili sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov in sporazum o teleprinterski povezavi med Moskvo in Washingtonom (Ta zveza pa je bila pred devetimi dnevi za štiri ure prekinjena, ker je 9. t. m. neki neznanec prerezal kabel zahodno od Helsinkov, toda tehniki so kabel takoj popravili).
Iz Paname poročajo, da je viaaa odpoklicala vse panamske funkcionarje iz ZDA, ter da je stanje v Panami še vedno napeto, kar po-meni, da se je položaj nekoliko poslabšal. Z vseh strani pozivajo panamskega predsednika Chiarija, naj vztraja pri ZDA za revizijo pogodbe o prekopu, tako da bi se zajamčile Panami vse suverene pravice, ki Ji pritičejo.
Iz Pariza pa se množijo vesti o resnih dejanskih pripravah za francosko priznanje kitajske vlade. Včeraj je odpotovala iz Pariza v Peking skupina šestih francoskih poslancev, ki so vsi člani parlamentarne skupine za francosko-azijsko gospodarsko in kulturno povezavo, kar pomeni, da namerava Francija poglobiti najprej kulturne in gospodarske zveze s Pekingom. Voditelj delegacije je pred odhodom izjavil, da se ne bi začudil, če bi Francija priznala Kitajsko prav med bivanjem delegacije v Pekingu. Medtem ko v ZDA ne skrivajo precejšnjega nezadovoljstva, ta vest v Angliji ni nikogar presenetila, saj je London edini med zahodnimi zavezniki, ki je priznal Kitajsko že leta 1950 In ki tudi podpira njen sprejem v OZN.
V Ženevi
so se začeli zbirati delegati za nadaljevanje pogajanj o razorožitvi
Voditelj ameriške delegacije je potrdil, da je prinesel nove predloge o delnih razorožitvenih ukrepih - Sabotaža na teleprinterskem kablu Moskva~Washington
2ENEVA, 18. — Načelnik ameriške delegacije na ženevski razorožitveni konferenci William Poster je prispel nocoj v Ženevo. Ob prihodu je poudaril, da ZDA pripisujejo veliko važnost ženevskim pogajanjem. Izrazil je upanje, da bodo tudi letos mogli doseči podobne rezultate kakor lani, med katerimi sta sporazum o teleprinterski povezavi med Moskvo in Washingtonom in sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. Pripomnil je: «Na vsak način pa si ZDA ne delajo utvar, da bo uspeh nagel in lahak.«
Odgovarjal je zatem na raz
na vprašanja in je potrdil, da je prinesel v Ženevo vrsto novih predlogov, ki se tičejo predvsem delnih razorožitvenih u-krepov.
Jutri bo prispela v Ženevo ■ovjetska delegacija, ki jo bo vodil poslanik Carapkin.
William Foster je v Ženevo prispel iz Pariza, kjer Je poročal o ameriških namenih glede razorožitve na seji stalnega sveta NATO.
V Londonu se zatrjuje, da bode zahodni predstavniki v Ženevi zahtevali sestavo Studijskih skupin, ki naj bi podrobno proučile vse tehnične in konkretne probleme, ki bi se pojavili. Po mnenju britanske vlade bi mogli na primer ustanoviti študijske skupine za naslednje zadeve: 1. Število oboroženih sil. 3. Vojaški izdatki in nadzorstvene metode. 3. Predlog o mednarodnih varstvenih silah. Zatrjuje se, da bo Zahod v pričakovanju sporazuma o splošni razorožitvi skušal doseči vzporedne Ukrepe o razorožitvi, ki naj bi zmanjšali nevarnost vojne ter okrepili mednarodno zaupanje.
Iz Helsinkov pa so danes javili, da je bila pred devetimi dnevi teleprinterska zveza med Moskvo in Washingtonom prekinjena štiri ure. Neki finski časopis piše, da je neznanec devetega januarja prerezal kabel te proge, ki ima 12 kanalov, zahodno od Helsinkov na kraju, kjer kabel prihaja izpod zemlje in se povezuje z opornikom v smeri proti morju, šest metrov kabla je izginilo. Tehnikom telefonske družbe v Helsinkih je uspelo popraviti kabel v štirih urah. Kabel je bil pretrgan ob 10. uri zjutraj, ob 14 pa je že zopet deloval.
okrepitev neodvisnosti.
Za.izioarski radio ie javil, da bodo prepovedali širjenje vsega angleškega tiska in tudi poslušanje oddaj BBC.
nem udaru. Teh je okoli tisoč. barva kože ali narodnost katera
Moskovska «Pravda» objavlja in-. koli.« tervjuje nekaterih časnikarjev z '	4. Za sedaj zanzibarske vo-
maršalom Okellom. Iz teh intervjujev izhaja, da namerava nova vlada voditi politiko, kakor sledi:
1. Politika pozitivne nevtralnosti. Okello je izjavil, da bo vlada vo-
dila neodvisno zunanjo politiko in se ne bo vključila v noben blok. Podpirala bo afriško enotnost in osvobodilno borbo afriških dežel. 2. V notranji politiki hoče Zanzibar začeti splošno obnovo. »Odložiti hočemo orožje in prijeti za delovno orodje,« poudarjajo v vladnih krogih. 3. Zanzibar bo vo-dil notranjo politiko rasne inte-graoije. «Pravda» piše s tem v zvezi: »General Okello je zanikal
Danes so tudi javili, da je prišlo v Zanzibar 130 policajev iz Tanganjike, ki bodo pomagali pri
vzdrževanju reda v pričakovanju,,. ______ _________ ______
da se obnovi domača policija. Pri-, trditve zahodne propagande, da so čakujejo prihod drugih 170 poli- revolucijo izvršili Afričani na ra-cajev iz Tanganjike. Medtem so sistični podlagi in proti Arabcem.« začeli razoroževati »borce svobo- »Mi, je dodal Okello, hočemo dede«, ki so sodelovali pri držav-1 jansko neodvisnost za vse, naj bo
Zanzibar postal ljudska republika
Predstavnik
ZANZIBAR, 18. zanzibarske vlade je sporočil, da se bo, Zanzibar imenoval »Ljudska republika Zanzibar«. Dodal je, da so novo republiko priznale Jugoslavija, Severna Koreja,- Vzhodna Nemčija, Kitajska in nekatere a-friike države, kakor Gana, Kenija, Etiopija. Danes so v Moskvi sporočili, da je tudi Sovjetska zve-za priznala novo republiko. Hru-ščov je poslal predsedniku republike brzojavko, s katero vošči zanz.barskemu ljudstvu uspeha in
imMiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiritMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tito in Togliatti nadaljujeta razgovore v Karadjordjevem
Norman Acton pri D. Kvedru - Teze za novi zakon o pokojninah
Maršal Tito in Palmiro Togliatti med pogovorom
BEOGRAD, 18. — Generalni tajnik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito in generalni tajnik KP Italije Palmiro Togliatti sta včeraj skupno s člani obeh delegaciji odpotovala

Korak naprej -korak nazaj?
(Nadaljevanje s 1. strani)
nje raznarodovalnega zidanja stanovanjskega naselja pri Se-sljanu. Krajevno časopisje je namreč objavilo novico, da nameravajo letos spomladi pričeti z gradnjo 168 stanovanj v 69 stavbah in ta stanovanja dograditi do prihodnjega leta. Kot se naši čitatelji še spominjajo, je nabrežinski občinski svet v maju 1962 zavrnil prejšnjo prošnjo za gradnjo 268 takih stanovanj in Je moral generalni vladni komisar imenovati, pred skoraj dvema letoma, posebnega komisarja, ki Je dovoljenje podpisal, čeprav pomeni to kršitev posebnega statuta in občinskega regulacijskega načrta. V zadnjih dveh letih se Je zdelo, da so se odgovorni ljudje premislili in da raznarodovalnega naselja ne bodo zidali. Sedaj pa vidimo, da temu ni tar ko ter da so znižali le število stanovanj za sto. Kljub temu pa bo to naselje tako veliko, da bo dokončno spremenilo razmerje med obema narodnostnima skupinama v nabrežinski občini v škodo slovenskega življa.
Ce torej upoštevamo po eni strani vse pozitivne in po drugi strani negativne dogodke, korake in ukrepe, potem moramo nujno zaključiti, da se Je začelo dogajati nekaj, kar pač ne more in ne sme biti dopustno: da se namreč ob poskusu slehernega koraka na-prej najdejo take sile, ki poskrbijo, da se skuša storiti hkrati korak nazaj. In ne •sar mo skuša! V primerih razlar ščanja in sorazmerne udeležbe Slovencev v sodnih orga« nlh, Je tak korak nazaj že storjen. Poudariti moramo Se posebej, da Je naša Javnost zaskrbljena in ogorčena, zlasti zaradi koraka nazaj v primeru zastopstva Slovencev v novih sekcijah in uradih sodnih organov. Taki koraki nazaj so spričo vsebine sporazumov o levem centru v merilu vse države ter v okviru tržaške pokrajine in občine ne le nedopustni in anahronistični, temveč so s vsebino teh programov v ostrem nasprotju. Nujno Je torej, da se taka nasprotja čimprej odstranijo.
S- R.
Italija
(Nadaljevanje s 1. strani)
ranje države pred velikimi centri gospodarske moči, kar je hkrati ves smisel «liberalne» italijanske ideologije « »Se bolj pa preseneča — piše list — dejstvo, da Je prišlo vse to sedaj na dan šele prvič s poročilom preiskovalne komisije. Toda to je hkrati znamenje, da se je v italijanskem javnem življenju vendarle nekaj spremenilo: med protesti tistih, ki so ostali živi In Interesi SADE, se je država zganila in začela ščititi prve. To je tudi znamenje, da se sedaj smatra, da Je podrejeva-nje Javne oblasti privatnim interesom preživelo.«
Tudi danes so bile na dnevnem redu posledice razkola v socialistični stranki. Poslanec Venturini, ki odgovarja v stranki za organizacijo, Je Izjavil, da se že sedaj, po nepopolnih podatkih lahko u-gotovl, da bo razcep Imel samo lokalne ln delne posledice ter da ne bo zajel vse države. Poudaril Je, da razcep sploh ne bo prizadel (ali pa samo v zelo majhni meri) glavnih mest pokrajin in velikih pokrajine kot so: Milan, Bergamo, Pavia, Sodrio, Mantova, Cremona, VercelU, Astl, Aosta, Novara, Alessandria, Cuneo, Genova, Imperla, Savona, La Spezia, Bočen, Trident, Firence, Piša, Pi-stoja, Arezzo, Grosseto, Ancona, Maeerata, L'Aquila, Temi, Rleti, Roma, Frosinone, Viterbo, Latina, Napoli, CRSerta, Avellino, Bari, Foggia, Brindisi, Taranto, Matera, Potenza, Cosenza, Catanzaro, Reg-gio Calabria, Venezia, Verona, Udi-ne, Pordenone, Rovigo, Trst, Ca-tania, Palermo, Trapanl ln Agri-gento.
Vse te federacije, ki štejejo 308.000 članov, ne bodo izgubile več kot tri odst. ali 9285 članov. Venturini je poudaril, da so v stranki ostali ali pa se vrnili vsi sedeži razen treh, za katere vlada še spor. Poleg tega Je od 147 socialističnih županov v občinah z nad 10.000 prebivalci (vseh Jih Je 594) od 147 županov, ki so bili pristaši stare levičarske struje, sedaj 96 izjavilo, da ostanejo v PSI, od 336 občinskih svetovalcev levičarske struje, jih bo v stranki ostalo 189.
Končno Je Venturini podal naslednje podatke, ki
se nanašajo na 102 federacij PSI: število članov vodstev 3633, od teh Jih Je pripadlo stari levici 1459; sedaj Jih bo izstopilo 977 ali 67 odst., 403 pa Jih bo ostalo, medtem ko Jih Je 77 neodločenih.
Medtem pa lz Milana, Catanle, Padove ln drugih mest poročajo, da nova stranka PSIUP ustanavlja pokrajinske odbore. V Padovi so spor okrog sedeža stranke rešili tako, da se sedež vrne stranki, čeprav ga Je zasedla že PSIUP.
na kmetijsko posestvo Kara-djordjevo, kjer sta danes v lovskem okolju nemoteno od mestnega hrupa počivala in nadaljevala skupno s svojimi sodelavci začete razgovore.
Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Dušan Kveder Je sprejel včeraj generalnega tajnika Svetovne federacije bivših borcev Normana Actona in se zadržal z njim v daljšem razgovoru o nekaterih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov. Podobno pozornost sta Kveder in Norman Acton posvetila vprašanju izpolnjevanja obveznosti Zvezne republike Nemčije, ki se nanašajo na plačilo škode jugoslovanskim državljanom, žrtvam nacističnega preganjanja, in vprašanju prevratnega delovanja kvislin-ških elementov v Zahodni Nemčiji.
Pristojni skupščinski odbori bodo v ponedeljek začeli razpravo o tezah o novem pokojninskem zakonu, ki bodo zatem izročene v javno diskusijo. Po javni razpravi bo izdelan osnutek novega pokojninskega zakona, ki bo sredi leta predložen zvezni skupščini v odobritev. Računa se, da bo novi pokojninski zakon stopil v veljavo v začetku leta 1965.
Na podlagi predloženih tez bodo pokojnine odvisne od delovne dobe, višine prispevkov v sklad socialnega zavarovanja in prispevkov vsakega posameznika. Pokojnine se bodo po pravilu določale na podlagi zava-rovalninskih osnov zadnjih petih let in se bodo stalno usklajevale z gibanjem življenjskih stroškov. Poleg tega se v tezah predvideva dopolnilno povečanje pokojnin, da hi se v skladu s splošno politiko povečanja življenjskega standarda aktivnih delavcev zvišal tudi standard upokojencev.
Pravico do polne starostne pokojnine v višini 85 odst. povprečnih osebnih dohodkov zad-njih petih let pred upokojitvijo — razen za imetnike spomenice 1941, za katere se predvideva pokojnina v višini polnih osebnih dohodkov — bodo imeli zavarovanci po 40-letni delovni dobi in 60 letih starosti, ženske pa po 35 letih službe in 55 letih starosti. V nekaterih pogojih bo možna tudi predčasna upokojitev, toda z zmanjšano pokojnino. V okviru enotnega zakona bodo urejene tudi pokojnine borcev NOB, vojaških zavarovancev, organov notranje uprave, izvoljenih funkcionarjev in obrtnikov, katerih pokojninska zavarovalnina bo v bodoče obvezna.
Teze ne obravnavajo pokojninskega zavarovanja kmetov, ker to vprašanje še ni do seda) do kraja preštudirano. Tre nutno se proučuje gospodarska in demografska struktura kme tijskih proizvajalcev, na podlagi katere bodo določili osnove za njihovo pokojninsko zavarovanje.
B. B.
ditelje najbolj skrbi navzočnost dveh vojnih ladij — ene ameriške in ene angleške — v teritorialnih vodah Zanzibara. Predstavnik vod. stva stranke Uma je izjavil, da predstavljata ti ladji veliko nevarnost in pomenita tuje vmešavanje, «ker noben Evropejec ni trpel zaradi dogodkov v Zanzt-baru.»
Zopet napeto ozračje ob Panamskem prekopu
VVASHINGTON, 18. — Panama je sporočila ameriški vladi, da je odpoklicala vse panamske funkcionar. Je iz ZDA. Panamska vlada je zaprosila vlado Kostarike, naj ščiti njene interese v ZDA. Hkrati je panamska vlada pozvala ameriške diplomate, naj zapustijo Panamo. Ti so se umaknili na področje prekopa, ki je pod ameriško zasedbo. Na to področje se je do sedaj zateklo že okoli 500 ameriških državljanov, ki so jih začeli prevažati v ZDA.
Svet Organizacije ameriških držav se je sinoči neuradno sestal v Washingtonu in poslušal poročilo medameriške komisije za mir, ki se je vrnila iz Paname. Člani komisije bodo v ponedeljek stopili v stik z voditelji ZDA, kakor so to storili pred dnevi s panamskimi voditelji.
Predsednik komisije za mir je pred odhodom iz Paname imel razgovor s predsednikom Chiarijem. Sporočil je, da bo Panama imenovala novega poslanika pri Organizaciji ameriških držav, tako da bo mogla biti še dalje v stiku s komisijo za mir v Washingtonu. Poslanik je dodal, da je ponudil predsedniku Chiariju, da ostane v Panami, če bi njegova navzočnost mogla prispevati k ohranitvi miru, toda Chiari je odgovoril, da to ni potrebno.
Ameriški predstavnik v komisiji za mir Edwin Martin, ki Je ostal še v Panami, je Izjavil, da je stanje nespremenjeno in da ne ve, do kdaj bo moral ostati v Panami.
Stanje je še vedno napeto. Z vseh strani pozivajo predsednika Chiari-Ja, naj vztraja pri ZDA za revizijo pogodbe o prekopu, ki naj zajamči Panami vse suverene pravice, ki Ji pritičejo. Opozicijske stranke so se združile ln pozivajo vlado, naj bo nepopustljiva. Sinoči je bila v Panami nova protiameriška demonstracija študentov. Demonstranti so se zbrali pred predsedniško palačo ter vzklikali proti ZDA.
V Švici aretirali oasovea Wattina
BERN, 18. — Švicarska zvezna policija je danes javila, da je pred dnevi aretirala Dlizu Berna oasov-ca Wattina. ki je sodeloval pri atentatu proti de Gaullu 22. avgusta 1962 v Petit Clamartu. Kakor je znano, .e Wattin pozneje pisal policiji, da je imel nalogo ubiti de Gaulla, če bi streli prvih zarotnikov imobilizirali predsedniški avtomobil. Po tem atentatu
se je en mesec skrival pri fran-du in je
coskem kapetanu Poinar nato zbežal v Španijo. 8tirinajstV
ga januarja lani se je vrnil v Pariz z nalogo, da organizira nov atentat skupno s kapetanom Poi-nardom. Atentat bi morali izvršiti 14. februarja lani, ko je de Gaul-le obiskal vojaško šolo v Parizu. Atentat so preprečili, in Wattin je znova zbežal. Pozneje so ga videli v Belgiji, Španiji in Švici. Toda vse tri države so mu prepovedale bivanje na svojem ozemlju.
Proces proti ostalim trem zarotnikom za atentat v vojaški šoli je sedaj v teku v Parizu. Wattin, ki ima 39 let, je bil obsojen na smrt v odsotnosti zaradi atentata v Prtit Clamartu. Verjetno bo Francija zahtevala njegovo izročitev, toda malo verjetno je, da bo švicarska vlada sprejela to zahtevo. Švicarska vlada je namreč sklenila izgnati Wattina v skladu z določbami svoje ustave.
Tri smrtne žrtve v «Borovem»
BEOGRAD, 18. — Trije delavci kombinata gume in usnja »Borovo« doživela isto usodo. V zadnjem trenutku so jima vrgli vrvi in ju rešili.
so zgubili danes življenje v delno zaledeneli Donavi. Poskušali so s čolnom preveslati na drugo stran Donave, da bi lovili ribe. Močan tok reke jih je skupno s čolnom potegnil pod led. Dva delavca, ki sta skušala nuditi pomoč, sta skoraj
Ženeva
V Ženevi se bo 21. t.m. nadaljevalo delo razorožitvene konferenc e, V VVashingtonu je predsednik Johnson ponovil, da bo ameriška delegacija prinesla v Ženevo nove predloge. Johnson jej
tudi poudaril, da namerava izkoristiti vse možnosti
za iskanje novih sporazumov. Medtem priprav-Ija Johnson odgovor na novoletno poslanico Hru:iova, ki je med drugim predlagal, naj bi se vse države odpovedale sili pri urejanju obmejnih sporov. Zatrjuje se, da bo Johnson sporočil Hruščovu, da se ZDA strinjajo s tem, da je treba vse obmejne m ozemljske spore poravnati po mirni poti; mnenja pa so, da o tem ni treba skleniti posebnega svetovnega sporazuma, saj imamo OZN kot organizacijo za obvarovanje miru. Odgovor Johnsona so postali v pregled zavezniškim vladam, da bi povedale svoje mnenje. Tudi v Londonu so sporočili, da se posvetujejo z zavezniki glede odgovora.
Togliatti v Beogradu
V Mariboru je umrl dr. Fran Šijanec
MARIBOR, IS. — Včeraj je umrl v Mariboru ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo in ugledni umetnostni zgodovinar dr. Fran šijanec. Na svojem delovnem mestu je mnogo storil za zaščito kulturnih spomenikov na področju mariborskega okraja, na Svojem strokovno-študijskem področju pa je s tehtnimi prispevki sodeloval v raznih publikacijah in dnevnem tisku. Kot likovni kritik je bil tudi član jugoslovanske sekcije mednarodne organizacije umetnostnih kritikov.
Prejšnjo sredo je prišel na vabilo CK ZKJ na obisk v Jugoslavijo Palmiro Togliatti, glavni tajnik KP/ na čelu delegacije KP1, nakar so sledili razgovori z delegacijo CK ZKJ, Togliatti je ob prihodu v Beograd v svoji izjavi poudaril, da je svet na začet, ku nove dobe v razvoju odnosov med narodi in državami, pri čemer je nujno sodelovanje vseh miroljubnih sil. Dejal je tudi, da je šlo pri njegovem zadnjem obi. s'~u Jugoslavije za «premagovanje nesrečnega položaja, ki je v odnosih z jugoslovanskimi komunisti nastal zaradi zgrešenega sklepa lnformbiroja». «Tokrat m posebnih problemov, ki bi nas ločili v akciji, katero vodimo za mir, demokracijo in socializem. Zaradi tega menimo, da Je obisk v interesu ne samo naših partij, temveč obeh narodov in obeh držav,» je izjavil Togliatti. Jugoslovanski tisk pa je v svojih komentarjih o obisku podčrtal, da gre za rezultat plodnega sodelovanja, ki se je začelo razvijati med o-bema partijama od zadnjega To-gliattijevega obiska v maju leta 1956... V odobritvi politike in programa miroljubne koeksistence ter obsodbi dogmatskih in sektaških deformacij zavzema KP/ vidno mesto v mednarodnem delavskem gibanju in poudariti je treba pomemben prispevek italijan kih ko. mumstov v iskanju novih poti v socializem... Boljše spoznavanje delavskih razredov obeh držav bo nadalje prispevalo k razvoju prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo, kar je v interesu miru ne le na jadranskem področju, temveč na svetu sploh«.
Arabci
V	petek se je v Kairu zaključila konferenca voditeljev trinajstih arabskih držav. Uradno sporočilo poudarja, da so razpravljali »o stalni grožnji in napadalnosti Izraela» ter ugotoviti, da je bil «Izrael ustanovljen kot imperialistična sila, ki okupira deželo a-rabskega palestinskega ljudstva«. Dalje pravi sporočilo, da je Izrael izvajal rasno diskriminacijo proti arabski manjšini in da je bil stalno proti uveljavljanju resolucije OZN, ki priznava palestinskim Arabcem pravico, da se vrnejo na svoje domove.
V	poročilu je dalje rečeno, da so arabski državni poglavarji pozvali afriške in azijske države, ki so s prejele načela Bandunga in Adis Abebe, naj vsestransko podprejo pravični boj arabskega ljudstva. Pri tem izraža upanje, da bodo tudi vse druge države, ki verjamejo v mir, zasnovan na pravičnosti, podprle arabske narode. Udeleženci so se tudi sporazumeli, da bodo zavoljo obrambe postavili za politične in gospodarske odnose z drugimi državami pogoj, da te države podprejo »zakoniti boj Arabcev*. V sprejetih resolucijah so podani praktični ukrepi, katerih namen je »omogočiti palestinskemu ljudstvu, da se organizira, da izpolni vlogo pri osvoboditvi svoje dežele in tla se mu prizna pravica do samoodločbe*. Prihodnji sestanek voditeljev arabskih držav bo avgusta letos v Aleksandriji in takšni sestanki bodo vsaj enkrat na leto.
Sporočilo poudarja tudi, da verujejo v pravičnost osvobodilne borbe v Angoli, v Južni Afriki in na svetu sploh. Prav tako imajo zaupanje v možnost reševanj vseh mednarodni miroljubnega sožitja med državami m z izvenblokovsko politiko. V skladu s tem so arabske države ugodno sprejele moskovski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov in so se obvezale, da ga bodo ratificirale ter podprle tudi stalne napore za splošno in popolno razorožitev, ki naj ščiti svetovni mi.
Tajnik Arabske lige Hasuna, je izjavil, da sprejetih resolucij ne bodo objavili. Povedal je, da so resolucije spreje.i soglasno, m da so glavne točke naslednje. 1, Ustanovitev skupnega arabskega glavnega štaba, ki oo vodil operacije v primeru oboroženega spopada z Izraelom; sedež glavnega štaba bo v Kairu m poveljeval mu bo e-giptovski maršal Amer. 2. V dveh mesecih bodo začeli izvajati arabski načrt za izkoriščanje vode iz reke Jordan in iz njegovih dotokov v arabskih državah. 3. Ustanovitev «palestinskega telesa*, ki bi dalo palestinskim beguncem po. litično. gospodarsko in vojaško strukturo po vzorcu alžirske narodnoosvobodilne fronte. Za izvedbo načrta o reki Jordan bo potrebnih osemnajst mesecev ter 6
Po hudih spopadih na področj* Panamskega prekopa se je zopet umirilo. Mirovna komisij Organizacije ameriških držav 1 po dolgem posredovanju prepn-čala eno in drugo stran, da s Izrekli pripravljenost začeti nej> sredne razgovore, čeprav so *»' diplomatski odnosi med obema nižavama prekinjeni. Prva nalot mirovne komisije je bila PrePr' čiti nadaljnje spopade. Duhovi 1 se nekoliko pomirili. Američani s umaknili svoje čete z meje in monstracije so prenehale. Paneij« ska vlada pa je kot pogoj za o’ novitev diplomatskih odnosov Pj stavila zahtevo, naj se ZDA ob® ‘ žejo, da se bodo pogajale 20 revizijo pogodbe o Pamanske prekopu. Ameriška vlada pa not prevzeti te obveznosti. Zato j® J}., stal zopet zastoj. Panamski študentje demonstrirajo proti brezpjj-gojni obnovitvi diplomatskih nanosov z ZDA in podpirajo zahtevo vlade za revizijo pogodbe o Py' kopu. Panamska vlada poudari« da je p as ozemlja na obeh straneh prekopa preširok, in ni Potre' ben za normalno poslovanje Pre‘ kopa. Za sedaj ne postavlja 20' hteve nacionalizacije tega prekopih temveč predvsem zahteva ztu*0-nje deleža panamske vlade pri dobičku in skrčenje ameriških pr°' vic na tem področju. V Pete^.*-je osebje ameriškega poslaništva preselilo na področje prekopa, k®' pomeni, da ZDA še vedno odklanjajo pogajanja o reviziji pogodbe.
iiMiiiimiiiiiMMiutiiiiiiiiiiiftiiiimiiiiimtiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiMiiuiiJiiiiitiitiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiHiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiMiHiitiiiiHiiiiiiiminiiiimiiiiiin
Pred navezavo diplomatskih odnosov med Francijo in LR Kitajsko
Delegacija francoskih poslancev odpotovala v Peking ■ Izjave golistic-nega poslanca Duhamela - Giscard DEstaing potuje te dni v Moskvo
PARIZ, 18. — Davi Je odpotovala iz Pariza v Peking skupina šestih francoskih poslancev z enim funkcionarjem skupščine. Vsi so člani »parlamentarne skupine za francosko-azijsko gospodarsko in kulturno povezavo«. Dva poslanca pripadata go-listični skupini, ostali pripadajo socialistični skupini, »demokratični zvezi« in »demokratičnemu centru«.
Voditelj delegacije Francois-Bernard je pred odhodom izja-
vil: »Povabila nas Je lanskega novembra pekinška vlada. Med potovanjem bomo proučili možnosti morebitnih gospodarskih
Arabska konferenca v Kairu je prispevala k ugladitvi sporov med posameznimi arabskimi državami. Slika kaže Naserja in kralja Sauda, ki sta se po hudem sporu zopet pobotala in se držita za roko, ko zapuščata sejno dvorano. Včeraj so javili, da bo Naser obiskal Jordanijo na vabilo kralja Huseina. Kairski list «A1 Abram« piše, da bodo delo za preusmeritev toka arabskih pritokov reke Jordan začeli maja letoe-
in kulturnih sporazumov s Kitajsko. Odhajamo z dovoljenjem zunanjega ministrstva in reči moram, da Je minister de Mur-ville vsestransko omogočil naše potovanje.«
Na vprašanje, ali je možnost priznanja kitajske vlade, je odgovoril: «Zelo smo zadovoljni, ko slišimo govoriti o tem priznanju, in ne bi se začudili, če bi se to zgodilo, ko bomo mi na Kitajskem. Na splošno mora ohladitev med naiima deželama še dalje popuščati in naši odnosi se morajo postopoma razširiti. Tako bomo na
primer proučili, katere proizvode bi mogla Francija kupiti na Ki-
tajske, lela Ki
in katere proizvode bi ženska izvažati iz Francije.« Golistični poslanec Jacques Du-
hamel pa je v Bordeauxu sporočil, da bo septembra predsedoval v Pekingu otvoritvi francoske trgovske razstave, ki bo prva, ki jo bo Francija organizirala na Kitajskem
«Nedvomno, pile Duhamel v listu «Sud-Ov»*t», bodo nekateri trdili, da ni umestno prodajati proizvode neki deželi, ki jo imajo
politično za nasprotno, čeprav »e izključuje nul izvoz strateških proizvodov. S svoje strani pa mi-
slim, da je prispevanje h goapo-
darsfeemu in k socialnemu razvoju nekaterih držav sredstvo za o-krepitev miroljubnega sožitja in za zmanjšanje mednarodne napetosti.«
Duhamel dodaja, da tudi ZDA,
ki prodajajo žito Sovjetski zv--ti.
seaaj priznavajo to načelo. «Ce ne delajo tega glede Kitajske, dodaja Duhamel, je zaradi obveznosti, ki so jih prevzele do Formoze in
do mogočnega »lobbjrja« (skupina katerim Formoza raz-
pritiska), s polaga v ZDA, Sicer pa, tudi če dopustimo, da je kitajska industrializacija nevarna, je Francija ne bi preprečila, če bi se izločila iz njenih dobaviteljev. Ali bi našemu zgledu sledile Anglija, Nemčija in druge države? Ali bi se
Japonska, ki je tako blizu Kitaj-ske, za mnogo časa odpovedala tej trgovini? To pomeni, da bi se kaznovali sami sebe.«
Golistični poslanec je zatem zanikal kako povezavo med organiziranjem omenjene razstave v Pekingu in političnimi odnosi med obema državama. Vendar je mnenja, da je verjetno, da bodo do septembra, ko bo ta razstava, že vzpostavljeni diplomatski odnosi. »Ni realistično, piše poslanec,\delati se, da ignoriramo neko deželo, ki ima 700 milijonov prebivalcev in ki pospešuje razvoj tvojega gospodarstva. Na vsak način imamo interes, spoznati jo. In najboljše sredstvo, da jo spoznamo, je nedvomno, da jo priznamo.«
Francoska komunistična stranka je mnenja, da je francosko priznanje Kitajske v interesu Francij«, Kitajske ;n miru »Nedvomno, pi-
še glasilo ,-tranke »Humanitč«, nesoglasja med golistično oblastjo in ameriško vlado predstavljajo
enegi
Gaulla. da pokaže «svojo navzoč
le “
nost« na Daljnem vzhodu. Verjetno je tudi, da Je V teh novih korakih kaka špekulacija v zvezi « sedanjimi nesoglasji med Kitajsko in mednarodnim komunističnim gibanjem.«
V	Veliki Britaniji ni francoska namera nikogar presenetila. Kakor je 'nano, je Velika Britanija edina država med zahodnimi zavezniki, ki je priznala Kitajsko že leta 1950 in ki podpira njen sprejem v OZN.
V	pooblaščenih krogih pravijo, da je francoski, poslanik v Lon-donu pred dnevi že obvestil britanskega »unanjega ministra da namerava Francija navezati diplomatske odnose s Pekingom.
Prihodnje dni pa bo francoski finančni minister Giscard d’Estaing odpotoval v Moskvo, V pariških gospodarskih krogih so mnenja, da je namen njegovega potovanja, doseči ravnotežje francosko-sovjet-ske trgovine. Lansko leto je namreč sovjetski izvoz v Francijo dosegel 542 milijonov frankov in se povečal zi 30 odstotkov v primerjavi z letom 1962. Francoski izvoz v Sovjetsko zvezo pa ni presegel 300 milijonov frgnkov in se je zmanjšal ,.a 60 odstotkov v primerjavi z letom 1962,
milijonov 250.00’) egiptovskih šter-lingov. Države Arabske lige so z* sklenile prispevati v potrebi« sklad.
Tunizijski predsednik Burjih® je izjavil, da so v Kairu opravo «dobro delo* in da je to šele s četek, ker se bo sodelovanje P*
sko solidarnost na novi podiaiJ
Panama
Ciper
V torek se je začela v. Londonu konferenca o Cipru, na fcater sodelujejo predstavniki Velike Britanije, Grčije in Turčije ter predstavniki ciprskih Grkov in Turkov. Predseduje britanski minister z® Commonvoealth Duncan SanilV5: Razgovori potekajo za zaprtimi vrati v okviru posameznih komisij. Medtem je tajnik OZN j-Tant sklonil poslati na Ciper svojega osebnega opazovalca, i novskega generala Gvanija, o čeme1 se je prej sporazumel s c prsko vlado. Svojega opazovalca bo poslal tudi na londonsko konferenco. Ker je delo konference v Londonu tajno, je slišati samo raznovrst. na ugibanja. Komentarji londonskega tiska se nagibajo k pesimizmu, kar je razumljivo, ker London podpira predvsem Turčijo, postavlja povsem nesprejemljiv zahteve in bi hotela razbiti konferenco. Delo konference se bo nadaljevalo v ponedeljek.
Zanzibar
Najmlajša in najmanjša o/nsk® država Zanzibar je mesec dni P~ razglasitvi neodvisnosti doživelo državni udar. V noči od 10. na D-t. m. je bil sultan Mohamed Safj* te-Hamadi, ki je bil prvi predse®-nifc vlade neodvisnega Zanzibar0’ odstavljen. Zanzibar je bil r®r glašen za republtko, za predsednika republike pa je bil imenovfl" šejk Abeid Karume.
Udar sta organizirali opoz‘Ctjj ski stranki: afriška stranka Sija** in stranka Uma. Novi predsednic Karume in novi predsednik ®lJr de Kasim Huga pripadata stranki Sirazi. notranji minister B®®« pa je voditelj stranke Uma.
Na lanskih volitvah je stranka Sirazi (kateri je tedaj P/lP, dal tudi Bobu) dobila 54 odst°,’ kov glasov, toda ni mogla P"" vzeti samoupravne vlade zaradi neugodne razdelitve, ki jo dolov volilni sistem. Zato je bil imenovan za predsednika vlade Sami Hamad i, voditelj koalicije aV„, mknjših arabskih strank: nacionalistične in populistične. Kepa®1;] ka Zanzibar, ki zajema tudi bližnji otok Pembo, ima samo JOd-*”"; prebivalcev. Najprej je na otok vladala kasta arabskiu trgovcev sužnji in spremenila to ozemlje tranzitno središče za pošiljanje ®' friških črncev dežele PtrzijskeV zaliva in Arabije Ta trgovin® > bita pozneje prepovedana. Sodi seda izhajajo črnet, ki predstavljajo danes 75 odstotkov skupnej prebivalstva Zanzibara, od sužnjev ki so bili na otoku, ko ; btlo trgovanje z njimi prepoveda-
no. Kakor je znano, se je trgovi-
na s sužnji nadaljevala tudi (
današnjih dneh. (Leta 1960 so posebno ladjo pretihotapili skup^
no črncev iz Vzhodne Afrike Arabijo). Na tem otoku so P0/1} je začeli gojiti raznovrstne “ .
ve, da se otok imenuje otok šav. (Te dišave predstavljajo * odstotkov vsega izvoza Zanzt®“ ra); Ta monokultura, ki je značilna za vse bivše kolonije, je danes nevzdriana in povzroča str£ moštvo prebivalstva, katerega na rodni dohodek znaša komaj 55 do-
larjev na osebo letno. Razne J1? rodnosti na otoku in s tem razljjj'
ne tefnje, to pripeljala do P°l,tji ne razdeljenosti, ta ko da je tu® tako majhen del prebivalstva razdeljen v nekaj strank in »kup*/*;
Narodna nestrpnost se je *akp
■liuiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiHminuiiiiniiiiii,•■„„„„„„■11,imi,m,Hrtl|lll
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI RIMU
Dra mrtva la maogo naftnih
RIM, 18. — Davi ob 7. uri se je v bližini Rima dogodila želez-
niška nesreča, pri kateri sta zgubila življenje dva potnika, 58 pa
jih je bilo ranjenih. Vlak družbe »Steffer«, ki je prihajal iz Oatie in je bil namenjen v Rim, je trčil v ustavljen vlak v skladišču »Magliana« družbe Steffer. V vla. ku so bili sami delavci, ki so prihajali na delo. Ko ja vlak prispel do trga pred skladiščem, se ni ustavil, kakor bi moral. Nadaljeval je pot še drugih 700 metrov, zavozil v skladišče in z vso silo trčil ob vlak, ki je bil ustavljen na tiru.
V vlaku je bilo 70 delavcev o-menjene družbe. Ugotovilo se je, da je vozač zaman skušal ustaviti vlak. Zdi se, da zavore niso delovale. Delavci so to opazili tn so se zatekli v zadnji del vagona. Laže ranjeni dalavci so prvi pomagali huje ran Janih, od kate. rih sta dva poaneje umrla v bolnišnici. Zdi se, da zavore niso delovale, ker Je saradi hudega mraza zmrznilo olje v zavorah. Na vsak način so uvedli preiskavo, da ugotovijo prave vzroke nesre-če. Kakor rečeno, je pri nesreči bilo ranjenih M delavcev, ki ao jih odpeljali v bolnišnico
stopnjevala, da je med voUtvamu ki so bile junija 1963 pod brito skim nadzorstvom, prišlo do 0» dih spopadov, med katerimi F zgubilo življenje 70 oseb. Med državnim udaiom je zgubilo žimi®' nje 400 ljudi.
Afriška stranka Sirazi je ide^. no povezana s strankami TANU v Tanganjiki, KANU v Keniji •" Upe v Ugandi. Zato se zavzema za vzhodnoafriško federacijo in z° tesnejše sodelovanje z zalednim državami na celini. Tej stranki 10 se pridružili tudi sindikati fcm*' tijskih delavcev, ki si obet®) izboljšanje gospodarskega položaj0' ker je z udarom prenehal pri®1!*' gij arabske in indijske buržoaz1) ter zemljiških posestnikov. Velik Britanija ni priznala nove tilar de, ki bo verjetno vodila naprednejšo politiko. Nastaja tudi vpr° šanje, ali »e bo stanje sedaj *m rilo. To je odoisnč tudi od dejstva, ali predstavlja Zanzibar V'eliko Britanijo le tiedno strateško točko na glovtiih plovnih poteh Indijskega oceana. Razen tea Je zgodovinsko, kulturno In P°l' tično povezan tudi z arabskim svetom in Azijo, kar v precejšni men vpliva na notranje razmero
TO Ut: ■■ ;—- — -- " ■ Kjrrvvnr— a v e sr s
Združimo svoje sile
V Italiji je že močno razpre- kaj tako napredujejo in obvla-dena zadružna gospodarska obli- dajo trg. Kapitalisti so medse-ka, posebno na področju živino- bojno povezani z neštetimi vez-
mesečna priloga primorskega dnevnika za nase PODEŽELJE Štev. 1
reje in vinarstva. To sta, kot znano, dve gospodarsko pomembni stroki, a tudi predmet izkoriščanja. Mali blagovni proizvajalci vidijo, da jim ne bo nihče učinkovito pomagal. Dobro razumejo, zakaj so kapitalisti tako močni in oblastni, za-
«Naša
zemlja»
Kakor vidite, dragi čitatelji, ie 2 današnjim dnem začela izhajati mesečna priloga Pri-vtorskega dnevnika z naslonom «Naša zemljan. Namenje-71(1 je ljudem, ki živijo in de-io-jo ter se borijo za obstoj 11(1 svoji zemlji, od predmestij do najmanjše in najbolj oddaljene vasice. Upamo, da bomo ustregli želji naših či-toteljev in jim nudili to, kar °d take priloge lahko pričakujejo.
Da bo vsebina zanimiva, pe-stra in privlačna, želimo, da bi se krog sodelavcev razširil in bi se našemu vabilu odzvati zlasti strokovnjaki, ki se na stvari spoznajo, da bi nam či-tatelji še več poročali o svojih zadevah in nas opozarjali n°- rdzne probleme in težave, Pa nas tudi obveščali o svojih uspehih.
Tako bo še bolj prihajalo do izraza življenje in delo našega človeka, kateremu je ta prilo-Oo namenjena.
Uveljavi naj se zakon o razlastitvah iz leta 1865
Eno izmed najbolj važnih vprašanj, ki zdaj tarejo kmetijsko gospodarstvo na Tržaškem, je razlaščevanje zemljišč. V zadnjih tednih so številni kmetje dobili dekrete za razlastitev 144.479 kv m zemljišč, ki spadar jo pod dolinsko, boljunsko in miljsko katastrsko občino. Industrijsko pristanišče ponuja za to zemljišča od 420 do 450 lir za kv. m- Ta cena je prenizka, ker je današnja cena zemljišč na tistem področju tri ali štiri krat višja. Zaradi tega so prizadeti lastniki, v kolikor niso nasedli prigovarjanjem ali zamudili roka, vložili pritožbo na sodišče, da bi dosegli višjo ceno. Vse dosedanje izkušnje potrjujejo, da s pritožbo na sodišču dosežejo vsak še enkrat toliko. Da ne gre za mali drobiž, lahko ugotovimo, če pogledamo sezname in površine razlaščenih nepremičnin. Ne gre za nekaj stotakov, ampak za milijone. Toda jedro vprašanja ni edino v višini cen, ki jih diktira Industrijsko pristanišče.
Gre predvsem za nedopusten način razlaščevanja, za dosedanji postopek, zaradi česar se že deset let dogajajo krivice.
Po vsej Italiji veljajo pri raz-laščevanjih za javno korist
predpisi zakona štev. 2359 iz leta 1865, na Tržaškem pa imamo ukaz ZVU štev. 66 od leta 1953 in dekret vladnega generalnega komisarja štev. 99 od leta 1955.
Krivičen je zlasti omenjeni ukaz bivše ZVU, ki bi ga moral vladni generalni komisar razveljaviti, ter raztegniti na naše področje osnovni zadevni zakon iz leta 1865. Ta zakon določa bolj pošten postopek. Razlastitelj se mora najprej dogovoriti z razlaščencem glede cene, nepremičnino že pred iz-danjem dekreta o razlastitvi morata oceniti sodna izvedenca itd. Industrijsko pristanišče pa preskoči vse to. Zemljišča razlaščajo, ne da bi si jih prej sploh ogledali in ugotovili, kakšna so, katere kulture so tam in če so tam zgradbe. Sami sestavljajo sezname in do-
ločajo cene, jih objavijo, nato pa pošljejo dekrete o razlastitvah Prizadeti ima samo pravico, da se v roku 30 dni nritoži na sodišče. Zadeva, o kateri je Primorski dnevnik obširno pisal, je sprožila veliko zanimanje. Izvedeli smo, da se pripravljajo intervencije v Trstu in v Rimu.
Da bo problem pravično rešen je treba:
1. — Razveljaviti odlok ZVU št. 66. iz leta 1953.
Z. — Raztegniti na Tržaško zadevni zakon iz leta 1865.
3.	— Imenovati komisijo občinskega sveta in komisijo pokrajinskega sveta, namreč da razčistita dosedanje delovanje te javne ustanove, zlasti glede razlastitev.
4.	— Izdati poseben zakon, da se popravijo dosedanje krivice.
A. Bubnič
Vinske razstave
DANES V BAZOVICI
Občni zbor zavarovalnice
Danes ob 16- uri bo v stranskih prostorih gostilne «Na pošti« v Bazovica 65. redni letni občni zbor zavarovalnice goveje živine, v katero so vključeni člani iz Bazovice, Padrič, Gropade in z Jezera.
Ta zavarovalnica, ki je bila ustanovljena leta 1899, šteje zdaj 162 elanov, ki so zavarovali 496 glav goveje živine. Na dnevnem redu: Poročilo predsednika, Poročilo tajnika, poročilo blagajnika, izvolitev odbora, ocenitev živine, sklepi in slučajnosti.
Zadrugi in njenim članom čestitamo in jim želimo obilo uspeha.
Lansko leto so bile na Tržaškem razstave domačih vin v Miljah, čamporah, Dolini, Nabrežini in v Repnu, kjer je bil obenem praznik terana in kra-škega pršuta. Prav gotovo bodo tudi letos priredili take razstave v vseh omenjenih krajih, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da se na tak način uveljavlja domači pridelek in da se nudi priznanje najboljšim vinogradnikom, potrošnikom pa možnost, da pridejo do poštene domače kapljice.
Prva se je tega lotila že pred 10 leti miljska občina, ki prireja vinsko razstavo običajno ob miljskem karnevalu, ko pride v Milje izredno število gostov iz drugih krajev. Nato sta sledili miljskemu zgledu dolinska in nabrežinska občina, lani pa tudi repentaborska občina, ki je prvič priredila s sodelovanjem Pokrajinske turistične ustanove praznik terana in kraškega pršuta. Izostali sta torej le še zgoniška in tržaška občina. Prav bi bi-
lo, da bi se tudi v Zgoniku pozanimali, saj imajo tudi tam dobro .vino. Na vrsto pa bi morali priti tudi vinogradniki, ki spadajo pod tržaško občino in imajo odlično vinsko kapljico (Križ, Prosek itd.)
Zdi se nam, da bi bilo treba že misliti tudi na prireditev širše vinske razstave, ki naj bi zajemala vse področje dežele in na katero naj bi prišla izbrana, najboljša vina s Tržaškega Goriškega in iz Furlanije. Za tako razstavo bi morali dati pobudo kmetijska nadzomi-štva, trgovinske zbornice, pokrajinske uprave, pokrajinske turistične ustanove itd.
mi (banke, trusti, koncerni itd-) in njih tipala segajo v upravni aparat.
Kako naj se proti takšni sili uspešno bori mali blagovni proizvajalec? Sam samcat že ne. Italijanski kmet se je odločil za zadružno gospodarstvo, predvsem v pogledu vnovčenja kmetijskih in nabave drugih proizvodov. Bolj pošteno plačilo, bolj pošten proizvod, bolj poštena cena! V ta namen pa je treba pri prodaji izločiti posrednike, zlasti velike, in stopiti čim bliže potrošnika.
Ne le v Italiji, tudi v drugih deželah je zadružništvo zelo u-domačena in že stara gospodarska oblika. Če bi ne nudilo nobene prednosti, bi jih ne bilo, zlasti ne v severnih deželah, kjer so že mnogo desetletij močno razširjene. Danska, ki je pred sto leti bila na robu propada, se je močno gospodarsko in kulturno dvignila le s pomočjo zadružništva.
Če upoštevamo skrajno težke pogoje, ki so več stoletij, zlasti pa v polpreteklosti vsestransko bremenili naše kmečko ljudstvo, moramo priznati, da je bilo dovolj trdno, odporno, življenjsko. A tudi precej napredno. Prav zato in še posebno zaradi vedno težjih gospodarskih prilik, ki tako zelo ogrožajo njegov obstoj, je toliko teže razumeti, da se zdaj ne zavzame za zboljšanje svojega položaja, da je tako pasivno in si noče pomagati, tako kot si kmetje pomagajo drugod.
Svoječasno smo imeli v Slov. Primorju precej kmetijskih, obrtnih in predvsem kreditnih zadrug. Res so se razmere močno spremenile, a ne v prid kmetijstva. In še se bodo, in spet v njegovo škodo, in to tem bolj, čim manj bodo kmetje na to pripravljeni- Vsako vzajemno sodelovanje zaznamuje uspehe v vsakem primeru in tudi v kmetijskem gospodarstvu. Zadružno gospodarsko dejavnost narekuje današnja stvarnost. Sami posamezniki pomenijo v borbi ničlo, tisoč šibkih enot, združenih na osnovi vzajemnosti, pa predstavlja silo, ki v gospodarstvu nekaj zaleže. Zakaj bi naši kmetje te svoje sile ne vpregli v svoj lastni voz, zlasti še, ko to ne zahteva tveganja in posebnih žrtev!
Janko Furlan
Važni uradi in ustanove v Trstu
			..'vi
		■HhHI	
Kmečka zveza
Zveza malih posestnikov
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo (Ispettorato Provinciale dell’Agricoltura)
Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo
(Direzione agricoltura e foreste)
Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo (Camera di commercio, industria e agricoltura)
Deželni inšpektorat za gozdarstvo (Ispettorato ripartimentale delle foreste)
Deželni komisariat za jusarska zemljišča
(Commlssariato regionale per gll usi civici)
Pokrajinska vzajemna kmečka bolniška blagajna (Cassa mutua provinciale di malattia per i coltivatori diretti)
Urad za združene kmetijske prispevke (Ufficio contributi unificati agricoltura)
Katastrski urad
(Ufficio catasto fondiario)
Zemljeknjižni urad pri preturi
(Ufficio tavolare presso la pretura)
Pokrajinski živinozdravnik (Veterinario provinciale)
Kmetijska zadruga
Ul. Geppa štev. 9 — tel. 35458
Ul. Geppa štev. 9 — tel. 35458
Ulica Ghega štev. 6 tel. 23927/38673
Ul. Teatro Romano 17 tel. 37742
Ulica Borsa štev. 2 — tel. 35941
Ul. Monte S. Gabriele 35 — tel. 23155 Ul. Coroneo štev. 16 — tel. 61695
Šalita Montanelli 3 — tel. 28389
Ul. Duca d’Aosta 12 tel 36992
Largo Panfili št. 2 — tel. 23932
Ul. Coroneo št. 16 — tel. 23496
Ul. Cafloma št. i7 — tel. 24996
Ul. Foscolo štev. 1 — tel. 94386
Pogled na dolino med Domjom in Boljuncem, kjer razlaščajo »emijtšča m Industrijsko pristanišče
Tržaška kreditna banka
(Na strani ll seznam ia Gorica j
Ul. Filzi 10 — tel. 38-101, 38-045
Pristojne oblasti naj poskrbijo za pravično odkupno ceno mleka
Kmetijski odseki na sodiščih v Trstu, Gorici in Vidmu
na Tržaškem je na obseg podeže-
Živinoreja
sorazmerno	_
Ija in pašnikov zelo razvita. Še posebno so naši živinorejci v zadnjih desetih letih posvetili svojo največjo pozornosti izboru za naše kraje najboljše goveje pasme, sivorjave alpske pasme. Hkrati pa so v nekaterih krajih popolnoma odpravili iz svojih hlevov bolno živino in zgradili sodobne, higienske hleve, ki so osnovni pogoji, da obdržijo zdravo živino.
Vsa ta skrb in vsi ti pogoji nudijo največja jamstva za dobro in zdravo mleko. Žal pa že dalje časa ugotavljamo, da sta ves trud in vsa skrb naših živinorejcev slabo poplačana. Cena mleka, ki jim jo nudijo tržaški grosisti, še zdaleč ne dosega pridelovalnih stroškov. To dejstvo je bilo že svoj čas strokovno dokazano, živinorejci in njihove stanovske ustanove stalno zahtevajo od pristojnih oblasti, naj podvzamejo ustrezne zaščitne mere in naj določijo najnižjo odkupno ceno mleka pri živinorejcu, v višini, ki bo vsaj ustrezala pridelovalnim stroškom. Do sedaj so bili vsi ti posegi pri oblasteh zaman.
Trst porabi okrog 450.000 kg mleka dnevno. Okrog 20 odstotkov dnevne potrošnje dobavljajo mestu naši okoliški živinorejci. Ostalo mleko pride predvsem iz Furlanije in iz beneške pokrajine, le mali del ga uvozijo iz Jugoslavije. Lansko jesen se je cena mleka v prodaji na drobno povišala za 13 lir pri litru, in sicer od 87 na 100 lir liter. To povišanje so utemeljili s povišanjem cene mleka pri pridelovalcu. Po podatkih tržaških grosistov, plačujejo sedaj mleko v Furlaniji in beneški pokrajini tudi po 65 lir liter v hlevu. Se pravi. Tej ceni je treba dodati še 2 liri pri litru za pobiranje mleka pri kmetih, 4 lire pri litru za hlajenje mleka v zbiralnih središčih in 2 liri za prevoz iz zbiralnih središč v mesto. Potemtakem naj bi mleko, ki ga grosisti -dobavljajo podjetju SALPAT za pasterizacijo in po-bujenje v steklenice, stalo najmanj 73 lir liter ko pride v Trst. To so sicer računi grosistov. Toda dejstvo ostane, da
plačujejo mleko pri kmetu v Furlaniji in beneški pokrajini po 65 lir liter.
Podjetje SALPAT, ki pobira mleko pri kmetih v naši Okolici, pa jim ga plačuje po -60 lir liter, se pravi po 5 lir liter manj kot ga plačujejo kmetom v krajih, ki so po več kot 100 km daleč od naesla. Tega dejstva bi se morale tukajšnje pristojne oblasti zavedati, če jim leži pri srcu »soda domače živinoreje.
Zato bi morala biti cona mleka pri našemu kmetu vsaj tolikšna, kakor je cene mleke pri
kmetu v beneški pokrajini ter vsota stroškov, ki jih grosisti imajo za pobiranje, hlajenje in prevoz mleka od tako daleč do Trsta. Če vse te stroške združimo in jih dodamo ceni mleka pri kmetu v beneški pokrajini, potem bi morala SALPAT plačevati našim kmetom mleko najmanj po 73 lir Mter in ne po 60 lir liter, kot jim 'ga sedaj plačuje.. Tako bi se v^aj bolj približali, če ne dosegli popolnoma, proizvodnim stroškom, ki jih imajo naši ^viao-rerjci.
SLAVKO ŠTOKA
Prizivno sodišče v Trstu:
Predsednik dr. Gaetano Mal-teše, predsednik odseka dr. Carmelo Palermo, svetniki: dr. Vinicio Geri, dr. Ciro Speran-deo, dr. Aldo Soliš, dr. Ferruc-cio Zanetti, dr. Vincenzo For-mica, dr. Giuliano Malacrea; efektivni izvedenci: dr. Gino Rojatti, dr. Itaio Aprilis, dr. Gnido Poggi, dr. Antonio Franca.
Sodišče v Trstna
Predsednik dr. Ruggero Fal-chi; sodnika dr. Stefano Rosano in dr. Maria Adelman -della Nave; efektivni izvedenci: Renato Cemegai, geom. Paolo Benetti, Ugo Burba, dr.
PO VSEM OBMEJNEM PODROČJU NA GORIŠKEM
Cepljenje goveje živine proti slinavki
Maria Hugues.
Sodišče v Gorici:
Predsednik dr. Carlo Štor-to; sodnika dr. Raoul Ceniti, dr. Raffaele Mancuso; efektivni izvedenci: geom. Remi-gio Bregant, geom. Sergie Gnot, izvedenca Guido Dob' biani, Francesco Feruglio.
Sodišče v Vidmu-:
Predsednik dr. Mario Bo-schian; sodnika dr. Silvio Costa in dr. Guido Romanou e-fektivni izvedenci geom. San-te Persello, Cuino Colautti, dr. Fabio Morelli De Rossi, namestnik dr. Luigi De Biasio.
Zemlje knjižni oddelek v
»a tržaški preluri:	A j
Dr. Venerio Trolis in dr. Sergio Serbo.
" ji
-; i.

': ^
Že nekaj let sem je navada, da v obmejnem pasu na Goriškem izvedejo preventivno cepljenje goveje živine proti slinavki in parkljevki. Vsem je namreč še prav dobro v spominu, kako so morali pred dvema letoma proti koncu zime za nekaj tednov prekiniti maloobmejni osebni promet na tem področju prav zaradi te bolezni, da se ne bi preveč razširila. Letos sicer ni nobenega primera slinavke med živino v tej pokrajini, pač pa so javili več primerov v nekaterih občinah sosednje videmske pokrajine.
Pokrajinski živinozdravnik dr. Germinatti je izdal potrebne u-krepe za preprečenje, da bi se bolezen ne raztegnila tudi na Goriško, in zlasti priporoča previdnost pri nakupu živine od zunaj ter njen pregled, da bi ne okužili tudi zdravih hlevov. Poleg tega pa je že pred nekaj tedni zaprosil pristojno ministrstvo v Rimu, naj bi nakazalo potrebno količino cepiva brezplačno, za preventivno cepljenje živine vsaj v obmejnem pasu.
Ministrstvo je tej prošnji u-godilo in nakazalo 4500 doz cepiva za cepljenje vse goveje živine, ki živi v obmejnem pasu od Doberdoba preko Gorice tja do Dolenj in do reke Idrijce. Ta količina bi morala zado-
stovati in posamezrj občinski živinozdravruki so že začeli s cepljenjem živine na svojih področjih. Prihodnji teden bodo s cepljenjem povečini zaključili in morda bo ostalo še kaj dela le V doberdobski občini, kjer imajo več živine.
Ker je cepivo dalo ministrstvo brezplačno, živinorejci ne bodo imeli drugih stroškov kot da plačajo delo živinozdravnika in njegovega pomagača, La ži-vinozdravnika je treba plačati po 200 lir za vsako glavo živine, ki pride v poštev za cepljenje.
Tudi na jugoslovanski strani so v občinah Nova Gorica in Tolmin že podvzeli vse potrebno za cepljenje goveje živine proti slinavki in so ga tudi že začeli izvajati. Tam imajo še več živine, saj računajo da bodo samo v občini Nova Gorica morah cepiti okrog 5000 govedi in verjetno jih tudi na Tolminskem ni nič manj. Ko bo cepljenje na obeh straneh meje opravljeno, bo živina za šest mesecev in praktično za letos, imunizirana proti tej bolezni in ne bo nevarnosti, da bi merali zaradi nje začasno zapreti mejo in prekiniti maloobmejni promet, ki je zlasti za Gorico postal že sestavni del njenega vsakdanjega življenja.
IVO MARINČIČ
jajc kot druga, tedaj bo tudi pozimi enako razmerje. Dednost torej ni tisti činitelj, ki odloča ali bo kokoš pozimi nesla več jajc ali ne, temveč odloča le o tem, koliko jih bo znesla. Zaradi tega valilna jajca vzamemo le od najboljših nesnic. Iz takšnih jajc vzgojimo tudi pe-teline.
Tudi toplota je eden od čini-teljev, ki vplivajo na povečanje zimske nesnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da padec toplote do 10 stopinj ne vpliva na nesnost. Ce pade toplota od 10 stopinj na 4 stopinje se nesnost le neznatno zmanjša. Občutno pa se nesnost manjša kadar pade toplota pod 4 stopinje. Tedaj se hkrati z zmanjšanjem nesnosti začne naglo povečati poraba hrane. U-gotovili so, da porabi tedaj kokoš za 40 odstotkov več hrane, kot pri normalni toploti. Ferut-ninarji bi morali skrbeti za to, da imajo v kurnici vedno nad 4 stopinje pa četudi na umeten način z ogrevanjem-
Sklad za obnovitev gostiln v Brdih
V naši vasi, ki je poleg drugega precej razkropljena na številne majhne zaselke, živi pri' bližno 800 prebivalcev.
Kljub temu pa imamo štiri gostilne, in sicer po eno na Bukovju, na Dvoru, blizu cerkve na Britofu in na Sovenci. Kot da bi to ne bilo dovolj, pa bi radi odprli pod cerkvijo v neposredni bližini vaškega pokopališča še eno. V vseh primerih gre za navadne podeželske gostilne, ki lahko za silo ustrezajo krajevnim potrebem, ne morejo pa nuditi tudi turistoin tistega, kar ti sedaj zahtevajo. Z izjemo gostilne na Dvoru ni nikjer dovolj parkirnega prostora za vozila,
Pokrajinska uprava v Gorici je skupaj s pokrajinsko ustanovo za turizem razpisala nagradni natečaj za izboljšanje gostinskih obratov v Brdih. *• skladu za prispevke je poldrug milijon lir. To 6ioer ni mnogo, če bi se vsi gostilničarji lotili preurejevanja svojih lokalo«.
i
it

Važni uradi in ustanove v Gorici
Kokoši
Kmečka zveza (Cofederterra provinciale)
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo (Ispettorato provinciale dell'agricoltura)
Deželni gozdarski inšpektorat (Ispettorato ripartimentale delle foreste)
Pokrajinski veterinar (Veterinario provinciale)
Vzajemna kmečka bolniška blagajna (Cassa mutua prov. malattia colt. diretti)
Drevored 24. maja št. 1. tel. 3578
Ul. Duca d’Aosta štev. 55 tel. 2864
Ulica Montesanto štev. 17 tel. 2248
Trg Vittoria štev. tel. 2932
26 —
Ulica Boccaccio štev. 2 tel. 5342
Zbornica
tijstvo
(Camera
coltura)
za industrijo, trgovin« in kme-di oommercio, industria e agri-
Ulica Crispi štev. tel. 3051/5666
10. —
ne nesejo pozimi
Kokoši pozimi navadno ne nesejo jajca, ker imajo premalo svetlobe in preslabo hrano. Pozimi manjka beljakovinske hrane in ker je dan kratek tudi svetlobe. Svetloba oziroma trajanje dneva močno vpliva na nesnost. Kot v naših stanovanjih s pomočjo električne osvetlitve spreminjamo noč v dan, tako tudi v sodobnem perutninarstvu z osvetlitvijo pospešimo nesnost kokoši.
Največ jajc znese kokoš tedaj, če ima dnevne svetlobe 14
Urad za združene kmetijske prispevke
(Ufficio proviciale per i contributi agric. unificati)
Pokrajinsko združenje rejcev bikov in konzorcij
(Aasoeiazione prov. allevatori e consorzio staž. taurina)
Okrajni notarski arhiv
(Archivio notarile distrettuale)
Zemljeknjižni urad na sodniji
(Ufficio tavolare — Pretura)
Pokrajinski eksperimentalni kemično kmetijski inštitut
(Istituto chimico agrario sperimentale)
Kmečka banka
Neža kokošim odpre rože
Ulica Oberdan štev. tel. 2831
4 —
Ul. Duca d’Aosta štev. 113 tel. 2536
Ulica Garibaldi tel. 2510
štev. 30
M. N. Sauro štev. tel. 5573
13/15
Ul.
tel.
Duca d’Aosta št. 115 3173
Ulica Morelli štev. 14 — tel. 2206
ur na dan. Ni važno, ali je to naravna ali električna svetloba. Oboje ima isti učinek. Ce torej uvedemo v kuraieo umetno svetlobo in. jo vključimo tako, da skupaj z naravno svetlobo traja 14 ur, bo kokoš nesla največ jajc. Poudarjamo pa, da to ni nasvet, ki bi ga lahko brez nadaljnjega uporabljali. Podrobno naj se perutninarji o tem posvetujejo z zadružnimi strokovnjaki, kjer se pogovorijo tudi glede prodaje jajc in perutnine.
Nesnost je lastnost, ki jo kokoš dobi od prednikov. Ce imamo dve kokoši izmed katerih ena pod istimi pogoji znese več;
Nekaj
za nase gospodinje
Dva recepta za por
Por lahko pripravimo na več načinov: v solati, ocvrte-, ga, v omaki, v juhi itd. Uporabimo lahko le spodnji beli del, ne listov. Za pripravo v solati ne potrebujete posebnih receptov. Za sedaj dve porovi juhi s krompirjem.
Operi
I.
in razreži
re-

POR
Por, ali luk (Ital. porro, lat-album ampelograsum), bi moral biti večkrat na naših mizah. Vsebuje vitamine A, BI, B2 in C. ima odlične hranilne in zdravilne vrednosti. Posebno ugodno vpliva na prebavila.
Znani sta dve obliki pora: poletni m zimski. Prvi ima svet-lozeiene liste ter pozebe že pri — 8 C, drugi ima temnozelene liste in vzdrži pozimi na prostem. Všeč mu je rodovitna peščena ali ilovnata zemlja, uspeva pa le v globoko prerahljani zemlji. Februarja — marca ga v gnojakih sejemo na redko, da dobimo čvrste sadike. Por samo v 8-12 cm globoke jarcke. Presajamo lahko od maja do julija. Pozna saditev sledi zgodnjemu krompirju, grahu itd. O tem bomo še podrobneje pisali, kdor ga ni pridelal sam, ga lahko kupi na trgu.
zance dva debela pora-j Razgrej za jajce surovega; masla ali masti, prideni por in ga praži, da nekoliko zarumeni. Nato potresi nanj žlico moke in ga zalij z 1 litrom topi« vode, osoli in kuhaj četrt ure. Posebej skuhaj v 1 litru vode 4 velike, na majhne kocke zrezane krompirje in skoraj skuhane stresi z vodo vred k poru ter vse skupaj pusti vreti še nekaj minut-II.
(Por, dva krompirja, malo klobase ali svinjine, mast, sladkor, moka, kis ali paradižnikova mezga)-
Na masti zarumeni košček sladkorja in ko se speni, pridem (opranega) narezanega pora, ga malo prepraži in duši do mehkega. Nato ga potreti z žlico moke, pusti zarumeneti in zalij s kostno ali zelenjavno juho■ V juho lahko zakuhaš na kocke narezanega krompirja. Prideni malo na kocke zrezane kuhane svinjine ali klobase. Po okusu odišavi s paradižnikovo mezgo ali s kitom.
f
j I
» borštu, boljuncu, ricmanjih, MflčKovuflH, TREBČAH, MEDU vasi in šEMPOLAiu Lepa priznanja in nagrade
V kratkem začetek zanimivih večernih tečajev	najboljšim kmetovalcem
Izvedeli smo, da se bodo v prihodnjih dneh, verjetno pred koncem tega meseca, začeli večerni tečaji za odrasle, in sicer v Borštu, Boljuncu, Ric-uianjih, Madkovljah, Trebčah, Medji vasi in šempolaju- Tezeji, ki jih letos prvič prireja prosvetno ministrstvo, bodo v šolskih poslopjih in jih bodo vodili učitelji, ki so se za to prijavili. Trajali bodo 50 dni po 15 ur na teden, to je vsak večer tri ure, ker bodo *obote in nedelje proste.
Predavajtelji ne bodo vezani na točno določeni program, tako da bodo imeli bolj prosto izbiro, upoštevajoč želje in Potrebe slušateljev. Predavanja hodo poljudnega in praktičnega značaja, zanimiva in zelo koristna ter bodo zajemala slovenščino, italijanščino, računstvo, zgodovino, zemljepis, Prirodopis itd. Učitelji ne bodo Podajali snovi suhoparno, ampak bodo v glavnem obnavljati stvari, ki so se jih odrasli večinoma že učili, pa so jih pohabili, ali jih ne znajo koristih0 uporabljati v svojem vsakdanjem življenju.
•Sole.imajo na razpolago razna pomožna učila, radioapara-•re< kinoprojektorje, gramofone in magnetofone', filme, diapozitive, gramofonske plošče itd. Xse to bodo učitelji lahko koristno uporabljali, da bodo ure večernih tečajev hitro minile, tečajniki pa se bodo marsikaj koristnega naučili, bodo obogatili svoje znanje in razširili svoje kulturno obzorje. To je v sedanjem času neobhodno potrebno ne samo za človeka, ki ziyi v mestu in dela v pisarni, ali v tovarni, ampak tudi za človeka, ki živi na deželi. Se nolj za človeka s podeželja, ki nima toliko možnosti, da bi izpopolnil svoje znanje in se chogatil s kulturno izobrazbo, kot človek, ki živi v mestu.
Zaradi tega bodo ti tečaji, ki so namenjeni odraslim, le ha podeželju. To pobudo ministrstva za javno vzgojo toplo
pozdravljamo. Prepričano smo, da bodo naši ljudje v lepem številu obiskovali tečaje in da se bodo učitelji prizadevali, da bodo tečaji lepo uspeli. Za njihov trud jim bodo naši ljudje hvaležni, kakor zna biti hvaležen naš človek za najmanjšo uslugo.
a. b.
BARKOVI JE
V torek smo se v velikem številu poslovili od priljubljenega Pavla Pertota, ki je umrl, ko mu je bilo komaj 13 let. Pa velček je bil zaradi svojega blagega in vedrega značaja vsem priljubljen. Bil je sicer bolehen, vendar so starši, sorodniki in vsi, ki so ga poznali in ljubih, upali, da bo ozdravel. Zato jih je njegova prerana smrt še do!j pretresla. To je pokazal tudi pogreb, katerega so se udeležiti vsi barkovljanski otroci ter o-grornna množica ne samo domačih ljudi, temveč tudi iz me-Bta in okoliških vasi, kjer Per-totovo družino zelo poznajo.
Tako hudo prizadetim staršem in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje, dragemu Pa velčku pa naj bo lahko domača gruda.
f'e umrla 59-letna Kristina Zahar roj. Marc, ki si je pred dobrim mesecem zlomila nogo, ko je padla na domačem vragu. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji nogo spravili o mavec, nato pa so jo spet vri-peljali domov, toda nastale so komplikacije in ni bilo več tm-bene pomoči.
Drago pokojnico, ki smo jo v vasi vsi imeli radi, smo po/co-pali v četrtek na domačem pokopališču, kamor jo je spremilo na zadnji poti veliko število ljudi. Pevski zbor je za slovo nekdanji pevki zapel nekaj ta-lostink med obredom v cerkvi in na pokopališču.
Naša Kristina je imela grenke dneve v svojem življenju, ker so fašisti preganjali njenega moža, ki je bil obsojen od Posebnega sodišča in je trpel po zaporih ter internacijah.
Naj ji bo lahka zemlja! Možu, hčerki in sinu ter ostalim sorodnikom naše globoko sožalje.
LONJER
BORŠT
V	Borštu so v petek praznovali svojega vaškega patrona sv. Antona, seveda v veseli družbi pri dobrem kozarcu domačega vina. Izbrali so se Toneti in Tončke iz vasi, pa tudi iz sosednih krajev in marsikateri Tržačani, ki so zavohali dobre domače klobase. Posebnih prireditev ni bilo, razen notranje prireditve, ki so jih imele nune.
Izvedeli smo, da je podjetje «Cesia» prevzelo delo za ureditev ceste iz Boršta na Jezero, in sicer za prvi del. Za ta dela je na razpolago 9 milijonov lir. Z deli bodo začeli te dni.
V	noči med torkom in sredo
Pet
mesecev po neurju
škodnine za škode? v vinogradih in njivah. Občinski podporni ustanovi v Miljah in Dolini sta sicer dodelili nekaj podpore najbolj prizadetim, toda na prijave prizadetih kmetov, ki jih je zbralo kmetijsko nadzorništvo, ni še nobenega odgovora.
SEMPOLAJ

Kmalu bo že pet mesecev, °dkar je hudo neurje v noči '*• septembra povzročilo veliko ®kodo kmetom z miljskega in dolinskega področja ter vrtnarjem na Kolonkovcu. Približno 800 kmetov je prijavilo “kodo za skupno 220 milijo-hov lir. Voda je nekaterim kmetom popolnoma opustoši-*a vinograde in njive, kamor Jc nanesla kupe in trupe kajenja, ki jih ne bodo mogli °dstraniti, drugim pa je odnesla plodno zemljo ter pridelek iz shramb.
Do sedaj niso prizadeti kmetje dobili še nobene od-
Ce ima vsaka hiša svojo smetišnico in svoje smetišče (gnojišče), je danes potrebno, da ima vsaka vas določen kraj za neuporabne odpadke. Teh je povsod dosti. Poglejte na našo «grižo«, ki smo si jo vaščani brez vsakršnega predhodnega sporazuma izbrali za odpadke. Zbirališče naših odpadkov je ob stezi v vas, nekaj korakov od vaške poti. Torej pred — nosom, ki se mu to upira, zlasti v poletni dobi. Opozarjamo na to občino in prosimo, da to prepreči.
Pred božičnimi prazniki se je zaključil tritedenski večerni tečaj, za cvetličarstvo, ki ga je obiskovalo 25 slušateljic, med temi nekaj moških. Takšni tečaji so koristni, le da velja tudi zanje, kar velja za vrt: ta služi želodcu in očesu. Tako naj bi bilo tudi s cvetličarstvom in tako priporoča tudi kmetijska o-blast. V koliko so ti tečaji s tem v skladu?
Ob nedeljah in praznikih ima naša gostilna Gruden polno gostov. Udobni prostori, dobra postrežba. Razen okusne hrane dobiš tudi pristno domače vino, kar je danes v našem podeželskem gostinstvu redkost.
številni kmetovalci s Tržaškega, pa tudi nekateri z Goriškega, so 'lani dobili lepa priznanja, odlikovanja in nagrade za svoje delo. Objavljamo ta častni seznam z željo, da bi se letos še povečal z novimi imeni.
NA NAGRADNEM NATEČAJU ZA IZBOLJŠANJE KMETIJSTVA
V	Trstu:
Franc Kodrič, Valentin Švab, Ivan Vertovec, Roman Kobec, Er-menegild Olenič, Ivan Regent.
V	' Gorici :
Alojz Bužinel, Josip Komijanc, Marcel Humar, Anton Pintar, A-leksander Klanjšček in Silvester Primožič.
NA VINSKIH RAZSTAVAH
V	MILJAH: Vladimir Eler, Josip Škerjanc, Anton Škerjanc, Lui-gi Bartolin, Peter Krevatin, Atili j
Dodič, Mario Lenardon, Natale Trem ul.
V	ČAMFORAH: Karel Belič, Jo-sip Škerjanc, Alojz Bartolini, Mario Grahonja, Ruggero Benci, Er-menegildo Fontanot, Arturo Furlan.
V	NABREŽINI: Lambert Pertot, Josip Marušič, Avgust Radetič, A-lojz Lupine, Franc Semec, Rado Kosmina, Alojz Merkuža, Mirko Radovič, Franc Legiša, Just Terčon, Mirko Briščak, Karlo Doljak, Venceslav Legiša, Hilarij Zidarič, Avgust Caharija, Ludvik Pipan.
V	DOLINI: Karmelo Maver, Josip Kuret, Albin Žcrjul, Josip Svetina, Josip Vodopivec, Josip Kocjančič, Ivan Žerjal, Jakob Žerjal, Josip Steržaj, Andrej Hrvat, Oskar Švara, Anton Tul.
V	FEPNU: Alfonz Guštin, Stanko Ravbar, Josip Bizjak, Alojz Milič, Anton Guštin, Marija Guštin, Franc Guštin, Josip Škamperle, Anton Škabar.
V petek, 17. t. m. je Tone Malalan iz Lonjerja praznoval svoj 70. rojstni dan in god obenem. Tone, ki je po poklicu sodar, izhaja iz stare lonjerske družine. Zaposlen je bil pri raznih podjetjih, največ pa pri «Esso Standard», kjer je delal 22 let.
Naš Tone, ki je dober mož in skrben družinski oče, je tudi zaveden delavec in Slovenec.
Kot takega ga vsi Lonjerci žeto cenimo. Leta 1920 je bil med ustanovitelji in odbornik doma čega «Ljudskega odra». Tudi danes se še vedno zanima za vsa vprašanja, ki se tičejo našega narodnega obstoja in socialnega napredka. Ob lepem življenjskem jubileju mu od srca želimo, da bi v krogu svoje družine in svojih prijateljev živel še dolgo vrsto let čil in zdrav.
Kmečki koledaleek

V prihodnjih tednih so na vrsti naslednja dela.
NA NJIVE trosimo gnoj in umetna gnojila ter orjemo in pripravljamo zemljo za prihodnjo setev.
NA VRTU pognojimo zemljo in jo dobro prekopljemo. V tople grede nasejemo kodrasto solato rezivko, rano glavnato solato, v zavetno lego špinačo, peteršilj, korenček m sadimo česen ter čebulček. Nato na prostem sejemo red-
de ter očistimo belo vino ter ga pretočimo.
Cvetličarji se morajo zavedati, da je zdaj najbolj primeren čas za pripravo zčni ljišč, na katerih bodo sad ;* čebulčnice (gladiole, tulipane itd.). Zemljo je treba globoko prekopati in jo dobro po gnojiti s hlevskim gnojem od 70 do 100 stotov na ha).
Ge je februarja lepo, bo celo leto grdo.
OPOZORILO Tržaško županstvo opozarja, da mora biti do 15. februarja zaključena akcija za zatiranje in uničenje borovega prelca, ki je po zakonu obvezna.
Za zatiranje borovega prelca odgovarjajo zasebni lastniki gozdov, ali upravičenci jusarskili zemlji-č.
OSMICE
PEPl FURLAN Boršt št. 44 AVGUST RADETIČ Medja vas št. 10
Da ne bi pozabili
Od 1. do 29. februarja je treba napraviti prijave za vzajemno kmečko bolniško t?lsgsjno.
Do 18. februarja je treba plačati prvi obrok 'davkov.
Do 31. januarja morate plačati radijsko naročnino.
Prispevki za kmetijstvo
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-
,	se zanje velja zavzeti. Že sama šfvo v Trstu sporoča, da še spreje-
nismo uspeli. Ne more pa si raz- možnost, da bi mogli zveže mle- ma prošnje za dodelitev prispevkov lagati, kako bi šlo za vzgojo ko po centru kontroliranih krav za nakup semenskega _ krompirja, cvetic v olepševalne namene. A vnovčiti je upoštevanja vredna, trtnih in sadnih sadik »češnje, man. kmetijska oblast priporoča cve- saj gre to mleko po višji ceni- deljni, orehi, marelice, hruške tn tličarstvo v gospodarske name- Menimo, da bi bil naš okoliš češplje).
ne. Takšen tečaj bi mi želeli. Ci- za takšen center zelo primeren. Do 31. januarja ae živinorejci tehtali smo o ustanovitvi centra za Potrebno bi bilo, da bi se živi- ko prijavijo k natečaj« za izbolj a-švicarsko pasmo v Gročani. Ta norejci o tem temeljto prego- nje in ureditev hlevov, za kar sta ukrep je zelo spodbuden in za- vorili.	*** razpolago dva milijona lir.
kvice, solato rezivko, zeleno, v toplo gredo presajamo glavnato solato, zelje, paradižnike, melancane in papriko.
V	VINOGRADU IN SADOVNJAKU obrezujemo trte. obrežemo in očistimo starejša drevesca, v zavetnih legah sejemo zgodnje vrste graha, pospešimo globoko kopanje zemlje in jam za nove nasade.
V	KLETI zažveplamo prazne in bolj prazne vinske so-
SALEŽ
Saj smo že poročali, da se uk- služi, da bi ga posnemali. Ni se varjamo tudi z zelenjadarstvom z živinorejo precej ukvarjamo in in poljskim cvetličarstvom, se- je naša živina, kot je pokazala veda v skromnem obsegu. Tudi kontrola, zdrava. Takšen center smo izrazili željo, da bi želeli nudi, kot čitamo, prednosti, ki v tem vsaj nekaj pouka. Doslej
PHILIPS
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji-radio-TV
KNEZ VALTER Nabrežina
Tel. 20.123 Za izvoz poseben popust
Dobra letina oljk
Razgovor z novim tajnikom Kmečke zveze v Trstu
Pridelek oljk je bil letos, pravzaprav lansko jesen, zelo dober. To je zelo ugoden znak, saj je bil pridelek v letu 1962 zelo pičel po vsej državi. Medtem ko so v letih 1960 in 1961 pridelali nekaj manj kot 4 milijone ton oliv, so jih predlanskim pridelali manj kot 3 milijone ton. Zato so morali uvoziti veliko količino olja, da so krili potrebe. Uvoz je znašal v prvih mesecih 1963 kar 50 milijard lir, medtem ko so izdali leto prej za uvoz oljčnega olja samo 2 milijardi lir. Relativno vzeto se je torej najbolj povečal odstotek prav pri uvozu olja.
Letos so torej perspektive u-godne. Po izjavah ministra Me-dicija bo znašal pridelek celo nad 4 milijone stotov olja. Če se upošteva, da je v zalogah 350.000 stotov olja, bodo krite vse. potrebe na tem področju. Toda olje bo letos tudi boljše, kot je bilo lani. Skoraj povsod vsebuje olje manj kisline kot znaša povprečje za zadnja leta. Kot primerjava za ugodnejšo letino nam lahko služi pridelek v Toskani, ki bo znašal letos 300.000 stotov izvrstnega
Obvestila
Vsako prvo in tretjo soboto v mesecu je od 9. do 10. ure na sedežu kmetijskega nadzomištva v Trstu na razpolago kmetom in ko-košerejcem specializirani veterinar zooprofilaktičnega zavoda iz Vidma za diagnoze in nasvete glede bolezni perutnine.
• * *
Tajništvi KZ in ZMP vabita kmete, ki so prijavili pridelek vina, naj pridejo po zadevna potrdila med uradnimi urami na sedež v Ul. Geppa 9.
* * *
Dvolastniki naj napravijo uvozno dovoljenje za svoje pridelke, ki jih imajo na posestvih onstran meje.
olja nasproti 210.000 stotom predlanskim.
V raznih krajih, zlasti pa v Severni in Srednji Italiji, pa so nastale težave pri najemanju delovne sile za obiranje oljk. Delovna sila ni le dražja, marveč tudi vedno bolj redka zaradi splošnega pojava zapuščanja zemlje in preseljevanja v mesta, t. j. tako imenovane urbanizacije. Zaradi tega so si omislili nekatere tehnične pripomočke, da bi olajšali obiranje. Med drugim so začeli uporabljati mehanične obiralce, ki so podobni sesalcem za prah. Toda doslej se ti obiralci niso posebno izkazali. V Toskani so začeli tudi uporabljati neke vrste plaht, ki jih raztegnejo pod krošnjo oljk, nakar klati-
S. 1. X. 1963 je bila na Tržaškem preurejena služba za u-metno osemenjevanje tako, da lahko nudi rejcem najboljše jamstvo za dosego dobrega u-speha.
Za izvedbo umetne oploditve telefonirajte vsak dan, razen praznikov, na številki 23-9-27 in 38-6-73 od 8. do 13.30 ure.
Osemenjevanje bo izvedel poverjeni živinozdravnik. še isti dan po 14. uri.
Ob nedeljah in praznikih se osemenjevanje ne bo vršilo. Zaradi te prekinitve vZrejišče ne bo trpelo nobene škode, kajti čas za osemenitev goveda traja 36 ur. Samo v izrednih primerih in če bi želeli, da bi se osemenitev izvršila v dnevu pred praznikom, lahko živinorejci telefonirajo na številko 95-8-21.
Ob tej priliki se nam zdi primemo, da živinorejce opozorimo na prednosti umetnega osemenjevanja:
1.	Predhodno živinozdravnik govedo pregleda in obvesti živinorejca o zdravstvenem stanju krave.
v Italiji
jo oljke z vej s proti. Ker pa se oljke ne ločijo rade od pecljev, so začeli vbrizgavati v veje neke vrste hormonov, tako da so peclji bolj krhki in se oljka laže loči od vej. Tega so se navadili od Američanov, ki sploh radi uporabljajo kemična sredstva tudi takrat, ko niso na mestu. Seveda pa je vprašanje delovne sile v kmetijstvu splošna zadeva, ker je primanjkuje v raznih panogah, Delovno silo na deželi bodo ohranili le, če se bo proizvodnost v kmetijstvu izboljšala in če se bodo s tem približale mezde kmetijskih delavcev mezdam industrijskih delavcev; o-ziroma če se bodo izboljšali dohodki številnih malih posestnikov.
2.	Živinorejcu je s tem dana možnost, da pravočasno z zdravljenjem odpravi vzroke jalovosti živine, kar je gotovo velike gospodarske važnosti.
3.	Osemenjevanje se izvrši z najboljšim osemenjevalnim materialom, ki izhaja od dobrih nadzorovanih bikov, kar zagotavlja kvalitetno potomstvo, tako v vzrej nem kot v proizvodnem smislu.
Iz zgornjega izhaja, da bo imel živinorejec občutne gospodarske koristi. Pri njegovi živini se bo vedno manj pojavljala jalovost; največja njegova korist pa bo, da bo imel vedno boljšo živino in s tem seveda boljši razvoj in boljšo proizvodnjo.
Končno gre podčrtati, da z umetnim osemenjevanjem rejec pridobi na času, ker mu ni treba gnati govedu do ple-menilne postaje in s tem se tudi izogne neprilikam in nevarnostim, ki nastajajo zaradi naraščajočega cestnega prometa.
V četrtek, 9. januarja, je bila seja izvršnega odbora Kmečke zveze, ki je razpravljal o nekaterih organizacijskih in najbolj važnih problemih tukajšnjega kmetijstva. Na tej seji so člani odbora tudi sklenili, da se za novega upravnega tajnika KZ sprejme Lucijan Volk. Dosedanji upravni tajnik inž. Josip Pečenko ni namreč mogel več izvrševati te naloge, ker je preobremenjen z drugim delom.
Te dni smo novega tajnika KZ obiskali na njegovem delovnem mestu, da bi se malo z njim pogovorili. Našli smo ga v pogovoru s tajnikom ZMP Mariom Grbcem, nekaterimi občinskimi svetovalci, ki se zanimajo za vprašanje razlastitev zemljišč, in z nekim vrtnarjem s Kolonkovca. Tako je šel naš namen za pogovor skoraj po vodi, skupni pogovor pa je bil še bolj zanimiv. Izkoristili smo ugoden trenutek za dve besedi.
«Kako je z novim delom?»
«Skupno s tajnikom ZMP, ki dobro pozna naše kmete in njihove probleme, se predvsem zanimava za splošna vprašanja in osebne zadeve, ki sproti prihajajo na dan. Medtem se spoznavam z ustrojem KZ, da bi se organizacija okrepila. Škoda, da se je te dni inž. Pečenko ponesrečil. Vsi mu želimo, da bi čimprej okreval, tudi zaradi tega, ker nam bo lahko še pomagal. Na dnevnem redu sta zdaj vprašanji razlaščevanja zemljišč za Industrijsko pristanišče in pravične odkupne cene mleka. Našim članom, ki so prizadeti zaradi razlastitev in ki prihajajo sem za nasvete, nudimo vso pomoč. Medtem sta tajništvi KZ in ZMP posredovali na raznih mestih, da bi
se sploh vprašanje dosedanjega načina razlaščevanja pra-vično rešilo».
«Kakšni so načrti za prihodnje delo?»
«Ne bi rad že govoril o načrtih, ki jih je treba dobro P1* praviti in za katere je treba dobiti sodelavce. Vprašanj je nešteto. Razen tega ima vsak kmet nekaj, ki ga teži. Bolj te stvari spoznavaš, bolj prihajal do ugotovitve, da zahtevajo & roko in enotno akcijo, za katero , mora dajati pobude močna organizacija. Kmečka zveza, ki je bila ustanovljena leta 1950 se je od tedaj močno uveljavila, tako med našimi kmeti, kakor tudi pri oblasteh ** raznih drugih ustanovah, s katerimi ima opravka. Njeno dejavnost pa je treba še bolj o-krepiti in razširiti. V kratkem bomo priredili sestanke po vaseh, misliti pa moramo tudi na sklicanje občnega zbora*-
a. b.
Zelo važno opozorilo razlaščenim kmetom
Kmetje in lastnike zemljišč . > iz Boljunca, Doline, Boršta, Štramarja itd., katerih imena smo objavili v našem listu v nedeljo, 15. decembra in v nedeljo, 22. decembra, ker jim bodo razlastili zemljišča za Industrijsko pristanišče, opozarjamo, da imajo po zakonu pravico do pritožbe na sodišču.
Ne zamudite roka in edine možnosti, da branite svoje interese. Rok zapade 30 dni od prejema dekreta.
Obrnite se takoj na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9 za potrebne nasvete.
Ne nasedajte prigovarjanjem in raznim govoricam.
Uporabite zakonito sredstvo za zaščito svojih interesov, dokler je še čas.

Umetno osemenjevanje
HRANILNA VREDNOST KRME
Dobro je, da vsak živinorejec ve, kaj pravzaprav vsaka žival izkoristi pri posameznem obroku in kaj pri tem o-stane neizkoriščenega, če bi podrobno analizirali vsak krmni obrok, bi videli, da je sestavljen iz večjih ali manjših odstotkov beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in raznih mineralnih snovi. Če bi živalski organizem izkoristil vse snovi v krmnem obroku, bi gotovo zadoščala le polovica dosedanje hrane za življenje, delo in proizvodnjo. V resnici pa vsak posamezen organizem izkoristi le del tega, kar se mu nudi. Ostalo izloči kot blato, kar pozneje uporabljamo za gnojenje naših njiv in travnikov. Danes vemo, koliko od vsake krme posamezna žival izkoristi in koliko izloči z blatom. Zato' pravimo, da ima kg te in te krme todko g prebav-
šena v začetku cvetenja. Med močnimi krmili pa imajo večjo hranilno vrednost ovsena in lanena moka itd. Krmna vrednost nekega hranila se izraža predvsem v njegovi zmožnosti, da se spremeni v meso, mleko, jajca itd.	V *
Da se prebavljivi deli krme lahko asimilirajo, oziroma izkoristijo, je nujno, da obstaja med njimi neko sorazmerje, oziroma, da ni v krmnem obroku premalo enega in preveč drugega. Krmni obrok ni popoln, če ima na pr. dosti ogljikovih hidratov in malo beljakovin ali pa obratno. Mora vsebovati vsega v pravilnem sorazmerju, žival bi lahko s pretežno beljakovinsko krmo živela in proizvajala, s pretežno škrobno pa samo do določene mere. Organizem mora debiti v vsakem krmnem obroku 'določen odst. beljakovin, ki nadomeščajo izrabljene ce-ljivih beljakovin, toliko g	lice ali pa,, ki m spremenijo v
prebavljivih ogljikovih hidra-	meso, mleko, jajca itd. Belja-
tov, maščob itd. Ostalo, kar žival ne izkoristi, oziroma ne more Izkoristiti _ pa niti ne smemo jemati v poštev. Hranilne snovi, katere vsebuje posamezen krmni obrok, so vredne le toliko, v-kolikor so prebavljive, oziroma v kolikor jih živalski organizem asimilira in v tem se tudi izraža njihova hranilna vrednost.
Na splošno lahko rečemo, da ima grobo seno majhno krmno vrednost, d očim ima večjo hranilno vrednost seno, odnosno detelja, ki je bila ko-
kovine se lahko izpremenijo v ogljikove hidrate, a obratno se
ne more dogajati. Zato bomo dali v krpini obrok samo toliko beljakovin, kolikor jih je potrebnih za življenje in proizvodnjo. Živalska krma z visokim odstotkom beljakovin je namreč zelo draga in to rtorajo naši kmetovalci upoštevati- Imenujemo hranilno sorazmerje odnos med odstotkom prebavljivih beljakovin na eni strani ter vsoto odstotkov nedušlčnatih prebavljivfh snovi, prisotnih v krmnem o-
broku na drugi strani. To sorazmerje pa lahko izražamo na sledeči način:
H. S. (hranilno sorazmerje) =
Ogljikovi hidrati + prebavljiva vlakna + (maščobe X 2,25):
prebavljive beljakovine
Maščobe moramo množiti z 2,25, ker je energetska moč maščobe 2,25-krat večja od o-stalih hranilnih snovi.
Kadar je vsota takega ra-čuna nižja od 6 (5... 4...) pravimo, da je hranilno sorazmerje v krmnem obroku ozko (vsebuje veliko prebavljivih beljakovin v primerjavi z drugimi hranilnimi snovmi), kadar je višja od 6 (7... 9... 11... 40) pravimo, da je hranilno sorazmerje v obroku široko (vsebuje zelo -malo prebavljivih beljakovin; a veliko ogljikovih hidratov in maščob).
N. pr.: 100 kg pšeničnih o-jtrobov je takole sestavljenih:
prebavljive
beljakovine . . . 11 kg prebavljive
maščobe ., . .	3,2 kg
prebavljivi ogljikovi ' hidrati .... 42,3 kg
HS. 1=
42,3 + (3,2 X 2,25)
100 kg pšenične slame je takole sestavljenih:
prebavljive
beljakovine . .	0,7 kg
prebavljivi ogljikovi hidrati .... 32,1 kg prebavljive
maščobe ....	0,1 kg
32,1 + (0,5 X 2,25)
H.S. = ----------------- = 47
Iz tega sledi, da je slama v primerjavi z otrobi zelo revna z beljakovinami in da ima prav zaradi tega zelo široko hranilno sorazmerje, dočim se dogaja obratno pri pšeničnih otrobih.
Imajo zelo ozko hranilno sorazmerje naslednja krmila:
otrobi zemeljskih oreščkov	H.S. =	1
detelja košena v začetku
Cvetenja	H S. =	2
bobova moka	H.S. =	2,4
deteljino seno	H.S. =	3,8
pšenični otrobi	H.S. =	4,4
Imajo srednje hranilno sorazmerje sledeča hranila:
detelja košena po cvetenju	H.S. =	6
ovsena moka	H.S. =	6,7
pleve detelje	H.S- =	6,8
Imajo široko hranilno sorazmerje :
koruzna moka pesa
pitnik (zeleno koruzno
H.S. = 10,9 H S- -s np
steblovje) H.S. = 14,2 pšenične pleve H.S. = 24,5 pšenična slama H S. = 47
V zvezi s tem lahko rečemo, da imajo močna krmila ozko ali pa tudi široko hranilno sorazmerje. Odvisno je pač od odstotka prebavljivih beljakovin v krvi. Zato bomo močna krmila z ozkim hranilnim sorazmerjem uporabljali za mlado živino, za krave mlekarice in pa breje, za kokoši jajčarice itd. Obratno močna krmila s širokim hranilnim sorazmerjem pa bomo uporabljali za delovno živino m pa za tisto, ki jo redimo za zakol Na isti način kot Z močnimi krmili se bomo ravnali z ostalimi, zlasti s senom in deteljo.
Iz vsega tega sledi, da moramo znati razlikovati hranilno vrednost nekega krmila od hranilnega sorazmerja. Hranilna vrednost ima en pomen, hranilno sorazmerje pa drugi-S poznanjem enega in drugega lahko pripravljamo obroke z raznimi krmnimi mešanicami kot je pač potreba.
Naši živinorejci bi morali take stvari zelo dobro poznati, da bi živino v hlevu pravilno krmili in tudi pametno izkoriščali zalogo krme, ki jo imajo na skednju (seno, detelja, slama itd.), v kleti (kd-renje, repa, pesa itd ) ali P® v skladišču (močna krmila).
Dr. D. R-
Me kličite
me več
Mož srednjih let z že malce sivimi lasmi je stal v progasti portbšeni obleki na vogalu Jef-fersonove in Wilsonove ulice. Komaj je odvrgel dogorelo cigareto, že je prižgal drugo. To Je bil Slim Jackson, tretji nadzornik iz tovarne eksploziva «Kenan in sin«.
Pričelo se je mračiti in tu in tam so se že pričele prižigati svetilke. V oknu na rumenem poslopju se je zasvetila luč in Slim Jackson je takoj nato zagledal svojo ženo Jane. Opazoval je njeno postavo, gledal je, <tako se je Jane česala in se Ogledovala v okenskem steklu. Hotel je že oditi, ko ga Je nekdo udaril po ramenu. To je bil Pat Smak, debeli knjigarnar iz Wilsonove ulice-
— O, ti si, — je dejal Slim. — Skoraj si me prestrašil.
— Zdravo, zdravo, Slim. Kdaj pričneš s treningom?
— Ah, ne vem, — je dejal Slim. — Pričel bom... te dni...
— Prični čimprej, človek božji! Kaj še čakaš?
— Ne morem- ne utegnem. Pa tudi utrujen sem po delu.
— Kaj še, — je vzkliknil knjigarnar, — nikar ne odlašaj tako dolgo s svojim povratkom v ring! Zdaj si v najboljših letih. Smith je pričel ponovno boksati in je premagal nekega Zelenca ....
Pat je znova udaril Slima po ramenu in se zadovoljno zasmejal. Slim je utrujeno pogledal za njim in odšel domov. «Ce bi Smack vedel,» je pomislil, «če bi samo vedel, da ne morem priti.«
— Eh, pokadil bom še eno cigareto, — si je dejal. — Saj imam čas.
Bil je utrujen in v nbgah je čutil težo. Hodil je počasi, da bi lahko do doma pokadil celo cigareto.
Ustavil se Je na začetku veže pred seznamom stanovalcev. Slim Jackson je rad od časa do časa pogledal seznam. Zanimalo ga je, ali se je kdo odselil ali priselil. Takoj je o-pazil, da manjka vizitka Georgea Hopea, trobentača iz šestega nadstropja, in Billa Jenkin-sa, trgovskega potnika iz pritličja. Namesto JenkinSa je stala vizitka nekega klobasarja. Slim se je nasmehnil, ker je v tistem trenutku začutil vonj po Praženih klobasah. Neka vrata so treščila in prikazal se je možak z veliko košaro klobas.
-*- Dober dah! — je dejal.
— Dober dan! — odgovori Slim. Mnogo dela, kakor vidim?
— Vse je že prodano, gospod, in zelo sem zadovoljen s poslom. Ali ste jih že pokusili?
— Da vam po pravici povem... — je pričel Slim.
— Vedel sem, da jih imate radi, vedel sem V četrtem nadstropju stanujete, mar ne. Nad vami stanujeta g: spod in gospa' Dean, ta dva sta ,jih že pokusila, Tudi staremu gospodu Cooku so bile všeč. Veste, midva z ženo sva se priselila šele predvčerajšnjim in verjemite mi, še nisva utegnila, da bi vas obiskala. Selitev... posel... Saj niste jezni, kajne?
— O, ne, niti najmanj!
— No, pa na svidenje, zdaj Pmram res iti. čakajo me. Prinesel vam bom klobase. Slišal sem, da se vračate v ring... Oh. spominjam se... nekoč ste imenitno mlatili po tistih tepcih Ali se resnično vračate?
— Na svidenje, — je dejal “hm in pogasil cigareto, ki mu le dogorela do prstov. — In ne kličite me več,-. — Je še zamrmral.
Slim Jackson se je povzpel do četrtega nadstropja, zavil na levo in prišel do svojih vrat.
Jane je sedela na postelji in hstala po revijah. Ko je vsto-Pil, ga je pogledala jezno in s Prezirljivim izrazom na Obličju.
--Si zopet kadil? — je vprašala.
— Nisem, — Je dejal Slim ln se pričal slačiti.
— Koliko? — le dejala Jane m revije so padle po tleh.
— Jane, utrujen sem. Pusti me, da se malo odpočijem.
,— 2e zopet greš v svoj naslo-
njač!
— Slim, — je pričela zopet Jane, — ali hočeš, da se lepo pogovoriva, kot nekoč?
Hočem, — je dejal Slim, —- kar vprašaj!
— Zopet si kadil!
— Nisem. Nisem kadil.
— Slim!
— Jane, pravim ti....
— Rekla sva, da še bova lepo pogovorila. Priznaj!
— Dobro. Pokadil sem eno.
— Slim!
— No, naj bo, pokadil sem dve. Eno mi Je dal Statforti.
— Ampak ti ne smeš kaditi! Saj se vendar Vračaš v ring!
Jane je zarila prste v njegove lase. Pričela ga je tolči po obrazu, po prsih in po rokah. Slim se ni ganil. »Nekega dne se bom ubil,« je pomislil, «ne-kega dne, kadar bom imel dovolj poguma.«
V tistem trenutku je nekdo potrkal na vrata.
— Kdo je? Je vzkliknila Jane.
— Tu je gospa Dean. Ali veste morda za kakšnega zdravnika v bližini?
— Pojdite k vragu vi in zdravnik!
— Oprostite, — se je zašli šal glas gospe Dean, — nisem vedela, da se tudi vi ne počutite dobro.
— Pojdite, ne motite naju* vi stara sraka!
Slim Jackson je vdihnil s polnimi prsi in zaprl oči. »Kako je vsak dan Vedno isto,« je pomislil. Vedno isto z njim in z Jane, tako strašno Isto ., Jane mu brani, da bi Kadil, brani mu, da bi počival, n.ti za en sam trenutek ga ne pusti v miru. Goni ga, da bi se vrnil v ring, ker misli, da bo zopet zaslužil na tisoče dolarjev.
«Ko bom šel po Quenteen-skem mostu,« si je dejal sam pri sebi, «se bom vrgel v vodo ln bom kmalu utonil. Zato je samo treba, da se odpočijem, da Čutim svoje telo, svoje noge, ne pa tako kot Zdaj, ko so mi noge otrple od utrujenosti. In pokaditi bom moral še nekaj cigaret, preden se bom izločil iz množice in skočil. Vzel si bom dopust,« je pomislil, «vzel si ga bom od starega Kfennana, brž ko bo mogoče,«
Gledal je skozi okno na hišo ha drugi strani ulice. Vsa okna na njej so bila razsvetljena, toda nocoj ni imel volje, da bi Si jih ogledoval. Bil je Utrujen.
— Slim, — je dejala Jane. — Slim, vrni se v ring!
«Ah,» je pomislil, «kako se vse ponavlja! Zdaj bo pričela zopet govoriti o življenjskih stroških, o neplačanih računih, o revščini, ki bi jo lahko odpravil samo kup dolarjev, zaslužen z mojim povratkom v ring...»
— Slim. ali me slišiš? Molčal Je Ko bi vedela, da se ne more premakniti Ko b< le vedela, da mu je kardiolog prepovedal vsak napor .
—- Slim, obleci se! Moraš Iti na trening!
—> Na moržih, — Jč dejal Slim. — Jutri pojdem ...
- Slim!
— Slim! Slim! - se je zaslišal heki drug glas in Jackson je spoznal, da pod oknom nekdo kliče njegovo ime. Prepoznal je glas Pata Smacka, debelega knjigarnarja iz Wil-sonov* ulice.
«Naj vpije!« je pomislil Slim. — Slim, stari tovariš, pojavi se. saj vem, da si tu, za oknom! — je vpil knjigarnar.
— Obleci se, Slim, — je govorila Jane. — obleci se in pojdi na trening, lepo ti govorim!
— Saj vidim tvoje noge,
Slim Samo za trenutek pridi ven!
Slim Jackson Je odprl oči. Mnogo časa Je porabil, preden je lahko premaknil svoje telo. Slim Jackson je vstal, se nagnil preko okna tn zagledal na ulici Pata Smacka. Pat je poskor' ln vzkliknil:
-* AH pojdeš na trening? Vsi komaj čakamo, da te ponov-
.—----
M. Winslow
j
MAKIJA MI JOT
Pustne serenade
Pr naše Siše suo dvej mačke bele!
Jh bele, ku be Jeh u mleke prale!
A škuoda, ke ubej samice suo — pr strele —1 Stran njeh u pustnen cajte suo škandale!
Pa naSme kuorte se sprehajaJUo mačkUone.
An tigr ku rezbuojnek brez učjesa, druge moro. panlžno čaka uob prtuone, tretje rošo, pej u grmičje rjep utrjesal
Panuače slepe tigr, pride sez kitaruo.
Pad uaknan muckan hrena a nizke strune se rošo spravo je na rruškuo staruo,
de b’ga ne vidle uob svetluabe lune.
Skrite mucke paslušajuo ubranilo melodijuo. Pred vratme o‘ren guslar mllb Juoče.
Rus na Iruške posluša snuboeu senlomjuo, brez st’rmjenta J’ten, duai rt" anga .tuioče.
Tiha je nuč! Na nebe zvezde sijejuo.
Velekanska stvar Je lebjezen zmlre bla!
Za muaškuo čast, na srtrt Se u prahe bljejUo, užaljena razpaljena, mačkuon« dva!
no vidimo med vrvmi... Zbrala se je vsa stara druščiha lil fantje že stavijo, da bOS kar v prvi rundi knockautiral ti-itega. . tistega zelenca!
— Prišel bom, —. je dejal Slim, — prišel bom za gotovol — Vsi te čakamo! — je vzkliknil Pat ln odhitel,
— Zares odhajaš? — je dejala Jane in ga objela. — Resnično odhajaš? O, vedela sem, da boš to storil zame.., O, vedela sem ... Odselila se bova iz te jazbine, nabavila bom nov električni štedilnik, šla bova na morje... O, vedela sem...
Odšla je v kuhinjo, sedla na stol in zajokala od veselja.
«Joči!» je pomislil Slim. Pristopil je k Oknu, se po vzpel na polico, prižgal cigareto in potegnil dolg dim. Se preden ga je izdihnil, je zaprl oči in skočil v globino.,,
Se zadnji pozdrav.
• m

V sredo do-poldrte so pokopali najstarejšega slovenskega pisatelja Franca Ksaverja Meška. Na pogrebu so bili tudi predstavniki Korošcev. — Društvo slovenskih književnikov pa je imelo žalno sejo, na kateri je o pokojniku govoril prof. dr. France Koblar
.........
DROBNI ZAPISKI O OBISKIH NA SELIH
Ksaverju Mešku je bilo najhuje ko v bolnišnici ni videl pomladi
Odkar si je pred nekaj leti zlomil nogo, je lahko satno že sedel v bolniškem vozičku - Ves cas pa je še pisal
I . j
Najstarejšemu slovenskemu književniku, pesniku in pisatelju Franu Ksaverju Mešku je prenehalo biti srce v slovenjegraški bolnišnici, kjer je zdaj že drugič iskal pomoči pri priljubljenem' primariju dr. Strnadu.
Z Mežkom svh še poznala o-sebno. Nekaj let pred drugo svetovno vojno sem zbiral gradivo o slovenskih literatih. Z mnogimi sem imel pomenke. N* seznamu sem imel tudi samotarja s koroških gora Ksaverja Meška. Vse te intervjuje in popotne vtise sem objavljal takrat v mladinski reviji *NaŠ rod«, ki jo je urejal staroata slovenskih mladinskih pisateljev ljubljanski učitelj Josip Ribičič.
Na obisk sem se napovedal tudi Mešku, pa sem prejel iz Sel pismo, naj »e nikar ne odpravljam na pot, ker bom razočaran. Pot da je težavna 1« v skromni obrobni gorjanski pokrajini ne bom videl nič kaj posebnega.
Pa sem kljub temu odšel na pot! Seveda! Bil sem mlad in navdušen turist. Privlačevala me je pokrajina pod Uršljo goro, pa seveda pomenek z Meškom. V njegov službeni kraj sem prišel neko jesensko nedeljo, prav na dan, ko so imeli na Selah žegnanje ali, kakor pravijo Korošci, -lepo nedeljo*.
Gospod Meško je bil zaradi poslov, ki jih zahteva taka nedelja, gotovo utrujen. Monzi-gnor m tajni svetnik Nj, Bve* tosti — taka naslova j# Imel pisatelj Meško - pa m* je kljub napornemu dnevu sprejel prijateljsko In prisrčno.
• Moja fara ima za patrona «V. Roka in prav dahes goduje naš patron*, mi je dejal ob prihodu
Več ur »va bila v živahnem pomenku. Mnogo zapiskov se ml je nabralo. Čeprav sem bil prvič pri njem, se ml je prijateljsko razkril.
K Mešku sem se namenil tudi nedavnega jesenskega dne. Ta drugi izlet je bil povsem drugačen, kakor oni pred drugo svetovno vojno. Prvič sem potoval v Mislinjsko dolino z vlakom SJovenJ Gradeč j* središča Mislinjske doline. Takrat je bilo to mestece skromno. Zdaj, prtd tedni, pa mi je vleklo motorizirano vozilo po cesti iz Celja skozi moderno Velenje, pa vse tja do Stdvenjega Gradca. Prav tedaj so izboljševali cesto, jo Sirili ih bodo dela nadaljevali v letu 1964. Ta obmejna pokrajina potrebuje pač dobro ceato, kar leži blizu meje. Dotok tujcev pa j* čedalje večji.
Okrog Slovenjega Gradca se dviga več vršacev; Mala Kopa (1526 m), Velika Kopa (1542 m) in druge gore. Iz Slovenjega Gradca zahajajo izletniki tudi na Plešivec, ki se imenuje tudi Uršlja gora. Ta gora je znamenita zato, ker je tjakaj zahajal znani protireformist ljubljanski škof Tomaž Hren, ki Je sezidal na Plešivcu cerkev in Jo Je posvetil sv. Uršuli: tako je dobil Plešivec še drugo ime po tej svetnici CJerkeV so zidali od leta 1580 do leta 1601, torej v Času, ko je razjarjeni škof Hren najbolj sovražho nastopal proti Trubarju in njegovim privržencem.
MeškoV službeni kraj, samot-na gorska vasica Sela, se nahaja nekakb na sredini pota iz Slovenjega Gradca do Pleiivca. Vasica le skriva za mnogimi hribčki in kotahjarti. Meškov , domek, župnišče, je bilo le nekaj korakov oddaljeno od starinske cerkvice sv. Roka. Meško mi je o njaj pravili »Postavili so jo v letih okrog 1642, v času, ko je po okolici divjala
kuga, Evropa pa je bila pod strašnim dojmom krvave 30-let-ne vojne. Svetega Roka so šteli za zaščitnika ob hudi bolezni kugi; irt ker je ta bolezen zahtevala iz slovenjgraške okolice na stotine žrtev, so se ljudje žaobljubili in so zgradili na Selih cel-kev na čast sv. Roku«.
Pod cerkvijo se stiska za obzidjem majhno pokopališče. Me-šltova fara je štela le malo — kakih 400 — faranov, umrljivost pa je bila zelo majhna. Seveda, tu je dobrega zraka na pretek.
Meško me je popeljal do kapelice na robu razgledne terase.
Od tam ja lep pogled na Uršljo goro in na raztegnjeni hrbet Pohorja, celo do Kremžarjevega vrha in Kokošnjaka. Meško mi je ljubeznivo tolmačil, vse kar je videlo moje radovedno oko ...
Meško je prišel v te kraje službovat pred 43 leti. Službo na Selih je nastopil kmalu po prvi svetovni vojni, dne 1. avgusta 1921.
V našo kulturno zgodovino se je vklesal Meško kot pesnik in pisatelj.
Kot šolar sem zelo rad bral njegove mladinske spise iz Mohorjeve knjižnice ‘Mladim srcem«, kjer je znal ta prijazni
IttniMiiiiiKmiUlPUttbttllumuJluuiimMUiuiMHiliMiniinMHHHHnhHiiittiniiMniiblliiinhhiliiniUiiliH
ANDRE MAUROIS
Obdobja v ljubezni
Danes že skoraj osemdesetletni francoski pisatelj Emile Herzog, ki ga ves svet pozna pod imenom Andrč Maurois, sodi med največje francoska pisatelje. Maurois je eden najizta-z.tejših iodobnih nr dnevnikov kozmopolitske smeri v francoski književnosti, posebno pa je znan zaradi svoje posredi vatu? vloge med angleško in francosko književnostjo in kulturo sploh. Res da morda ne dosega Gida ali katerega drugega slavnega modernega predstavnika francoske književnosti. Vendar pa je zaradi svojega Jasnega sloga >n bleščečega francoskega esprita, ki so ga njegova dela polna, visoko cenjen, morda v tujini Se bolj kot doma. Napisal je veliko del, pri čemer je hjegov u-metniški opus močno raznolik. Uveljavil se je kot plodovit romanopisec in biograf, kot esejist, moralist in zgodovinar. Kot biograf je pisal o Shelleyu, Chateaubriandu, Byronu, o katerih it napisal biografske romane. Res je v njih nekoliko bolj zadržan, zato pa jč njegova fantazija našla sprostitev v romanih, ki jih Je celo vrsta. Osrednji problem, s katerim se v njih ukvarja, je ljubezen, svet, ki'ga predstavlja, pa je meščanski svet Francije. Med zgodovinskimi deli je znana Mauroi-šova •Zgodovina Anglije*, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. V esejih pa se dotika najrazličnejših vprašanj sodobnega kulturnega in auhovnega življenja.
Kljub velikemu ugledu Mau-roisa v svetu in doma (od leta 1938 je član Francoske akademije) pa se Slovenci ne moremo posebno pohvaliti, da smo Mau-roisa dosti prevajali. Pravzaprav imamo njegovih del le malo prevedenih. Zato bi bili pravzaprav bolj zadovoljni, če bi dobili kako novo Mauroiso-vo delo v slovenskem prevodu, kot da smo pri založbi Obzorja (v zbirki Nova obzorja) dobili novo izdajo Mauroisove ;a romana »Climats* v slovenstem prevodu. Res pa je, da je prva izdaja tega romana v slovenščini izšla že leta 1937 pri tedanji Modri ptici v prevodu Filipa Kalana in da je danes praktično nedosegljiva in celo anti-kvarno zelo redka. Zato je glede na kvaliteto tega dela in glede na povpraševanje bralcev vendarle tudi prav, da je izšel pondvno prav ta roman, katerega prevod je prevajalec nekoliko predelal in popravil.
Roman »Obdobja v ljubezni« — tako se glasi naslov romana • Climats« v slovenščini — je ljubezenski roman, ki se dogaja v času neposredno pred prvo svetovno Vojno in po njej. O-tredhji lik romana je francoski
malomeščart tedanjega časa, Phi-lippe Marcenat, sin bogatega in-dustrijca. Okoli njega pa sta dve ženi: lepa Odile in Isabelle, s katerima je bil poročen. V prvem delu romana, ki se dogaja pred vojno, pripoveduje Philtp-pe zgodbo švoje ljubezni z lepo Odile, ki Se je končala z ločitvijo In nato samomorom žene. V drugem delu pa pripoveduje Philippova druga žena svojo zgodbo. Ta je podobna prvi, le da so vloge zamenjane. Tudi to je ljubezenska zgodba, V kateri pa Philippe najde drugo žensko, lepo Solange. Toda ta ga zapUsti, brž ko sitča drugega moškega, ki je pomembnejši kot Philippe. Ta se zdaj Vrne k ženi, vendar pa nje-gbva nenadna bolezen in smrt preprečita nadaljhjo srečo.
Ta zanimiva dvojna Ijubezen-
Sl Ru.
(Nadaljevanje na 8. strani)
mojster peresa tako ljubko pripovedovati o Poljančevem Ce-neku in drugih svojih mladih junakih.
Meško je začel pisati že kot dijak, kar je bilo za tiste čase, ko ni imela mladina nobene besede in tudi ne posebne zaščite, temveč je bila deležna le stroge vzgoje, močno prepovedano. Zato se je tudi Meško, kakor mnogi drugi njegovi sovrstniki, skrival za izmišljena imena, psevdonime; izdajal se je za Pavla Dolenca, Nema, Aleksandra Orla, Alojzija Nigri-na in druge.
Marsikdo ne ve, da se je mladi Meško poizkusil najprej v pesništvu. Mehi je najbolj všeč njegova pesem *2alost». Saj je bil pesnik nežno čuteč, samotarski* tipična lirična osebnost, Naj pesem zapišem;
ŽALOST
Pomlad, pomlad tl duhteda,
0 kdaj, te kdaj sf odšla, odšla s teboj moja sreča, odšel t teboj mir srca.
Bilo je v cvetni pomladi, ko tudel prvič tem njo, vzplamtela v duši je mlad« ljubezen * silno-močjo.
A zdaj pod ruho počiva, nad grobom lipa Šumija, le v sanjah pride kdaj živa, in še mi sladko smehlja.
A vsa lepota premine
ko se v fekničnOst zbudim, pa v noč izjokam spomine, t noč n« ve, kaj trpim.
Meške, ki je bil v mlajših letih tudi dekan bližnje dekanije v Starem trgu, je spoštoval ves okoliš.
Bred tremi leti ie doletela pi*
Jože ZupanC16
(Nadaljevanje, na S. strani)
Carlu Zecchiju ob šestdesetletnici
(Portretna študija)
Določeno število tresljajev da
določen ton, Zaporedje tohoV melodijo, skupen zvok različnih tonov akord f- kako enostavna je fizika tonov, ki so glasbeno izrazna Sredstva. Imamo ton, melodijo, akord. Ali je to že glasba? Kje se začne glasba?
Poslušal sem po mrzlem Angležu igrano Beethovnovo sonato, vsak ton je sedel, ritmično in dinamično pravilno in precilho, pa vendar to ni bila glasba in ne Beethoven. Manjkala je neka notranja povezava tonov, ni bilo nekega toplega spojilnega sredstva, ki bi zaporedje notalne slike medsebojno nekako spajal in oblikoval, ji dal, da teče, se dviga in pada, raste in ugasne. Kar sem doživel ob tem izvajanju, je kot bi gledal Voščeno, popolnoma pravilno oblikovano figuro, ki posreduje natančno sliko in obliko, nima pa v sebi ne krvi in ne Življenja. Silno bi bilo interesantno slišati takšno fizikalno reprodukcijo kakšnega počasnega Stavka klasične sonate!
Ko sem lansko leto poslušal dva tedna vsak dan po kako uro Zecchijev izpopolnjevalni klavirski tečaj v Taermini, sem vedno znova doživljal mojstrovo neverjetno sposobnost, da se ob popolnem obvladanju klavirske tehnike z Izredno močjo vživlja v vsakega glasbenega tvorca, pa naj bo to predkla-sika, klasika, romantika ali moderna muzika. Kdor tega ni sam doživel, mu jaz takega doživetja ne bom mogel niti približno tolmačiti. Zecchijeve storitve iščejo in zasluženo iščejo esejista, ki bi o njegovih inter-pretacijskih prijemih napisal resnično besedo, kot je to storil Stefan Zweig o Toscaniniju. Oba imata mnogo skupnega, predvsem je obema skupen tisti skrivnostni odnos do dela, ki nobenemu od njiju ne da zadovoljstva, če ne gara dan za dnem in teden za tednom vse leto brez oddiha. Delo in delo ln Samo delo od zgodaj zjutraj do poznega večera, vedno razpoložen in pripravljen, nikdar utrujen, vedno vesel in zadovoljen, če se zave, da je zopet našel nov lep i2raz mrtve notalne slike.
Kako je neizmerno bogat! Kako odkritosrčen v tem svojem bogastvu! Dan za dnem se razdaja, več, se razmetava in nikoli mu ne zmanjka novih, sVoj-stVehih izraznih sredstev. Miren ih zbran posluša za svojim klavirjem študentovo igranje, ustavi, obriše si z brisačo plešo ih vrat, že zazveni njegova igra. Koliko je v njej življenja, koliko invencije, koliko Svojevrstnih možnosti najde, da vlije v mrtve note kri in življenje. Tu dinamično hian-siranje, tam ritmičen akcent, zopet ilVen linije v frizi.'Ko mu učenec ne sledi, vstane in mu tolmači, čisto pri tleh spodaj začne z gibanjem lev* roke, desna zraste že do sedeža, zopet se dvigne leva do temena in desna do vse višine, linija raste, se vzpenja ob pomoči Vseh dinamičnih sredstev do skrajne meje fizične zmogljivosti njegove. instrumenta in učenca. Fraza je pravilno izpeta — be-ne, malto behe!
In zopet! Prepleta se vrsta linij, kar po dve v vsaki roki, vse mhra teči čisto in jasno, vaak pramen mdra priti ob Zvo-jem času do poudarka, prepletanje mora biti prozorno in jasno čisto, ds bi se ne izgubil haj-mahjši biserček stvaritve. Samo če sijejo vsi kamenčki, je izraz celote popoln. Ce se pojavi učenec, ki stvari nima zadostno pripravljene ■— tehničnih problemov se Zecchi ne loteva — so računi silno hitro sklenjeni in brez odvečnih besed — pa drugi«!
Živahni ritmi se začno, začne še ples za klavirjem. Ne pleše samo pleša, rame in roki, posebej komolci, vse gornje telo, skratka to je sedeči ples. In ko vidi mojster, da je izluščil sleherni akcent in nanizal vse tone v najtemperamentnejši re-dosled, je srečen, presrečen.
Slddi velika kantilena, mojstrovi roki se razpneta do neverjetne širine, Vse bi želel in hotel objeti in zajeti, srečata s« roki na srcu, trepetajoči od intenzivnega stiska, zdi se, da bi hotel pokazati to svoje dobra srce, prepolno prekipevajoče lepote, ki jo želi posredovati in dati vso vsem. Desna roka se Sprosti in že se znajde v lepi dirigentski gesti, gib roke je čudovito usklajen z linijo melodije, ki bi jo tako subtilno prikazala samo nadarjena baletka.
Zecchi je po mojem prepričanju enkratna pojava, ki se zlepa ne bo ponovila v tej kvaliteti. Ne samo, da do skrajnosti obvlada klavirsko tehniko, da bere note hitreje in lažje, kot povprečen smrtrtik lepo pisavo, ima dodatno sposobnost, da prebrano že s prsti realizira in pri tem gradi melodično linijo, notranjo gradnjo skladbe, zadene pravilne ritmične akcente, kon-trapunktične domisleke, skratka, takojšen prijem in zajem skladbe v celoti in to tudi takrat, ko je skladbo sploh prvič videl. Neverjetno in vendar nesporno . resnično. Saj se pojavljajo čeri in določene težave, ki ne d> volijo prvič idealne interpretacije, toda drugič in tretjič sa strti tudi najtrši orehi.
Najbolj pa preseneča pri 2ec-chiju njegova odkritosrčna pripravljenost, da vse tisto, kar sam tako bogato doživlja, posreduje svojim učencem do
...........
Prekrasna knjiga
tridentinskih jezerih
Najbrž so redke italijanske pokrajine, ki so z vseh pogledov tako obdelane v knjigah kakor tridentinska pokrajina. Res je, da mnogovrstnost v konfiguraciji tal, zgodovinskega dogajanja, gospodarstva in kuiture kar vabi proučevalce k hvaležnemu poslu.
Kot časovno najnovejše imenitno delo, ki še nosi letnico 1P63, navajamo obsežno knjigo «1 laghi del Trentino«, katere avtor je Gino Tomasi, Ta zapisek o tej knjigi prav gotovo nima nikakih pretenzij strokovnosti; toda tudi laik mora ugotoviti, da gre res za delo, ki ni le obširno temveč tudi znanstve-no temeljito. Da ne gre za neznatno delo, lahko zadostuje samo podatek, da je v knjigi navedenih in s podrobnimi podatki opisanih kar 297 jezer.
Avtor podaja v knjigi najprej splošen pregled o tridentinskih jezerih tako glede njih nastanka in vseh njih. lastnosti; tako le na pr. posvečeno posebno poglavje favni in flori teh Jezer. (Dokaj podrbbeh je opis vseh rib, ki žive v teh jezerih, in dodane so lepe barvne Slike rib. — Reprodukcijo slik je dovolil založnik Hoepli Iz dela Plehn. Ribe morja in sladkih voda.)
Avtor je jezera razdelil v sku
pinc po pripadnosti k hidrograf* podajajo tudi okolje jezer v naj
skim bazenom; Čhiese, Šarca, Noče, Aviaio, Fersina, Brenta. Bralec skoraj nikjer ne obrne Strani, n« da bi naletel na krasno barvno sliko tega ali onega jezera. Pri tem pa se toni barv posameznih slik stalno menjujejo, tako da pregled slik ne more biti »Utrudljiva. Slike so tudi fotografske mojstrovine, saj
lepšem okviru, včasih v jesenskih barvah, drugič v snegu, pa spet s cvetjem poletnih mesecev; za Tovelsko jezero pa je seveda karakteristična rdeča barva: alga Glenodiniun sanguineum poskrbi, da se jezero vsako leto redno pordeči.
(Nadaljevanje na 8. strani)
sKrajnosti nesebično, popolnoma in odkrito, brez vseh pridržkov, prav vse naj imajo vsi, vsi e-tlako ih popolno, kot lahko podano dojamejo,
Pri . taki pristni interpretaciji bogatega srca in muzikalne duše zažive glasbena dela, ki se obdelujejo na tečaju z neverjetno plastičnostjo, kot bi z močnim žarometom osvetljeval na vseh križiščih glasbenih misli in melodičnih linij sleherni zavoj in prehod, črnobela litografija notalne slike zaživi pod njegovimi prsti v najbogatejšem ko-loritu, ki ga klavir sploh zmore. Kdor trdi, da je pri klavirju ton sam absolutno dan, ta gotovo ni slišal ati pa ni bil sposoben slišati kvalitetne igre mojstra Zecchijevega kova na tem po mojem občutku najbo-gatejšem instrumentu.
Ni slučaj, da Zecchi ni samo pianist, ampak se je posvetil dirigentstvu in je mednarodno iskan interpret po celem svetu v dobesednem smislu besede. Kar zna dati na klavirju, to v potencirani meri prenaša na orkester in preko njega na poslušalce, njegova sugestivna in-terpretacijska sposobnost, njegova pristnost in odkritosrčnost mahoma zajame izvajalce in poslušalce, ki jim nudi vse svoje bogato čnstvo v enkratno lepi melodični liniji, grandiozni celoviti gradnji izvajanega dela, ob natančnem odtehtanju dinamike posameznih instrumentov in po črtanju vseh vsevrstnih glasbenih misli in občutkov.
Ena najžlahtnejših potez v psihi današnjega človeka je gotovo tista, ki jo je potegnila pristna in resnična strast do globokega glasbenega doživljanja, to strast pa je Zecchi sproščal in sprostil v ogromni meri na vseh svojih številnih koncertih, prav posebno pa še v delu z mladino na svojih spopolnjevalnih tečajih za klavir, za to mu gre priznanje in hvala.
Dp. Ladislav Lajovic
m»
Vreme včeraj: najvišja temperatura + 2,3, najnižja —2,9, ob 19. uri + 1, vlage 6Q odst., zračni tlak 1036,8 stalen, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,5 stopinje.
Tržaški dnevnik


Danes, NEDELJA, 1». januarja
Marij
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.11. Luna vzide ob 10.2« in zatone ob 21.52. Jutri, PONEDELJEK, 28. Januarja Fabijan
PO PODPISU SPORAZUMA 0 UVELJAVITVI LEVEGA CENTRA
Jutri sela občinskega sveta z ostavko župana in odbora
Kakšen bo predvidoma novi občinski odbor - Sporočilo pokrajinskega odbora PSIUP - Mortone izvoljen za pokrajinskega tajnika PSIUP
Jutri ob 18.30 se bo sestal tržaški občinski svet. na katerem bosta župan in dosedanji občinski odbor podala ostavko v okviru sklepov štirih strank za uveljavitev levega centra v naši pokrajini. Zupan bo obširneje poročal o programu občinske uprave za tri leta. ki so ga sestavili predstavniki štirih strank in občinski svetovalci, izvoljeni na listah KD. PSDI. PRI in PSI.
Sinoči so občinski svetovalci KD razpravljali o sestavi našega občinskega odbora, tako da lahko na tej osnovi in na osnovi znanega sklepa o razdelitvi mest socialdemokratskih predstavnikov, predvidimo, da bo novi občinski odbor takole sestavljen:
Zupan Franzil (KD); podžupan Cumbat (PRI); odborniki: Rocco
(KD) — proračun, Romano (KD)
—	davki in pristojbine, Colautti (KD) — javna dela, Blasina (KD) -■ zdravstvo in higiena, Gasparo (KD) — delo in statistika, Lonza (PSDI) — šolstvo, Miani (PSDI)
—	ekonomat, Fantasia (KD) — socialno skrbstvo, Venier (KD) — mestna policija, Babille (KD) —
osebje, Verza (KD) — industrijska podjetja. Za name3tni:	so bi-
li določeni: Vascotto (KD), Benni
(KD) in Di Gioia (PSDI).
V pokrajinskem odboru bo socialdemokrat Fogher zamenjal demokristjana Savono, ki ne bo več v odboru, republikanec Fragiaco-mo pa demokristjana De Carla. Ostala sestava pokrajinskega odbora bo ostala nespremenjena. Seja pokrajinskega odbora, na kateri bosta dosedanji predsednik in odbor podala ostavko, bo predvidoma prihodnji petek.
Pokrajinski odbor PSIUP nam je poslal naslednje sporočilo: <iTudi v Trstu se je na dobro obiskani skupščini ustanovila Italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti — PSIUP.
Skupščino je otvoril Bruno Pin-cherle, član vsedržavnega sveta nove stranke, ki je obrazložil splošni in lokalni položaj v zvezi z odbori v lokalnih ustanovah. Svoj pristoD so sporočili: pokrajinski tajnik FIOM-CGIL Rinaldo
Rutigliano, ki je podčrtal obvezo PSIUP za nadalje-
sindikalistov vanje enotne
. _	_	_____ borbe razrednega
sindikata, tajnik FGS Elvio Gua-gnini, ki je govoril v imenu mladincev, ki so v veliki večini pristopili v novo stranko; Franeesco Seccia, ki je podčrtal popolno solidarnost tržaških železničarjev.
ki jih vodi namestnik pokrajinske-' SFI-CGIL Luciano Mi-
ga tajnika niati.	-j
Na skupščini so bili izvoljeni v izvršni odbor naslednji člani: Piero Aizetta (član izvršnega odbora FGS), Marcello Balbi (bivši član vodstva združenja obrtnikov), Karel Bernetič (bivši član vodstva sekcije Buozzi), Lauro Del Conte (član vodstva FGS), Franeesco Franco (član izvršnega odbora FIOM-CGIL, bivši član pokrajinskega odbora PSI, odgovoren za notranjo komisijo v Orionu), Mario Gašperini (bivši tajnik sekcije PSI v Miljah), Roberto Gori. Elvio Guagnini (tajnik FGS ln
bivši član izvršnega odbora PSI), Adriano Goldschmied (bivši član izvršnega odbora PSI), Alessandro Jerina (bivši član pokrajinskega odbora PSI in vodstva sekcije Pit-
toni), Vito Jerzog, Elio Luches. Ezio Martone (bivši član izvršne-
ga odbora PSI), Bruno Pincherle (bivši član izvršnega odbora PSI, občinski svetovalec, član vsedržav-rega sveta PSIUP), Rinaldo Ruti-gliano (bivši član izvršnega odbora PSI, pokrajinski tajnik FIOM-CGdL, član izvršnega odbora Nove delavske zbornice FIOM-CGIL), Franeesco Seccia (bivši član izvršnega odbora PSI in tajnik NAS-ferrov-ieri), Cleia Vanon (bivši, član vodstva sekcije mesto-cen-ter PSI).
V	tajništvo federacije so bili izvoljeni: Franco, Guagnini, Marto-ne, Pincherle in Rutigliano, za pokrajinskega tajnika pa je bil soglasno dovoljen Martone.
V	torek se bo v Tržiču sestal deželni odbor PSIUP, na katerem bodo predstavniki vseh federacij dežele Furianije-Julijske krajine proučili politični položaj.
Stališče KPI
Tržaška avtonomna federacija KPI je sinoči razpravljala o tržaškem političnem položaju in je izdala ostro uradno sporočilo, v
katerem pravi, ?la se je dolga kriza v občini in pokrajini zaključila s kompromisom. V uradnem ročilu pravi KPI, da je PSI
spo-spre-
jela programsko in politično stališče demokristjanskega značaja in izbrala pot, ki je povzročila razcep in izstop naprednejšega dela stranke. Na ta način je PSI v podrejenem položaju ne samo v odnosu do KD, temveč tudi do tržaških socialdemokratov in republikancev. Zadnji del pogajanj je bil grotesken, saj se je ponovno izvedelo, da niso razpravljali o programu, temveč o socialdemokratskih manevrih, da bi dosegli čim večje število odborniških mest, medtem ko PSI ne bo vstopila v pokrajinski in občinski odbor in bo imela pokrajina še vedno predsednika, ki je nasprotoval levemu centru ter to s podporo socialistov.
Tržaška federacija ugotavlja, da to ni pot enotne in borbene politike za zaščito tržaških interesov in za reševanje vprašanj demokracije, ter da se s tem ne ukinja politika diskriminacije in ostaja nerešeno VjjVššahje pi-aVie Slovencev.
V zaključku pravi uradnofvspp-ročilo, da tržaški komunisti pozivajo vse prebivalce in politične sile na enotno borbo za mir, demokratizacijo javnih ustanov in gospodarski napredek.
Občni zbor konzorcija letališča v Ronkah
Ronkah. Odobrili so poročilo o delovanju konzorcija in finančno poročilo. Predsednik je poročal o raznih pobudah za letališče in poudaril važinost konvencije sklenjene 6- decembra 1963 med prizadetimi ministrstvi. Na podlagi te konvencije se konzorcij in država obvezujeta, da bosta izvršila vsa dela v najkrajšem času. 31. januarja bodo dodelili za 345 milijonov lir del. Tičejo se prvega dela novega vzletišča z raznimi dodatnimi površinami.
Odobritev načrtov za 36 ljudskih stanovanj
Upravno-tehnični odbor deželnega skrbništva javnih del je odobril načrt za zgraditev 36 novih ljudskih stanovanj. 22 stanovanj, bo zgradil IACp (avtonomni ga-vod ljudskih hiš) za 100 milijonov lir, drugih 14 stanovanj pa bo zgradila neka gradbena zadruga za 116 milijonov. 1 •
II11II ■ lili IIIHI
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Danes in jutri stavka uslužbencev vseh zasebnih avtobusnih podjetij
Rešen spor v opekarni Valdadige ■ Odložitev pogajanj za Orion - V petek pričetek pokrajinskega kongresa EI0NI
Danes in jutri bo po vsej državi stavka uslužbencev avtobusnih podjetij, ki skrbe za prevoze na medkrajevnih progah. Zaradi pogodbenih razlik pa bo pri nas tudi stavka uslužbencev vseh zasebnih podjetij, katerih avtobusi vozijo na mestnih progah, kot na primer na Kolonkovec, v Rovte, k Rumeni hiši, v Miramar itd. Zato bo vozil edino avtobui, ki nadomešča vlake na ukinjeni progi Trst-Draga. Tudi ta proga je v zasebnem zakupu, toda sindikati so dopustili to izjemo, ker gre za nadomestilo vlakov. Potemtakem ne bo vozil noben zasebni avtobus v razna mesta, v okolico, v Jugoslavijo, po mestu itd. Seveda pa bodo vozili vsi avtobusi mestnega podjetja Acegat. Uslužbenci avtobusov stavkajo predvsem zaradi odklonilnega stališča delodajalcev J njihovih zahtev po skrajšanju lovnega urnika. Stavka bo zla-'i jutri močno prizadela ljudi iz okolice, ki hodijo v mesto drtat ali po drugih opravkih.
Zaradi stavke uslužbencev za-
sebnih avtobusnih podjetij bo občinska služba openskega tramvaja poskrbela za izredne vožnje z avtobusi med opensko tramvajsko postajo ter Križem in Prosekom, kakor tudi med Opčinami, Bani, Trebčami, Padričami in Bazovico.
Rešen pa je bil spor v opekarni Valdadige. Pri orehu, kjer so se delavci vrnili na delo. Po dolgotrajnih pogajanjih sindikalistov z ravnateljstvom tukajšnje opekarne so se sporazumeli, da bodo plačevali delavcem vse leto 1964 po 6.5 odstotka proizvodne nagrade na celotno plačo, kar se bo računalo tudi na 13. plačo, plačane praznike, dopuste, odpravine itd, Razen tega bodo plačevali delavcem še posebno mesečno nagrado, ki bo znašala za celih 25 dni dela 6.700 lir za specializirale. ,de-. lavce, 6.500 lir za kviificirMel delavce, 6.300 lir za specializirane težake in 6.000 lir za navadne te-
žake. Končno je podjetje pristalo tudi na plačilo nagrade za decei®-
lliiiuiinuiiiiiuininMUnnnmllitMunminillniininiinlliniiniillniHiiiiiiMiiimnniininnnnninniimiimiinininnniniiinniinininnlitiinnnnliiinin
vitRAJ r imm tržaških mišnicah
ber, in sicer po 10.000 lir vsem delavcem, ne glede na kategorijo.
Ro sklenitvi sporazuma so se delavci sestali na enotni skupščini, kjer sta jim tajnika obeh sindikatov poročala o pogajanjih in sklenjenem sporazumu. Delavci so bili s tem zadovoljni in so sporazum odobrili. S tem so tudi prekinili stavkovno gibanje.
Včeraj je bil na uradu za delo sestanek predstavnikov sindikatov kovinarjev in podjetja Orion, v katerem je nastal spor zaradi proizvodne nagrade in akordnih dodatkov, ki jih hoče podjetje celo znižati. Na sestanku sta obe stranki obrazložili svoje stališče, nakar so sklenili, da se bodo ponovno sestali 28. t. m..
• * *
V petek ob 17.30 uri se prične pokrajinski kongres Zveze kovi-jgjfetjjv FIOM-CGIL, ki se bo na-
Že prvi dan veliko zanimanje za argentinsko zmrznjeno meso
V eni izmed štirih mesnk so včeraj prodal! okrog 300 kg zmrznjenega mesar medtem ko običajno prodajo polovico mesa manj - Povoljne ocene gospodinj
Včeraj so v mesnicah Franeesco Bressi, Ul. Molino a Vento 26, Giuseppe Polojaz, Korzo Garibaldi 4, Giovanni Zeriau, Ul. Parini 2 in Franeesco Gerbi, Ul. Sottoripa 4 začeli prodajati argentinsko zmrznjeno meso.
Kot nam prikazuje gornja slika, je prodaja zmrznjenega mesa vzbudila med potrošniki veliko zanimanje, saj se ljudje niso ustavljali samo pred izložbami iz gole radovednosti, ampak so meso tudi kupovali.
Obiskali smo eno od mesnic In se osebno prepričali, da je zmrznjeno meso, ki ga_ sedaj prodajajo v omenjenih štirih mesnicah, že na oko zelo lepo. Nekatere ženske, ki so. ga že navsezgodaj zjutraj kupile za »pokušnjo«, so se popoldne vrnile in priznale, da se po okusu Zrezki zmrznjenega mesa niso v ničemer razlikovali od zrezkov svežega mesa. Zato so se tudi vrnile in kupile meso tpdi za danes.
Lastniki mesnic pa so s prvim dnevom prodaje zelo zadovoljni. V mesnici, kjer smo bili osebno, so včeraj .prodali okrog 300 kg zmrznjenega mesa, kar je skoraj enkrat več kot so doslej prodali v enem dnevu svežega mesa. V osta-
Na trgovinski zbornici je bil
včeraj redni občni zbor članov r-----------------vi. «	,
konzorcija julijskega letališča v ‘ lih treh mesnicah pa okrog 18. ure
In m im m m iiiii Hlinili m Hlinil m 111111111111111111111 mil ................................................
Sestanek predstavnikov levega centra na sedežu PSI v Vidmu
Zadnja pot Sandra Purgerja
Včeraj popoldne so položili k dnjemu počitku tov. Sandra irgerja, ki je nenadoma premi. I v četrtek. Kako je bil pokoj-priljubljen, je pokazala zelo lika udeležba znancev in prija-Ijev na pogrebu, ki so prihiteli di iz sotednih vasi in iz Trsta, se poslednjič poslovijo od nerabnega moža in partizanskega rca,
Ze pred napovedano uro za po. eb se je pred hišo žalosti zbra-
množica prijateljev, ki so se rstili v žalni sprevod
,, ____, sprevod, na čelu
terega so hodili vaški šolski o-
ici. V sprevodu so domačini no-veliko število vencev, ki so
razen svojcev in prijateljev, rovali še dolinska občina, vatni, celica KP v Mačkovijah ter aška federacija KPI. Od hiše (osti do župne cerkve so nosili sto občinski svetovalci, s Icate-
_______ SDCIODUILI. O LUm*
ii je bil pokojnik 15 let v ob-■ski upravi. Po cerkvenem o-
0	IV l	I*fy i i« i - >,	» v	v«. ■* — -
;du so od cerkve do konca vi.
nosili krsto pokojnikovi delov-tovariši iz arzenala, nato pa pokopališča vaščani — prija-
ji pokojnika.
)b odprtem grobu so se v zbra-
1	besedah poslovili od pokojni-najprej dolinski župan Dušan
vriha v imenu občinske up ra-ter Arturo Calabha in Fran;
mbač v imenu sindikatov in
r i.
'ogreba so se poleg velike mno-e udeležili tudi osi dolinski ob-»ki odborniki in svetovalci, se-or Vittorio Vidali, poslanica ria Bernetičeva in veliko tte-o delavce« iz arzenala, med ka-imi je pokojni Sandro več let rljivo delal.
ludo prizadeti družini naše glo. to sožalje, pokojnemu Sandr u naj bo lahka domača zemlja, katere svobodo se je boril v itah partizanskih borcev in na-;dmh sil po vojni.
Razpravljali so o ustanovitvi tržaške pristaniške ustanove
Ponovno poudarjena zahteva, da se Trstu priznajo enaki pogoji, kot so bili v okviru SET priznani Zahodni Nemčiji
Včeraj so se na sedežu socialistične federacije v Vidmu sestali predstavniki strank levega centra. Namen sestanka je bil, nadaljevati razpravo o načelih, na katerih sloni zakon o uresničenju člena 70 deželnega statuta, ki se tiče usta. novitve tržaške pristaniške ustanove.
Krščansko demokracijo sta zastopala poslanec Belci in dr. Masutto, PRI odv. Volli, PSDI sen Žani«* poslanec Zucalli, prof. Schiffrfr, dr Stadi in tajnik tržaške fe»-račije Pierandrei, PSI senator Bo-naccina in prof. Apih, Razpravljali so o organski in iinančui UJ-ležbi države, dežele FurlatuJ|-JM-lijske krajine m pokrajin, <pč«i, trgovinskih zbornic ter drugih jasnih ustanov, ki so zainteresirane na okrepitvi pristaniške dejavnosti. Posebno pažnjo so posvetili členu 47 deželnega statuta, v zvezi s katerim bo moral zakon, ki ustanavlja pristaniško ustanovo, vsebovati obveznost državnih organov, da se bodo morali posvetovati z deželnim odborom glede vseh trgovinskih pogodb g tujimi državami, ki se tičejo tranzita skozi tržaško pristanišče. Glede tega so predstavniki štirih strank izjavili, da mora italijanska vlada upoštevati posebni položaj Trsta in posredovati pri SET, da
prizna Trstu enake ugodne pogoje, kot so bili priznani Zahodn' Nemčiji.
Sklenili so tudi, da bodo upoštevali vse predloge, ki so jih dali razni tržaški gospodarski operaterji parlamentarni komisiji ob njenem obisku v Trstu. Nadalje so sklenili, da se bodo čimprej sestali s predstavniku pristaniških delavce* veTrstu, dafbodo razprav-
—------f »rrtfjlt J prisr'““’- —
•kfirji iov^fireditVeJUSa-#t(fisfcvf!i« "StiriPf ‘ strSfnkt j so ’5»«znal* potrebo, da se prouči potrebi- ' merj’ dej
niso imeli niti časa, da bi časnikarjem odgovorili na telefonu, ker so imeli polno dela. 2e samo to dejstvo dokazuje, da je tudi v Trstu argentinsko zmrznjeno meso prestalo prvi izpit in da so potrošniki brez večjih predsodkov segli z zadovoljstvom po njem.
Komisija KD za program deželnih volitev
V Gorici so umestili koordinacijsko komisijo za izdelavo programa krščanske demokracije za deželne volitve. V komisiji so poslanec Martina iz Gorice ter trije predstavniki iz Trsta, Vidma in Pordenona. Komisija bo proučila zaključke 20 študijskih skupin, v katerih so voditelji stranke, občinski in pokrajinski svetovalci in odborniki ter gospodarski strokovnjak^.
Obvestilo trgovcem in lastnikom lokalov
Tržaška finančna intendanca obvešča trgovce in lastnike javnih lokalov, ki imajo hladilnike, da so sedaj pošle vse knjižice, ki vsebujejo dovoljenje za obratovanje ter hladilnih naprav. Prizadeti naj zato do konca t.m. plačajo pred
pisano takso z vplačilom na tekoči račun št. 11/46.000, naslovljen na
urad IGE v Rimu. Ko pridejo nove knjižice, naj jih zainteresiram dvignejo na registrskem uradu, ka. mor naj gredo s potrdilom o vplačilu pristojbine.
70.000 lir so odnesli iz trgovine s sadjem
Prav nič zaskrbljeni, da jih u-tegne kdo videti, so neznani tatovi pri belem dnevu med popoldansko zaporo, kradli v trgovini s sadjem in zelenjavo v Ul. Mat-teotti 35, katere lastnica je 60-let-
na Anita Gregorich vd. Litteri. Gregoricheva je v četrtek okrog
V hlevu je padla
Sinoči ob 21. uri so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 50-let-|io gospodinjo Albino Severi por. Salvi iz Prebenega »t. 75, ki se je ponesrečila dve uri prej, ko je hotela napojiti krave v hlevu, Komaj je stopila v hlev ji je spodrsnilo ter je pri padcu močno udarila z glavo ob tla. V takem
jjoložaju jo je našel 53-letni mož
rancesco ter poklical rešilni av to. geverije-vo so sprejeli na pr-vi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh zaradi velike rane na desnem sencu.
13.15 zapustila trgovino, in zaprla vrata s ključi, ker pa se je morala vrniti nekai ur kasneje, se ji ni zdelo potrebno, da bi potegnila . Te o bolnost so izkoristili cig ki so verjetno | poaare-*lju« Odprti vrata trgovine in tako prišli v notranjost. Iz predala prodajalne mize, ki ni bil
w -a .. ^aj na£j 6000
Ssnjeno torbo, regorioheva hranila dokumente.
Po opravljeni tatvini so se neznanci nemoteno oddaljili.
Gregoricheva je zapazila tatvino ob 16.30, ko je prišla odpirat trgovino. Takoj je šla na komisariat Stare mitnice, kjer je prijavila tatvino.
Sin in oče padla z vespe
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj 51-letni Antonio Bu-san iz Ul. Molino a Vento 48, ki je sedel na zadnjem sedežu motornega kolesa TS 19308, katerega je vozil njegov 26-letni sin Gigrgio. Oče in sin sta se vozila po Ul
Broletto in ko sta hotela zaviti v Ul. S. Marco, sta trčila v avto TS 56726, ki je tedaj privozil z leve. Zaradi trčenja sta oba motociklista padla z motorja, toda medtem ko je Giorgio ostal nepoškodovan, si je Busan pri padcu zlomil desno nogo ter ima verjetni, zlom mečnice. Busana so v bolnišnico prepeljali s policijskim av-1 tom karabinjerjev, ki so na kraju nesreče opravili potrebne formal-
a.	vvsu, iv k oc \j\j 11 d”
al v soboto ob 14. uri in se ga bo udeležil tudi eden izmed tajnikov osrednje FIOM. Delavci se že dalj časa pripravljajo nanj s t redkongresnimi skupščinami, na *8|e(|il^rtzftrag!jfci6^ tezah osred-
e za _ esna
skupščina delavcev Tovarne strojev, danes ob 8.30 pa bo na sin. dikalnemfc sedežu v Ul. Pltadares skupščioAdelavcev št, 8_sSdikal-
arkai
trop"u ''stfupščiffa delavcev Orion, ki se prične danes ob 9. uri.
Predkongresne skupščine bodo še* jutri- poitilrifrijem in v sredo, všečna -sinafkamem sedežu. Jutri ob 18. uri bo skupščina za delavce fodjetii Afa„ Atlas, Taurus, Dil-fi, Flsei, Sartofi," Sacad, Cipci, Frausin, Durissini, Saifae in Offi-cina Meccanica: v torek ob 18, uri za delavce Tržaškega arzenala; v sredo ob 18, pa za delavce podjetij Guarnieri, Salda, Fabiani, Rumi-gnani, Ruan, Tomasin, Motonava-le, Fernetti in ladjedelnice Giu-liano.
nesti. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdravi-
ti dva meseca.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Filmski večer ZDS v Gregorčičevi dvorani
Zveza demokratičnih srednješolcev je priredila včeraj zvečer v
Gregorčičevi dvorani v Ulici Gep-pa 9 predvajanje filma «Luisiana
Story» (Zgodovina Luizijane).
Za ta film je vladalo mpd srednješolsko mladino veliko zanimanje in Gregorčičeva dvorana je bila popolnoma zasedena.
Po predvajanju filma je bila javna živahna diskusija, ki so jo sprožili sami srednješolci.
Včeraj pred mesnico z zmrznjenim mesom
iiHimiiHiiiiiiiHiiiiiiHiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiimifiininiiiiHiiMiiiiiHiinHiitiiiiiiiiiiiiimiitiimmiitiiiiiiiiitiiiii
NAJMODERNEJŠI TOVRSTNI OBJEKT V EVROPI
Otvoritev moderne tovarne
mesnih izdelkov v Savljah
V tovarni bo zaposlenih 150 oseb - V njej bodo lahko predelali v mesne izdelke za sedaj 800, kasneje pa do 2400 prašičev na dan
Včeraj je bila uradna otvoritev zelo sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki se bo ukvarjala s Prekajevanjem svinine ter z izdelova. njem raznih vrst salame. V tovarni bo zaposlenih 150 oseb. Skoraj vse delo bo avtomatizirano, tako da pojde delo zelo hitro od rok. Nova tovarna je v žaveljskem industrijskem pristanišču. V njej bo-
Slovensko gledališče v Trsta
-—-------
DANES 19. t. m. ob 15.30 uri v prosvetni dvorani «Albert Sirk« v KRI2U
JOSIP RIBIČIČ
V kraljestvu palčkov
mladinska igra v treh dejanjih
V sredo, 22. t.m. ob 18. uri v Prosvetni dvorani na OPČINAH na splošno željo občinstva ponovitev predstave
V kraljestvu palčkov
Vstopnice za vse predstave se lahko rezervirajo telefonsko pri upravi gledališča (telef. 38236).
Danes 19. t. m. bo ob 15. uri v Slovenskem dijaškem domu v Trstu
II. RODITELJSKI SESTANEK
na katerega vabi uprava Dijaškega doma vse starše svojih rednih in zunanjih gojencev.
S sestankom bo združena kulturna prireditev, ki jo pripravijo gojenci svojim staršem.
PROSVETNO DRUŠTVO
V SKEDNJU
Trst
vabi svoje člane, simpatizerje in prijatelje iz Skednja, od Sv. Ane, s Kolonkovca in od Magdalene na predavanje, ki bo v četrtek 23. januarja ob 20.15 v društvenih prostorih v Ske-denjski ulici št. 124/1. Predaval bo fotoreporter Mario Magajna o temi:
POTOVANJE PO TURČIJI
Predavanje bodo spremljale številne barvne fotografije.
Vljudno vabljeni vsi.
Gledališča
VERDI
DANES ob 17.30 tretji ljudski koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Piotra Wollnyja in s sodelovanjem pianista Pier Narcisa Masija.
Program obsega skladbe: Rossini — «Pepelka», simfonija; Grieg — Koncert op. 16 za klavir in orkester; Prokofjev — Klasična simfonija; Hmdemith — »Mathias der Maler», simfonija.
Pri blagajni gledališča se je začelo sprejemanje abonmajev za drugi del operne sezone, ki se bo začel 1. februarja z gala predstavo Verdijeve opere «Moč usode«.
TEATRO STAB1LE
Jutri, 20. t.m. ob 21. url v Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bandena) M red A premiera Aristofanove lgre «Zene v parlamentu« v priredbi Lina Carpinterija in Mariana Faragu-ne. Režija Fulvio Tolusso, scene in kostumi Laura Sabatelli. Izvirna glasba Dorlano Saracino. Absolutna novost. Rezervacija In prodaja vstopnic pri centralni prodajalni v Pasaži Protti (tel. 36-372).


SLOVENSKO
DOBRODELNO
DRUŠTVO
v Trstu
MIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIII

ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 18 januarja 1984 »e je v Trstu
rodilo 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 68-letna Maria Cone-stabo vd. Marchettl, 83-letni Ezio Righi, 82-letna Alba Cadelll	de
Zuccoll, 76-letna Margherita sio, 77-letna Caterina Varin vd. pan, 47-letral Domenico Vicich, letna Nerina Sussan por,
6Metrva Anna Barzelogna sudettl, 79-letni Glovan 85-letni Giovanni Savron, como Vitri, 88-letna vd. Lanza, SO-letni Sabina Ulcigrai, stara en OKLICI:	Prokurator P>»
Vannlno Paatni in
Včeraj-danes
Brandolln, uradnik in frizerka Vlttorli
_______ irla Martuccl, Šofer
Franco De Veeehl ln frizerka Ma-rlsa Polil, učitelj Lulgl Lanza dl Ca-salanza ln bolničarka Rosaria Ren:, da, delavec Stefano Del Cgrlo m delavka Silvana Zancoll, študent Clau-dio Urdich In uradnica Franca Hreščak, upokojenec Antonio Riva In
gospodinja Rosaiia Calligarl, težak Giuseppe Leo in uradnica Fulvla (ioni, pomorščak Fablo Grassllli Novella Iarak, proda-al vesti ti in prodajalka uradnik Fulvio Ro-Bice Mannlno, ini ln proda-radntk Da-Tenker, ispodlnja 7" reprezentant Giorgio n bolničarka Clara Podesta, finančni podčastnik Alfonso lavazzo in gospodinja Klena AMeelone, reprezentant Eruianno Trlvellin in uradni«* Diana Malfatti, mehanik Giuseppe Dodich In gospodinja Gtovan-na Milavec, uradnik Mario Calzinl in šivilja Anna Maria Ferfoglia, delavec Emilio Gerebizza in gospodinja Emi-
lla Glavina, elektromehanik Attlllo Saccavino in šivilja Franca Tarlao, barist Mario Castrlgno ln gospodinja Andrelna Scheffer.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13. 1f > AITAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpoggio 4: Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicolt, Ul. dl Ser. vola 80; Alla Basillca, Ul. S. Glusto 1; Busolint, Ul, P, Kevoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzom, Ui. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN <13.-1* > AlPAngelo dbro. Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpogg.o 4; Marchio, Ul, Ginnasttca 44; Nicoll, Ul. dl Ser vola 80.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2I.-28) Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussi,
Ul, Cavana	11; Picclola,	Ul.	Orianl
2; Vernari,	Trg Vaimaura	10:	D'Am-
brosl, Ul.	Zorutti 19; Croce		Verde,
Ul. Settefontane 39; Ravaslnl, Trg			
Libertš 6: Testa d’oro, Ul.		Mazzini 43.	
NOČNA SLUŽBA LEKARN (21.-26)			
Alla Salute, Ul. Gluha		1; Benussi,	
Ul. Cavana	11; Picclola,	Ul.	Orianl
2; Vernari,	Trg Vaimaura 10.		
	LOTERIJA		
BARI	4 64	53	65 15
CAGLIARI	83 28	76	75 43
FIRENCE	49 82	75	80 51
GENOVA	37 30	84	70 15
MILAN	80 90	67	72 34
NEAPELJ	43 88	7	57 68
PALERMO	75 20	90	71	4
RIM	87 35	43	38 73
TURIN	20 38	11	81	7
BENETKE	65 53	59	75 58
	ENALOTTO		
1 2 X	X 2 X 2 2 1	2 2	X
Kvote:	12 točk — 24.005.000 lir,
U točk — 391.300, 10 točk 39.300 lir.
do trije proizvodni traki, opremljeni z elektronskimi napravami za pripravljanje proizvodov in njih nadzorstvo. Tovarna bo zato najbolj moderna v Evropi. Sedaj bodo v njej 'ahko predelali v mesne izdelke 800 prašičev na dan, ko pa bo tovarna poslovala v celoti, ho zmogla tudi 2.400 prašičev na dan.
Podjptje je poskrbelo tudi za na
črte za gradnjo stanovanj dejav-cev in uradnikov. Sezidalo bo
namreč 36 stanovanj, ki bodo stala 175 milijonov in jih bodo stanovalci lahko odkupili.
ZARADI PRENEHANJA DEJAVNOSTI PRI
‘Creazione Fulvia-
ULICA DANTE 6 (zraven banke Bolaffio)
bo od 20. t. m. dalje
RAZPRODAJA
vsega blaga pod kupno ceno: krila, kompletne orlon jopice, dežni plašči ln drugo, vse do popolne razprodaje.
IZKORISTITE PRILOŽNOST!
priredi
svoj
tradicionalni
dobrodelni ples
v soboto, 1. februarja s pričetkom ob 21. uri v Hotelu Excelsior Palače Igral bo veliki zabavni orkester «Miramar», znan s 1. festivala slovenske popevke Vstop izključno z vabili.
Vstopnice in rezerviranje miz na sedežu društva v Ulici Machiavelli 22-11, telefon 36-275, dnevno od 10. do 12. ter od 17, do 19. ure
Nazlonale 14.30 «Ieri, oggi, domanl*. Technicolor Sophia Loren, Marcello Mastroianni.
Arcobaleno 14.00 «Prendila t mia«. Barve De Luxe. James Stevvart, Sandra Dee.
Excelsior 14.30 «Sinfonia per un mas-sacro«. Michel Auclair, Daniela Rocca.
Fenice 14.30 «Sfida nella valle dei Co-manche«. Technicolor Grattacielo 14.00 «Quel certo non so che«. Technicolor. Doris Day, James Garner.
Supercinema 14.30 »Morire a Madrid*.
Nagrada Jean Vigo 1963.
Alabarda 14.00 «Le motorizzate«. Liana Orfei. Walter Chiari, Sandra Mondaini. Ralmondo Vianello. Filodrammatico 15.00	«11 gigante«.
Technicolor. James Dean, Elisabeth Taylor, Rock Hudson.
Aurora 15.00 »Col ferro e col fuo-
c0*- * Cristallo 14, 17.30, 21 «Lawrence dl
Arabia. Cinemascope. Technicolor. Capitol 14.30 «lrma la dolce«. Technicolor. Jack Lemonn, Shirley Mac Latne. Prepovedano mladini. Garibaldi 14.30 «A1 Capone«, Rod Stei-gler. Prepovedano mladini.
Massimo 14.00 »Maciste contro i mon-goli«. Technicolor. Mark Forest. Impero 14.00 «1 tre della croce del sud«.
Moderno 14.00 «Furia bianca«. Elea-nor Parker, Charlton Heston. Technicolor.
Astoria 14.00 «Due settimane In un’al-tra cittži«. Technicolor. K. Douglas. Astra 15.00 «Sodoma e Gomorra«. Gomorra«.
Vittorio Veneto 14.00 «11 boom«. Alberto Sordi.
Abbazia 14.30 »Taras 11 magnlfico«.
Yul Brynner, Tony Curtis.
Ideale 14.00 «11 tesoro del barbari«.
Technicolor. Lex Barker.
Marconi 14.00 icPugno proibito«. Elvis Presley. Technicolor.
Skedenj 14.00 «Magnifica ossessione«. Technicolor. Rock Hudson. Jutri zaprto.

KINO SKEDENJ
predvaja danes 19. t. m. od 16. uri Cinemascope barvni film:
Magnifica
ossessione
(Veličastna obsednost) Igrajo. ROCK HUDSON
in JANE WYMAN
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «l. Košir* ima danes 19. t.m. redni sestanek od 10. do 12. ure v Ul. del Montecechl 6.
• • >
ŠENTJAKOBSKA MLADINA PRIREDI 25. t.m.
Pustni
ples
Rezerviranje miz:	danes 19.
t.m. od 16. do 20. ure, v četrtek 23. in v petek 24 t. m. od 19. do 20. ure v Ul. Montecchi 6/IV.
VSTOP BREZ VABILA
h
Gostilna
«Maček»
LJUSLIANA, Cankarjevo nabrežje 15-17 razne primorske ln
Vas vabi na __________ ____________ .
druge specialitete ter se priporoč* za cenjeni obiski
MLADINSKA INICIATIVA OBVEŠČA VSE SVOJE ČLANE, da se udeležijo važne seje, ki bo v ponedeljek, 20. januarja ob 20.30 v Ul. Geppa 9/II.
P. d. šivan Cankar* sporoča, da Je Izlet v Nevegai prenesen na prihodnjo nedeljo 26.1.1964.
Mali oglasi
POK Ml V ANJE HODOV ln podi iz pia stike, guma, linoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge m plzstičrie preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev ilAl.PLAST Trst Trg Ospedale t. tel 95 919
PRILETNA OSEBA v pokoju Išče ljubeznivo. nad 50 let staro gospo zaradi poroke. Predstaviti se v Ulici Cicerone 8 pri vratarju.
DEKLE 15-16 let išče trgovina Jestvin. Ulica Udlne št. 37.
GOMMA PLASTICA
Ulica delTlstrla 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA
vam nudi vse hišne potrebščine, torbe. Igrače, lutke, plastiko za pode - Imitacija par. ketov
Vse po konkurenčnih cenah! Obiščite nas!
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega
Pavelčka Pertota
se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala Solnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
DRU21NA PERTOT
Trst, 19.1.1964.
ZAHVALA.
Ob težki izgubi naše ljubljene ln nepozabne
KRISTINE ZAHAR roj. MARC
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti ter sočustvovali z nami v tem težkem trenutku. Posebno zahvalo izrekamo pevskemu zboru ln vsem darovalcem cvetja.
Žalujoči mož, sin in hčerka a družino
Boršt, 19.1.1964.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Stari radiatorji, smučke in cevi med «argumenti» proti Cergolu
Obtoženec trdi, da je res ravno nasprotno, kar trdi obtožnica v zvezi z njegovimi krivdami pri škandala v združenih bolnišnicah
Na včerajšnji štiriindvajseti razpravi o škandalu v združenih bol. banicah se je na kazenskem so-dišču (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) nadaljevalo zasliševanje obtoženca Maria Cergola. Kakor pravi obtožnica, je Cergol skupaj s Cisi-ltnom kriv, da si je prilastil sečem radiatorjev za ogrevanje, ki *o bili v skladišču za stato šaro v bolnišnici pri Magdaleni. Obto-*e®ec je zanikal obtožbo ter ome-nil, da je imel samo nalogo pregledati radiatorje, če so še v dobrem stanju, nato so jih prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so jih tudi namestili. To trditev je Potrdil tudi inž. Cisilin in dodal, ca je bil on tisti, ki je pooblastil t-ergola, da si ogleda radiatorje.
Odvetnik Uglessich, ki brani Cergola, je pri tem spomnil so-ddče, da je že zaprosil za dovo-•iehje, da bi si člani sodišča ogle-cali radiatorje nameščene v glavni bolnišnici ter se s tem prepričati o verodostojnosti Cergolovih izjav.
¥pd.točko 6 d jn e omenja ob-'°®jica. da Je bil Cergol. s.upai • Cisilinom soudeležen pri goljufu* v zvezi z zgraditvijo hladilne celice za krvno banko. Dela za postavitev vseh potrebnih naprav ? hladilni celici je dobil v zakup ■Malo Štolfa, predstavnik tovarne »Termotecnica«. Zaradi tega je t-ergol večkrat dobil od Štolfe vsote denarja, par smuči ter da je Štolfa plačal potovanje v Švico. Kakor trdi Cergol, so vse te obtožbe izmišljene. Ni res, da je Štolfa dajal denar, temveč le Cergol sam posojal denar Stol-x‘'. Sposojal si ga je v neki gostilni, kjer so imeli društveno bla-gajno, potem pa mu je Štolfa denar vračal. Kar zadeva smuči je °n sam prodal Štolfi smuči, ne Pa obratno. Glede potovanja v Švico pa si je Cergol potovanje sam plačal. Skupaj s Štolfo sta Potovala v Švico, kjer sta si o-giedala naprave hladilne celice v nernu, kot so jo nameravali na PPbudo dr. Lollisa zgraditi v Tr-5tu- Takrat je Štolfa samo dal na razpolago svoj avto in čeprav ie '-ergol kasneje zahteval od uprave bolnišnice dnevnice za' poto-vanje, mu tega denarja niso ni-
z 1 Izplačali, kot. je potrdil na Včerajšnji razpravi tudi Cisilin.
Vse obtožbe proti Cergolu izhajajo iz ne ega spiska o stroških, ga je imel Štolfa, iz katerega oi jasno razvidno, če je on da-^ a2- denar Cergolu ali o-bratno.
Nadalje se je moral Cergol zagovarjati pred obtožbo pod točko ” a, da je bil skupaj s Cisilinom, “tenom in sedaj že umrlim predstavnikom tvrdke, ki je imela de. ,-V zakupu, inž. Rodolfom Bar-jeuonijem, soudeležen pri goljufijah v zvezi z dobavo tehničnih Pripomočkov za popolno delovanje ogrevalnih in hladilnih naprav v četrtem oddelku bolnUni-. Pri Magdaleni ter da so Se 'dft-j ja zaključila s sedemmesečno za-jPudo. Cergol se je branil s tem,-ua ni bil soudeležen pri stvari, njegova naloga se je omejila sa-
mo na njegovo prisotnost, kot izvedenec pri poskusu delovanja naprav v prisotnosti občinskega inženirja. Ničesar pa ni vedel o dogovorih med Stenom, Cisilinom in Bartellonijem, katerega sploh ni poznal. Spomni se le, da je ob tisti priložnosti občinski inženir svetoval, naj se namestijo na radiatorje posebne varovalke, ker temperatura zraka v notranjosti oddelka ni dosegala predpisane višine. Potem pa varovalk niso nikoli namestili, toda ne po njegovi krivdi.
Predsednik sodišča je nato prečit a 1 točko 10 d obtožnice, ki obtožuje Cergola,. da je bil * gradbenikom Egonom Negrisinom soudeležen pri goljufiji v zvezi i netočnim obračunavanjem nekaterih nedokončanih gradbenih del v glavni bolnišnici. Gradbenemu podjetju je tedaj izplačal predu-jem, čeprav niso bila dela še dokončana. Potem so se dela nehala in. čeprav jih gradbeno podjetje Nigrisin ni dokončalo, je dobilo izplačilo. Cergol pravi, da je samo podpisal račune ki mu jih je predložil Cisilin, ker se sam ne spozna v gradbeništvu temveč v elektromehanični stroki.
Na včerajšnji razpravi je sod-nik prečital Se obtožnico pod toč-ko 29 a, ki obtožuje Cergola prevare. Leta 1961 je Cergol naročil pri tvrdki Buzzi 66 železnih cevi za bolnišnico pri Magdaleni, ker so se tedaj v bolnišnici vršila neka popravljalna dela. Toda tvrdka je poslala samo 33 cevi ter se izgovorila, da ostalih naročenih cevi nimajo v skladišču. Kljub temu je Cergol pri upr?vi bolnišnic silil, da izplačajo vse cevi, čeprav jih ni še dobil. Tvrdka Buzzi je v ta namen izdala tudi fak. turo. Na včerajšnji razpravi je
Cergol povedal, da je to storil zaradi tega, ker bi sicer tvrdka mo. rala čakati dolgo časa, da ji izplačajo dobavo cevi ter da je hotel s tem tvrdko zainteresirati, da bi čimprej dostavila se ostalih 28 cevi v vrednosti 87.000 lir.
Obtožnica nadalje pravi, da se je nekaj posebnega dogodilo nekaj mesecev kasneje tudi s tvrdko Tedesco v zvezi z dobavo materiala za bolnišnico pri Magdaleni.
Obsojen izsiljevalec
Pred gonškim okrožnim sodiščem so včeraj v odsotnosti sodili jugoslovanskemu državljanu 31-letnemu Ginu Podveršiču, ki je zaprt v Novi Gorici. Obdolžili so ga, da je s pismom grozil 66-let-nemu Luigiju Zorzonu iz Brača-na pri Krminu s smrtjo in zahteval od njega 40.000 lir in 4000 dinarjev. Ko je Zorzon, ki je s Podveršičem v sorodu, prejel pismo, je z njim odšel na karabinjersko postajo, ker je po obliki pisanja sodil, kdo je njegov avtor. Karabinjerji so obvestili jugoslovansko policijo, ki je položila na kraj, ki ga je Podveršič označil Zorzonu, ovoj z »denarjem«. Naslednji dan je Podveršič odšel na določeni kraj in tako padel v past. Izgovor, da je šel na njivo iskat izgubljen predmet, ga ni rešil prijave in obsodbe na pet mesecev zapora v Novi Gorici, včeraj pa so ga v Gorici obsodili še na osem mesecev zapora pogojno, ker je grozilno pismo oddal na pošti v Italiji.
KOKOŠJA FARMA
TOMŠIČ
SOVODNJE
razpolaga od januarja dalje S PIŠČANCI
racije PSI sporoča:	|v okviru stranke nadaljujejo z
«V petek zvečer je imel sejo po- borbo za uveljavljenje stališča, ki
ga je levica obrazložila na kongresu in za ustvaritev vedno večje operativne enotnosti, ki naj bi okrepila tudi enotnost delavstva ter tako prispevati k cilju za združenje delavcev v eno samo stranko.*
PO SCJI V PETEK mCCR
Pokrajinski izvršni odbor PSI so zapustili trije člani
izjava predstavnikov levice, ki niso izstopili iz stranke
Tiskovni urad pokrajinske fede-1 pozivamo pristaše leve struje naj dih, ki bo peljala tudi v St. Maver pod Sabotin. Y Pevmi bodo namestili tablo, ki bo opozarjala potnike na to turistično točko.
14. maja bodo priredili festival furlanske folklore. Podnevi bo po mestu povorka narodnih noš, zvečer pa prireditev v dvorani «Gin-nastica Goriziana«. Konec aprila ali v začetku maja bo Gran Pre-mio naše dežele s sodelovanjem Trsta, Gorice in Vidma. O teh prireditvah je poročal tajnik odv. Livio Bemot, govoril pa je tudi predsednik dr, Formentini, Med ostalimi pobudami goriške »Fro loco» naj navedemo tečaj prostovoljnih vodičev po goriških bojiščih in športne manifestacije. Med hotelirji in lastniki javnih lokalov pa bodo povečali zanimanje za urejevanje njihovih prostorov. iiiiiiMitiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiintiMiiiiimiiiii
LETOŠNJI REKORD MRAZA
—1  ....—......... ■ " "S—     
Včeraj v Gorici -13 stopinj in v Beneški Sloveniji -20
Zamrznili sla Nadiža in Idrijca in tudi na Soči je led


PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKD PODJETJE
E, A. GOR IZI ANA
!*•£ • GORICA - Ul Duoa d Aoata 180 - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes 19. t. m. ob 17.30 url barvni Panavtslon film:
BLUE HAM?Alb
Igri* ELVIS PRESLEV
KjNO PRO^E^KONTOVEL
Predvaja danes 19. t. m. ob 16. uri barvni film:
«OLYMPIA»
Skok v svet vesoljstva in romantike dunajske »Belle Epoque»
Igrajo: SOPHIA LOREN, JOHN GAVIN, MAURICE CHEVAL1ER
krajinski .zvršni odbor PSI, da bi proučil položaj v naši pokrajini v zvezi z odcepitvijo enega dela levega krila stranke. Odbor je vzel na znanje odstop treh svojih članov. Svojo privrženost PSI pa so potrdili naslednji predstavniki »le. vice»: pokrajinsk. tajnik PSI Vit-torio Semola, odgovorni za organizacijo Elio Zuiiani ter vodja masovnega oddelka Riccardo Cri-Stiani.
Izvršni odbor je nato izdelal program za zborovanja po vseh sekcijah stranke na Goriškem, na katerih bodo razpravljali o notranjem položaju stranke.«
Na koncu so Semola, Zuiiani in Cristiani ‘akole obrazložili svoje politično stališče:
«Krizo in prelom v PSI je pripisati predvsem nesprejemljivemu sporazumu z vlado, ki so ga sklenili voditelji večinske struje avtonomistov. Zato ji je pripisati največjo odgovornost da je prišlo do razcepa. Stališče levice nasproti Morovi vladi je bilo pravilno tolmačenje volje delavstva in zato je levica na Goriškem odobravala ukrepe državnega vodstva levice
Po mnenju podpisnikov bi bilo treba preprečiti razkol in nadaljevati v sklopu' stranke borbo proti socialdemokratskim pojavom v njej, zaupajoč pri tem v bazo stranke, ki je ne moremo postavljati na istp raven desnice, ki sedaj vodi večino.
Zato smj s telegrami in predlogi vedno skušali vplivati na dr-žavnp vodstvo ;eve struje, naj ni za vsako ceno preprečilo razkol, stranke. Smatrali smo, da bi se dal doseči sporazum, po katerem naj bi sklicali kongres stranke «čimprej mogočti, in ki bi dal jamstvo za strankino avtonomijo nasproti vladi; proti sprejemu določil za atomsko oborožitev Nemčije, direktno ali indirektno, in o zastopstvu manjšine v vodilnih organih stranke ter časopisa «A-vanti!«.
Na žalost so sle stvari po drugi poti, ki je ne odobravamo. Ostali bomo v stranki in nadaljevali s prikazom Kontradikcij, ki jih vsebuje sporazum vlade, da bi tako pokazali' članstvu napačno politično izbiro, ki Jo je napravila večina.
Zaupamo članom stranke in zato
....... .........................i.
Cesta vina in češenj tudi v Štmavru
iiPro loco« iz Gorice je imel po-novno sejo, na kateri je določil razpored prireditev v prvi polovici tega leta. 19. aprila bodo odprli cesto vina in češenj po Br-
NADAUUJE SE
VELIKA RAZPRODAJA
pri f#
£a 'huvoietta"
VSEGA KONFEKCIJSKEGA	mpnm TTl TT,. .. , m i
OTROŠKEGA BLAGA	TRST “ UL Udine st‘1 " Tel* 36914
Vse za otroka - mame, ne zamudite priložnosti!
PRODAJA PO LIKVIDACIJSKIH CENAH!
Klflp «IR|S» PROSEK
Predvaja danes 19. t. m. ob 16. uri Warner Bros barvni film:
L urlo della battaglia
(BOJNI KRIK)
Junaški in brezupni podvig comandos* v džungli razgretega birmanskega ozemlja
Igrajo: JEFF CHANDLER, TY HARDIN, PETER BROWN ln CLAUDE AKINS
Mm m Liicinnh
! DORIS DAV SIEPHEN BOYO JIMMY OURANTI MARTHA RAYE
In
!>!<» B<'tl«»
del Mbndo
DEAN JAGIiiR
J®
predvaja danes 19. t. m. ob 15. uri Metrocolor Panavlslon film: V
<LA RAGAZZA PIU BELLA DEL M0ND0>
(Najlepše dekle na svetu)
Igrajo:
DORIS DAY STEPHEN BOYD JIMMY DURANTE MARTA RAYE DEAN JAGGER
V ponedeljek, 20. t m. ob 1*. uri ponovitev filma:
LA RAGAZZA PIU’ BELLA DEL MONDO
(Najlepie dekle na avetu)
v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26, vogal XXX Ottobre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne
MADALOSSO
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja;. 9.30 Glasbila in zvonovi v slovenski pesmi; 10.00 Maša, nato Orkester A. Van Dam;, 11.15 Oddaja za najmlajše, nato Joss Baselli; 12-.00 Slovenska nabožna pesem;
12.30	Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Ansambel »Tamburica« iz Zagreba, 15.10 Jam ses-sion; 15.30 Radijska novela, nato Orkestra Pourcel in - Barclay;
16.30	Popoldanski; koncert; 17.50 Plesna čajanka; 18.30 Kino, včeraj in danes; 18.55 Beethovnove sonate; 19.15 Nedeljski vestnik;
19.30	Sestanek v Benetkah; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 F. Schubert: Simfonija št. 3; 22.35 Moderni ritmi.
NEDELJA, 19. JANUARJA 1964 //. program
7.43 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 12.00 Glasbena prognoza; 13.40 Nedeljski ekspres; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Lanka glasba; 15.45 Neapeljska antologija; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport;
18.35	Vaši izbranci; 20.35 Sama glasba; '-1.00 Športna nedelja;
21.35	Glasba v večeru.
III. program
17.05 Bachove kantate; 18.05 A. Schnitzler; ((Grofica Mitzi«; 19.00 Na programu Fellegara; 19.15 Francoska kultura- 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Straussova opera »Kavalir z rožo«.
9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danci na športnih igriščih; 14.00 »El Campanon«.
Koper
6.00 Prenos «L; 7.'15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.4o Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor iz Dornberka; 1000 Prenos RL; 10.30 Glasbena matineja; 11.30 Reportaža; 11.5Q in 12.50 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 1400 Glasba po željah; 15.15 Melodije; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Pianist Garner; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas- 11.25 Roditeljski krožek; 14.00 Pianist Cziffra; 14.30 in 16.46 V nedeljo skupaj; 15.15 Nogomet od minute do minute; 17.16 Ital pesmi in plesi; 17.30 Donizettijeva opera «11 Campanello«, 18.30 Plesna glasba; 19.00 Športni dnevnik; 20.25 B P. Galdos - A. Mori-coni; »MUericnrdia«; 21.00 Radijska križanka- 22.16 Sopranistka Tibay.
Slovenija
6.00 Dobro jutro!; 0.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska radij; ska igra; 8.40 Iz albuma pesmi in skladb; za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariš....; 10.30 Dopoldanski koncert; 11.30 Nedeljska reportaža; 1150 Zabavna glasba; 12.05 Naši poslušalci čestitajo;
| Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih strojev elrktrogoiipodinjskih | predmetov
I kaditi TRE VIS AN |
1 Trst, Via S Nlcolb 21, tel 24 018
. Popravila: Via detle Milizle 3, telefon štev 76-278
210 o, |
76-276 I
13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert; 14.10 Nekaj melodij; 15.05 Od uverture do kola; 16.00 Humoreska tedna; 16.20 Glasbeni avtomat; 17.05 Hanimond orgle; 17.15 Radijska igra; 18.02 Športna nedelja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite avojo popevko; JljOO Njihovi rokopisi; Franz
Liszt; 22.10 Zaplešite z nami; 23.05 Glasba Kitajcev in Japoncev.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.30 Nabožna pesem; 13.25 Športna oddaja; ,4.45 Cvetlična povorka v Sanremu; 15.30 Smuški skoki v Cortini; 17.30 Program za najmlajše; 18.80 Film #Mož brez spomina; 19 00 Dnevnik; 19.30 Registriran športni dogodek; 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Verdijevo življenje; 22.15 Iz Mongolije v Peking; 22.45 Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00	M. Dursi:	«Zločin na
Krfu; 19.55 Rotocalchi in poltro-na; 21.00 Dnevnik; 21.15 Smash; 22.30 Šport.
PONEDELJEK, 20. JANUARJA
Od 8.30 do 14.15 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Smučarski šport; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Mali oder; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Pirandel-lo — E. De Filippo: »Nova obleka«; 22.55 Hokej na ledu: Italija - Jugoslavija, ob koncu Šport-ne vesti.
Jug. televizija
11.00	Kmetijska oddaja; 18.00 ((Denisovi namestniki« — šaljiva zgodba; 18 30. .Capek vam predstavlja komisarja Bartoška; 19.00 Športna ooročila; 19.10 »Beg v Tumavaco«; 20.00 Tv dnevnik — nedeljska izdaja; 20.45 Ibsen; »Strahovi« — TV priredba; 22-30 Mojstri klasike — koncert v stu diu del Mozarta: 23.00 Poročila
PONEDELJEK, 20. JANUARJA
17.30 Angleščina na TV; 18 OP Iz živalskega sveta; 18.30 Puro čila; 18.35 «Kljukec in Smukei gresta na počitnice« — začetek nove serije lutkovnih igric; 19.0C TV obzornik:	19.30 Tedenski
športni pregled- 20 00 TV dnev nik; 20.30 Ob 40 obletnici smrt. Vladimira Iljiča Lenina; 20.4<-»Kota 905» — jugoslovanski celovečerni partizanski film; 22.10 Poročila
Ker so v zadnjih dveh dneh pritisnili severni zračni tokovi, se je tudi na Goriškem vrelhe zjasnilo, obenem pa je postalo tudi ničlo bolj mraz. Tako je včeraj zjutraj okrog sedme ure toplomer na go-'Hškcm letališču pokazal 11 stopinj pod ničlo, v severnih predelih mesta ter ponekod ob Soči pa celo —13. To je vsekakor letošnji rekord mraza v nekdanji »avstrijski Nici«, vendar pa ljudje ne godrnjajo preveč, samo da je lepo vreme in da ni vetra. V resnici sp preko dneva na soncu že pozna, da je pridobilo na svoji moči m znatno omiluje mrzle severne tokove.
Se hladneje je v Beneški Sloveniji. kjer so včeraj ponoči zabeležili v Čedadu 10 stopinj pod ničlo, v okolici do 15 pod ničlo m nk bloku pri Stupici pa celo 20 stopinj pod ničlo. Nič čudnega torej, če je zamrznila Nadiža n njeni prjtoki, ter se je pojavil led tijdi na Idrijci. Soči in Vipavi, kjer so se otroci v Sovodnjah tudi drsali.
V Kanalski dolini je prav tako padlo živo srebro in so včeraj po-
noči zabeležili v Trbižu 15 stopinj pod ničlo in tudi preko dneva se ni dvignilo nad 5 stopinj pod
Februarja cepljenje živine v Doberdobu
Občinski veterinar je odredil, da mora Piti vsa živina in ovce v občini cepljene proti slinavki in parkljevki najkasneje do konca februarja Cepivo je brezplačno, živinorejci pa bodo plačali veterinarju za vsako cepljeno žival po 200 lir. Veterinar bo sestavil razpored cepljenja po vaseh, ki ga bom , pravočasno objavili, da se bodo kmetovalci lahko pripravili na njegov prihod.
Stavka petrolejskih delavcev ENI
CISL sporoča vsem tajništvom petrolejskih podjetij, da je proglasila vsedržavno stavko vseh uslužbencev državnih petrolejskih podjetij ENI dne 22.. 23. in 24. januarja. Gibanje je posledica razbitja pogajanj za obnovo vsedržavne pogodbe
PO ZASLUGI ORGANIZACIJE Al IN ŠOLSKEGA PATRONATA
Tudi slovenskim učencem dajejo kosilo v šoli
Medtem ko imajo otroci goriške občine hrano v šoli že vet ta teden, jo bodo pričeli v doberdobtki in tovodenjski občini pripravljati v kratkem
S ponedeljkom 13. januarja so tudi po slovenskih šolah pričeli razdeljevati kosila učencem. Kosilo dajejo predvsem potrebnejšim otrokom, v Ul. Croce razdelijo vsak dan po 15 kosil, v Ul. Han-daccio 6, v Pevmi 20, v Podgori 12 in v Standrežu 17.
V občini Dobsidob še niso pričeli razdeljevati opoldanskih obrokov hrane, ker zaradi preobremenitve tovornikov konzorcij še ni pripeljal blaga na šole. Sole so že poslale sezname učencev, katerim bo to dajali hrano. V Jam-Ijah in v Dolu ju bodo prejemali vsi otroci, skoraj vsi pa v Doberdobu. V sovodenjski občini prideta v poštev samo šoli na Vrhu in v Gabriah. V Sovodnjah in v Rupi hrane ne bodo pripravljali, ker nimajo opreme. V zameno za te ugodnosti pa ,majo v Sovodnjah in v Rupi popoldanski šolski pouk, ki traja dve uri in pol. Učenci v tem času pripravijo domače naloge. naučijo se snov za prihd-nji dan, lahko se ukvarjajo z ročnim delom in igrajo, učiteljica pa jim bere kaj zanimivega, da je popoldne v šoli kar najbolj prijetno in koristno obenem.
Kosila, ki so zelo tečna in z visoko kalorično vrednostjo, pripravljajo /.a otroke goriške občine v posebni leuhinji. od koder jih razvozijo na vse šole. Sredstva za pripravo hrane daje or ganizacija Al (Mednarodna pomoč) in šolski netronat.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj ob 8.36 so pripeljali v goriš'-o bolnišnico 23-let.nega Carla Valdugo iz Gradiške, ki se ve na delu pri podjetju Postir ranil v levi Kazalec. V bolnici so mu morali odrezati kos prsta. Zdravil se bo 15 dni-Okrog 10. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišni-cn 32-letnega Carla Bradaschio iz Ul. Fait) 14, ki se je rami pri pad-cu s tovornika podjetja «La Goriziana« pri Rtječi hiši. V bolnici se bo zdravil 10 dni zaradi rane nVglavhe ;i -ero 'V Uro pozneje so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 10-let-nega učenca Paola Tomasija iz Ul. Giusti v Gorici, ki se je v šoli ponesrečil med odmorom. U-daril se je v glavo. Po prejeti
PROMETNA NESREČA SREDI MESTA
Zenska prečkala pot skuteristu v Ul. Oberdan
Polomila si je rebra na desni strani prsnega kosa
pomoči je odšel domov.
Ob 15.30 so sprejeli na zdrav, ljenje 54-letno Francesco Togut iz Ul. Giulio Cesare 14, ki si je pri padcu zlomila desno stegnenico. V bolnici se bo zdravila 30 dni.
Včeraj nekaj po 10. uri se je zgodila v Ul. Oberdan prometna nezgoda, ki bi lahko imela hujše posledice, ker je bila v njej udeležena priletna žena, ki se je razmeroma dobro izmazala. Pavlina Drašček, stara 56 let, doma s Travnika 14, je na vsem lepem, ne da bi pogledala če je cesta prosta, šla z ene »trani pločnika na drugo. Cez cesto je stopila tako nahitroma, da skuterist 20-letni Burtolan iz Ul. Brigata Sassari v Gorici, kljub zaviranju in poskusu, da bi se ženski ognil, ni mogel preprečiti trčenja. Podrl jo je na tla in se s svojim licem zaletel v njeno glavo. Prisotne osebe so žensko, ki ie glasno zastokala pri padcu na tla, odpeljali v bližnji bar, kamor jo je prišel iskat rešilni voz Zelenega križa. Odpeljal Jo je v boinišnico kjer so jo pridržali na zdravljenju zaradi zlo-
ma desne strani prsnega koša. Mladeniča ir njegove sestre, ki je sedela za njim. niso odpeljal! v bolnišnico, ker udarci, ki sta jih zadobiia v koleni, niso bili tako hudi. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki je sestavila zapisnik. Nekoliko škode je utrpel tudi skuter, kateremu so te zvile prednje Vilice in se razbil vetrobran.
DANES
roditeljski sestanek
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici vabi starše gojenk in gojencev na roditeljski sestanek, ki bo danes, dne 19 t. m ob 15. url v prostorih zavoda.
GORIŠKI ŠPORT
■Juventina igra danes proti Audaxu v Gorici
Zaključek prvega kola tekmovanja z zaostalimi tekmami
Ker se je prpteklo nedeljo zaključilo prvo kolo letošnjega nogometnega tekmovanja v drugi kategoriji diletantov za pokrajinsko prvenstvo, bodo jutri odigrali samo nekatere zaostale tekme.
Med temi je tudi tekma med Juventmo in Audaxom, ki jo bodo odigrali na igrišču v Ul. Baia-monti v Gorici. Goriška ekipa je že v tekmi s Sovodenjci pokazala, da je resen nasorotnik m zato se bodo morati nogometaši iz Stan-dreža dobro pripraviti, predvsem pa dobro igrati, če bodo hoteli prinesti iz tega srečanja domov kakšno točko ter utrditi svoj položaj na lestvici.
Za to teamo naj se ob običajni uri predstavijo pri Milanu v baru naslednji gralej Juventine; Faganel, Paškulin, Nanut L., Briško, Zezlin Furlan, Puia, Micheli, Fer-folja, Comelli, Tabaj. Batistič, Marušič in Marega
Goriziana-Kalev (ZSSR) v torek v Gorici
V torek 21. januarja ob 21.15 bo v telovadnici na Trgu Cesare Battisti v Gorici tretje zapovrstno mednarodno pmateljsko srečanja goriške peiorke. Srečala se bo s sovjetsko ekipo Kalev, ki je na četrtem mestu na lestvici. Nedvom. no je Kalev kakoi tudi ostala sovjetska moštva, izredno močno m nam obeta veltK športni užitek. Povečalo ga bo dejstvo, da bomo Videli igrati ekipo, katere šola nam vsaj iz neposrednosti še ni znana in orav zaradi tega predstavlja ineognito ki nas bo vlekel na tekmo. S to tekmo — treningom se bo Goriziana nedvomno dobro pripravila za bližme prvenstvene tekme Pred tekmo se bosta srečali ženski moštvi nižje serije.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 12. do 18. Januarja 1964 smo imeli v Gorici 26 rojatev, umrlo Je 22 ljudi, poročili so se trije pari, 16 pa jih je bilo oklicanih.
Rojstva: Gabriella Macchini, Mau. ro Dellago, Glovanni Battista Tu-rus, Edoardo Visintin, mrtvorojeni Mlchele Cosolo, Fabrizio Bandelll, Antonella Servillo, Claudlo Buffo-I lin, Nadja Cotič, Elena Morsut, Mario Scuotti, Valentina Giffoni, Franca elemente, Gilberto elemente, Claudio Contin, Glovanni Penko, Marina Plan, Flavio Žara, Rita A-glialoro, Franca Mlchelin, Maria Alessio, Dario Mleeu, Ananda Tuzzi, Elisabetta Raso, Valter Russo ln Franca Storni.
Umrli so: 2 in pol leta star Tlzia-no Crepaldi, upokojenka 74-letna Maria Tiberio vdova Zullan;. trgo-vec-kolporter 80-letni Vittorio Mole-sini, radiotehnik 46-letnl Ugo Spaz-zapan, upokojenka 64-letna Nella Gerini vd. Canta; upokojenec 06-let-ni Guldo Pelizzon; gospodinja 81-letna Tereza Mlekuž vd. Sdrigotti; sedlar 46-letni Carlo Cumar; gospodinja 77-letna Katarina Sedevčič vd. Nadig; upokojenka 88-letna Elmina Petronio vd. Sarti; upokojenec 40-letni Lulgi Gobet, upokojenec 60-let. ni Mlchele Devetak; gospodinja 57-letna Antonia Grlo; gospodinja 83-letna Maddalena Mlniussl; 85 letna Marija Lapanja vd. Jerman; upokojenec 69-letni Leopoldo Bregant;
gospodinja 90 letna Teresa SttgUch vd. Migliani; trgovka 77-letna Lidija Stanič; upokojenec 82-letni Civi-dln; tekstilni delavec 52-letni Vladimir Sfiligoj; zidar 63-letni Lucla-no Donda; upokojenka 67-letna Gio-seffa Spessot vd. Visintin.
Poroke: pleskar Domenlco Pod-gomich ln prodajalka Maria Pri-m osi; bolničar Vittorio Paone ln bolničarka Marisa Visintin; radiotehnik Andrea Černigoj in gospodinja Jolanda Leban.
Oklici: mehanik Bruno Ronchini in Enia di Girolamo; podčastnik Renato Orao ln trgovka Linella Bi-galli; šofer Giannj Šinigoj in prodajalka Anna Marega; inž. Bruno Perelll in dijakinja Llvla Domai; podčastnik Alberto Duca ln telefonistka Elena Debelak; podčastnik Alfonso Lavazzo in gospodinja Elena Cascione; karabinjer Ermenegil-do Miglloronza in gospodinja Angela Berto; mizar Benlto Perrone in gospodinja Maria Oiancola; trgovski zastopnik Livio Codarin in učiteljica Sonia Orazzini; uradnik Bruno Rustja in tekstilka Stanislava Sturm; uradnik Federieo Castel-li ln uradnica Ullana Nicolettl; šofer Kazimir Gomišček in (rlaerka Giulia Sereni; tekstilec Marino Peric ln tekstilka Flavia Pelos; trgovski zastopnik Ermanno Trlvellin ln uradnica Diana Malfatti; poljedelec Kazimir Brajnik in gospodinja Ana Primožič; karoserlat Elio Polan ln pletilja Ines Giubei.
Požar na Svetogorski cesti
Včeraj nekaj pred 7. uro so po. klicali goriške gasilce na Sveto, gorsko cesto št. 91, kjer so se v stanovanju Saveria Lebana vnele saje v dimniku. Ogenj se je raz. širil v bližini tramovja. Gasilci so v pol ure odstranili nevarnost požara. Škodo cenijo na okrog 50 tisoč lir.
VERDI. 14.30: «Mondo cane N. 2». Barvni dokumentarni film G. Ja-copettija. Mladini pod 18. letom prepovedano. Zadnja predstava ob 22 uri.
CORSO. 15.00: «11 maestro di Vige-vano», Alberto Sordi in Claire Bloom. Italijanski čmobelt film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 15.00: «11 vendicatore mascherato«, G. Madison in Lisa Gastoni. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: »Tom e Jerry al-l*Ultlmo baffo« Ameriška barvna slikanica. Zadnja predstava ob 21.30.
v Tržiču
PRINCIPE. »XI re del sole«, Yul Brinner, George Chaklns ln Shlr-ley Anne Field. Barvni kinema-skopski film.
NAZIONALE. «Gunga Din«, Cary Grant.
EXCELSTOR. «Le astuzie di una vedova«, Silm Jones ln G. Joung. Kinemaskope v barvah. AZZURRO. «11 cucciolo«. Gregory Pečk ln Jeanne Wymann. Barvni film.
r Ronkah
RIO. «Per soldi o per amore«, Kirk Douglas.
EXCELSIOR. »La pelle che scotta«, Michael Callan.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLET-TI, na Travniku, tel. 29-72.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 19. Januarja, bo v Goriot obratovala cvetličarna JOŽEF BANDELJ, pa Travniku, tel. 54-42. Vse ostale cvetličarne pa bodo danes zaprte.
TEMPERATURA VČERAJ Včerej emo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 5,4 stopinje nad ničlo ob 14.40, najnižjo 11 stopinj pod ničlo ob 7. uri. Povprečne dnevne vlage Je bilo 65 odstotkov.
Mali oglasi
PRODAM 3-nadstropno hišo v središču Gorice eventualno tudi a vogalno trgovino. Telefon 8009.
NOVOSTI V VRSTAH TRIESTINE
V Alessandriji prvi nastop Gattonarja
Orlando vodja napada, Vit levo krHo
Triestina bo morala danes nastopiti v Alessandrii še vedno z nepopolno postavo. In tudi tokrat bo nekaj novosti. Glavna je prvi nastop 20-letnega Claudia Cattonarja, ki bo nastopil na Frigerijevem mestu, to je v bekovski vrsti. Druga novost pa je nastop Orlanda, zara-
di česar bo Vit igral na levem krilu. Posledica teh sprememb je, da Novelli tokrat ne bo oblekel rdečega dresa proti enajstorici Alessan-drie.
Triestina bi morala danes nastopiti v naslednji postavi: Miniussi; Cattonar, Vitali; Pez, Greco, Sadar; Vit, Dalio, Orlando, Rancati, Porro.
janski rekord na 5.000 m. De Riva je olimpijsko progo v Madonni di Campiglio pretekel v 7’53”4, medtem ko je bil prejšnji rekord, ki je pripadal Mariu Giosu 8’03”5.
SENZACIONALNO!
Lev Jašin bo igral za Penarol
MONTEVIDEO, 18. — Dane* se je izvedelo, da bo najboljši vratar na svetu Lev Jašin nastopal v prihodnji sezoni za barve Penarola iz Montevidea. Sovjetska vlada je dovolila Jašinu, da nastopa za južnoameriško ekipo. To je prvič v zgodovini, da dovolijo sovjetskemu nogometašu, da se preseli v tujino.
SMUČARSKI SKOKI
LE BRASSUS, 18. — Sovjetski tekmovalec Albert Larionov je zmagal v skokih za alpsko kombinacijo
SMUK ZA «3 - TRE»
Nemec Willy Bogner zmagovalec v M. di Campiglio
MADONNA DI CAMPIGLIO, 18. — Nemec Willy Bogner je danes zmagal v prvem spustu v smuku za trofejo Madonna di Campiglio. Za njim sta se z istim časom uvrstila Švicar Minsch in Avstrijec Schranz, medtem ko je favorit Egon Zimmermann popolnoma razočaral in se u-vrstil šele na 25. mesto. Vrstni red na cilju je naslednji:
1.	Bogner (Nemčija) 1’27”91,
2.	Minsch (Švica) 1'27”95, Schranz (Avstrija) 1’27”95,
4.	Wagnerberger (Nem.) F28”01,
5.	Giovanoli (Sv.) 1’28"02. Sledijo Killy (Fr.), Bartels (Nem.), Leit-ner (Nem.), Messner (Av.), Nenning (Av.), Wemer (ZDA), Lacroix (Sv.), Favre (Sv.), Leitner A. (Av.), Kidd (ZDA), Stamos (Fr.), Ferries (ZDA), Perillat (Fr.), Brugmann (Sv.) in Eaton (ZDA).
SMUČARJI V SPITTALU
M. Goitschel v slalomu Sticgler v veleslalomu
SPITTAL, 18. — Danes je bilo v Spittalu tekmovanje smučark v slalomu.
Na cilju Je bil vrstni red naslednji:
1.	Marielle Goitschel (Fr.) 1T0”90
2.	Madeleine Bochatay (Fr.) 1’11”71 V moškem veleslalomu pa Je zmagal Pepi Stiegler pred Hiasom Leit-nerjem. Izid tekmovanja:
1.	Pepi Stiegler (Av.) 1'27”57
2.	Hias Leitner (Av.) l’28”-85
3.	Eberhard Riedl (V. Nem.) 1’29”18
V HITROSTNEM DRSANJU
Nov italijanski rekord na 5.000 m Renata De Rive
MADONNA DI CAMPIGLIO, 18. — Renato De Riva je danes med pr vim dnevom državnega prvenstva v hitrostnem drsanju izboljšal Hali-
iiiiiuiHiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiitiiiiiiitiiiiiimiinimiiiiimiiittii
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Fafangel in Kosmina
(z obnovljeno Cha-cha III)
na olimpiado v Tokio?
Olimpija v Novi Gorici, Novi Sad na Koprskem
l/i •	i,i_	, , j ■ 1\ m VI I	^
Na zadnji seji odbora Brodarske zveze Jugoslavije so sprejeli pomemben sklep o udeležbi jugoslovanskih jadralcev na olimpijskih igrah v Tokiu. Jugoslavija bo nastopila v razredih Star in Finn. Za Primorsko je vsekakor najpomembnejša udeležba v razredu Star, saj imata Koprčana Fafangel in Kosmina lepe možnosti za nastop v Tokiu. Razen slovenske flote, v kateri sta Fafangel in Kosmina, se bo potegovala za nastop na olimpiadi še splitska flota, ki jo zastopata Člana tamkajšnjega Mornarja Marušič in Roje.
Obe floti se bosta v prvi polovici leta udeležili številnih tekmovanj in tisti, ki bo acsegel predpisane norme, bo zastopal Jugoslavijo v Tokiu. Te norme pa so precej zahtevne. Tako bo treba doseči eno izmed prvih petih mest na mednarodni regati za pokal Tito Nor-dio v Trstu, nadalje eno izmed prvih treh mest na prvenstvu XVII. distrikta in eno izmed prvih deset mest na evropskem prvenstvu v Franciji.
Nobenega dvoma ni, da imata Fafangel in Kosmina realnejše možnosti. Fafangel sodi s svojimi izkušnjami med najboljše jadralce na svetu in v kolikor se bo temeljito pripravil, mu dobro mesto na olimpiadi ne uide. Zlasti še, če bo imel na razpolago dobro jadrnico, to se pravi novo, ali pa temeljito rekonstruirano sedanjo jadrnico Cha-cha III. Zanimivo je, da se Fafangelu obeta že tretji nastop na olimpijskih igrah. Na olimpiadi v Helsinkih je dosegel 17. mesto (tekmoval je s slabo jadrnico), medtem ko je bil na olimpiadi v Neaplju osmi. Takrat je imel vse možnosti za osvojitev ene izmed olimpijskih medalj, toda zaradi slabih jader se ni mogel u-spešno kosati s tehnično najbolje opremljenimi jadrnicami.
...
Po dvomesečni mrtvi sezoni se Primorski obeta spet živahno nogometno življenje. 2e 20. januarja bo prispelo v Novo Gorico moštvo ljubljanske Olimpije,	se bo
tam pripravljalo za začetek spomladanskega cfcfct 'prvenstva ♦
Danes zjutraj bodo kar tri odbojkarske ekipe Bora II; nastopile v telovadnici šole Morpurgo (Čampi Elisl).-Medtem ko bosta A in B šestorki igrali z goriško Olimpijo za juniorsko prvenstvo, bo prva ekipa sprejela v goste za 6. kolo B lige tržaško Llbertas.
drugi zvezni ligi. Ljubljanski nogometaši bodo odigrali nekaj tekem z okoliškimi klubi.
Vse kaže, da bodo uspela pogajanja za prihod člana prve zvezne lige Novega Sada na koprsko obalo. Novosadčani si bodo izbrali Koper ali Piran in prav tako odigrali nekaj tekem z obalnimi ekipami.
Končane so tudi priprave za začetek zimske istrske nogometne lige. Organizacijo je prevzela letos puljska nogometna podzveza. Doslej so se prijavili Pula, Labin, Buje, Istra in Jadran iz Poreča. Pričakujejo še prijavo koprskih ekip. Tekmovanje bi bilo po izločilnem sistemu in bi se začelo konec januarja.
Zaradi tehničnih težav so odložili srečanje nogometne reprezentanc koprske in goriške nogometne podzveze. Prvo srečanje bo 1. maja v Kopru, povratna tekma pa bo v začetku septembru v Novi Gorici ob občinskem prazniku. Hkrati s članskimi ekipami se bodo pomerile tudi mladinske in pionirske reprezentance.
Tridentinska jezera
(Nadaljevanje s 5. strani)
Opisana so tudi umetna jezera, ki so nastala za jezovi in hranijo vodo za hidrocentrale. Poleg opisa jezer je na koncu dodan še obširen kataster jezer. V tem katastru so samo narav-
na jezera tridentinske pokrajine. Fovssd je navedena nadmorska višino, kateremu hidrograf-
I
Tekme bodo po naslednjem razporedu:
ob 9.30 Bor B - Olimpija ob 10.30 BOR - LIBERTAS
(VI. kolo prvenstva B lige)
ob 12 Bor A * Olimpija ob 13 Bor A - Bor B
1
■___|
Skemu bazenu in kateri gorski skppini prepada Jezero, geografski položaji dimenzije, geološka narava okolice in izvor jezera.
Izdajo knjige, ki je izšla pod pokroviteljstvom odseka za prosveto pri tridentinski pokrajinski upravi ter naravoslovnega muzeja v Tri-denitu, sta pripravili založbi G. B. Monauri iz Tridenta ter Arti Grafiche R. Manfriai iz Rovereta. Založbi sta dokazali visoko stopnjo tehnične pripravljenosti za izdajo tako razkošno opremljenih del. Nemajhen delež, da je knjiga lahko izšla, pa ima Pokrajinska ustanova za turizem tridentinske pokrajine, ravnatelj te u-6tanove dr. Gimo Scrinzi, pri tehnični ureditvi pa Giuseppe Sebesta; omenili smo pa že prispevek milanske založbe Hoepli.
Lepa knjiga je toliko dragocenejša za vsakogar, ki se je kdaj pobliže spoznal s tridentinsko deželo.
R. R.
Ksaverju Mešku je bilo najhuje ko v bolnišnici ni videl pomladi
(Nadaljevanje s 5. strani)
satelja Meška težka nesreča. O
njegovi nezgodi mi je pripovedovala slovenjgraška zdravnica, litijska rojakinja dr. Metoda Mi-kuš-Knolova takole:
• Staremu pisatelju se je v začetku pomladi leta 1961 nenadoma zavrtelo, ko je maševal pri oltarju na Selih. Padel je na nogo, ki se mu je zlomila. Zdravnik je ugotovil prelom desnega kolka. Ponesrečenega pisatelja so sprejeli nato na kirurški oddelek slovenjgraške bolnišnice. Tu je ležal četrt leta, nekajkrat je bil tako slab, da so se zdravniki zanj resno zbali. Niso imeli veliko upanja, da bo še vstal iz postelje in odšel domov na priljubljena Sela, o katerih je zmeraj sanjal. Pa se je vendar vse dobro končalo. Ugledni bolnik je prenašal vse hude bolečine s stoično mirnostjo. Bil je skromen in tih bolnik in zdravniki so se res trudili, da bi mu olajšali trpljenje in bolečine..
Primarij dr. Strnad in tudi drugi zdravniki in zlasti bolničarka Andreja, ki mu je vdano stregla in se je staremu bolniku vsa posvetila, so bolnika pohvalili, da tako potrpežljivega bolnika še niso imeli pod svojo streho. Meško je bil' kljub visokim letom — bil je na pragu 90-letnice — ves čas izredno svežega duha, priseben in poln humorja. Vse do zadnjega je i-mel izboren spomin in je rad segal v svoje mladostne spomine.
Po nekaj mesecih se je bolnik Meško toliko pozdravil, da je bil sposoben za odhod iz bolnišnice. Dr. Strnad mu je priskrbel bolniški voziček, ki mu je izredno služil vse do zadnjega in mu lajšal trpljenje in samoto. Večkrat so ga obiskali zdravniki tudi na njegovem domu na Selih in so tako spremljali njegovo zdravljenje.' Prihajale so ga prevezovat in negovat tudi bolniške sestre.
Ko je pisatelj Meško toliko okreval, da je bil sposoben za maševanje, je opravljal tudi to svojo dolžnost. Med tednom je maševal v zasebni kapelici v župnišču,	kamor	so ga	vozili
na vozičku. Maševal je kar sede. Potem pa je maševal tudi v cerkvi, čeprav ni mogel zapustiti svojega bolniškega vozička. Ob nedeljah so prihajali farani in so ga ponesli na vozičku in ga nato prepeljali do cerkve. Tudi tam je maševal kar v vozičku.
Na bolniški voziček priklenjeni stari pisatelj	in	župnik	ni sa-
motaril. Čeprav je pot do Sel naporna,	ker	moraš po	grapah
— najbližja in najbolj ugodna pot je po-tako imenovanem Za-bengracu — so ga radi obiskovali prijatelji in znanci. Pri poklicnih poslih pa mu je pomagal kaplan Vinko Kraljič iz Starega trga pri Slovenj Gradcu.
Za duhovno razgibanost starega pisatelja naj ponovim besede, ki	jih	je	zapisal	bolnik
gospod Kaaverij o dnevih, ki jih je preživel v bolnišnici:
ZAPISKI IZ BOLNIŠNICE Okoli 500 nas je bilo v slovenjgraški bolnišntpi pod varstvom znanega človekoljuba g. primarija dr. Strnada. Znan človekoljub! Prišla je stara ženica s hribov in prosila za sprejem v bolnišnico. Pa je takoj pošteno priznala: *Nikake druge juhe ne moram uživati kakor kurjo*. «Pa ti bomo skuhali kurjo*, ji je odvrnil primarij in jo sprejel. Kuhati za 500 oseb in še za eno posebej, ni ravno malenkost.
Ko »o mene premestili k peči, je dal tja napeljati električni zvonček, da sem lahko takoj pozvonil, če sem kaj potreboval. Iz bolnišnice sem videl le neometani zid nove petnadstropne bolnišnice, Jfi jo pravkar zidajo.
Pa je prišla pomlad. Zunaj so peli ptički. Vedel sem, da se gozdovi zeleno oblačijo, da so travniki kakor zelene in pisane preproge, da se sonce z neba smeje in vabi na prosto, da nas ogreje in razveseli. A jaz nisem videl ne gozdov ne trav-
ALOJZ RAVBAR
liil ■■■■II
Nekje je naletela na nemško patruljo. Nemci so Jo s pomočjo nekega kmeta, ki je delal na bližnji njivi in Je za silo lomil nemščino, spraševali, kaj in kako Je z njo. Ko jim Je povedala, da je prišla kupit zdrob za svojo družino, ji niso verjeli, marveč so hoteli izsiliti od nje priznanje, da nese zdrob partizanom. Končno pa so jo le pustili naprej.
Uro kasneje je od daleč ugledala drugo patruljo. To so bili republikanski fašisti, tako imenovani masovci. Misleč, da Je niso opazili, se je nagloma okrenila in zavila v drugo smer, da bi se ognila njihovemu srečanju in spraševanju. Toda fašisti so jo opazili in jo začeli pozivati, naj se ustavi. Ker pa Je hitela dalje, so pričeli streljati za njo. Tedaj je vsa preplašena obstala in čakala, da so pritekli k nji. Začeli so Jo spraševati to in ono ter so hoteli vedeti, zakaj se Jim Je hotela ogniti. Rekla Je, da Je slabovidna, pa Je mislila, da so italijanski partizani in se Jim je nameravala skriti, da Ji ne bi zaplenili zdroba. Toda niso Ji verjeli, in eden jo Je odpeljal v vas, kjer je bila postojanka.
Fašist jo Je pahnil v neko sobo. Za pisalno mizo je sedel poveljnik posadke. Na steni za njim Je visela Mussolinijeva slika, pod njo pa Je na steni bilo napisano latinsko geslo: MEMENTO AUDERE SEMPER! (Pomni: tvegaj vedno!). Začetnice teh besed so tvorile naziv vojaške formacije MAS, ki Jo je osnoval Mussolini po septembrski kapitulaciji.
«No, kaj Je s to žensko?« je vprašal oficir, ko si Je ogledal
nikov, od sonca pa samo žarke
na nekaj metrov oddaljenem zidu nove bolnišnice. In je g. primarij tenkočutno zaslutil, da se mi toži po vsem tem. In je takoj naročil ličen voziček, da so me »estre peljale v naravo. Ob slovesu mi ga je dal s seboj r porabo do smrti. Šele zdaj, tu doma, čutim, kakšen siromak bi bil brez tega vozička, na posteljo priklenjen noč in dan. Kako mi je bil naklonjen, da sem spoznal, ko je naročal sestri: «Za Meška lepo skrbite! Ce slišim, da mu kaj manjka, boste na golih kolenih pokoro delale!* ...
Hvala mu iskrena! In vsem g. zdravnikom, sestram in vsem drugim v bolnišnici.
To pisanje je bilo skoraj med zadnjim, kar je napisal naš priljubljeni Meško.
Zdaj je njegov voziček spet prazen, mož pa sniva svoj poslednji sen pod krošnjami dreves njegovih gorskih Sel. Zrušil se je stari hrast... Bodi mu ohranjen blag in svetal spomin. Saj bo živel v svojih delih, dokler bo naš rod listal po straneh in knjigah, ki jih je napisal v svojem dolgem in trpkem življenju.
Jože Zupančič
Obdobja v ljubezni
(Nadaljevanje s 5. strani)
ska zgodba je napisana prefinjeno, izredno poduhovljeno in ubrano, saj pisatelja bolj zanimajo krize čustvovanja kot pa sam ogenj čutnosti. Izredno lep je tudi Mauroisov stil, do kraja izbrušen, poln tistega šarma, ki je tako značilen za francosko pripovedništvo. Zato je ta roman delo, ki bo vedno in povsod znova in znova brano
Sl. Ru.
Veljaven od 19. do 25. januarja
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ta teden ni najbolj primeren za ljubezen. Nastati u-tegnejo nesporazumi •in ljubosumje. V družini bo prišlo do prerekanja, ker ne prenašate vmešavanja v vaše srčne zadeve. Ne govorite s prijatelji o svojih intimnih čustvih. Ne prepirajte se na delu.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Z osebami, ki
so vam pri srcu, boste ta teden lahko vzpostavili zelo tesne in prisrčne stike. Tudi v družini bo vladalo soglasje. Neka stara oseba vam bo zelo hvaležna, ker ste se žrtvovali zanjo. Bodite oprezni pri izrekanju svojih sodb.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Muhavost v razpoloženju bo največja ovira za popolni sporazum z ljubljeno osebo. Odnosi z njo bodo trpeli tudi zaradi vaše prehude zamerljivosti. Teden je ugoden za navezovanje prijateljskih odnosov s tujci. Rešili boste neko osebno zadevo.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Ta teden se bodo pripetile neke neprijetne stvari, ki utegnejo motiti vaše čustvene odnose. Ne bodite preveč čemerni, ne prepuščajte se raznim muham in ne bodite nezaupljivi. Tudi s svojci se ne spuščajte v prerekanje ter počakajte na razjasnjevanje.
0
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) Pri navezovanju čustvenih stikov boste naleteli na tež-koče. Obstaja določena težnja k nesporazumom in ljubosumju. Določenim srečanjem se je bolje izogniti, tudi če vas bo neka izredna oseba zelo privlačevala. Ravnajte taktno in diplomatsko.
DEVICA (od 23. 8.
do 22. 9.) Ta teden boste zelo umirjeni in boste lahko navezali prisrčne stike s svojo okolico. Osebe, ki Jih imate radi. bodo pokazale obilo pozornosti in naklonjenosti do vas, kar vas bo zelo razveselilo. Obnovilo se bo tudi neko prijateljstvo, ki se je krhalo.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Zvezde so vam zelo naklonjene. Ne predajajte se malodušju in slabi volji. Zaupajte dragim osebam in videli boste, da bodo vaši odnosi z njimi izvrstni. Nekatere osebe se bodo morale boriti proti vmešavanju svojcev v njih srčne zadeve.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Ce imate kakšne ljubezenske sestanke, ne odlagajte jih, ker je ta teden zelo naklonjen za sporazumevanje In prisrčne odnose. Teden je tudi u-goden za navezovanje novih prijateljstev. Ne smete se prenagliti.
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) Ta teden se boste srečah z ljudmi, s katerimi gojite prija-jateljske stike. Ti
bodo prišli tudi od daleč. Tudi v srčnih zadevah se morate nekoliko potruditi in nekoliko navdušenja ne bo škodovalo. Uspeh boste imeli tudi na delu.
KOZOROG (od 22.
12.	do 20. 1.) Ne boste niti radi v družbi oseb, ki vam hočejo le dobro, ali vas celo ljubijo. Zato se boste marsikomu zamerili. Bodite bolj prisrčni in pokažite razumevanje za svoje bližnje. Predvsem pa skušajte uganiti, kaj drugi pričakujejo od vas.
VODNAR (od 21. 1. 2.) Ce bo-bolj pazili nase nekaj več na zunanjost, boste dosegh lepe u-spehe. Morda vas bo celo kdo vzljubil. Imeli boste neke skrbi v družini, toda prijatelji in znanci bodo prijazni z vami ter vas bodo podpirali.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zaradi uspe-i hov v ljubezni bo-| ste postali samozavestni in boste imeli več zaupanja vase. Svojci vas bodo podprli, da boste lahko uresničili svoje načrte. Toda ne bodite preveč živčni in brzdajte svojo nestrpnost v svojih poslih.
Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska
\ f ‘ \ O i * ,"i.
SUPER ŠVICARSKE MARKE
TD>A(i€W0L,
_ _
T
SUPER TH IN
fl O
LUIS D’ O R
Trgovsko podjetje
SLOVENIJAŠPORT
LJUBLJANA, TITOVA C. 26
ima vedno na razpolago naj večjo Izbiro športnih potrebščin, najkvalitetnejše smuči vseh vrst, smučarske čevlje (ročno šivane), smučarske lasteks hlače, športne volnene puloverje itd.
SE POSEBEJ OPOZARJAMO, DA SI OGLEDATE'USNJENO MODNO KONFEKCIJO PRIZNANE KVALITETE Pri plačilu s tujimi plačilnimi sredstvi nudime 20 •/• popust.
NE POZABITE — POPUST 20 •/.
t
HOTEL .TURIST"
LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110
Hotel «TURIST» se priporoča cen. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima toriznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste rabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE rZLATOM)GL, ‘ki nudi predvsem specialitete iz divjačine ln obrat »DALMACIJA«, ki nudi ribe pripravljene na vse načine.
HOTEL »SLON"
LJUBLJANA - Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopn ih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih ln mednarodnem artističnem programu
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telef. 20-641—44
SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami
redno progo Jadran - Južna Amerika - via Zahodna Afrika (Rljeka -Split . Napoli - Genova - Marseille - Casablanca - Dakar - Conakry -Takoradi . Tema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo - Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo -Japonsko - ZDA - Zahodna afriška obala . sredozemske luke)
(TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije sa obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba«, Piran, 2upanftlčeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Ta-lexi: 035—22, 035—33. Telefoni: 72-170 do 72-177.
trst.
Ul. F. Severo it. 5 b — Tel. 31-893
,d^ Irlzmne akumulatorje (baterije) S« A* F» A*
|in vse elektroauto predmete in nadomestne dele
Novi lastnik LISJAK ( LIS I A N I ) se vljudno priporoča
Katarino.
Fašist, ki Jo je privedel, Je povedal, kaj in kako.
«Kako je torej s tem zdrobom: ga nesete partizanom ali ne?» je hotel vedeti oficir.
«Nesem ga svoji lačni družini,« je trdila Katarina.
Oficir Je nekaj časa tiščal vanjo, da bi rekla, da je zdrob namenjen partizanom, naposled pa Jo je izpustil.
Trudna in lačna, s copatami na nogah se je vlekla čez Kras. Cez čas Je začutila, da je nahrbtnik postal tako lahek, da ga komaj čuti. Snela ga je in si ga ogledala. Tedaj Je zagledala drobno luknjico, skozi katero Ji je uhajal zdrob. To luknjico je naredila ena izmed krogel, ki so jih izstrelili fašisti. Predrla je nahrbtnik, ne da bi bila tega opazila Katarina, in obtičala v njem. Skozi luknjico pa se Je pomalem izsulo toliko zdroba, da ga je zdaj ostalo le še za eno kuho. Razočarana je zamašila luknjico in nadaljevala pot.
Domov se je vrnila ob mraku. Hudo zdelana od dolge in naporne poti je zakurila in pristavila kotlič, da si skuha polente. Ko je sipala zdrob v kotlič, je v njem našla kroglo.
«Mati Katarina.* se Je spet oglasil Ljubo, «vprašal sem vas, ali ste sami pridelali tako dobro koruzo.*
»Ne, to ni moj pridelek, a vas naj to ne moti, fantje moji zlati,* je odvrnila s pogledom uprtim v svinčenko, ki Je ležala kraj ognja.
Katarina Je bila na tem, da gre v borov gozd, ki Je bil pičle pol ure hoda za vasjo, po butaro suhljadi za podnet. Prav tedaj je vstopila kakih štirinajst let stara punčka. Očeta in mater so Nemci odpeljali v Dachau, nato Je živela pri svoji stari materi, dokler ni pred nedavnim umrla. Potlej so skrbeli zanjo vaščani, pri katerih Je izmenoma bila na hrani in stanovanju. Posebno rada je prihajala h Katarini in Ji poma-
gala opraviti kakšno lažje delo, Katarina pa se ji Je za to primerno odškodovala.
«Nunca,» je rekla zdaj, (rimate kakšno delo zame?*
«No, če že hočeš delati, potem pomij šipe kuhinjskih oken. Boš?*
«Bom, nunca Katarina, bom.*
Katarina je vzela iz omare kakih dvajset izvodov ((Kmečkega glasu*, ki sta jih malo prej prinesla dva kurirja, da bi jih raznesla po vasi. To Je nameravala storiti potem ko bi se vrnila z gmajne, zdaj pa Je rekla: «CuJ, Ida! Ko boš pomila šipe, raznesi te časnike po vasi. Saj veš, komu jih moraš dati, ne?»
«Vem, nunca Katarina, vem»
Katarina je položila časnike na mizo, vzela vrv in odšla na gmajno.
Medtem ko je nekje v borovju nabirala suhljad, se Je bližal vasi oddelek Mongolov, Cerkezev in Kalmikov. To so bili sami dezerterji iz Rdeče armade, ki so se nato z Nemci in drugimi fašisti borili proti svobodoljubnim narodom. Bili so znani po svoji nasilnosti in drugih zločinskih lastnostih, ki §o vzbujale strah in grozo v krajih, kamor so prišli.
Ta oddelek Je vodil nemški oficir s pomočjo nekaj nemških podoficirjev. Ko so prišli v vas, so se razprhnili po hišah in začeli stikati po njih, češ da iščejo partizane in orožje, v resnici pa so to počenjali samo zato, da so jemali ljudem vse, kar Je bilo količkaj vredno, začenši pri denarju in zlatnini.
Ida, ki je vtem pomivala Šipe, Je iznenada zagledala skupino Mongolov, ki so se bližali hiši. Vsa prevzeta od strahu Je zbežala iz hiše, zavila za hišo, preplezala zid, ki Je obdajal dvorišče in izginila med bližnjimi ogradami.
Mongoli so vtem vstopili v hišo. Prvi, ki Je vstopil, Je na mizi zagledal časnike. Njegovo pozornost Je pritegnila velika rdeča zvezda, ki je bila natisnjena na gornjem voglu časnikov.
«Oho, kaj pa Je to! Časniki z rdečo zvezdo!* Je vzkliknil
t mešanico ruščine
ine ih mongolščine.
«Kje so domači?* je vprašal neki drug Mongol ln pričel klicati gospodarja in gospodinjo. Ker se pa nihče ni odzval, ko začeli preiskovati vse prostore. Hkrati pa so odpirali predale in Jemali iz njih perilo in drugo ter tlačili v svoje nahrbtnike. Dva sta se v malone sprla za neko Katarinino krilo.
Medtem je prišel v hišo nemški oficir, ki ga je eden od Mongolov še poklicat, da bi videl časnike, ki so Jih našli. Ko si jih je ogledal in so mu povedali, da ni v hiši nikogar, Je ukazaMH m ~ ■?,.
((Zažgite kilo in vse, kar Ja v njej!*
Nekaj minut nato je bila hiša že v plamenih. Iz hleva so
Vzeli kravo in prašiča, nato pa zažgali tudi hlev. Prašiča so zaklali in si ga razdelili, kravo pa so odgnali s seboj.
Med tem časom je Ida poiskala Katarino in ji povedala, da je ušla pred Mongoli, ln da se Je domislila časnikov šele potepin, ko Je bila te na gmajni. Katarina je zaslutila, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Opustila Je nabiranje suhljadi in odhitela proti domu. Ko je prišla iz borovja, Je obstala kot zadeut: videla je, da je hiša v plamenih.
«Joj, zažgali so hišo!» je strahoma Izdavila Ida.
Katarina je dvignila roke na obraz, ko da bi se hotela iasloniti pred grozečim udarcem. Skoraj minuto je stala tako, nato so ji roke kot mrtve omahnile. Vsa skrušena je zrla proti domu, ki so ga uničevali velik zublji.
«Zdaj se lahko vrneva v vas, nunca,* je rekla Ida, ko so tatovi in požigalci zapustili vas.
Katarina Je stopala proti domu z opotekavim korakom ln Iz prsi se ji j« kdaj pa kdaj utrnil bolesten vzdih.
Ko je prišla domov, je bila že vsa vas zbrana okrog goreč« hiše. Bilo je že prepozno, da bi karkoli rešili iz nje. S pomilovanjem so gledali Katarino, ki je vsa strta gledala ostanke svojega doma, v katerem Je preživela toliko lepih ln bridkih dni.
(Nadaljevanje sledi/
_______________________— .......................——------- ■	_____ , rr Toipfnn n.H2 — UPRAVA' TRST — UL SV FRANČIŠKA St 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četrt-
UEEDNIS1VO: TMt - UL. MOiTTECCHI 6 -II. TELEFON 93-808 ln 94-838 - Poštni predal 558 -dm “etno 1920 dto pilimo lik) din “triletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, letne 2.250 Ur. polletna 4.400 Itr, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu	™°rb “ OGLASU cl£eczU^Ta ™akmm v 51rtrrt enega stolpca, trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške ln goriške pokrajine ae
»*« M.	**n. **** .*»»	Mm... - OW>..™. JZ** STANISLAV KKNKO - M... I, .Irt,	Hft T„.___________________________________________