FVdftuhm pla&ina t gotovina. Leto LXXIV., št. 26 Lfabljana, sobota i. februarja 1941 Cena Din Izhaja vsaJk dan popoldne izvzemal nedelj« ta prasnite. — vrst a Din 2, do 100 vrst k Din 2.60. od 100 do 100 rrst a Din I, vecjl vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 28*—b sssssspjsl m as LJUBLJANA, UPslATNIATVO LaafUeva aDea it. » n-ac n-ao ta n-at Podružnice: MARIBOR, Grajski trg ŠL T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 2« — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351. Usodni gouor u Sofiji Kmetijski minister Bagrjanov |e s svojim snočnjim govorom v narodnem sobranju, kjer se Je zavzemal za novo gospodarstvo po zgledu tujih držav, povzročil odstop trgovinskega ministra Zagorova in tako povzročil krizo vlade Sofija, 1. februarja. AA. Na včerajšnjem zasedanju sobranja je pri razpravi o proračunu kmetijskega ministrstva in pri razpravi o zakonskem predlogu, ki je v zvezi s tem proračunom, imel kmetijski minister Bagrjanov pomemben govor, ki ga je bolgarska javnost pričakovala z velikim zanimanjem. Bagrjanov je pričel svoj govor z besedami: Stopam na govorniški oder v popolni zavesti, da nihče izmed nas ni nikoli delal v bolj usodnih in odgovornejših dneh. kakor so ti dnevi, v katerih mi de.'amo. Svet je stopil naprej, da bi storil enega največjih korakov v svojem napredku. Mi tega koraka ne moremo ustaviti. Borba je tako velikanska, da presega naše male močL Bagrjanov je nato obširno razložil, kal je bilo vse storjeno za napredek kmetijstva v zadnjih dveh letih, odkar on vodi kmetijsko ministrstvo. Njegovo ministrstvo je naivečjo važnost polagalo na to. da se kmetijska proizvodnja spravi v sklad s splošnimi narodnimi interesi. Prip^rn-nil je. da so samo Nemčija, Italija in Rušila vpelinle nnčrt za uravnavano gospodarsko proizvodnjo. Ker njegovo ministr- stvo ne razpolaga z zadostnimi podatki o rezultatih kmetijske proizvodnje v imenovanih državah, se je Bagrjanov zavzemal, da bi imel v bodoče po ene za pos*r onega kmetijskega opazovalca, kolosalne^a poskusa, ki je v teku v teh treh iriavah. Bagrjanov je govoril nato o svojem potovanju v Nemčijo in Italijo Pri *ej priliki je imel možnost spoznati se z rezultati načrtne in uravnavane kmetijske jrro-izvodnje v teh državah. Obširno 1e razlagal sisteme, ki jih v kmetijski proizvodnji uporabljajo v Nemčiji in .'taliji. Nato je razlagal, v kakšnem stanju J* brlgar-sko kmetijstvo. Povedal ie. da le v Bolgariji okrog milijon km^ijskih gospodarstev .od katerih jih je ool z manj kot 35 ha zemlje, kar pomeni, da je okrog 500 tisoč kmetijskih družin brez neobhodnega minimuma zemlje, ali pa čisto brez zemMe. Da bi se pa pokrila potreba po zemlji, bi bilo potrebnih okrog 10 milijonov ha. Zato predlaga načrt, po katerem bi se z izsuševanjem močvirij in jezer ter z osposobitvijo neplodnega zemljišča in raznimi drugimi ukrepi daio dobiti 7 do 8 mili ionov hektarjev zera I je. po širšem in večiem načrtu 21 milijonov ha. Bagrjanov je razložil oelo vrsto predlo- gov, ki so bili sprejeti v vladi m bodo predloženi sobranju v potrditev Predlogi imajo namen pospešiti kmetijstvo in povečati proizvodnjo. Nato je govoril minister Bagrjanov o gospodarskem sistemu v Nemčiji in ga primerjal s sistemom svobodne proizvodnje v Bolgariji. Zavzemal se je za uvedlo sistema načrtnega in uravnavanesa kmetijskega gospodarstva v Bolgariji, poudarjajoč, da bo edino na ta način možno doseči ustalitev cen, odstraniti verižništvo in uvesti večjo socialno oravičnost v vseh družabnih slojih. Po njegovem mneniu bi lahko sedanji gospodarski sistem v Bolgariji označili kot nepravičen, značilnost novesa gospodarskega reda pa 'e nv-gova pravičnost Potrebno bi bilo ustanoviti podobne organizacije kakor v Nemčiji in uvesti nove gospodarske načine v vseh gospodarskih panogah. To bi omogočilo i-ved bo načrtne in uravnavane proizvodnje Poskusi, ki jih ie dozdaj Bolgarija slo-rila, da bi se vmešavala v gospodarsko življenje, še vedno nimajo značaja sistema in bolgarsko državno življenje je daleč od temeljev načrtnega in uravnav^nega gospodarstva. Zato se ni čuditi težavam, ki jih preživlja bolgarsko gospodarsko. To Je zadosti navaden pojav. Nobeno čudo pa ni da ne moremo ustaviti povečanja cen. Nikakšno čudo ni, da ne moremo crne jiti draginje, niti verižništva in da se vrtimo kot v začaranem krogu. Končno je minister Bagrjanov -ekel sledeče- Vztrajali bomo v viharju, ki besn; zraven nas in in morda nad nami, če bomo organizirani v vsakem pogledu kot enota. S i tako organizirani bomo lahko dočakali novi svet. Rekel sem novi svet, nisem rekel nova država. Ni slučajno, da sem se tako izrazil. Bagrjanov je zaključil svoj govor izražajoč prepričanje, da jutrišnji svet ne bo mani pocoln kot včerajšnji. Njegov govor je večina narodnih poslancev pozdravila s ploskaniem. Sofija, 1. febr. e Po govora Ba^rjann-va je govorilo še osem p na Filova. Menijo, da je mtnister Bagr tanov s vvojo ostro kritiko sedanjega gospodarskega stanja v Bolgariji odkrito napade vltdo Bogdana Filova Ker je sam član /> vlade, je potemtakem sprožil krizo vlad? Snočnja seja vlade je bila. k^kor se zatrjuje, zaradi odstopa ministra za trgovi* no Zagorova, ki je podal ostavko predsedniku vlade takoj, ko je mir-t*ter Bagr-lanov končal si'oj go\r. S a seji ?c tudi obrmmavali položaj, v katerege fe prišla vlada zaradi go\'ora Bagrjanov Kolikor se je moglo izvedeti je bilo na sej; ministrskega sveta sklenje .o. da bo predsednik vlade Filov obvesti' k alja o položaju in o potrebi, da predloži osta\ko vlade. Približuje se največja ura angleške zgodovine Resne besede prvega lorda angleške admiralitete Alexanira in ministrskega predsednika Churchilla — Anglija čakajo dolga in težka izkustva London, 1. febr. AA. (Reuter). Prvi lord admiralitete Alexander je imel govor, v katerem je med drugim rekel: V bodočnosti nas Čakajo najtežje naloge in najtežje preizkušnje. Približuje se dan, ko se bo vsa teža največje vojaške organizacije, kar jih je kdaj svet poznal, vrgla na Veliko Britanijo. Popolnoma sami se moramo upreti temu napadu in moramo ali zmagati ali pa poginiti. Približuje se največja ura naše zerodovine in mi jo bomo dostojno pričakali. London, l. febr. AA. (Reuter). Predsed-ink vlade Churchill je govoril v Southamp tonu in je med drugim poudaril, da se je po zadnjih bojih položaj Italije zelo poslabšal in da to daje Angležem oporo, da bodo pripravljeni za dolga in težka izkustva, ki bodo prišla. Mi bomo to težko delo obvladali, je izjavil Churchill. Obvladali jih bomo uspešno, toda kdaj in kako bo prišla naša zmaga, tega ne morem reči. Ko bomo to končali, tedaj bomo lahko rek- LONDON, 1. febr. s. (BBC). V svojem pregledu dogodkov letalske vojne v angleškem radiu opozarja angleški letalski strokovnjak Olliver Stevvard predvsem na dejstvo, da imajo od novega leta dalje nemške letalske operacije nad Anglijo le zelo majhen obseg. Nočni napadi so skoraj popolnoma prenehali. To povzroča med angleškim prebivalstvom mnoga ugibanja o zadnjih vzrokih. Dočim so se ljudje ob začetku vojne v takih primerih navadno preoptimistično zanašali, da pomeni to znak slabosti sovražnika, se sedaj vsakdo sprašuje, kakšne nove načrte neki pripravlja sovražnik, ker je prenehal z napadi. Stevvard pravi, da je to zelo važna sprememba v psihologiji angleškega prebivalstva, ker je znak. da so se Angleži končno začeli resno zavedati nevarnosti, ki jim preti. S?e\vard parvi, da bo uspeh obrambe Anglije v veliki meri odvisen od Stalne pripravljenosti, v kateri bodo morali biti Angleži v prihodnjih mesecih. Sedanji položaj v letalski vojni je tak, da so Nemci oo vrsti silovitih nočn'h napadov na angleška mesta popolnoma prenehali s temi napadi, ter da izvaiajo napade samo še podnevi s posamičnimi letali, ki mečeio brez pravega cilja bombe skozi obi-ke Steurard oDozarja. da ima ta nova nemška mefoda gotovo SAMO ZAČASEN ZNAČAJ in se ne more nikdar razviti v večjo ofenzivo Večja le'al^ka ofenzva ie možna samo, če ie robo jasno. S sedanjim nr.či-nom baml—diranja povzročajo Nemci samo nekaj škode na stanovanjskih zgradbah ne pa na vojaških objektih. Stevvard nrvc1*. da je vzrok spremembe v taktiki nemških napadov v prvi vrsti vreme. To ie mogoče sklepati iz dejstva, da tudi aneleško letalstvo zadnje čase ne more izvesti onbenih večjih napadov na li, da smo živeli v najslavnejši dobi, ki jo je dolga zgodovina Anglije doživela. Nova vrsta vojnih lađi] London, 1. febr. s. (Tass). Mornariški strokvnjak lista »Daily Herald« pravi, da razpolaga angleška vojna mornarica sedaj s posebnimi pomožnimi vojni ladjami, ki služijo za zaščito ladijskih konvojev pred napadi sovražnih podmornic. Te nove ladje so manjše nego rušilci ter jih je mogoče zgraditi v teku enega me=eca. Angleške ladjedelnice so sedaj pričele s proizvodnjo teh ladij v masi. Nove ladje so se zelo dobro izkazale tudi v viharju. Mobilizacija delovnih sil v Angliji London, 1. febr. s. (Reuter). Vrhovni svet angleških strokovnih organizacij je soglasno odobril načrt min'stra za delo Bevina o prisJlni mobilizaciji vseh delovnih sil v Angliji. nemške objekte, čeravno so sicer angleški bombniki vedno napadali, kolikor in kakor so mogli. V tem premoru pa OBE STRANI NEDVOMNO ZBIRATA NOVE MOČI. Tako Nemci, kakor Angleži na novo sestavljajo svoje letalske formacije in izpo- | polnjujejo zaloge in rezervo. Tudi v času premora, pravi Stevvard, se na drugi strani Kanala Nemci gotovo temeljito pripravljajo na nova vojaška podjetja. Nedvomno, pravi Stevvard. pripravljajo Nemci ofenzivo. Toda poročila nekaterih ameriških opazovalcev, ki pravijo, da imajo Nemci za napad na Anglijo pripravljenih že 35.000 letal, so gotovo močno pretirana. Stevvard spominja na svoje cenitve, ki jih je povedal pred nekaj tedni, ko je dejal, da razpolagajo Nemci s približno 5000 do 6000 letal prve linije, ki edino prihajajo v poštev za vojaške operacije. Skupno število nemškh letal znaša morda 35.000 aparatov, toda pri tem so všfeta letala vseh vrst ter rudi rezervna legala, kakor rudi ona, ki niso takoj pripravljena za akciio. Ce bi Nemci pričeli z napadom na Anglijo, bi seveda poslali v akciio čim več svojih letal, toda število v tem primeru vsekakor niti približno ne bi doseglo 35.0000. Stevvard opozarja, da bi bili Nemci, če bi imeli res toliko več nego 6000 letal prve linije, gotovo poslali vsa razpoložljiva letala v akcijo že v bojih pri Dunkerqueu ali pa pri napadih največjega stila, ki so jih izvedli na Anglijo v avgustu in septembru preteklega leta. Ravno pri teh napadih pa je bila maksimalno števlio nemških letal, ki so bila v teku enega dneva v akciji nad Anglijo ugotovljeno s 1000. Stevvard pravi, da že armada tisoč letal zahteva ogromno organizacijskega dela ter ogromno letalskega osebja. ___ | Ce se bo pričel splošni napa dna Anglijo, bodo poslali Nemci v napad gotovo tudi najboljšo priliko, da z uspešno obrambo povzroči sovražnemu letalstvu nepopravljivo škodo. Po Stevvardovem mnenju ZAVISI ODLOČITEV, KDAJ BODO NEMCI PRIČELI Z NAPADOM NA ANGLIJO, od dveh momentov in sicer od uspeha nemških napadov na angleške ladijske konvoje in od vremena. Ce Nemci s svojimi podmornicami in težkimi bombniki Focke-Wulf potope mnogo angleških iadij, ki dovažajo vojni material iz Amerike, potem smejo Nemci tudi počakati z napadom. Ce pa se operacije proti angleškim ladjam ne posrečijo, morajo udariti proti Angliji čimprej, čim bodo mislili, da jim bo zato dalo priliko vsaj nekaj zaporednih lepih dni. Doslej so nemški podmor-niški in letalski napadi na angleške ladje, ki dovažajo vojni material iz Amerike v Anglijo, imeli le malo uspeha. Cenijo, da vsa letala, za katera bodo mogli dobiti posadke in material. S tem bo nastopila za Anglijo največja nevarnost, obenem pa bo v tem trenutku dobilo angleško letalstvo so bila pri prevozu iz Zedinjenih držav v Anglijo doslej skupno izgubljena samo štiri angleška letala. Ta izguba je tako malenkostna, da Angležem gotovo ne more povzročati skrbi. Pač pa morajo Nemci ta moment upoštevati in pričeti zato čimprej z odločilnimi vojaškimi operacijami, ker bo sicer prejela Anglija preveč materiala iz Amerike. Ste\vard pravi, da bodo Nemci uspeh napadov na angleške ladje in vremenske prilike vsekakor morali upoštevati ket odločlna faktorja za pričetek več-j:h vojašk;h operacij, pa naj se že odločajo za dTrektni napad na Angliio ali pa na fprej za vdor na jugovzhod Evrope. Trenutno zaradi slabega vremena niti nad Angliio niti nad Francijo ni možna nobena večja letalska ofer»z;va. Vreme onemnpof^ navigacijo letal. Res ie pri na-vijfrtcrji lahko radio prinomr»ček, toda ta prihaja v poŠ+ev samo nri nvri^em številu civilnih ie+nl v mirnem času. ne more na imefi vp?noi{e vlo^e fri o^mer^niu več;e-Pa ?+oVT"la letal v vojni. Steward misli, da bo še7e V APFTf TT NASTOPIT CA« KI BO OMOGOČAL VEČJE LETALSKE OPERACIJE. Tedaj je torej pričakovati po njeg° mnenju vdora v Anglijo. Stevvard opozarja, da je tudi preje Hitler za svoje velike vojaške operacije izbral vedno čas bodisi pomladi ali pa jeseni. To kažejo primeri Poljske, Norveške, Nizozemske in Francije, pa celo one operacije, ki so tvorile samo pripravo za sedanjo vojno, kakor okupacija Avstuije in Češke. Ce bi Nemci pričeli kljub temu z napadom v kakem drugem času, Id je manj pripraven za vojaške operacije, bi s tem sicer dosegli, da bi btl nasprotnik presenečen, toda moment presenečenja, ne bi odtehtal veliikh težav, ki bi jih povzročalo neugodno vreme. Končno opozarja Stevvard na možnost, da bodo Nemci v kratkem poslali v boj letala novega tipa. Pravi, da ni verjetno, da bi novost na teb letalih obstojala v tem, da bi letela bolj tiha. LetaloH mo- torji, ki delujejo tiše, imajo namreč slabo stran, da so počasnejši. Pač pa je pričakovati, da bodo Nemci poslali v akcijo letala, ki bodo posebej konstruirana tako, da bodo lahko letela v izredno veliki višini. Doslej se je namreč izkazalo, da je obramba pred letali tem težja, v čim večji višini letala nastopijo. Stevvard prihaja do sklepa, da lahko Anglija pričakuje v prihodnjih mesecih ali tednih velikega nemškega napada, v katerem bi sodelovalo 6000 nemških letal prve linije, med katerimi bi bilo mnogo novih aparatov za operacije v izredno ve-liik višini Mirna noc nad Anglijo London, 1. febr. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letala so preteklo noč pokazala samo v prvih večernih urah nekaj aktivnosti nad Anglijo, niso pa nikjer metala bomb. SIcer nič novega. Težak položaj Irske Dublin, 1. febr. s. (Reuter). Irska vlada je n apodlagi svojih izrednih pooblastil dala ministrskemu predsedniku De Va'.eri pravico za ustanovitev posebnih vojaških sodišč, ki bodo smela izrekati tudi smrtno kazen. ^ Smatrajo, da je ta novi ukrep v zvezi z nevarnostjo sovražnega napada na Irsko. Dublin, 1. febr. s. (Reuter). Snoči je govoril po radiu irski minister za oboroževanje Lamas. Izjavil je, da je že sedanji položaj Irske težak, da pa se bodo v neposredni bodočnosti vse težave za Irsko še povečale. Lamas je omenjal tudi težave v preskrbi z živili. Dejal je, da bi bili mnogi mali narodi pripravljeni prenašati take težave, če bi lahko uživali svobodo, ki jo uživa sedaj Irska. Ameriška pomoč Angliji Lord HaBfax o Knoxovi izjavi glede kritičnega položaja za Anglijo Razširjenje newyorškili ladjedelnic Washington. 1. febr AA. (Reuter). Splošna razprava o zakonskem predlogu za pomoč Angliji se bo za če1 a v ponedeljek v predstavniški zbornici. Domnevajo, da bo razprava trajala tri dni. Nato se bo z»čfcu» razprava o posameznih odstavkih. VVashington, 1 febr. s. (Ass, Press. Ameriški novinarji so s noči posetiii angleškega veleposlanika lorda Ha]ifaxa ter so ga vprašali, kaj misij o izjavi mornariškega ministra Knoxa, da je v pr'hodnjib 60 ali 90 dneh pričakovati zelo resne krize v vojni za Anglijo. Halifax je odgo\roril: SIcer nimam informacij o Štev'Iu dni, kdaj naj bi nastopila kriza, toda položaj v Italiji in na Balkana kakor tudi notranji položaj v Nemčiji je tak. da bo morala Nemčija kmalu poskusiti z napadom na Anglijo. Ni ver je. tno, da bi Hitler s poskusom vdora dalje časa čakal. Kdo bo novi ameriški poslanik v Londonu Washington, l. febr. s. (Ass. Press). Na konferenci tiska je izjavil snoči predsednik Roosevelt, da bo v ponedeljek sporočil javnosti ime novega ameriškega veleposlanika v Londonu. Na vprašanje novinarjev, če je čital govor kancelarja Hitlerja, je odgovoril Roosevelt, da je bil v četrtek zaradi svojega rojstnega dneva tako zaposlen, da govora ni utegnil čitati. Državno nadzorstvo nad zasebnimi tovarnami Wash?ngton. 1. febr. s. (Ass. Press). Pred sednik Roosevelt se je snoči posvetoval s Člani svoje vlade. Izvedelo se je, da vlada proučuje načrt, da bi na podlagi svojih izrednih pooblastil prevzela pod kontrolo nekaj zasebnih tovarn orožja in municije, ki zaostajajo v svoji proizvodnji za pro-gramom* Nevv Tork, 1. febr. s (Ass. Press). New-yorški župan La Guardia je podal mornariškemu ministru Knoxu zagotovile, da bodo ladjedelnice v Nevv Yorku znatno razširjene, tako da bodo v njih lahko grajene tudi oklopnice z več nego 50.000 tonami.e Kanadska oboroževalna industrija Ottavra, 1. febr. s (Reuter). Kanadski minister za oboroževanje Havvles je izjavil snoči, da bodo kanadske tvornice pričele v kratkem izdelovati tudi težke bombnike, ki bodo lahko po zraku preleteli pot iz Kanade v Anglijo. Kanadske ladjedelnice bodo pričele graditi tudi rušilce. Tovarna v Torontu, ki izdeluje Bremove puške, je bila razširjena z glavnico enega milijona funtov ter bo izdelovala sedaj tudi protitankovske topove. Japonski nredlogi Mizozemskl Indiji London. 1. febr. s. (Tass). United Press javlja, da predlagajo po informacijah, ki jih je prejela nizozemska vlada v Londonu »Japonci v pogajanjih v Battaviji Nizozemski Vzhodni Tndiji ustanovitev gospodarske skupnosti z japonsko. Japonci naj bi dobili posebne pravice v izkoriščanju rudnikov in ribolova v Nizozemski Indiju NadaMe naj bi bilo povečano prise-lievanie Japoncev v Nizozemsko Indiio, orav tako pa naj bi uvažala Nizozemska Tndija več jaoonskm industrijskih izdelkov. Med TokJom In Batavijo nai bi bil uveden redni poštni letalski promet V snegu in mrazu srn spomnite ptic t Priprave na obeh sirangh Angleški letalski strokovnjak Olliver Steward o sedanjem in bodočem položaju v letalski vojni Stran 3 » SLO VEIf S KI NAROD c, ndod, L ftfcrmr* 1941 Bter. 20 Afriška In sredozemska fronta V Libiji se razvijajo boji zapadno od Derne - Angleške izvidnice so prodrle 6o km v italijansko Somalijo — Grki poročajo o uspešnih napadih visoko v gorah I Trbovlje kot veliki industrijski kraj od ' pristojnih činiteljev glede oskrbe z Življenjskimi potrebami na mi polno upoštevane! Kairo, L febr. a (United Press). V Libiji se razvijajo boji zaapdno od Derne, Prodirajoča angleška vojska je tam naletela na nekaj odpora italijanskih čet, katerih Število cenijo na približno 6000 mož. Italijani organizirajo tu obrambo z izkoriščanjem naravnih ovir. Zasedli so postojanke na zapadnem bregu 250 m globoke doline, ki teče od morske obale nekako 300 km daleč v notranjost. Tu je prišlo sedaj ponovno do sponadov med angleškimi in italijanskimi pehotnimi izvidnicami, pa tudi topništvo na obeh straneh je ves čas zelo aktivno. Po angleških informacijah pa bo italijanskemu topništvu najbrže kmalu zmanjkalo streliva, ker nima italijanski oddelek nobene zveze z zaledjem. Kairo, 1. febr. s. meuter). Snoči ie bilo Javljeno iz Nairobija. da «n angleške Izvidnice prod rže že nad 60 km daleč v Italijansko Somalijo. Istočasno pa so male motorne ladiice kenijske mornarice prepeljale oddelek nigerijskega vojaštva do neke toč.ke ob obali Italijanske SomaliV. Ta oddelek *e no+em na-n^-*-' '*1;iarisko naselbino Hinmbonl, nekoVkn dalie od obale v notranjosti. Angleški oddelek je naselbino zažgal ter popolnoma uničil, nato pa se je zopet umaknil. Iz Hianbonija so svoj čas Italijani izvedli ponovno napade na kenijsko ozemlje. Italijanski komentarji Rim, l. febr. s. (Ass. Press). V italijanskih krogih pripominjajo k izpraznitvi Derne. da je italijansko vojaško poveljstvo v tem primeru postopalo po točnih strateških načrtih, katerih rezultat bo viden v bližnji bodočnosti Rim, 1. febr. s. (Ass. Press). List »Ga-zetta del Popolo« pripominja k bojem v Afriki, da se v sedanji vojni položaj ne bo prav nič spremenil, tudi če bi morali Italijani začasno opustiti vse svoje kolonije v Afriki. Pole?i v Eritreji in Abesinifi J^iro, 1. febr. s. (TJeuter). Potniki, ki prihajajo iz Eritreje v Aden, pripoveduje- jo, da vlada tako v Eritreji, kakor tudi ▼ Abesiniji veliko pomanjkanje bencina in petroleja. V Massaui se zato Italijani sploh ne poslužujejo več motornih voziL Prav tako se opaža v Eritreji pomanjkanje ži-viL Sladkor in čaj sta racionirana, riža, moke, cigaret in vžigalic pa sploh ni. Tri četrtine civilnega prebivalstva se je iz Massaue izselilo v notranjost Eritreje. V angleških krogih pripominjajo, da povzročajo Italijanom težave v preskrbi Eritreje in Abesinije tudi stalni angleški letalski napadi z oporišča v Adenu. Železnica Adis Abeba—Džibuti je bila močno poškodovana, prav tako pa so trpela vsa italijanska pristanišča v Eritreji. Albansko bojišče Atene. 1. febr. s. (Atenska teL ag.). Grški generalni štab javlja v svojem snoč-njem 97. vojnem poročilu: Naše čete so izvedle uspešne napade v višini 2000 m ter so osvojile zelo važne sovražne postojanke Pri tem Je bilo zajetih skoraj 150 sovražnih vojakov Na drugih deiih bojišča so bili sovražni napadi tankov odbiti, preden so se utegnili razviti. Atene, 1. febr. s, (Ass. Press). Po grških uradnih informacijah so včeraj podvzeli Italijani na sektorju bojišča ob morski obali več silovitih protinapadov na grške postojanke. Čeprav so se prvi nanadi ponesrečili, so italiianske čete prešle vedno znova v napad Pretrpele pa so pri tem take izgube, da so se morali končno Italijani v neredu umakniti ter celo izprazniti svoje prvotne postojanke, s katerih so pričeli napad. Tu so potem zavzeli Grki nove položaje, visoko v gorovju. V bojih je zelo uspešno sodelovalo grško topništvo. Na srednjem delu boiišča ovira visok sne« vojaške operacije. Tudi tu so Grki zopet napredovali. Atene, 1. febr. s. (Col. B. S.). Grška vojska je včeraj odbila dva italijanska protinapada in sicer na sektorju pri Klisuri ter zanadno od Podgradca. Grške čete so v obeh sektorjih zasedle nove postojanke. v »peklenski hiši11 Obisk bivšega ameriškega predsedniškega kandidata v Bovru, ki bo skrajšal svoje bivanje v Angliji Dover, 1. febr. AA. (Reuter). Wendel Willkie je včeraj obiskal Dover, da bi se seznanil z razmerami, zaradi katerih je to mesto dobile ime »peklenska hisa«. Med svojim obiskom v Južni Angliji je bivši nasprotnik Roocsevelta na volitvah imel dvakrat priložnost opazovati delovanje angleških kopenskih baterij proti nemškim letalom. Nemško letalo tipa Dornier je letelo nad Dovrom v trenutku, ko je Wil-kie prispel do konca vzhodnega nasipa do-verskega pristanišča, na kraj, ki je točno 20 milj oddaljen od obale Francije. Med svojim obiskom si je Willkie ogledal tudi doverski grad v spremstvu poveljnika do verskega pomorskega oporišča te-£3 kraja. V tem dvorcu je VVillkie tudi kosil. Po kosilu je pregledal angleške baterije na obali in tedaj je bilo izstreljenih več strelov, da bi se Willkie seznanil z učinki angleških topov. Posebno se je zanimal za orjaški top. ki ga vojaki naziva j o po predsedniku vlade »VVinston«. Churchill je svojčas dal nalog, da se tukaj postavi ta daljnometni top. Willkie se je v Dovru seznanil tudi s škodo, ki je tam nastala zaradi 'učinka nemških bombnikov. Ogledal si je tudi Grand-hotel. kjer je bil pred 6 meseci stan angleških in ameriških novinarjev. Poslopje je strahovito opustošeno. Nato je Wi!lkie obiskal še razne vojaške naprave ob obali južnovzhodne Anglije. London, 1. febr. s, (Reuter). Wendell Willkie se je mudil včeraj šest ur v Dovru. Ko se je zvečer vrnil v London, je izjavil, da so angleške obrambne naprave naredile nanj zelo velik vtis. Dejal je# da pred takimi obrambnimi napravami ne bi bil rad nemški vojak. London, 1. febr. s, (Col. B. S). Wendell Willkie bo najbrže nekoliko skrajšal svt». ie bivanje v Angliji ter se bo najbrž že *>rihodnji teden vrnil v Wa*hino-ton. Will-kie namerava pred zunanjepolitičnim xi-borom senata podati poročilo o svojih vtisih v Angliji v okviru razprave o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala Angliji. WUlkie ne obišče Nemčije Berlin. 1. febr. AA. (DNB). V tujini so se razširile govorice, da je nernško propagandno ministrstvo povabilo Willkia, naj obišče Nemčijo. Na nemški pristojni strani izjavljajo, da ta vest nikakor nc odgovarja resnici. Gallusi z Madžarsko Madžarski ministrski predsednik o nagibih za sklenitev prijateljske pogodbe z našo državo Budimpešta. 1. februarja. AA. (MTT). Na včerajšnji seji zunanjepolitičnih odborov obeh predstavniških domov sta predsednika odborov imela govora, v katerih sta se spomnila bivšega zunanjega ministra grofa Czakyja. Predsednik vlade grof Teleki je razložil nagibe, ki so pripeljali do sklenitve madžarsko jugosiovenskega prijateljstva, o čemer grof Csakv ni mogel obvestiti obeh odborov, ker je bil bolan. Predsednik vlade je poudaril prijateljske vezi med Madžarsko in Jugoslavijo, ki izvirajo že od davnega. Simpatije med tema dvema hrabrima narodoma so zmerom obstojale. Cesto sta se borila skupaj, nekajkrat sta živela skupno, pa tudi tedaj, ko sta bila prisiljena boriti se drug proti drugemu, sta drug do drugega gojila vedno spoštovanje. Na zgodovinski resnici so temeljile besede, ki jih je grof Csaky izrekel: da je ta sporazum samo zunanji izraz odnosov, ki so obstojali med obema narodoma, in bo iz teh razlogov sporazum dober in trajen. Tudi v času svetovne vojne, je nadaljeval grof Teleki, ko smo si bili nasprotniki, so se prijateljski odnosi obnovili še pred pogajanji za sklenitev miru v Parizu. Od tujih držav je bila edino Jugoslavija tista, od katere je Madžarska dobila nekatere znake simpatij. Treba je torej v teh prejšnjih podrobnostih in v teh razpoloženjih iskati nagibe za govor, ki ga je imel resent Horthv v Mohaču leta 1926 in katerega sta v Beogradu o priliki podD''sa priiate'^kega sporazuma omenila jugoslovenski kakor maržarsk: zunani' nvn;ster To fe dejstvo, ki je ustvarilo temelj za polit:čno sodelovanje in medselv^no razumevanje obeh držav. Jugoslovenski zunanji minister je v svojem govoru rekel, da je Jugoslavija Horthvjev sovor zmerom «matra^a se Izhodno točko in kot teme!i za politično, gospodarsko in kuPurno sodelovanje med obema drž^v^ma. Madžarski zunanji minister je pri tej priliki v svojem govoru izjavil, da je re?er*ta Horthvla pri tistem govoru vodila ideja, da morata dva naro- da, ki sta uživala enako usodo in pretrpela enake preizkušnje v preteklosti, s slično slavo v skupnosti služiti tudi programu miru. Pripravljanje in sklenitev te pogodbe je v sedanjem trenutku imelo svoj pomen ne samo z madžarskega, temveč tudi z evropskega stališča. Madžarska je na ta način storila uslugo evropskemu miru in ostala v polnem smislu zvesta zamisli sil osi, ki imajo namen z miroljubnimi sredstvi organizirati Evrono. Obsodbe v Budimpešti Budimpešta, 1. febr. AA. (DNB). V sodnem postopanju proti poslancem suličastih križev Karlu Virtu in 12 njegovim somišljenikom, ki so obtoženi, da so hoteli organizirati nasilen prevrat, je kraljevska kurija kot zadnja instanca včeraj izrekla obsodbo. Obtoženi Virt je obsojen na 15 let, njegovi trije sodelavci na 13 do 11 let robije. Vsi ostali obtoženci so obsojeni na ječo in sicer od 4 let do 4 mesecev. Nekaj obtožencev je bilo zaradi pomanjkanja dokazov oproščenih. Anglija in švedska nevtralnost Berlin. L febr. AA. (DNB). »Berliner Borzen Zeitungt piše z ozirorn na izjavo parlamentarnega tainika a^ffleškega informacijskega ministrstva NScolsona, ki je \ govoril pred skupščino anglosvedske*?a i združenia v Stockholmu. da bo »angleška zmaga tudi zmaga Švedske«, med drugim: Odmev teh besed je izzvenel popolnoma drugače, kakor pa ie to pričakoval po-j močnik Duff Cnoora. Namesto da bi obrnila pozornost na njegov golhifivi p -ETram. se je švedska javno«?t zabavala b ad karikaturo Nieolsona o notranjem in zunanjem po'ofaiu Švedske in pokazala, da «marra nevtralna država nrilatelisko za-";man*e tr»V.?-ne vrst« re'o nenrilerno in kcroprnmitiraioce. Večina švedskih listov oravi, da se Nifolson grdo vara. SIcer Je bilo več švedskih listov, ki so pisali tako, Atene, 1. febr. a. »Ezhange Telegraph« javlja, da je grško topništvo po izpovedni itahjanskih vojnih ujetnikov povzročilo Italijanom v dosedanjih bojih velike izgube. Samo v eni bitki je baje padlo 600 itaUjanskih vojakov. Pogreb »očeta zmage« Atene, 1. februarja. AA. (Atenska agencija). Pogreb bivšega predsednika grške vlade Metaxasa je bil včeraj popoldne. Atenska radijska postaja je prenašala poročilo o pokopu tako, da sta lahko ves grški narod in grška vojska v mislih prisostvovala tej žalni svečanosti. Ob 15.30 so se pripeljali v katedralo, kjer je bilo izpostavljeno truplo pokojnega Metaxasa. kralj Jurij in ostali člani kr. doma, vsi ministri, člani sv. sinoda, predstavniki civilnih in vojaških oblasti, diplomatski zbor. posebno odposlanstvo an gleškega letalstva in druge ugledne osebnosti. Opelo je pred posmrtnimi ostanki velikega pokojnika opravil primas grške cerkve z velikim številom duhovščine. Ko je atenski nadškof bral molitve, so pokleknili vsi princi in princese in Metaxasova vdova, kakor tudi vsi ostali, ki so bili v cerkvi .kakor tudi vsi ostali, ki so bili v ves grški narod iskreno objokuje svojega velikega šefa. Ko je sprevod stopal po mestnih ulicah, je ogromna množica s solzami v očeh izJrnrovsila zadnje spoštovanje »očetu zmage«, čigar ime je že zapisano v zgodo vin L Venec kneza Pavla na Metaxasovi krsti Atene, 1. febr. AA (Atenska agencijah Jugoslovenski poslanik Vukčevič je v spremstvu poslaniškega svetnika Protiča položil včeraj ob 12.30 v atenski katedrali na krsto predsednika Metaxasa venec Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla ter venca predsednika vlade Dragi še Vvetko-vića in zunanjega min;stra Cincar-Marko-viča. da je svet imel čudno slfko o Švedski. Do tega pa ni prišlo zaradi sentimentalnosti, temveč zaradi volje do svečanega prijateljstva in zaradi dogodkov, ki bi mogli pokvariti to prijateljstvo. V zvezi s tem poudarja »Berliner Borzen Zeitung« pisanje lista »Svenska Dag-bladet«, ki je odklonil Nico'sonovo izjavo na ta način, da piše, da bo Švedska odložila naje ci1 očne; Ž i protest proti netočnim izjavam Nicolsona o njenih notraniih razmerah. Jasno je, da od'ocno pisanje švedskoga lista ne zadene srmo NScolsona, temveč vse tiste, ki hote ali nehote s svojim stališčem podpirajo Anglijo, s tem pa slabo služijo švedski nevtralnosti in nemško švedskemu prijateljstvu. Premirje med Slamom In Inđskfno Tokio, 1. febr. AA (Reuter). Uradno je bilo sporočeno, da je bila včeraj podpisana pogodba o premirju med Siamom in In-dokino na neki vojni ladji na odprtem morju pred Saigoncm. Pogodbo sta podpisala zastopnika obeh držav in zastopnik Japonske. Mirovna konferenca bo naknadno v Tokiu in tedaj bo končnove1 javno odločen sp;>r o obmejni črti med Siamom in Indokino. Iz Trbovelj — Nov grob. Smrt je zadnji čas jela kositi v naših ženskih vrstah. Jedva se je zaprl grob nad gospo Frieevo, že nas je v četrtek iznenadila žalostna vest o nenadni smrti gospe Ane Feštajn, ki je preminula v četrtek zjutraj, stara 65 let. Kiju o svoji starosti je bila še vedno krepkega zdravja. Zadnje dni je bolehala na lahni gripi, ko je srčna kap naenkrat končala življenje dobre žene. Trboveljska narodna javnost je izgubila vneto delavko in podpornico, ki se je dolga leta neumorno udej-stvovala v trboveljskih sokolskih vrstah, pri pevskem društvu »Zvon« in pri Ciril Metodovi družbi. Gospo Feštajnovo so dičile odlike narodno globoko zavedne in socialno Čuteče žene, ki je bila v svojem soprogu Franju, znanemu naprednjaku, v veliko oporo. Rodom iz Trsta se je poročila s Franjom Feštajnom v Zagorju in 40 let delila z njim vse življenjske dobrote in trdote. V srečnem zakonu je vzgojila šest hčera v slovanskem duhu. Ni se plašila nobenih žrtev, da svoji ljubljeni deci osigura čim lepšo bodočnost. Štiri preživele hčerke so danes vse na uglednih položajih In vse zavedne narodne delavke in Sokoliće. Ugledni narodni rodbini naše iskreno sožalje, pokojni gospe lahek večni sen. Pogreb bo Izpred hiše žalosti na farno pokopališče danes ob 15.30. — Zadnja pot gospe Fričeve je pokazala kako priljubljena je bila pokojnica pri vseh, ki so jo poznali. V žalni sprevod se je zvrstila dolga vrsta prijateljev in znancev. Številno so bili zastopani rudniški nameščenci in delavstvo, obrtniki, gostilničarji in učiteljstvo. Pred hišo žalosti je delavski pevski zbor »Zarjac zapel pretresljivo »Slovo«. Pred odprtim grobom se je od pokojnice poslovil z lepim nagovorom upravitelj župnije g. Gorogranc. »Zarja« je zapela tužno »Človek glej«. Sveža gruda je pokrila krsto, pod cvetjem in mnogimi venci je blaga žena zasnula v svoj poslednji večni sen. Lahka ji domača Z'-mljica! — Preakrbovalni urad je te dni končal popis trboveljskih gospodinjstev. Delo se je zvršilo v redu. živilske nakaznice za moko bodo razdeljene vsem tukajšnjim trgovcem, ki jih bodo že jutri oddajali svojim fIrci.kam Prebivalstvo kaže r azuri »rvanje za racionalizacijo, seveda se delavstvu zde r.ovo odrejene količine mrke mnogo prenizke, ker je nas rudar kot težak prve kategorije potreben predvsem krušne hrane. S preskrbo moke so Se trenutno težave, vendar pa upamo, da bodo Lepa porcija snega Ljubljana. 1. februarja V zadnjem trenutku se je dobro nebo usmililo smučarjev ter jim za jutri nasuto pošteno porcijo izvrstnega snenja. Upajmo vsaj, da jim jug ne bo zopet skalil veselja. V tako kratkem času že dolgo nismo dobili toliko snega kakor v pretekli noći. Sneg se je obetal že dva dni ter naleta val. vendar je zemlja še marsikje kazala gola rebra. Ko je pa včeraj barometer začel padati, je bilo nekoliko več upanja, da bo zapadlo več snega. Vendar pa toliko niso pričakovali najboljši optimisti Davi smo se te nebeške m<ora zanesljivo udeleži. fyo(Qfnica KOLEDAR Hane*: Sobota, 1. februarja: Ignacij Jutri: Nedelja. 2. februarja: S večni ca DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Moste: Trije legionar ji, Napoleon in grofica \Valewska. Kino Šiška: Podmornica D 1. Slovensko zdravniško društvo občni zbor ob 20. v kmečki sobi Slamič. Pedagoško društvo: predavanje dr. Milana Peruška »Sport, zdravje, mladina« ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.. Društvo nižjih mestnih uslužbencev družabni večer v proslavo 30-letnlce obstoja društva v dvorani hotela Mlkllč. Ples v proslavo 10 leinlre obstoja akademske CMD ob 20. v Trgovskem domu. Hrvatski elitni ples ob 20 20 v »Zvezdi«. Valčkov večer Sokola I. na Taboru ob 20. Valčkov večer Sokola II. v Trnovem. Šentjakobsko gledališče »Gospa mini strt« ca« ob 20.15, Mestni dom. »Pomlad v cvetju« ob 20. v Sokolskem domu na Viču. Raivtava akademskega fđlkarja .Fran* KlemenČiča v Jakopičevem paviljonu. Odprta od 9. do 17. PRIREDITVE V NEDEI,IO Kinematografa nespremenjeno. Združenje elektrotehničnih obrti oJ^čni zbor ob 9. v »beli« dvorani hotela Union. Šentjakobsko gledališče »Gospa ministrica« Ob 20.15, Mestni dom. Vodstvo po ■mililih»1 akftd. allknrja. Frana Klemenčiča ob 11. uri dop. v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes in Jutri: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, in Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Me* t no dežurno zdravniško sJužbo bo opravljala od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica Zltko, Pleteršnikova ulica 13, telefon št. 47-64. Iz Zagorja — V nedeljo: telovadna akadenvia sokolske čete na Lokah ob 15. urL Ustanovni občni zbor Zagorskega šahovskega kluba ob pol 15. uri v gosti'ni Kovač v Toplicah, istotam ob 15. uri občni zbor SK Svobode, film Jessie v kinu. ob 18. uri r*a tradicionalni ples oortnikov v Sokolskem domu, — Slovo priljubljenega kateheta. Na lastno orošnio ie nremeščen katehet ton liske šole g. Anton Zidar v Prirno&ten Dri Šibeniku. Pred dobrim letom Je prišel iz Istre ter sd v kratkem času svolecs bivanja med nami ori d ob U sološne simoatije-Na novem službenem mestu mu žalimo mnogo sreče in zadovoljstva. — Krušne nakazniee bo d OČI sleherni ori svoiem trgovcu proti tarporx)lrutvi posebne tis^ovirie. Opozarjamo na rjredpise. ki so strogi posebno proti ti>tim, ki bi svoiih morebitnih zalos? ne oHjaviL V trgovinah s krvi bom bo na razoolaso v glavnem le kruh iz oredoisane mešanice koruzne in pšenične m^4ce. klo^ram po 5 dinarjev, razume se proti odgovarjaj->"emu odrezku nakaznjce. kar vel i a tudi za ostalo pecivo, v kolikor ca bedo naši poki še pekli. — »Zimska pomoč« bo med 2. in 8. t. m. tako kot po ostalih krajih izved'a do ro-delno nabiralno akciio. ka ere zbirka bo porabiiena doma. Pozivam > vse. ki so sami okusili trdo bedo v težjih časih r^v'rske krize, da zdaj. ko morda niso več v ta;i stiski ker so za or si eni. poknžeio ranimo-vanie ter se oddolžijo s primarnim danilom ali zneskom, kaiti ni dovoli, d1 ma človek samo sprejemati, osrcčuie tud: di-janje. Zdaj ie naravnost do žn~st poc*e i o čutečega člana našeea občestva, da o ka/~ in dokaže tisto, na kar ^e neštetokrat anuliral, namreč. odDrto ro^o in srce za sod« alno naiboli prizadetega brata. — Primanovo mamo smo pokopali. tRv da bi še živela in da bi mi ne bi o p hudo. Zdrava som bi'a vs« Hvlienjs in rada sem delala, os-m otrok zredila. N^-bene?a moiih mladcistnih tovarišev ni več na svetu, samo iaz sem Še Kar čudn^ e mi zdi. . .« Tako ie nrio~vedovVa or~ 1 letom dni naša poke ina 91 Id et^ra Iva** a Primanova. vdova no niiariu. Vse d-) zn^-njesa ie bHa Viub svoiim vis-k:m lct-m in težkemu ž:vli°rtiu ner-avndn^ okretna in ie še do nedavnega utemlla prin^ti iz trgovine kakih 20 kilogramov težko breme ati na ko? drv četrt urr> dile*. Sla fe mod svoie v--<:in:':» m tiho »*7">rinovčavri niiv~** no zasluženi plitek. Umr'a ie trpinka. naj^+a^eiša n^^a cfcč^uika. Ohranimo 11 prijazen spomin. Krasen nastop naših drsalcev foleg domačih umetnic in umetnikov na leda ie ponovno nastopila tudi Frfci Gillardova Državni prvak Thuma SI od H je nastop državnega prvaka Thn-rac Naš »skromni Thuma« je bi' spet izboren v skokih, a najboljši j« v variantah piruet. On ima zelo velik zamah in je od zadnjega nastopa mnogo pridobil posebno v vezavi likov. Mislim, da mu je nedavni nastop svetovnega prvaka Karla Schaferja v tem pogledu mnogo koristi-!. Je velik talent, ki bi ga bilo treba posrtati za nekaj časa v šolo na Dunaj. To je drsalec ;z-ključn » domače šole. Pri včerajšnjem nastopu bi lahko pokazal več. pa je godba naenkrat preneha'a. Imel sem vtis, da bi se rad nadaljeval Silva Palme—Biber Sledil je par Silva Palme-Biber. Tek v parih ie pri nas prav za pwv skoraj povsem nov. vendar moram u »utoviti, da je par Silva-Biber pokazal v celoti zelo zaokroženo harmonično enoto Tek je pokazal polno fine* elegantnih Kresnice«. Ta ples je tako poln gracioz-nosti, tehničnih fines in elegance, da gledalca kar očara. Naš t udi ran je do skrajne potankosti, izveden tako v sklacu z godbo, da se mora človek le Čuditi, kako je mogoče vse to prenesti na led Le velika pridnost, vztrajnost in požrtvovalnost lahko to dosežejo. Naša Silva je talent, ki n?m še mnogo obeta. Saj je že danes zaželena športnica doma in v mozemstvu. Joxe Biber Potem je nastopil Jože Biber, ld se je nedavno pri državnem prvenstvu plasiral kot drugi v seniorski skupini. Nastopil je v prostem drsanju, v katerem je pokazal velik napredek. Zelo dober je v skokih, ki jih izvaja z veliko eleganco in elanom, s'-abši je v piruetah. ki niso centrirane, i ampak jih trga Njegova pojava je zelo j elegantna. V kolikor je bil nesiguren, mo- | ramo pririsati zapadlemu snegu, ki ga je zelo oviral. Biber je talent. Po tej točki so se prireditelji odločili za ponovno očiščenje ledu. ker ga je tako temeljit: zopet zasnežilo, da je bilo vsako drsanje onemogočeno. Driski nastop Gillardove Po kratkem presledku je drugič zaplavala po ledu Gillardova s svojim foxtro-tom To je bil ples. ki bi ga kratko označil k-t vezavo skokov in piruet. Bil je tako precizen, da je imel gledalec vtis, da drsalka le plava po ledu in da se prav nič i ne trudi, čeprav je eelala najtežje like v vseh nijanssh. Prva njena točka, tango, se nri je pa zdela v-eliko lepša Tango je imel I polno elegance in plesnih gibov, dočim zahteva foxtrot najtežje skoke in piruete. Oba sta pa na višku drsalne umetnosti, j Milan Betetto Za njo je nastopil Milan Betetto. sin znanesa športnega prvaka, in vce-r v varianti njegovega prostega drsanja. Kazal je zelo lepo in harmonično celoto V pirueta h je bil nekoliko nesiguren ker rudi njegove, kakor B'brove še niso centrirane, v drsalnem žtrrgonu rečeno mu *e ne sede. Ceiotni nastop je bil brezhben absolviran v taktu brez mučnih »pavz« ki s« tako rade noiavliaio po težkem s.kok : ali pirueti. Zlasti moram omen;ti niegove variacije v raznožkah. ki jih skotaj docela obvlada. Je zelo elastičen, eleganten n velik talent. Drugi nastop Palmetove Sledil je EOpetni nastop Siivc Pahnetnež lo je morala radi burnega aplavza nastop ponoviti. Dr. Sc2swab—S^nec Sledil je par dr. Schwab Srnec Ta plesna točka ni bila preveč na' tu.P-ant? Pozna se. da je bila šele pred kratkem ustvarjena. Dr. Scfavab je tehnično boljši od partnerice, vendar ga pa ona v temperamentu daleč nadknljuje. Prav njen temperament je dal nastopom poseben čar. Pripomnil bi pa, da mi spremljajoča godba ne ugaja in bi svetoval, da si izbereta drugo. Paziti morata tudi. d« bc*>La v bodu-Jc iz\ajala pies bolj v t*iictu. Višek akrobatske gibčnosti in spretnosti Kako je naša ožja rojakinja Hermina Khermajer prekosila sloveeo ameriška akrohatko Trebnje, 31. januarja Nedavno so nekateri naši dnevniki in pa inozemske revije objavile sliko neke mlade Američanke — baletke in akro- batke — o kateri je zlasti arnor\=ko ča— ve ovenčane umetnice same, kaj še, pač j pa ji je zasenčila Te njeno slavo, kajti enak višek akrobatske gibčnosti imamo pri nas doma samL Komaj 201etna Hermina Khermajer zbuja že nekaj časa po Sli/veniji največjo pozornost, ko s samo njej lastno spretnostjo in gibčnostjo izvaja najtežje akrobacije, ki daleč prekaša toliko opevano akrobatko iz Amerike. Ko se je gdč. Kher-majerjeva nedavno na svoji turneji mudila tudi v Trebnjem, smo ji pred pri-cetkom predstave predočili sliko sloveče ameriške umetnice ter jo naprosili, naj pove svoje mnenje glede na težko izvedbo giba v časopisju objavljene Američanke. Do takrat gdč. Khermajer v tej pozi še ni nastopala, izjavila je samo, da je poza v resnici silno težka, več pa da bo radovednežem povedala prihodnji večer. Seveda smo bili naslednjega večera precej presenečeni, ko je crdč. Khemajerieva uvrstila v svoj program tudi to atrakcijo, dodala še nekaj novega in tako preko noči prekosila slavo omenjene Američanke. Potem je še povedala, da je po narodnosti sicer Čehinja, rojena pa je bila v Litiji in je torej naša ožja rojakinja. Za svoje nastope po državi je žela povsod toplo priznanje. Zlasti se spominja in je ponosna na svoj program, ki ga je izvajala na našem dvomu in je tedaj prejela od našega blagopokojneea kralja tudi odlikovanje. Objavljamo fotografijo gdč. Khermajer-jeve. ki zna tudi sedeti na eni nogi... kakor njena tovariš i ca iz Amerike in trdimo, da je višek akrobatske gibčnosti za enkrat doma pri nas in ne v Ameriki. sop^sje objavilo vest, da je nenadkriij iva v svoji akrobatski gibčnosti in da s svojimi nastopi širom Amerike vzbuja največjo pozornost. Časopisje je objavilo sliko in sicer v pozi, ko ta mladenka, sedeča na eni nogi s podporo obeh rok drži drugo nogo visoko navzgor in predstavlja ta njen gib največje akrobatsko čudo in višek akrobatske gibčnosti sploh. Tako je Amerika pokazala in trenutno tudi dokazala, da prednjači v tej panogi umetnosti Evropi in je mlada akrobatka postala preko noči slavna. Tudi mnogi čitatelji »Jutra«, ki je takrat objavilo njeno sliko, se goto- vo ie spominjajo te edinstvene akrobatke na svetu. Seveda bi ta ostala tudi še naprej »edinstvena«, če bi te edinstvenosti Američani ne obešali na veliki zvon. Tako pa se je moralo zgoditi, da je tokrat Evropa iztrgala Ameriki, ne s toliko sla- Marija Kmetova pri Abrahamu Ljubljana, 1. februarja Včeraj je sprejel Abraham v svoje naročje našo plodov i to književnioo Marijo Kmetovo. Rojena je bila v št. Lovrencu na Dolenjskem, kjer je njen očka učite-i 1 je val. Po ljudski Seli je obiskovala me-: šćansko solo pri Uršulinkah v Ljubljani ln položila maturo na ljubljanskem učiteljišču L 1910. Od tega leta do 1919.. ko so Italijani zasedli Trst, Je službovala na ■ Ciril-Metodovi Soli pri Sv. Jakobu. Meščan-skošolski izpit je napravila 1. 1916 ter leta 1921. zaprosila za pokoj radi bolehnostl. Zdaj živi stalno v Ljubljani ter se je posvetila novinarstvu, Prav zgo*. a j Jo je zamikala svetovna literatura, posebno ruska in nordijska. Se kot dijakinja je priobčevala svoje duševne proizvode, pozneje pa je bila sotrudnaca mnogih dnevnikov in revij v vezani in nevezani besedi. >Ljubljanskl Zvon« je prinašal njena najobširnejsa dela. Sodelovala je pri »Mladikic, kjer je bila tudi soured-nica. Prva njena knjiga »Bilke« Je izšla leta 1920. Do danes je izdala 20 knjig, med katerimi so zelo posrečeni prevodi iz svetovne literature. Mchorjeva družba Je natisnila njeni knjigi »Sv. Frančišek« in Se Ime LagerlSfove »Kristusove legende« V češemo Je hO. preveć«n njen roman »Helena« po češkem prisatelju Vvbiralu. V njenih spisih se odraža koprneča ženska duša, polna vere m nežne poezije. Piše v Jedrnatem slogu, živo in prepričevalno. Opis narave je edinstven, kakor tudi poosebitev neživih predmetov. Njena dvodejanka. ki Je prejela na odru v Trstu krstno predstavo L 1918. Je bila igrana z najlepšim uspehom tudi v Ljubljani na šentjakobskem, odru L 1823. Nocoj vsi na Valčkov večer Sokola 1 v Sokolski dom na Taboru Pričetek ob 20. url. Obleka promenadna. življenje Marije Kmetove je bogato na književnem polju. Brez hrupa in rekiame piše, cela, ustvarja in pomnožuje slovensko literaturo z deli tmine vrednote. Vsi, ki cenijo in sp.štujejo nepretrgano kulturno delo julilantke Marije Kmetove, ji žele krepkega zdravja in tihe zad ovo ljn osti. prav posebno tovar.iice-učiteijice in književnice. M&ra F.Tavčarjeva »Martin Napuhe!*« ca Jesenicah Jesenice, 28. januarja V nedeljo popoldne je na Jesenicah gostoval mladinski oder Sokrlskega društva iz Radovljice, ki je v Sokolskem domu uprizoril spicarjevo pravljično igro v petih slikah s petjem in plesom >Martin Napuhe k« Velika sokoJska dvorana Je bila nabito polna, predvsem mladine, kateri je bila igra v prvi vrsti namenjena. Videli smo iepo pravljično igro, ki jo je napisal brat Jaka Špicar. starosta Ln prosvetar sokolske župe K:anj. Igra sama po zdravi in pestn vsebini Lahko uspešno tekmuje z najboljšimi celi sodobne mladinske dramske literature. To lepo delo. polno mladostne razgibanosti, vedrine in vzgojne vsebine bi iahko z velikimi uspeh: uprizarjali na vseh podeželskih odrih, a tudi v Ljubljani tn v — Beogradu Igra je biLa zelo dobro podana, tako da bi bila vsaka kritika odveč Vsi igralci so podali svoje viogre zelo dobro, najboljši pa sta bili sestri Horvatova Miloša in Prešernova Pavla ter brat.je Horvat Zorko Ln Dušan. Rosman. Kos in Vogelnik. Režija je bila v rokah sestre Loizke Horvatove, načelnice sokolske župe Kranj. Sestra Lojzka Horvatova žrtvuje za vzgojo ^okoLske mlaaine vse svoje proste are. Čeprav je mati kopice nepreskrbljenih otrok, se z veliko vnemo udejstvuje na sokolskem oiru v Radovljici. Višek njenega odrskega udejstvovanja pa je dosegla z režijo »Martina Napuhka*, s katero je pokazala velike sposobnosti in vrline. Predstava je občinstvu posebne pa Se mladini zelo ugajala. Z igro je bU hiti o ustvarjen kontakt z mlad»ino na odru in v dvorani. Navdušena jeseniška mladina je po posameznih slikah in prizorih prirejala radovljiški sokolski mladini, režiserki in avtorju navdušene ovacije. Hiša. je bila polna in občiDstvo izredno zadovoljno. Bilo je res lepo sokelsko nedeljsko popoldne, polno mladostne razgibanosti in bratstva, ppl ne, ki bo soko'ski mladini ostalo se dolgo v najlepšem spominu. Jože černlc Maribor, 1. febiuarja Danes se je srečal z Abraharnom. Je to mogoče ? Jože černic je vendar še ves krepak, mladostno vzravnan in poln zdravja Danes preo" petdesetimi leti je uzrl luč našega prelepega goriškega solnca, V So-vodnji pri Gorici mu je tekla, zibelka. Ze V mladih letih se je priključil sokolskim vrstam. Po prevratu je prišel med nas in se je naselil na našem prijaznem Pcbrež-ju. že več let sem je podjeten ter Iznajdljiv načelnik prireditvenega, odbora pobre- škega Sokola. Prireditve so njegova skrb, tukaj je slavljenec nedosegljiv mojster. Ljubeznivost, uslužnost, pravo sokelsko bratstvo, to so one odlike. Ki povzdigujejo Jožeta Cernica in ki ga postavljajo vsem za vzgled. Pridno se udejstvuje tudi pri drugih nacionalnih organizacijah na Po-brežju, kjer je njegova nesebična prizadevnost zmerom dobrodošla. Vrlemu slavljencu, vzglednemu Sokolu in zavefnemu narodnjpJcu želimo, da bi mu bila v nadaljnjih desetletjih naklonjena tista prežnest in mladostna agilnost, s katerima se lahko ponaša ob svoji 501etnicL Tone Petrovčič bo pel drevt na proslavi ACMTJ v Trgovskem domu. U*. Uravnioarjeva, prvaJdnja opernega baleta, In ga. Marija Slbtnovie-Mlejrrkova bosta sodelovali d revi na proslavi desetletnice ACMD v Trgovskem doma. Pri klavirju dirigent Bojan Adamič, ki bo pozneje nadaljeval m ustvarjal % svojim orkestrom veselo razpoloženje. Iz Tffsbnjaga — NsMbi naročn.koui ln O.t.iteTJem! Z današnjim dnem smo prieoli dostavljati naročnikom naš list na dom. Istočasno prejmejo štev.lni naši ćiiatelji v Trebnjem in okciici današnjo številko na ogied. Te vabimo, da se na naš lišit naruče, r Slovenski nsrod« stane mesečno samo 14 din! Nakažite naročnino po piilož:ni prstni položnici, ali pa se zglasi v ta nam m prt vas naš dop:snik ali ra^snašalka, ki sta oba pooblaščena za pridobivanje novih naročnikov in sprejemanje naročnine. List bo tudi v bodoče posvečal vso pozornost našemu kraju in okraju, zlasti tujskopro-metni propagandi. Njenega pom ma ni treba še posebej poudarjati, saj d':icvs n Si dolenjski kraji med seboj tekmujejo, da se na tem področju čimbolj uveljavijo. Zato priporočamo nairim naročnikom, da listu, ki dela tako uspešno prop gando za n š kraj. ostanejo tudi v bodoče zvesti, čitatelje pa prosimo, da se na Ust nar.1 H koncu opozarjamo tud; na redno plačevanje naročnine, ki Je glavni pogoj nemotenega poslovanja uprave z : k v-jevnlm dopl n k 'm. ki opravlja ob^n m tudi upravne posle. Tudi naročili za mn'e oglase in objave sploh sprejema n iš do-pisn k ki vam je vedno na razpolago. NEKAJ ZA NASE DAME ! Stari renomirani BrtoCTSki salau fttefafl JUVANC, Trebnje- obvešča ocaj^ue dame, da je z danasiijiui dnem nastavil v svojem damskom oddelku nuvo strokovno in v damskih delih specializirano rm>č-tTiz rko ki na najmodernejši način izvršuje vse vrste ondulacije in vsa v daiasko stroko spadajoča dela še po starih r^enab. Pose-tite frizerski salon štelau Juvanc v Trebnjem ln se prepričujte o visoki kvaliteti Izvršenih del. — Lep življenjski praxuik je praaabval včeraj na svojem domu v Tn n upokojeni soiini svetnik g. di. Franc Cvetko, ki ga naša šli i-ka javnost pozna ne kot odličnega, SOdlJO^S m a aiiJ:a-t>ru vmka, ki je bil v številnih krajih sirota Slovenije, kjerkoli je slu&boval, pravi svetovalec ljudstvu, ki se Je k njemu zatekalo po pomoč in nasvete, ampak tudi kot ovl o- čilega, narodnjaka ui Sokolu, k.l'.> roga aktiven delavec j« bil povsod v krivih, kjer je služboval. G. dr. Franca Cvetka, našega današnjega TO-leUiika, pa ne poznamo samo kot odličnega pravnika, dobrotnika ljudstva in za,vednesru. narodnjaka, niš m-biiant slovi tudi kol strasten ljubitelj prirode, kaj- priča njegova edinstvena inirksj metuljev — skrbno delo đoigfb 25 let. Ko je te dni prejel g\ svetnik številne čestitke k svojemu jubileju, se jim pridružujemo tudi mi z željo, da bi dočakal sdrav še mnogo let tja do skrajnih meja človeškega življenja. — Sestanek obrtnikov, fcj bi se moral vršiti 2. t. m., je preložen na nrdoloč^n čas. Obveščamo o tem obrtnike, da bi ne hodili zaman v Novo mesto. — Popravljamo. V soboto se ni vrJUo zborovanje učiteljskega društva JTJTJ za srez Novo mesto na žoll v Dolenji Ncm.Vtt vasi, kakor smo to pomotoma poročali, pač pa je ta dan učitelistvo prisostvovalo vzornemu nastopu v razredu učitelja g. Andreja BlaziČa v r>olenji Xemškl vsi si pri Trebnjem. — Prijavnice za dodelitev moke m kruha morajo biti natar.čno Izpolnjene Občina opozarja vse družinske pogi iv^rje. da so predvidene in da bodo izvršene tudi kontrole zasebnih zalog. Ker tako primanjkuje moke m kruha, naj vsi. ki imajo še za 1 do 2 meseca zaloee teh živil, to sporoče prehranjevalnemu uradu odnosno občini, ki v L^kfh primerih ne bo Izdala za dobo trajajočih 2alog nakazne za živila. Vsi pa. ki bi v pivjnvn'cah navedu napačne podatke, naj posledice pripišejo sami »ebi! — Nl«o pTav rflrametl Smierl'* nikarnir za moko nekateri, posebno revnejši. n;so prav razumeli. Ko so se UuittUUia prijav- liali občini ki jim je izkaznice delila, sr> mnoeri mislili, da bodo na te izkazn'c? prejeli moko v trgovinah brerplačnb Do togra napačnega tolmačenja je prišlo, ker je nedavno tvrdka Ivan A. GroseK m^0^!m siromakom v občini brezplačno rp^d^ila Večjo količino življenjskih po+r^b^čin kot prispevek za zimsko pomoč. Ta ž; i1 a ro bila seveda razdeljena po lzki^nicah občine ki svoje revne občane najbolj p-izna. Zato se je sedaj dogodio, da je mno?o strank te dni vrnilo prave obč'nske nakaznice za moko, češ da v treovini nodejo dati več zastonj. Povsem umllivo je, da tvrdka. ki pri tej moki tako n!ma nobenega zaslužka, te moke ne more deliti brezplačno in so ljud;e ki siromake v tem smislu besrajo in iih še nadn^ie poSltJaJo v trgovine po brezplačno moko — brez vsake vestL — Dr^sinJa raste. V soboto smo objavili trzne cene nekaterih življenjskih po* reb-< Ščin. Da bo nnš? poročilo nopolno. r^bi^v-Ilamo še: goveje meso prodajajo po 16 dte kilogram, svinjino po 23. mast no ^0 Jajca so po US0 do 1.75 kos. mleko 2 din l'.ter. teletine tukajšnji rr.esarii že nrknj mesecev ne proda^njo. ker inalonrnirana cTia 15 din za kilojrram ne u^tr^a nakupni ceni ži\dh telet, ki 90 po 12 do 14 dinarjev k^oTrom. Zn-'ton porast e^n je zaznamovitj tudi v nnših gostinskih obratih, ki ^h ie drasr'nla ptls'l'la da so se morali odloč*ti za zvd.*arne cen Tako ro se podra-žlle vse vrste iedil z** 25^. medtem ko točiio naš dol^ni^ki cv"č**k že ry> 20 d"n liter. Draginja narašča tako rekoč z vsakim dnem in n^'brže d?nes Objavljene cene že jutri re bodo več v veljavi! — Odbor za podpore za vpoklicanee na orožne vaje je od svoje ustanovitve do danes rešil nad 300 prošenj m ni kazal din 80.000 podpor prizadetim prosilcem, svojoem vpokllcancev. Z Jesenic ODVETNIŠKA PISARNA dr. StempiJiafia na Jesenicah kljub vpoklicu šefa posluje dalje. Nadomestuje ga dr. Sever. Ti0 1 DNEVNE VESTI — Gospa Peironila toersterjeva, v Ljubljani in v Nov ero motu vsesplošno spoštovana vdova nepezabneg« ve1 e zaslužnega nagega skladatelja prof. Ar t na Foer-sterja. usrtvariteija najbolj popularne alo-▼enstke opere »Gorenjski slavtek«, je te dni dopomUa svoie 94. leto. Kakor njen pok. soprog, je govpa Petre« i la rojena Čehinja, ki pa je sprejeta S loven jo za svojo drugo domovino in sknenščino za svoj ob-čevaini jezik Vziic svoji visoki starosti jo se bistra in ima dober spomn na dobo. ki jo je preživeUi x mr-žem glasbenikom v Senju, pa dolga deset'letja v Ljub.jam, kjor je kot mlada žena pela na koru cerkve sv. Nikolaja ob spremljanju soproga, slavnega organ ista, profesorja na orgiarski šoli in na gimnazijah. Rodila je ved otrok, med katerimi ji je virtuoz pianist Anton umrl, a žive ji se snnova sodm nadsvetnik v p. dr. Vladimir, vscučili.-ki profesor inž. Ja-roslav in hči DuJca. vdova Mankočeva. — NOwm P°šiij^a riza iz I^aje. Kmalu bo prispela iz Italije druga pošiljka riža. Zagotovljeno je, da dobimo 660 vagonov riža. Cene bodo nekoliko višje kakor za prvo pošiljko, ko je bilo poslano 580 vagonov, a to ne bo vplivalo na prodajne cene. — Promet na naših borzah lani. Po uradnih podatkih je znašal skupni promet rta vseh borzah v državi lani 4.638.882.000 din (predlanskim 4.105.216.000). Največji Je bil promet z devizami ter je znašal 4,439.022 din Beograjska borza Izkazuje največji promet, 2.179,450.000 din. Promet ljubljanske borze je znašal samo 605 milijonov 699 000 din. — Zastopniki cemenHie lnOustrije prt trgovinskem ministru. Odposlanstvo nase industrije cementa, v kateri so bili glavni tajnik Zveze industrije cementa iz Zagreba Pera Blažkovič. industrijalec iz Splita Marin Ferič in glavni ravnatelj tvornice cementa v Beocinu John se je zglasila včeraj pri trgovinskem ministru dr. Andresu v zvezi z vprašanjem dela naših, tvornic cementa in splošnega položaja v naši cementni industriji. — Proračun Z^greba. Včeraj je imel zagrebški občinski svet proračunsko sejo, v kateri je bil sprejet nevi občinski proračun v znesku 383,513.121 din. — Nesreče. Na glavnem kolodvoru se je včeraj težje ponesrečil železniški premikač Jože Kokalj. Pri premikanju vagonov je vtaknil reko med dva odbijača, ki sta mu jo zrne:kala. — V tovarni »Motvoz« na Grosupljem je včeraj pograbil stroj za roko 281etnega delavca Antona Kneza in mu jo zmečkal. — V Velikih Laščah je včeraj stružni stroj odrezal prste na levi roki mizarskemu pomočniku Ivanu Saksi-di. — V bolnico so snoči prepeljali tudi 30.'etnega mesarskega pomočnika Maksa Patemosta iz Ljubljane, ki je padel s kolesa in si zlomil levo ključnico. — V okviru teJna za zimsko p°moč od 2. U. do 8. IL uprizori Sokolsko društvo št. Vid nad Ljubljano v ta namen na svetnico 2. februarja 1941. igro v treh dejanjih iPoiKs za ponos« ob 8- uri zvečer (ob 20.) v dvorani brata Kratkija. — Važno za naše delavce v Nttnči^. Izšel j erus ki odsek ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje objavlja: Z odlokom nemškega gospodarskega ministra z dne 20. januarja letos je dovoljeno našim delavcem, da lahko naenkrat pošljejo domov preostanek svojih prihrankov, ki jih niso megli nakazati v letu 1940, ker je šel ta preostanek preko mesečnega okvira transfera 60 mark. — Novi poveljnik naše v°Jne m°rnariee. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov na predlog ministrstva vojske in mornarice za vršilca dolžnosti komandanta vojne mornarice imenovan kontre-admiral Julij Luteroti. — Plemenit Car. v počastitev blagopokojne gospe Terezije Zupanove in g. Josipa Suchega poklanja ga. Justi Osetova, solastnica Dajanima 500 din za kamniške siro.r.ake. — Smučarji jutri na Polževo. Snega dovolj — smuka ugodna- — Prodava nje bana dr. M. Natlačena. Drevi ob 19.25 bo predaval v okviru zimske pomožne akcije, ki traja od 20. do 9. februarja, ban dr. Marko Natlačen v ljubljanskem ra».iu. — G^podarska pogajanja z Italijo. Kakor smo poročali bi se moral v začetku tega meseca sestati stalni gospodarki italijansko jugoslavenski oibor. Prvotno so napovedovali, da bo sestanek v Beogradu, zdaj je pa sklenjeno, da bo v Rimu. — Imenovanje našega trgovinskega delegata v Bukarešti. Nedavno je bil imenovan za našega trgovinskega odposlanca v Franciji dr. Mermolja, zdaj so pa Ime- j novall še trgovinskega delegata v Buka- rešti, in sicer dosedanjega načelnika odseka clrekcije za zunanjo trgovino D. Niko- liča- ♦ Strojepisni — tečaji novi (dnevni in večerni) prično 3 februarja. Prijave sprejema »Cbrtstofov učni xa>"uu«, Ljubljana, Domobranska 15. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. Največja strojepisnica 60 pisalnih strojev! Prospekt na razpolago! (—) — Smučarji Jutri na Polževo. Snega dovolj — smuka ugodna. ♦ SK>ven*>ko uruil\o »N*-rodnt dom« v Zagrebu priredi dne 8. februarja ob 20. uri v železni carski dvorani v Crna-5kovi ulici 18 predpustno veselico, na kateri bodo pevci, šaljivi prizori, mandolin isti burka in ples pripomogli, da se vsaj za ta večer znebite vsakdanjih skrbi ter se prepustite brezskrbnemu predpustnemu razpoloženju. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva! Darujte za starolo&td »Dom sJen'h« sa vod sa odrasle slepe! Cek. rač 14 672. >Dom slepih«. Ljubljana. — Vremenska napoved pravi, da J in zmerno hladno, od časa do t 3 rahlo snežilo. Včeraj je snežilo ibljanl, Mariboru in Zagrebu, deževalo pa v Kumboru In Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 15. v Dubrovniku 11. v Splitu 9, na Visu in Rrabu 6, v Sarajevu 2, v Zagrebu in Beogradu —2. v Ljubljani —4.6. v Mariboru —8.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757 6. temperatura je znašala —6 8, na aerodromu —8, v Zagrebu —&, v Bariboru —8 5. v Beogradu —7. v Sarajevu —5., na Visu ln Rabu 2. v Splitu 3 v Dubrovniku 4. v Kumboru 7. — Razpisan:* zdravniška shižba. Banska uprava dravske banovine razpisuie službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bo'n'ci v S*ove~sradcu. Prošnje je treba vložiti pri banski upravi do 10. t. m- ZVOČNI KINO SOKOL — ŠIŠKA V ŠIŠKI, telefon 41-79 Pcđffisrmca IM V gl. vi.: Pat 0*brien, George Brent, Wayne Morris, Doris Weston. Predstave danes ob 7. In 9. uri, jutri ob 3-, 5., 7. ln 9. uri, v ponedeljek ob 7. in 9. uri. Prihodnji spored: v nedeljo 9. n. GOSPA JUDITA — Skupi na b°je\niKov Npi-al Jo'.e Som, Deiarvia se vr.še v mlinu. r>-ed pe-kV»m in v peklu, ki o- Jurč?k s č"i"0'.Tliio ob-^si v^n^e v zrak. PrirLte. nasmejali ?e bo.?te. Zdravo! 82-n _11 NA VSAKO MTZO IRAŠKO PIVO! —lj Valentin Vodnika rejstni ćan proslavi jutri ob 20. uri Narodno prosve-tno društvo Vodnik v Zg. Siki s predstavo v Sokoiskem domu. Vsi iskrono vabljeni. —lj Jezdni odsek S kolske župe Ljubljana vabi svoie članstvo na redni ssstaneiv, ki to v torek, dne 4. februarja ob 19.30 v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Vabimo vse brr.te na i se letnega sestanka udeležijo v polnem številu. Zdravo! Tajnik ZJO. __ c_ Predavanje Pedagoškega, društva Drevi ob 18. uri bo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje dr. Milana Peruška >šport, zdravje, mladina«. Vsi, ki se zanima jo, vabljeni. Vstopni- _lj Jutri Putnikov izlet na Kurešcek. Prijave danes. 81—n —lj Predavanje SPD: O fotografiranju s kolor-filmi bo predaval pod okriljem Osrednjega društva SPD v Ljubljani v torek dne 4. februarja t L g. dr. ing. Avčin France. Za svoje predavanje ima na razpolago okrog 200 barvnih diapozitivov, ki so jih dali na razpolago sledeči fotoama-terji: dr. ing. Avčin, dr. Brile j, dr. Del Cott, dr. Dular, dr. Horvat, dr. Koželj, dr. Kunst, dr. Pavlin, dr. Potočnik, Radovan, dr. Savnik, Tavčar in Trpin. Vstopnice so na razpolago v predprodaji v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-L Robert Dubois: Ljubezen eksotične žene — Ne bom vam želel sreče poročnik. ker to ni dobro.. . Toda zato se potrudite, da se ne vrnete domov praznih rok. Mlad. krepak zagorel mladenič bi bil raje umrl kakor opustil lov. Ze dolao se ie mudil tu v puščavi in se povsem odpovedal ženskam, samo da bi ustrelil risa ali kako drugo puščavsko zverino. To pot ie bil Da prišel v puščavsko mesto Tuat Gura tara ne samo zaradi lova. temveč tudi zaradi karatinskih plesalk v niihovih ba: barskih naredn h nošah. Poleg teea ie bila pa njegova garnizija tu blizu V prostem času }e hodil tudi na lov. — Čui Jean. danes baš ni vreme za lov — iug piha. Mladi poročnik je energično odkimal z glavo. — Nič ne de. kapitan — Kai Da če te preseneti samum? — Se bom že izmotal. Jean ie zaiahal svoie^a konia m malone v ga^Du oddir'al proti vasi in ka-ratinskim kolibam Mcral ie ubrati to not ker 1e bila pot na druei strani neprehodna sko-^i pragozd A bilo ie p-Vdne ko zveri skaceio ali le?e v senci iredlrh dreves V vasi ni bilo žive duše Samo nred kolibami so se igrali nasi otroci V paničnem strahu so se razbefali čim so zagledali b^lokožca Ko ie o-ijahal J=an do niih so orestra§*no zakričali kolibe so se odnirale in iz niih so se prikazali črni veliki obrazi ter ostra kopija, kakor da ie prišel v vas tieer Jean ie vedel, da se bodo vsi ti obrazi ftmai-niii čim prijaha blizu. Vedel je pa tudi. da se mu bo tudi to o^t nasmehn la mulatka na koncu vasi. samo če ga opazi z bakreno svetlo kožo. ki se ie mo?no razlikovala od drugih zamork. ki so bile kakor s katranom namazane. To pot ie ni našel pred njano kolibo, temveč io ie srečal za vasi o na povratku iz gozda. Nesla 1e košaro datjev Cim je opazila porotnika le izpust la tovor na kup kamenja in pokazala mladeniču svoje bele zobe — Goema — H ie dejal mladenič v nle-nem jeziku — ali mi hočeš zopet zaplesati? Zopet ie pokazala zobe in hotela nad al leva ti svolo pot toda poročnik ii jo ie zastavil s koniem. — Zdai mi pa že ne uideš — je pomislil sam ori sebi. m Njen zvonki elas le odieknil po oazi. — Prid iva sediva v senco, da malo no-kramljava Goema .. Poročnik ie razjahal konla ln oristoofi k mladenki. Njene oči so se nemirno lesketale, m — Ne. gospod... ko zaide luna, potem. potem... — Zdaj. zdai Goema... ■ Odšla sta skozi grm čevie in sedla v senčnat kotiček, kjer le poganjalo Iz tal nekal trave Bilo 1* precei vroee Mladenič ie objel mladenko in U pogledal v zareče oči. — Ali ve5 Goema. da si mi 7elo vfeč? Ona ni odgovorila. Samo nle^o telo 1e drgetalo kakor da 1o trese mrzlica ln morda niti vedela n! kal b* od»cvo-fla Kar io 1e Jeaen krer>ko oblel ln njene želt* oči so se od omame kar sam* zanrTe Malone vs^k večer oo tistem dn*»vn je odhajal poročnik iz tab^HS^a Cim le zrt-?are'a Uma r»a nebu ie odhai^l«* o*>9 i' svoie vasi in liki ti^ca se le tm^ T»la^la skozi grmičevje. Poznala Je pot ln nflpogir se ni bala. Tako le ostajala v oblemu lepega mladega belokežeca malone cele noči. potem se je pa zopet skrivaj vračala domov. ■ Kot hči pokojnega vedefevalca. Id Je bil ugrabil lepo Arabko sebi za reno. ie bila povsem svobodna, temboli. ker se ie tudi po barvi ko*e razlikovala cd žensk v tistem kraju. Niso jo smatrali za čisto svojo. Pa tudi ne glede na to le stari poglavar računal z n1o in nameraval Io ie dati svojemu najmlajšemu sinu za ženo. ko bi dorasel. • Tisteffa večera te bil Jean nekam nemiren. Dvakrat ie odšel iz taborišča, in se otožen vračal Da bi ne videl več Goeme, To se mu 1e zdelo nemogoče. Nas'edn 1eea dne ie za jahal konia ln krenil mimo njene kolibe, toda nihče se ni odzval Tedaj se le napotil k poglavarju - — Kje le Goema Črni vrag? Starec ea le gledal in se smehljal Poročnik le srdito švrknli konja in od- dirial proti puščavi, ne da b{ sam vedel za kaj. Morda bo spotoma ustrelil gazelo. Kar se mu le konj Po dobri uri jahanja ustavil in začel hrzatt Jean se 1e ozrl in opazil v Jarku dva koraka pred seboi razrnrevarieno golo tnro-lo. Po«ma? fe konla bliže in takoj ie zari snil oči Ni moere! prenesti ooesti\i Fr ndcu. ki hodi v četrti rmred ljudska š^la. so nudili pornoč v ljub'janski bo'niai. — Proračun izdatkov in dohodkov c-*^t-nega okraja §kof.ia Loka ie za nro-a n- sko loto 1941 naslednji: proračun no deva 1,316.453 dohodkov in nrav toliko i> dafkov. Osebni in upravni iz^aMc' za vzdrževanje banovin.sJtih cest zna.":, 25.230 d: rt. stvarni izdatki pa 959.820 din. Za vzdrževanj« dovo7nih cest je predvidenih S I din, za poteb^čine cestnega okra\a 195.019 dm in za Izredne Izdatke (no o *n Ini"1) 174 000 din. D>hod"d okraja z a3 Jo din 175.510. prispevek banovine 935 817 dm, železniška uprava votira 7^6 din. izredni ĆO-hodki bedo nanesli 87.000 din. oodno-a banovine pa je proračunana na 67.300 din. — Leni volili! Kcflo jugoslo. enskih ster v Skofji Loki ie rok1 oniTn k-a^evrfnriu odboru ziimJke pomoči 600 din, 5o'si!ci kuhinji pa 400 din. Snežne razmere Poročilo Tojskoprometnfh zvez v LJubljani In Mariboru ter SPD 1. februarja 1941 Rateče-Pl a ii i ca 870 m: —10, oblačno. 20 cm pršiča na 40 podlage Plani ca-Sla t na 950 m: —10, oblačno. 20 cm pršiča na 60 podlage, vzpenjaća obratuje Podkoren 800 m: —10, oblačno, 25 cm pršiča na 40 podlage M°jstrana> 650 m: —9. delno oblačno, 60 cm snega, pršič Bled 501 m: —6, sneži, 35 cm pralča na 25 poclage Erjavčeva koća na Vrftlču 1515 m: —e, delno oblačno, 30 cm pršiča na 70 podlage Radovljica 470 m: —8, sneZi, 25 cm prSV ča na 10 podlage Bohinj-Sv. janež 530 m: —6, sneži, 30 cm pršiča na 20 podlage P°ltovo 620 m: —9, oblačno, 32 om pršiča Pomanjkanje kruha v Dol. Toplicah Dol. Topiice, 31. januarja Gospod urednik! H članku pod tem naslovom, ki ga jo priobčil >Slovenski Narod« dne 28. januarja, prosim, da priobčite naslednje pojasnilo: Zaradi slabe letine v splošnem isn nenormalnih razmer v Inozemstvu, kamor moramo tudi mi žrtvovati svoj delež, je umevno, da ni kruha toliko, kakor o bogati žetvi ln v mirnem času- Pomanjkanja pa ni samo v občini Tcplice, temveč v vsej naši državi Kar se pa tiče cene moke. ki jo prehranjevalni odbor računa trgovcem, naj bi se dopisnik prej seznanil s pro pisi, ki dalo-čajo, da je k nabavni ceni pri računati pri-bitek režijskih stroškov in nekaj cdstotkov prispevka v rezervni fond za eventualne nepredvidene izdatke. Od vp'ajlla za krušne nakaznice ostane le del prehranjevalnemu uradu, ker je treba večino denarja oi-računati za proizvod in dostavo nakaznic. Prehranjevalni urad se zaveda, da v glavnem kupujejo moko revnejši, ki nimajo lastnega pridelka. Prav iz tega razloga so biU sklicani trgovci iz vse občine, na posvet, kjer se jim je predlagalo, naj potrošnikom prodajajo moko po 5.25 din kilogram glede na težke čase in siromašno prebivalstvo. Trgovci pa. med katerimi Ima dopisnik svojega družinskega člana, so ta predlog zavrnili češ da moke za prehrano ljudstva drugače ne prevzamejo kakor da jo prodajajo po 5 50 din odnosno da Imajo 0.55 din pri kg. zaslužka vštevši prevoz lz. Novega mesta. Za prehranjevalni urad Ivan 2 van »SLOVENSKI NAROD«, scfcota, 1. fehraar* »ti Stran 5 ACMD - .-ni*. - PLES V PROSLAVO ADAM!Š-BROADWAY BUFFET TRGOVSKI DOM DREVI OB 20 10 LETNICE OBSTOJA AKADEMSKE CMD BAR Spored: ga. BRAVNICAR, SIBUN OVIČMLE JNIKOVA, g. Tone Petrovčid Rezerviranje miz in pretprodaja vstopnic: Tomanova S, tel. 29-74. Sprejem gos tov ob 19.30. Daj nam danes našo vsakdanjo nakaznico! Včerajšnja bitka za živilske nakaznice je bila eksistenčni boj v pravem pomenu besede Ljubljana, 1. februarja Afc misrfite, da je uvedba živilskih nakaznic tako preproste. zadeva? če ste morda, čakali na nakaznice na hodniku v Mest nem domu. boste radi priznali da je bfl samo svet ustvarjen brez uradni":kega piaarjcnje, sicer pa mora v človeški zgodovini neprestano teci črnilo, spremljati življenje slehernega človeka od rojstva do zadnje neumnosti. Zato ste se bridko zmotili, če ste mislili, da bodo živilske nakaznice razdeljene tako, recimo čez noč ter da bo treba samo k rat kormilo poseči po njih z eno roko, z drugo pa že pu kruhu in moki. Najbolj prozaičnih zadev v življenju se drži vedno nekaj slovesnosti in kako ste si mogli zamisliti izdajanje nakaznic tako, kakor da posegate po reklamnih letakih na cesti? će hočeš jesti, se prijavi! 2,e dojenček, ko je lačen, opozarja nase in zdi se, da smo po nenapisanem a najmogočnejšem zakonu samoobrane dolžni sami sebi, vse življenje dokazovati, da spadamo med prebavijajoča bitja Kdo bi tiorej pričakoval, da ga bodo drugi opozorili, naj ne pozabi jest' ter kupovati kruha! Nikdar ne bo na svetu takšnih prehranjevalnih uradov, ki bi iskaJi posamez*vke. da jim določijo obroke živeža, ker se sami niso priglasili. Veliko veselje bi zavladalo v deželi, kc bi j»e le polovica prebivalstva obrnila na prehranjevalne urade zaradi nakaznic, a tudi. če bi zahtevala nakaznice le manjšina, bi jih nikomur ne ponujali. Kako bi jih pa naj ponujeli zdaj, ko je vse prebivalstvo v boju za te dragocene Listine, ki so celo dragocenejše ud denarja?! Ali se pri nas res ni kdo prijavil? V Ljubljani se zdi. da so se prijavili celo naši potomci, kajti prebivalstvo se je pomnožilo za več desettisoč, če smemo verjeti prijavam na vprašalnih polah. Živilske nakaznice v Babilonu Zgodovinarji bi lahko razlagali znano b*~ bi ionako zmešnjavo, ki je baje nastala ob zidanju babilonskega nebotičnika, da so Babilonci tedaj skušali racicnirati razdeljevanje živil. Kako bi se jim ob tako kočljivi zadevi ne zmešale vse štrene? Dandanes se človeStvo poslužuje statistike, k; je seveda v starem Babilonu niso poznali Tudi v Ljub'jani znamo šteft menda celo do 100.000 in vemo, da naša prestolnica ne ^teje več kakor 90 000 prebivalcev. Toda vprašal ne pole se vodne niso vse izpolnjene. Zdelo se je, da sc sc javi H vsi. ki stanujejo in jede v Lju.v^an;. a včeraj so se oglašali še mnogi ki b tudi radi jedii. Statistika je odpo^-eda:ia Mnogi trgovci so ruzoelili nakaznice, a ogiašaii so se se vedno ljudje, ki bi tudi morali biti zapisani. Trgovci so jih pošiljali na prehranjevalni urad Tis so pa prihajali se vsi drugi, številne žrtve birokratskih pomot ali svoje nepoučenoeti, nesrečniki, ki niso pravilno izpolnili vprašal ne pole ali pozneje prijavnice za nakaznico; reveži, ki jih je neznana roka kratkomalo črtala iz prijav za nakazn'ce in še nešteti drugi, ki bi radi tudi poslej jedli, a je tako nanesle, da so morali stopiti pred uradom v dolgo procesijo ljudi Bila je tak;na nepopisna gneča, kakor da so tudi nakaznice — na nakaznice. Tako je bilo med svetovno vojno pred trgov mami Kruh in disciplina Ta dva pojma je zelo težke združiti. To so ljudje že zdavnai spoznali Kdor ari imel med vojno estrih kon.« lcev ie morda res užival sloves discipliniranega čioveka. ko je stal v dolgi vrst* vselej med zadnjimi, a njegovo disciplino so navadne nagradili s kratkim sporočilom: Ni več! Razprodano! Zdaj bi se naj ljudie zopet uč^li discipline. Prihajali sc včerai drug za drugim v Mestni dom in že stopnice so »zdaiale. da je po njih hodilo tisoče ljudi Hodnik v drugem nadstropju je bil poln. Med množico sta dva redarja od časa do časa pre-kričala ljudi, jih odganjala nazaj, da bi bil prost prehod do pisarne, od ge var jala na vprašanja in obupa van ja nad ljudmi. Disciplina pred vrati urada, ki deb' živilske nakaznice? „že štiri noči nisem spal44 — Če ne odstopite od vrat, bomo morali ustaviti izdajanje kart' Pisarno bomo zaprli! Počakajte! Nazaj! Prehod mora biti prost! — Nazaj? Jaz lahke tukaj stojim 1 — Prosim, gospod stražnik! — Rada bi vedela . . . — Kantiner sem, kako bi prišel v urad. da bi zvedel, če bom se lahko prodajal? — Počakajte! — Trgovec me je poslal. Rekel je, ds se bom morala še tukaj podpisat L Že dvakrat sem bila tukaj. ia|a o&Sinskega odbora Vprašanje dolga posojilnici — Manjše tekoče Trebnje, 31. januarja. Včaraj se Je po daljšem presledku sestal k seji občinski odbor. Na seji se je obravnavali tekoče zadeve, predvsem pa je bilo mnogo razpravljanja o poravnavi plačilnih obveznosti napram posojilnici v Trebnjem. Občina Trebnje je v letu 1929 zgradila, novo uradno poslopje, v katerem so nastanjeni vsi uradi. Za zgradbo tega poslopja se je zadoLžila pri našem denarnem zavodu za 1,800.000 din. Ko so nastopila težka leta gospodarske krize in radi pomanjkanja denarnih sredstev občina ni mogla posojilnici več odplačevati letne anuitete v znesku din 150.000, je zašla v mučen položaj, kako zadostiti obveznostim lz naslova tega posojila. Leta so minevala, zaostanek je naraščal in zadnje čase posojilnica skoro ni prejemala ni kakih odplačil več. Ne vemo, kako je s to rečjo, ker niso razpoloženi zaključni računi, čudimo pa se, da občina zadnje čase ni odplačevala posojilnici po proračunu določenega zneska, ko je vendar znano, da davkoplačevalci naše občine plačujejo nad 200% doklade na vse davščine. Tudi dohodka iz naslova trošarin in najemnin uradnega poslopa je precej, odnosno je v proračunu preačunani dohodek precejšen. Seveda, če občina teh dohodkov ni dosegla, proračun ni realen in morda prav tu tiči vzrok njenega težavnega finančnega položaja, VsekaJtor bo pri bodočem proračunu treba natančno preudariti plačilne zmožnosti občanov, ki vidimo, da danes ne zmorejo 200 % doklad in ki 300% doklad, ki se predvidevajo za novi proračun absolutno ne bodo prenesli. Ker Je stanje tako, da občani ne zmorejo odplačila dolga posojilnici, je splošna želja, da posojilnica prevzame novo uradno poslopje, občini pa naj dolg odpiše, ker bi morala občina v nasprotnem primeru napovedati stečaj. Poudariti je treba, da je občina Trebnje menda edina v dravski banovini, ki je radi tega uradnega poslopja najbolj zadolžena in pasivna in je skra;ni čas, da bi se finančno vprašanje občine nekako že uredilo, ker tako ne more več naprej! Občina naj bi sklicala sestanek vseh davkoplačevalcev, povedala naj bi, kako je z njenim financami, posojilnica pa naj bi rešila občane s prevzemom tega poslopja, bremena pretiranih in nezmotljivih doklad. ki so v proračunu samo preračunane, dejansko pa vplačane niso. Občina je na včerajšnji seji sicer dovolila, da davčna uprava izplačuje v bodoče posojilnici 55% vseh prejetih doklad, vendar pa dvomimo, da bi ta formalna rešitev imela praktično kg j vrednosti. Ker se bliža proračunska seja občine ln se predvidevajo za odplačilo dolga za uradno poslopje skoro 300% doklade, bi bilo umestno, da občani sami z nasveti predlagajo občini na'čin sanacije občinskih financ. Vsak predlog bo pri občini prav gotovo dobrohotno sprejet in naj potem ob- činski odbor stori pametne ukrepe, ki naj zadovolje vse, ne pa samo dela občanov. Sadjarskemu društvu je občinski odbor odstopil brezplačno zemljišče za gradnjo moderne sadne sušilnice. Za primer, če bi sadjarsko društvo v Trebnjem iz katerikoli vzroka prenehalo obstojati, pripade vse premoženje in inventar društva občini. V odsek za telesno vzgojo so bili izvoljeni poleg predsednika občine Franca Finka še odborniki: Alojzij Ladiha, Anton Radek ln Anton Gačnik. Odložen Je bil sprejem inozemske državljanke Gantar Ane v občinsko zvezo. Ker je sicer slovenske narodnosti, bo občina privabila še nekaj informacij, nakar bo o sprejemu ponovno sklepala. Prošnja občinskih uslužbencev za zvišanje plač radi nastale draginje je tudi odložena, Občinski odbor bo o tem sklepal šele na proračunski seji! K tej točki smo mnenja, da so taka vprašanja, kot je vprašanje povišanje plač občinskim uslužbencem, neodložljiva, ker uslužbenec na glavnem službenem mestu z 850 din plače ne more živeti in pri današnji draginji tudi ne zaleže, če si do proračunske seje se tako zategne pas pri hlačah! Občinski odbor je končno odobril še nekaj ubožnih podpor in tudi izplačilo zneska din 1.000 za gospodinjski tečaj, ki deluje že nekaj tednov v trebanjskem prosvetnem domu. Občinski odbor je prejel tudi na znanje, da je ban dravske banovine odobril občini pobiranje sledečih novih občinskih taks z veljavnostjo od 20. X. 1940. dalje: od vsakega vagona naloženega v Trebnjem m sicer: od vagona drv 30 din, nad 10 ton 45 din; od vagona tesanega lesa 50, odnosno 65 din; od vagona oglja 100, odnosno 115 din in od vagona sena ln slame 50, odnosno 65 din. Takse na izvoz krompirja ln drugih živil ban ni odobril lz razloga, ker take takse pod ražu je j o nujne življenjske potrebščine. Kakor je znano, odobrene nove takse občini niso prinesle željenega finančnega efekta, pač pa nasprotno. IZer okoliške občine ne pobirajo takih taks na izvoz, odnosno so manjše, nakladajo trgovci svoje blago na drugih postajah, kjer jim ni potrebno plačevati občinskih taks.. Tako so te takse, ki niso rodile nikakega finančnega efekta krive, da se je še ta promet, ki je še bil pri nas dosedaj, usmeril drugam. Če Je to občini koristno, pa res ne vemo! Prošnja davčni upravi Ljubljane, 1. februarja Davčne karte za sliižabrustvo morajo biti do konca meseca ianuaria nl~čane. se glasi odredba davčne uprave- Ras nihče na ne vpraša. k1e imaš denar za to davčno karto! Vem. da ie orav mnofo mojih sovrstnikov, ki sploh služkinjo ne morejo — Počakajte! Prišel je uradnik. — M-»raTi borne zapreti! — je zapreti! Mm-čica se je vznemiri-'a. Ko se je hrup polegei in je nekdo od-'očno predlagal, naj bi vendar razdelili tiskovine, prijavnice na samem hodniku ter odposlali ljudi, j« uradnik pobral prijavnice tistih, ki so že včerai prejeli nakaznice. — Ali niso neumni?' N.ikaznice so že prejeli, pa se še hodijo prerivet' ao zabavljali manj ponižni. Na uradnika sc je vsul plaz vprašanj. Odgovarja1 je: Počakajte! Kaj pa mislite' S tem je dela! Počakajte! Ze štiri noči nisem spal! — Nekdo je zabavljal: Saj še delj časa ne boste, če boste tako nerodni! Bele noči v prehranjeval* nem uradu — Najmanj polovica vas je preveč! Saj ne morete priti vsi na vrsto do 12 ! Pojdite domov! je svetoval stražnik. Ljudje so pa še neprestano prihajali Nekateri so se samo ozrli na množico v mračnem hodniku ter se obrnili. — Kdc b' čakal! Kje pa-utegnem?! — Danes« ne bo kosila! so pripominjale gospodin ie. — Kolikokrat ga že ni bilo! je dejal dijak. — Samo dc 12. bo .>dprto' se je zopet oglasil stražnik. — Ob treh bedo zopet od pri L Potem je nek' uradnik povedal, da bodo delali zvečer. d< kler ne bodo končali Zdaj imajo na prehranjevalnem uradu bele noči. Tako je pač. da rudi tisti, k dele »krušne karte«, nimajo lahkega kruha Toda ljudje sc ob takšnih prilikah strašno dosledni in neusmiljeni. — To nas nič ne britja! Dajte nam karte' To je vaša stvar! Najprej se sami nauč-te reda! Naskok na žemlje »Samo še danes in nikdar več!« To je bilo včeraj gesflo številnih meščanov, ki hočejo izrabiti sleherno priliko Včeraj je pa bila zadnja prilika za nakup kruha in peciva brez nakaznic. Pekari je sicer niso bile dobro založene, a kdor )z b:l dovolj podjeten, se je lahko založil s kruhom, da bi ga bilo dovolj najmanj za februar, ko bi se ne pokvaril. Najhujša ofenziva pa je bila na žemJje. Zdelo se je, da ljudje sploh ne bodo kupovali na nakaznice, tako so se zalagali. Seveda so mnogi rud: poskušali srečo v trgovinah; povpraševal- sc po moki, a trgovci ao odgovarjali. Jutri je bo dovolj! da se sploh ne bodo pokazala. Ves sloves filmskih zvezdnikov bo ugasnil, če listi ne bodo dali za to potrebne publicitete. Morali bi računati tudi s tem, da je res dobrih filmov zelo malo, tem več pa slabih. Ce bi listi začeli dosledno odkrivati vso duševno revščino le premnogih filmov, bi to moralo nujno vplivati na obisk kina. Napačna kalkulacija je tudi, če mislijo, da časopisno reklamo lahko nadomesti rek"!ama po radiu. Ne glede na to. da je vizuelna rek'ama neprimerno moč- nejša kakor zvočna, radijskih poslušalcev tudi ni toliko kakor čitateljev listov, a posebno malo je poslušalcev radijskih objav kakor čitateljev, ki vsaj bežno pregledajo časopisne reklame. K povsem pravilni sodbi »Trgovskega listac pripominjamo samo, da smo zelo radovedni, kaj poreko o ljubljanskem načinu filmske reklame izposojevalnice filmov in zastopniki filmskih podjetij, ki jim je prva dolžnost ščititi interese svojih gospodarjev. Krst B?avničarfevega »Hlapca Jerneja« Tuđi po prvi reprizi ugotavljamo popoln umetniška uspeh M. Bravničarjeve in Delakove originalne opere najeti ln plačevati. sa1 ni denarja za to! Omenim nai primer pri me.ii; ko smo bili prej vedno brez služkinje aziioma postrežruce. Zgodilo se ie. da mi je žena lani v novembru zbolela, zato sem bil primoran najeti služkinjo. Prijaviti sem jo moral Okrožnemu uradu in si do tem Še preskrbeti davčno karto, ki je veljalo ravno tako 80 din, čeravno sta biLa do ko :ca leta samo še dva meseca. Leto ie bilo hitro v kraju in zopet sem moral plačati za novo karto 80 din. Razmere mi ne dopuščajo, da bi lahko imel služkinjo vse leto. pač pa i o bom moral takoi odpustiti, čim bo žena okrevala. Sedai vas pa vprašam, gospod urednik, ali ni to krivično, da moram iaz. in gotovo še marsikdo drugi plačati za služkinjo, katero sem imel "ani samo 2 meseca in i o bom sedai imel samo . do marca 160 din za davčno karto? Dru?»»t»**»;o po vt£*tedhuv, sal se ra-vedalo, da daio nalveč dobička prav filmi, ki so najdalje na sporedu. Pa še na nekaj so pozabila kinematografska poeHetla, pravi »Trgovski list«. S svolrm napačnim sklepom so si ustvarila pri časo*rl*1u netirodno situacilo. Ce se slabe posledice tega ne pokažejo tako], naj kinematografska podjetja ne mislijo. Ljubljana. 1 februarja Polno razumevam ie, priznanje in spoštovan je je žela Mat Bravničarja glasbena umetnina Hlapec Jernej in njegova pravica tudi pri svoji prvi reprizi. Tako lahko zapišem, da je dosežen pošten uspeh, ki ni razveseljiv le za našega uglednega in lepo produktivne-ea skladatelja. temveč predvsem čas-ten tudi za na*« operno občinstvo, presenetljivo napredno orientirano. Z duhovito simboliko, izraženo s krvavo rdečim obzorjem ie režiser C Debevec označil ves svet pretresujočo socialno revolucijo, ki ji je hlapec Jernej preprost g'asnik. V osmerih kratkih, a močnih slikah po Iv. Cankarjevi globoki noveli z biblično stilizirano prekrasno dikcijo spremljamo starca hlapca na njegovem križe-vem potu. Štirideset let se je ves žrtvoval posestvu rajnegto Sitarja Delal je po polju, gozdu, travnikih, po hlevu m svislih pomagal zgraditi namestu nekdanje koče nem. ponosno hišo ter s svojo glavo in s svoje roko največ storil za končno doseženo blagostanje. Edini iz bivše Sitarjeve družine je ostal živ poleg mladega Sitarja, pijanca in švadronerja. nesposobnega za gospodarja, Pa ko Jernej zahteva spoštovanje svojih zaslug in sposc bnosti. ga mladi Sitar, ki ne zna ustrezati niti dolžnostim zadnjega hlapca, surovo, brezsrčno odslovi. Jernej išče pravico, da bi ostal in gospodaril še dalje, najprej pri županu, nato pri cesarju, pa pri župniku. A vsi mu potrdijo izrek resigniranega Gostačeva, da je hlapec brez pravic, da se pač lahko žrtvuje, a da ga sme gospodar zapoditi kadar hoče. Nikjer, ne pri oblastih, ne pri cerkvi ne najde Jernej razumevanja; še manj. no pode ga kot prismojen ca, upornika ari nevernika. Tedaj obupa Jernej in zažge SVrarjevo hišo, ogorčena drhal pa vrže požigalca v plamene. Tako je Jernej sfmbol vseh ponižanih in razžaljenih, vseh do kraja izkoriščanih in izrnozgavanih, a naposled brez pravic zavrženih sužnjev v delavski ali uradniški suknji ali v kri'lu dekle in dnlnarice. Vsi doživljajo Jernej evo usodo. Originalno besedilo silne etične revolucionarne usmerjenosti je izoblikovalo dramatičnost, borbo dveh stališč in naziranj, na dokaj svojski način: na eni strani stoji Jernej čisto sam z zahtevo po pravicah ustvarjalca reda in dobrin na drugi pa mladi Sitar kot dedič gospodar, ki mu pritrjuje na temelju zakonov župan, resrigni-ranec Goslačev, dvorski sodnik in župnik. Pač sto i i za Jernejem neprestano mešani zbor. Tlj umestno, da bi zbora sploh ne videli, nego samo slišali!« — Kajpak je misel neizvršlji-va in bi bile potem v večini slik na odru le po dve osebi. Vsekakor je De'akovo besedilo zasnovano zelo izvirno, vseskozi zanimivo in na-petfo. sicer le notranie dramatično m skoro brez zunanje efektno razgibanih prizo rov. Edino tudi optičnr* dramatično mesto je ob požaru z umorom Jerneja, ko si je ob goreči, hiši prižgal pipo Da bi bilo nemogoče uprizoriti Delako-vo-Cankarjevo besedilo realistično, z živahno igrsko spremiiavo mešanega zbora, mora izr.revideti vsakdo. Zbor in Jernej sta n?Točljiva identičnost Zato je edino pravilna statičnost zbora. Bravničar je bistro ustregel stilu besedica s svojo glasbo ter ji dal čim močnejšo skladnost v izrazih, čim jasnejšo in globljo vsebino in obliko. Oratorijska njegova opera se vidno vrača k formi oratori je v, ki so po !. 1600 že imeli svojo stilsko estetsko opredeljenost m je iskati v njih sledeči razvoj mlajše opere 2e stari oratorij je fmel tn sestavine: 1 testo, t. j. vsebino pripovedujoči del, 2. dramatski del z dialogi in 3. lirični dol z razmišljanjem in soČustvooTflinjein. In če poznamo Bachov Johannespassion (1723) z ostro kontrastnimi, v sebi zaključenimi scenami, s »turbami« (vzklikanji ljudstva) čisto naturalistične oblike, liričnimi in dramatski-mi vzponi, vidimo, da je Bravničar z Jernejem ustvaril zares sc redno dasi povsem svojske oratorijske odrsko umetnina ki bi učinkovala prav, take Lahko čisto koncertno. V glasbene detajle se ne spuščam in mo to opravili deloma fe drugi: strokovno razglabljanje spada tudi te ▼ stre kovno revijo, ne pa v dnevnik, namenjen ljudstvu. Zadoščaj, da ugotavljam: vzlic mestoma sodobnim glasbenim »Jernej« prijetno, ker rudi melod'čno, vseskozi pa vel eza m m ivo Ta glasba je odlično izrazita, bogata čuvtva in mis'i. bujno barvita in poglobljena Viška >ta zborov divni »Očenaš« in zak'jučn: ep:log; močno dramatska, tehnično umetniško prepletena zvonka in udarna pa s*./ vsa različna zborovska mesta Posebno krasna so predigre orkestra, njegovo zgovorno spremljanje in podčrtavanje duševnih Jemcjevih borb. vprav veličastno sta izražena div j' gnev in uporna žalost nesrečnika ter še posebej izbruh njegove maščevalnost1 in besnečega poža^ ra. To so lepote, ki se jim ne odtegneš. Ogromna partija Jerneja ginljiva v svo-ii naivnosti in impozantna v svoji vztrajni borbenosti za pravico, je našla v igralskem m pevskem oziru izvrstnega interpreta. F Lupša je ustvaril nepozaben lik. bfl igralski vedno slikovit in nad vse simpatičen, pevsiki pa zmagaait in glasovno prijeten, v dikciji naravnost vzgledno jasen in razumljiv. Lupša si je z nenavadno težko vlogo samo utrdil svoj ugled veleinreligent-nega pevca krasnih glasovnih sredstev in igra'ca najboljšega okusa Mešani operni zbor je z vidno radostjo "n vse hvale vredno- resnobo izvrševal svojo izjemno težko nalogo pevski in mimič-oo odlično, a rudi z maskami prav dobro izražal Jernejevo izgaranost, ki le v trenutkih najhujše bolesti dvigne pest. Že prvič sem zapisal, da je J. Francfl pevski m igralski izvrsten Gostaccv. Prav dober župnik je 1. Anžlovar zelo posrečen birokratski tip sodnik Mod Sancin, župana daje Zupan prav zadovoljivo, a mladi Sitar je igralski ustrežljivi Marčec nejasnega izgovora, Retorično vzoren jc napovedc valec G. Debevec, ki je opero izrežiral in ji po scenografu ing. Franzu dal zelo prikupna prizorišča. Slike v gozdu, pred cerkvijo in obe na pogorišču so tudi dekoracijski posebno lepe. Dirigent N. Stntoi in zborovodja Simoniti sta si za uspeh novega izvirnega glasbenega uml-tvora zaslužila polno priznanje. Tudi na reprizi je bilo mnogo toplega aplavza in cvetja. Fr. G. ■KM KINO MOST* Danes in jutri predvajamo prvo epoho grandioznega pustolovskega vele-filma: TRITE JLEGIONARJI Trije mušketirji I. del NAPOLEON IN GROFICA WALEWSKA Greta G ar bo, Charles Bo ver Predstave: ob delavnikih ob 20., ob nedeljah ob 14.30, 17.30 ln 20.30 ■MHMMHaUMHMHilttini Reorganizirajte reševalno postajo Ljubljana, 1. februarja V dnevnem časopisju smo brali, da je Imela ljubljanska reševalna postaja v Vinskem letu nad 5000 prevozov bolnikov ln ponesrečencev. To je vsekakor število, ki kaže napredek in ki piide do posebnega izraza, če primerjamo število prevozov od leta 1929 dalje, ko je bilo komaj 1500 voženj, katere so se pa od leta do leta množile tako, da ao prekoračile v lanskem letu zgoraj omenjeno število, ki ne priča samo o velikem delu naših vrlih reševalcev v preteklem letu, temveč dokazuje tudi, j da so ljubljanski reševalci pri sedanjem načinu organizacije reševalne posije preobremenjeni z delom, ki bo z razvojem Ljubljane Še vedno bolj in bolj naraščalo. Ljubljanska reševalna postaja je še vedno prideljena mestnemu gasilskemu uradu ter so zato reševalci obenem tudi poklicni gasilci, ki opravljajo torej dvoje različnih služb, kar danes gotovo nI vefi oportuno, ker ne ustreza niti sodobni gasilski niti reševalni službi takega mesta, kakršno je danes Ljubljana. Razen tega moramo upoštevati razmere sedanjega rasnega časa in mednarodni položaj, ki nujno sili v to, da se tudi na tem področju zaščite mestnega prebivalstva nekaj ukrene. Predvsem je potrebno: 1.) Izvede naj se popolna l^č!tev mefft-ne reševalne postaje od gasilskega urada, in naj se prideli mestnemu zdravstvenemu uradu ali fizikatu, kamor rešev3lna postaja že po svojem ustroju edinole spada. 2 ) Čimprej naj se uredi vprasinje glede delovnega časa. ki n^j s*1 zn r?5fvr,,ee skrajša na 24urno službo in prav toliko prostega časa. 3.) Za nočne vožnje in za donašanje hrane uslužbencem reševalne p?skaje za časa r.J>h službe naj se odo! ri primerna od.škod? 1 ia. fie idealnejša rešitev tega perečega vprašanja bi bila, če bi mestno poglavarstvo zgradilo nujno potreben zdravstveni dom, v katerem bi dobile svoj prostor vse mestne zdravstvene ustanove z reševalno postajo vred in s potrebnimi stanovanji za reševalce. Izpraznjeni Mestni dom, V katerem se sedaj gneto uradi mestnega fizikata, gasilskega urada z reševalno postajo ln Se nekateri drugI, naj bi se daJ, ▼ izključno uporabo mestnim poklicnim gasilcem. Snežinka in njeno rojstvo Izmed 5000 snežink sta komaj dve povsem enaki - Kaj je „demantni prah" Sneg! Da, kakor da bi bila 'a h ko zima brez s«iega! Sneg in mraz sta vendar glavna znaka tega letnega časa s*j vendar pravimo bela zima in ta bi nik« K nt mogla biti brez snega Sneg prinaša na eni strani s seboj težke skrbi, na dmgi <*tran-pa ce!o vrsto krasnih športov Z« vso lepoto in rados- bele zime se moramo zahvaliti miniaturni snežinki, k; je p,a\j po sebi prava umcrnma matere narave. Poglejmo, kiiko nastane snežinka Rojstvo snežinke Vsi vemo. da voda spreminja svojo pr-vctno obliko, če se ohladi pod ničlo in sicer tako. da se strdi v 1ed ali sneg Veda zmrzne. Podobnemu procesu sc podvrženi pozimi tudi vodni hlapi v zraku Ti pa potrebujejo nekakšno temeljno jedro da se morejo izpremenrti v led Ce se ta temeljna jedra trda telesca kakor rec me prah, saje ali podobno, se lahko vodni hlapi na njih spremene v led, če pade temperatura za nekaj stopmj p* d pičlo Tako nastane-j}o neznatne ledene fgice, ki sc p« Lahko povečajo in dobe obliko krogbc V takih ledenih kroglicah najdemo pogosto razen prahu in sai tudi semena rasti m in celo droben mrčes, ki ga ie zanes.1« v zračne plasti, kjer se zgoščujejo vodni hapi. Snežinka sama na sebi je kristalček ledu, ki nastane visoke v zračnih plasteh in pada proti zemlji in sicer v najrazličnejših oblilceJi zvezdic. S proučevanjem oblike snežink se ukvarja človek že polnih 800 let. Tako dolgo žt rišemo snežinke m vendar j:h poznamo doslej se zelo malo. Zakaj? Zato, ker najdemo med 5000 snežinkami komaj dve povsem enaki To se zdi skoraj neverjetno in vendar je res. To je dokazala sama znanost. Neki ameriški meteorolog ima zbirko snežink ki si jo je uredil s pomočjo mikrofetografije Zbranih ima že nad 4800 sličic drobnih snežink, toda med njimi nista niti dve povsem enaki. Ker pa gre kakor rečeno proces kristalizacije ledu zelo hitro, ne nas»:anej» pravilni kri&talčki, temveč najrazličnejše cbl:ke. V ledu je teh kristal iz irajočih smeri šej»t. Zato so snežinke vedno sesteroJcrake. Njihove vejice oklepajo vedno kot fjt stopinj. Ta red rasti je ohranjen pr* sntž nkah do najmanj-ih izrastkov. Ker naleti snežinka na svoji poti skozi zračne past' aa različne množine vodmh hlapov, padejo na zemljo snežinke različne velikosti :n gostote. Od tod pri snežinkah tudi tista velika raznolikost, ki se nikoli ne ponavlja. In prav to je tisto, kar je na snežink- najlepše in na j m ika vne j še. Kako dolgo živi snežinka Življenje snežinke ni vedno enako. Včasih izgine, čim pade na zemljo drugič zopet traja njeno življenje več dni ali pa cek> vso zimo V naših krajih ie v začetku pomladi konec življenja vseh snežink. V polarnih krajih in na visokih gorah jim je pa usojeno mnogo daljše življenje Tam Lahko si mislimo, da je menih, ki je v 17. stoletju sedel nekje v samotnem samostanu, kjer ni Imel drugega dela, razen da je razmišljal o bogu in astronomiji, prišel nekega dne na misel zabeležiti vsak dan skrbno v knjigo podatke o dežju, vetru in viharjih, besnečih zunaj za samostanskimi zidovi. Dan za dnem je zbiral nove izkušnje in čez nekaj let je že lažje napovedoval, ali bo poletje suho, ali zima ostra. Napovedovanje vremena je bil eden najstarejših poklicev. Ce bi pa človek slučajno živel v neciviliziranem kraju in stoletju, je kaj lahko pri tem izgubil glavo. 1'enih, o katerem govorimo, se je pisal Afaritz Knauer. Rojen je bil leta 1613 v Franciji. Skrbno je zabeležil vsak dan ne samo vreme, temveč tudi konstelacijo zvezd. S svojim naziranjem, da vplivajo planeti na človeka in živino, na rast in vreme na naši zemlji, koncem koncev ni bil mož osamljen. Leta 1650 je zasnoval koledarju podobno priročno knjigo, v kateri je bilo zabeleženo vreme prejšnjega leta, mesečni vrstni red poljskih del kmetovalca, ugodna in neugodna konstelacija planetov in podobno. Nekaj let pozneje je bil rokopis pripravljen. Več ljudi je Imelo prepis tega rokopisa, toda prava zgodovina stoletnega koledarja se je pričela še pozneje. Nekega dne je prišel rokopis Knauerje-vega rokopisa v roke zdravniku Helvvigu. On je pripravil rokopis za tisk, izdal je knjigo, toda pri tem je zakrivil potvorbo. NI bila sicer velika in morda sam neznatne spremembe v rokopisu nI smatral za potvorbo. Kar je storil je bilo prav za prav praktično. Izpustil je leto, označeno na rokopisu in izdal je koledar za >sedemnajsto stoletje«. Koledar je dosegel uspeh in izšla je druga izdala. Ko je pošla tudi druga izdaja je bilo 17. stoletja že konec, se snežinke pod velikim pritiskom in vplivom dnevne toplote z goste najprej v zrnasto in pozneje v trdo ledeno obliko Tako nastanejo ledeniki, ki prežive pogosto cela desetletja ali celo sto etja. V njih je življenje snežinke najda-ljse. Snežni metež Ce pogledat^ snežinko, se vam zdi povsem nedo'žna. V resnici pa m tako Na eni strani je snežinka umetnina, m njena pot na zemljo je pojav neizmerne sile in čara narave. Zadostuje, če se zamislimo nad procesom, ki nastane v naravi, kadar začne snežiti. Ze tu vidimo, da so potrebne ogromne naravne sile. da drže tolikšno množino snega v zraku Zato se niti ne moremo preveč čuditi elementarni sili snežnega meteža ali ledenega plazu. V vseh ten premikanj, ki se nam kažejo v najrazlič-Dojavih je skrita energija atmosferičnih neJMh oblikah. V našem primeru je posrednik takega ogromnega premikanja energije razmeroma lahka snežinka. kajti takrat so pisali že leta 1702. Naslov enkrat že Lzpremenjen, se je prav lahko izpremenil Se enkrat. Pojavila se je tretja izdaja in na naslovni strani je bilo rečeno, da je koledar »izdan za 100 let«. Kako je ta koledar nastal, ni nihče več vedel. Postal je splošno znan kot »stoletni domači koledar«. Seveda so šli stoletni koledarji v denar mnogo lažje in hitreje kakor navadni koledarji, veljavni samo za eno leto. Opat Knauer je delal očividno ver.tno. Marsikaj se je v njegovem koledarju ujemalo in pogosto se je zgodilo, da je bilo vreme res tako, kakor ga je napovedoval. Stoletni koledar je šel vedno bolj med ljudi, njegov sloves je naraščal, že v 18. stoletju so se pa jeli zanimati zanj učenjaki in dokazovali so, da je stoletni koledar neumnost. Nastali so mnogi srditi literarni spori, ki so pa ostali samo literarni in slovesu koledarja niso prav nič škodovali. Od leta 1700 je izšlo najmanj že 200 Izdaj. In čudno je, da je imel stoletni koledar uspeh navzlic vsem poraznim znanstvenim kritikam ln obsodbam. Vreme je ostalo skozi tisočletja nepremagljiva trdnjava- Mnogi so poskušali naskočiti jo, toda zaman. To nam ostane samo plod mistike s sedežem nekje med nebom in peklom. Znanstvena meteorologija, znana komaj 60 let. nas po lastnem priznanju ne more povsem zadovoljiti Zato tudi ml radi segamo po mistiki napovedovanja vremena. Skoraj vsak izmed nas je gotovo imel babico, teto ali deda, o katerih se je v rodbini govorilo, da znajo napovedati vreme najmanj za tri dni naprej. Znanstveno meteorologija priznava, da je vedno ne moremo povsem zanesljivo napovedati vreme niti za en dan vnaprej. To je bilo pridržano samo našim babicam in tetam, ki so pa že 20 let v grobu. Legenda o njihovem nezmotljivem napovedovanju vremena, pa še vedno živi- ce bi zgradili novo poslopje za knjižnico kje drugje, kakor so prvotno namera.ali. Obenem ie bila na rimskem K^pitolu brez oficijelne proslave otv^riena proslava zgodovinskih znamenistosti, izkopanih v zadnjem letu na ozemlju Rima. Zdaj so sestavili te zgodovinske spomenike v or-ganično razstavno celoto. Na razstavi vidimo v Drvi vrsti velik relief, predstavljajoč genija senata in genija rimskega ljudstva ter krasno kiparsko delo iz dobe cesarja Flavia. Večina teh novih dragocenih zgodovinskih spomenikov so izk pali globoko pod zemlja ko so gradUi novo podzemno železnico. Na trgu pred glavnim kolodvorom so našli krasno glavo soproge cesaria Aito-nia Pije. Na Via Cavoir so izkrali štri kipe. pripadajoče okraskom velike h š?f zgrajene na povelje cesaria H a dr i a na Na via Appia so našli v naool raz ali rrob- niei velik mozaik iz drugea st l^tia no Kristusu, oretlstavllajoč Pavivo rodbino in zanimivo zakladnico iz V. sto e* a Me i najdragocenejše izkopan ne lansk ga leta spada sarkofae Anrelia Ba."?u=a z ženo in hčerko. Na sprednji strani ie skiesana po- — Jožef Kotar, je šepetal nehote in zapisoval v svoi notes morda čisto nekaj drugega Utrniljenka ie sta''a in čakala on pa ii ie rekel, ne vede. kai b: io še vprašal, kakor Diian koma i obv'aduioč svoi iezik. — Hvala, sestra Ce bi vam mogel kdai z nečem ustreči . . . — V vaši stroki? ie odgovorila, se smehljaje in povesila glavo. Sklonil ae ie in ko ie spet dvignil oči, se ie znova srečal z njenimi. — Zbogom! je za jeci jal in odšel k izhodu. Med vrati se le ozrl: prav takrat se ie ozrla tudi ona. vstopajoča že v sosedno poslopje... Toda nien beli klobuk, ki se je videl za zamreženim oknom, ie izdaL da se ie na koncu hodnika ustavila še enkrat — da bi pogledala za njim. ★ Ah, ta pogled! Ne. Karel S'ilik ie mislil na mlado 'n lepo usmi1 jenko. toda ne počeno... Usmiljena sestra ni p svetna žen ka in človek si težko misli, da se pxJ ttroflm samostanskim oblačilom sk-iva žena Toda vzlic temu se ie spominjal da ie imel ori tistem njenem pogledu sicer neki nedoločen, ampak vendar telesen občutek. . In ta pogled ie postal zanj potem izkušnja va, nikakor ne nečista, na vendarle doba Herkula. na pokrovu pa vaški pri-zori. Razstava na Kapiiolu je izpo > lnj^na z manjšimi fragmenti in z n rnivim;. v« činoma staro* eškimi izkopanina.ni. ki vedno bolj izpopolnjujejo sliko starega R ma Mussolini ie odredil da bj v bodoča P i re ena taka razstava vsako leto u a bed Rimljani vedno imeli pred očmi spomen. -ke iz starih čr>sov. ki jih so av ii nn an žele grudna mod-me a Rima pol ka e-rim so zakopani še neprecenljivi zaklad.. Čudaške oporoke Čudaške oporoke, to Je malone ne 7čr-pno poglavje človeškega čudaštva, samo-tarstva in zagrenclcsti. včasih pa tudi največjega samozatajevania in dobrodelnosti.. Znane so oporoke napisane z barvilom za ustne, ali pa z drobnimi črkami na nohtu. V San Franciscu se je neki pilot naveličal Življenja in napisal je svojo oporoko v zračnih višavah z dimom na nebo, preden je strmoglavil z letalom na tla.. V Barceloni je neki španski plemič napisal celo oporoko, v kateri zapušča svojo dušo hudiču. Z največjim čudaštvom v tem pogledu se pa odlikujejo Angleži. Pred leti je umrl znani športnik jadralec sir Thomas Lipton Id je napisal mnogo oporok ln vse so bile precej obširne. Nekega dne je napisal celo dve oporoki. Prekosila ga je morda celo Fredericia Cookova. ki Je lastnoročno napisala svojo oporoko na 2.000 straneh, obsegajočo 94 000 besed. Sodišču so predložili njeno oporoko v 4 debelih zvezkih. Tragedija belih medvedov O tragedijah belih medvedov na otoku Sverdrupu oiše J Jeth v revi i i »VVemir-je*. Ruska ladia »Sibirjakov« 1e P ula pred sedmimi tet: okros evropske in afriške celine To dolgo oot ie prevozila v 223 dneh v nasorotiu z ladio »Vega«, ki je rabila za ni o 672 dni Od Dicksonovega otoka ob izlivu reke Jenisei ie odplula ladja kakih 100 m proti severu, da bi prispela do otoka Sverdrup. Ta otok ie odkrila leta 1893. Na n seno v a ekspedicija in do prihoda »Sibirjakovcev« ni več stopila nanj človeška noga Otok ie večinoma raven, največji grič na njem je visok komaj 50 m. Pokrivajo ga pe'čeni grički, Dorasčeni tu pa tam z gosto travo. O živalstvu na tem otoku piše vodja znanstvenega oddelka ekspedicije Viese. Na otoku smo videli zelo mnogo medvedjih sledov in dva medveda se nam jo posrečilo ubiti. Bila sta zelo mršava. Dlaka jima je odpadala v šopih in želodca sta imela povsem prazna. Medveda sta doživela na otoku tragedijo brodolomcev na pusti zemlji. Na otok sta prišla nedvomno še v času, ko ga je obdajal lei Pomeie so se ledene gore odtrga1 e od otoka Tako so ostali medvedi na njem v ujetništvu. Kmalu iih je začela muč ti lakota. Cepi a v je bilo ob obali mnoio t ju nov. jih to ni moglo rešiti lakote, kajti beli medved v vodi tjulna ne zna ujeti. Lakota je uboge živali tako mučila da so se z?čeli končno klati med seboj. Na enem kri ju je n_Šla ekspedciia raztreano m~dvedio k-žo. na drugem oglodaoe med vod ie ko^ti Na otoku so bili tudi sledovi polarnih lisic. Knjiga iz kož 57 oslov Knezoškofijska knjižnica v Kromerižu v češkomoravskem protektoratu šteje blizu 43.000 zvezkov. V nji so večinoma knjige verske vsebine, pa tudi zdravniške, pravniške, filzofske in zgodovinske. Knjižnico ie ustanovil škof Karel von Lichtenstein, ki je vse življenje zbiral knjige. Leta 1694 jih je pa podaril olomuski škofiji kot zaklad, ki se ne sme nikoli odtujiti. Knjižnica ima dva temeljna oddelka, v enem so rokopisi, v drugem pa prvotiskl. Med največje dragocenosti spada veliki psalter cerkvenih ur iz leta 1521, čigar i tvorec jc karme ličan G i ovan ni iz Ferrare v Italiji. Vsa knjiga ima 22S strani in okrašena je z nad 2.500 malimi in 9 velikimi slikami in inicijalkami. Pisana je na pergament in za vsaka dva lista so porabili kožo enega osla, za vso knjigo so torej porabili keže 57 oslov, ker so lahko porabili samo hrbtni del kože. V knjižnici je tudi češko pisano sveto pismo iz leta 1434, ki ga je kupil knezoškof dr. Theo-dor Kohn od frančiškanskega samostana v Skalici na Slovaškem. Gotovo ni nobene druge knjige na svetu, za katero bi bilo moralo žrtvovati življenje toliko oslov, kakor za to. Evropska cslika ustne gniloba Človek vgrizne v jabolko in okrog sledov njegovih zob se pojavijo sledovi krvL Ali pa nam pri čiščenju zob ne s posebno trdo ščetko začno krvaveti čeljusti. Vprašamo zdravnika kaj to pomeni in pove nam, da imamo gobaste dlesni, da jih moramo vsak dan masirati z alkoholom, da se utrdijo. To sicer ni brez koristi, vendar pa ne seže zlo do korenin. Moderni zobozdravnik, ki ve več nego samo to. kar spada k bolnikovim ustom, pomisli na lahko ustno gnilobo ali skorbut, pogosteje pa na začetek paradentoze, na oma janje zob. Tudi če se odstrani zobni kamen globoko pod površino se lahko znaki močno za-gladljo. Morda pa pojde zobozdravnik še naprej, da bo sklepal iz stanja dlesni tudi če ne gre za pravo ustno gnilobo na pomanjkanje vitamina C. In zares so zobne dlesni odsev preskrbe telesa z vitaminom C. Zanimivo je, da je zvezo med krvavitvami dlesni in pomanjkanjem učinkovitega faktorja slutil že v 16. stoletju Matthio-lus. Leta 1563 je objavU recept, da je treba pri krvavitvi dlesni uporabljati prašek iz posušenih šipkov, ki baje dlesni utrjujejo. Zdaj vemo, da so sipki največji dobavitelji vitamina C in zato moramo naravnost občudovati zdravnike starih časov, ki so brez laboratorijev, brez znanja o tem, v kakšni zvezi sta zdravilo in njegov učinek v telesu, tako pogosto našli pravo pot. Mnoge metode sedanjega razlskavanja nam dovoljujejo ugotoviti, da so mnogi vitamini nakupičeni prav v b'lžini zobot v črnega tkiva. Pri ustnih gnilobah manjlca v teh krajih vitamin C povsem. Iz tega po pravici sklepajo, da tam, kjer se nezadostno tvori zobna Kost in se zob izgubi, trpi zobotvorno tkivo na pomanjkanju vitamina C. Zato naziva dr. Graupner krvavitev iz dlesni evropsko obliko zobne gnilobe, pri tem se pa zaveda, da krvavitve paradentoze. gnilih zob in vnetja okostni-ce ne zakrivi samo ta vitamin, temveč tudi drugi, tako vitamin B in D. New York največfe židovsko mesto Tri petine vseh Židov na svetu živi zdaj ▼ Evropi. Samo takozvanih vhodnih Židov, prebivajočih med Baltskim In črnim morjem, je 8,000000. V Evropi je bilo lati 1937. vseh Židov 10,270.000 ali 60 4or:t;. z že~o H 1e ne srn- gle'.atl kakor ženo v zadr?si. ki ie b la tem v^?čia ker 1e bila usmilienka zelo lepa ln orav mlada . — Sestra Usmili-nka ie povesila oči in rekla z tfubeznjivim žametastim glasom: — Kaj želite, gospod? — Oprostite, sestra ... Novinar sem. urednik »Našega glasa«, ki ga najbrž ne čitate. Sam sebi se 1e zdel smešen in najraiSi bi bil kar zbežal Toda ko ie opail da je usmilienka dvignila oči in ea jrleda izpod dolgih trepalnic, ie n?dalieval" — Sinoči se ie v predmes* ju dogodila nesreča ... V gostilni »Na klarčku« se 3« udri strop . . . Pri tem sta bila . .. — Dva ranjena, ga ie preprosto prekinila u srni 1 jenka Pogledala ca ie s prijaznimi očmi in ie vsa zardela. Karel Sulik ie videL da zacenia biti zmedena zdai ona. ie postal noguman — Da. ie rekel — no. In prišel sem. da bi izvedel, kako se tema človekoma godi .. Usrnil jenka le bila neka* časa tiho. totem pa ie rekla leno in odločno: — Slučajno sem bila nri ope-adji... Prvi nesrečnik se niše Jožef K tar drugI pa ^e nie-'ov dvajsetletni sin France Očetu, k* ie oet in petdeset let star le bolie. trda fant umira... Besedo »fant« 1e nehote Ugovori!« strašno nežno ona prosim ona. ki h* te bilo kvečjemu ena ln dvajset tet. Karel Sulik ie to dobro opazil in. čuteč pri tej mladi sestri toliko materinstva, ie bil zopet zmeden. počutna i7kušnjava. Dokaz ie bPo to. da je velikokrat mislil nanio bie^ : akr>r.esa koli povoda. Slednjič ie priznal da ie to usodna posledica soolnesa nagnjenja, a ==e za to ni menil, češ da ie vzrok vse-a tega samo ob*ok krvi.. Sicer oa — ko se je z usrniljenko srečal drugič, ni več opazil tistega pocleda. Hodil je v bolnico po poročila vedno ob isti uri. točno ob devetih zivitraj vcujč. da hodi usrnil jenka takrat — mrda v službeni dolžnosti! — čez dv>ri5če Na vpraSanja mu ie odgovarjala had^c rja vendar prrazno ter mu da:ala zelo na-tanka poročila. Zdelo se ie. kakor da ie ob prihodu vsakega novega ranjenca sama vse po i zvedel a, kar bi utegnilo zanimali Karla Sulika. Nekega dopoldne 1e bil vratar dobre volje. Vzel je Karla Suika na s'ran It mu navihano povedal, da pHhaia s<^st a A^ata zdaj, odkar ve. da ie naročen na »Naš fflas« večkrat k njenvi :n list-« "X) časopi-u Nek^ je oreb~ali člaoek <■ č'o-veški bed' ood kater m le bi' p do; an Karel Su-ik. celo ^d začetki d lionca. rekla le. da ie ze^o lepo in lokala Nekega jesenskega večera 1e priuelfal skozi težka vrata bolnice reševalni voz ranjenega Karla Sulika Karel Sulik ie prišel na križišči ood tovorni avto. ki mu je zdrobil nogo... Sam ie prosil naj ga orepelieio v bolnico, kjer bo imel boljšo postrežbo Cisto odkritosrčno je priznaval, da m sli pri tem ' na sestro A^ato. Morda so okolnosti tako nanesle, ali na je sama hoteli — sestra Aga a ga je res dobila v oskrbo .. . Udano ie skrbela zanj Ni spila in sko raj tudi jedla ni. Bi a ie se bolj blrda n malone Se boli resna in hlad a t di Karel Su'ik je vzlic temu ujel tis" po ed. pogled, clobok kakor svet n ma st >-krat na dan. In Čoorav «a ie stra. no Deklo v ra7rezani noii in ie bi zelo slab je j vendar čutil tisto Čutno mraženie. p k i-terem mu je bi'.o tako pri etnn . . Sedmi dan ie prisad d končal svoje delo. Karel Sulik ie bil Dri polni zaves* i. Ve- I dei je. da ie z njim konec. Sestra Aoata ie bi'a crozno bea In ko io ie v sve jem o^sledaiem trenutku gledal, se ie srečal spet s tistem i pogledom, oo^e^om svetnico in ž m? ki ie bil zdnj v solzah, še bolj ganljiv. Tako Je umrl Ko H* sestra A«^ata vid«)a. da je poslednji? izdihnil, se ie vzravnala in se ozrla naokrog. Soba je bila n razna in tiha kakor grob . . In sestra je oaliubila mrtveca na č^lo. mu za tisni la oči. potem pa začela m U.L Ali ima stoletni koledar prav? Stara legenda o nezmotljivem napovedovanju vremena 26 »SLOVENSKI NAROD«, Stran T Psiholožki nasveti za srečo v ljubezni, službi in družbi... Ljubljana, 1. februarja DIJAKU Trdimo, da nihče ni Izredno nadarjen In sposoben ter obratno nihče nI in ne more biti izredno duševno obremenjen, zaostal in nesposoben. Ta naša trditev preseneča predvsem našo dijaško mladino in roditelje. Vsi vemo, da poseča na tisoče slovenske mladine razne šolske zavode, da se ta intelektualna mladina dan za dnevom uči z naporom in trudom pozno v noč, a ko pride čas šolskih izpričeval, nas presenečajo velike razlike v ocenah. Takrat se veliko govori cnadarjenosti, sposobnosti, sreči na eni ter »zabitosti«, zaostalosti, obremenjenosti, nesreči in smoli na drugi strani. Resnično dejstvo je, da ta ogromna masa naše Intelektualne mladine v šoli ne uspeva. Cela armada inštruktorjev jim pomaga pri učenju. V strahu pred sramoto in v skrbi za otrokovo bodočo eksistenco se starši trudijo na vse mogoče in nemogoče načine, da ga ob koncu šolskega leta »stisnejo* v višji razred. Dolga doba studija predstavlja za vse, za slabega dijaka, vnetega Inštruktorja, pravične profesorje in skrbne starše dobo neprestanega napora, mučenja živcev, stalnega strahu in trepetanja. Mnogi dijaki morajo kljub vsemu zapustil učni zavod ter se notranje osramočeni in z občutkom manjše vrednosti in sposobnosti lotiti »manjvrednega poklica«:. Kljub vsemu temu 1 dimo, da ni izredne talen ti ran osti, sposobnosti in »sreče« ter prav tako tudi ne izredne duševne zaostalosti, obremenjenosti, nesposobnosti, »nesreče in zle usode«. To trdimo na podlagi bistveno novih ugotovitev in spoznanj, do katerih smo prisil po napornem, dolgoletnem znanstvenem proučevanju osnovnih zakonitosti v psihologiji sreče ln uspehov. Sem je torej vzrok neuspehov v šoli? N :>r ne v manjši sposobnosti in na-daijc.nosti, temveč edino v napačnem odnosu do šole, do učenja in sploh do življenja. Negativni in neprijazni odnosi do šole in življenja ter učenja v zvezi s čustvom nedoraslosti in manjše sposobnosti predstavljajo edino in glavno oviro v šolskem napredku. Te ovire spoznati, premagati ln odstraniti pomeni za vsakega dijaka osvoboditev vseh notranjih sil ter doseganje resničnega aspeha v njegovem šolskem prizadevanju. Mi trdimo: vse je le vpraAanje korajže, pozitivnega ln veselega odnosa do življenja, šole in vseh mogočih ovir, ki se brez odmora pojavljajo pred nami. Vsa ta vprašanja pa se morajo poleg tega splošnega recepta pri vsakem posamezniku reševati na svoj način, ki odgovarja njegovim osebnim notranjim oviram, ki jih je treba šele po skrbnem študiju odkriti nato s sistematičnim lečenjem po naših metodah odstraniti ter tako omogočiti popolnoma prosto pot uspehu sreči in zado-voHstvu pri vsakem dijaku. Tukaj naj za-dosttije le ugotovitev naSe-pa znanstvenega spoznanja, da Izredno zaostalosti. obremenjenosti, neuepeha in nesreče ni. vse je le problem koražje ln poTrlrlvnojših (Mlnosov do življenja ln poklicnega udejstvovanja, ,iNeuspeh v šoli44 Ne domišljujte si. da ste nesposobni in ne sovražite šole ter profesorjev. Vse te negativne misli rode negativne rezultate in splošno nezadovoljnost. Bolj je neka snov težka, z večjim veseljem se je lotite. Verujte v svoje sposobnosti! „Jaz sem obupan44 Kdor je obupan in kdor je prenehal s poizkusi, da se resi iz vrtincev, ta se utaplja. Mlad človek ne sme nikdar poznati obupa, strahu, neuspehov. Pokažite Izredno zanimanje ln veselje do šolske učne snovi. Z vso zbranostjo se poglabljajte v poedine podrobnosti in spomin vam bo izborno deloval. Vaja dela mojstra, pametno in veselo učenje pa odličnega dijaka*. Mi pač ne vidimo nobenega vzroka, da bi vi ne bili najboljši v vašem razredu. Bodite prepričani v srvoj učni uspeh, z veseljem hodite v šolo. z veseljem se učite in uspeh bo plačilo za vse. „Nageljček Zadovoljstvo v službi je Ze trt četrt uspeha, torej se vam ni treba prav ničesar bati V ljubezni ste vroča in neizčrp-l.iiva. S pravilnim ravnanjem in prepričanjem v uspeh vam bo tudi na tem področju sreča naklonjena. Upoštevajte uvodna navodila v prejšnjih rubrikah. To je važno in je treba temeljito premisliti. »Radeče44 Priporočamo vam skrajno previdnost se nekaj mesecev, nato se vam bo obzorje sreče zopet razjasnilo. Precej nemira, nestalnosti in raztresenosti je v vasi pisavi. Zelo ste občutljivi in sočustvujoči, vendar morate še delati na izgraditvi sam v ga sebe. — V njej je več umirjenosti, več voijt in jasnosti. Harmonija je le delna ter ni pogojev za ustvarjanje stalnih zvez. Mnogo česa bi še trebalo za to, sicer bi z obojestransko dobro voljo in resnim hotenjem tudi stalna sreča ne bila popolnoma izključena, vendar vama obema manjka vztrajnosti in stalnosti. „Jerica lo44 Gospod, o Katerem govorite, najbrže ne misli resno. To je le slučajna simpatija in ni upanja na uresničitev, ne smete biti preveč naivni v tem oziru. Vasi hčerki je treba še marsičesa, da bo postala pravo in fino dekle. 3Inogo čitanja, mnogo izobraževanja, mnogo fine družbe in dekle bo še zelo pridobilo na privlačnosti in priljubljenosti. Mlad človek se mora še sam zelo oblikovati in izpopolnjevati. t,Dobrovmk44 Fant ni siab, vendar v vsaki stvari išče in vidi predvsem sebe, je zelo natančen, skoraj dlakocepski, a na drugih opazi prej slabe kakor pa dobre lastnosti. Drugače je razsoden. Za zakonsko življenje ima dane pogoje, lahko pa se še izvrže in te-da bo skupno življenje z njim vse prej kakor prijetno. jJLftffcljatta—Zagreb44 S sočutjem smo preštudira,i vase težave in neprilike- Zavedajte se, da tudi drugi niso brez njih. Vsakdo je obremenjen a čem, da mu Življenje ni preveč rožnato. Vam je kljub vsemu dana možnost razvoja in sreče na mnogih področjih. Ljubezen nI povsem nemogoča, tudi zakon nI nemogoč, Izberite al tovariša, ki bo sposoben za platonsko tovariško sožitje. Raztol mačite mu iskreno svoj položaj, razumel vas bo. Ako pa ne gre, morate pač izločiti misel na zakon, saj je mnogo vaših so-vrstnic brez ljubezenskega dopolnila. Potem pa se posvetite športu, gibanju in čitanju. Tudi tako je življenje lepo, če si ga človek hoče lepo urediti. Ne mislite samo na neprijetnosti ln težave, tudi sončnih strani je pri vas precej. »Kaj mi je storiti?44 Kadarkoli se vas polastijo črne in težke misli, pojdite nekam v mirni prostor in vzemite v roko nase pismo. čitajte ga dan za dnem, dokler se vam končno ne bo zdela vsa zadeva nevažna in smešna. Pit vas ne smejo prevladovati čustva, ampak razum! Zdravi razum, trezno presojanje in plemenito ravnanje morajo voditi vsa vaša dejanja ter vladati nad vsemi vašimi mislimi. Odpoved je najvišji znak resnične, globoke ljubezni, življenje je še pred vami, zato ne obupujte nad tem, kar je nekoč bilo! Ne glejte nazaj, Človek, ki zavestno stremi k sreči, ima pogled usmerjen vedno naprej, — v lepšo bodočnost! »Nesrečna žena44 Poizkusite narediti svojemu možu prijeten dom. V udobnem domu ob prijazni in skrbni ženi bo pozabil na druge in na oslarijo, če pa res vsi vasi poizkusi in večmesečni napori ne rodijo zaželjene tz-premembe, potem je samostojno in neodvisno življenje za vas primernejše od sedanjega. Tožba za ločitev zakona po moževi krivdi je takrat pač zadnji izhod iz dušečega ozračja. Vendar prej poizkusite vse, da se razmere urede. Tudi sama imate nekaj krivde na takšnih razmerah, a o tem podrobno v pismu. »Pavlica Ponikva44 V tem vam ne groze nobene neprilike in resnejše težave, kar je skoraj vsem drugim usojeno. Tudi izredni uspehi se vam ne obetajo, šele v juniju mesecu se vam bo v večji meri nasmejala sreča, zato pazite, da ne boste z zgrešenim postopanjem pustili to priliko neizkoriščeno. »Bohinjska Bistrica — Rezika" Nekaj tednov še boste imeli smolo, nato pa se vam bodo razmere razjasnile in uredile. Srečni boste! Glede ljubezni smo dali že nešteto nasvetov, prav vsi veljajo za vas. Bodite prijetni, zanimivi in fantu potrebni, pa ne bo mogel brez vas Živeti. V tem je vsa modrost ženske privlačnosti. Vaja dela mojstra, prepričanje v lastne sposobnosti pa rodi uspeh pri vsakomur. Ne bodite preveč občutljivi, nemirni Ln nestalni! Več vere vase in bo šlo! „Mazurka Fant trezno misli ter je skromen, zelo pedanten in ozkosrčen. Pada v ekstreme ter je v razdražen osti lahko zelo nagel, zloben, maščevalen in siten. Sicer pa ni slab. Z varni bi se skladal. Harmonija je moftna VI pm se potrudite, da boste dobi.-In fina v obnašanju In govorjenju. Zave-daje se, da sila in klevete ter sumničenja ne rodijo uspeha v ljubezenskih stvareh Ne talite, ne bodite vsiljivi, ampak veseli in prijazni ln zopet bo vse v redu. Delni ali popoini preklic ter varstvo na skrbstvenem oddelku sodišča vas lahko reši skrbi in težav, če bi res nobeno sredstvo ne pomagalo. Poizkusite z lepim, naredite dom prijeten in privlačen. Komur je lepo doma, ne sili drugam. »Zgrešeno življenje44 Hvala za vaso iskreno zaupanje. Vživeli smo se v vaš položaj. Najrajši bi vam tudi pismeno odgovorili. Vsekakor ste sedaj v izredno močnem duševnem stanju. Stojite na neprijetnem razpotju in ne veste kam bi krenili. Enkrat ste že zgrešili pravo pot, ne ponavljajte sedaj radi posledic iste napake! Vzemite zadevo, kakršna je ln ne povzročajte z novimi napakami novega zla! VI ste v bistvu dobra, tankovestna in poštena. Muči vas misel na prvo zgrešitev. Zaupali ste nam, sedaj vam bo lažje. Nič več vas ne bodo preganjale In mučile *tež-ke misli. Vsak dan vam bo življenje lepše, prijetnejše in — mirnejše. Ce vas bo še kdaj nadlegovala kakršna koli težka misel, jo bodete napisali in poslali nam.Nato vam bo lažje, vedno lažje, dokler popolnoma ne izgine vaša razdvojenost. V vašem Življenju in odnosu do bližnjih morate izbrati ono pot, ki ne bo večala razvalin in groze. Vaša sveta dolžnost je popoln molk o vsem vedno in povsod. V nasprotnem slučaju boste le škodovali vsem. Zadeva se ne bi prav n:č izboljšala, le duševni mir in sreča vseh bi bila za vedno razbita. Vaša dolžnost je, da prinesete to žrtev na oltar življenjske sreče vaših najbliž-njih. Ne rušite jim najsvetejše vere v resničnost sedanjega stanja. To bi bila grozna napaka s še groznejšimi posledicami, če ljubite svoje bližnje, jim ne povzročajte nesmiselnih, a groznih bolečin. Opustite te misli. Kar je, je! Popraviti se več ne da, zato je nesmiselno, da se v mislih stalno vračate ln brskate po teh bolečih ranah. Na ta način se ne bodo nikdar zacelile, obratno le povečale se bodo. Ne mislite več na preteklost! Vstran vse črne misli! Vaša sveta dolžnost je, da dan za dnem osrečujete svoje najbližje ter opuščate vse, kar bi jih Iz prijetnih sanj treščilo v kruto realnost resnice. »OSTALI«. Radi trenutne preobloženo-ste smo prisiljeni skrčiti obseg odgovorov ter prosimo vse potrpljenja. V kratkem vas mislimo iznenaditi z veselo novico ter vam nuditi možnost, da se boste lahko poglobili v vse tajne, Id se dajo razbrati iz kakršnega koli rokopisa. Spoznavajte sebe, spoznavajte bližnje ter storite vse, da bo vase osebno in nr*se skupno življenje Čim lepSe in prijetue.iš** za vse! To je na.* namen. Naslov: Uredništvo. Psih. nasveti Psihološki nasveti Kupon št« 8 Kaj je z zakloniščem v Trebnjem? Trebnje, 31. januaria Nedavno smo pod tem naslovom objavili članek, v katerem smo ugotovili da v našem okraju odbor za protiletalsko zaščito ne more delovati, ker nima potrebnih denarnih sredstev in smo izrazili bojazen, da v doglednem času še ne bo prišlo do gradnje zaklonišča. Tedaj smo opozorili tudi na veliko odgovornost, ki pade v tej zadevi na občino, ki še do d^nes ni izplačala skladu za protiletalsko zaščito po proračunu odobrenega zneska, namenjenega za gradnjo zaklonišča. Na to n&še poročilo smo pa prejeli pojasnilo občine, lz katerega posnemamo, da občina res d^liru-je iz proračuna za leto 1940 41 mvedene- mu skladu celoten znesek, in sicer zato. ker občina nima denarnih sredstev niti za tekoče redne izdatke. Posojilnica v Trebnjem, ki jf občina dolguje še 1.500.000 din. jo zasegla vse doklade. Prav tako pi je zasegla doklade tudi davčna uprava na zaostanek na neplačanih davkih. Zato za protiletalsko zaščito še ni nič izrabi jer^eera ter formalno obstoji še celoten znesek, ki ga pa občina ne more prenesti v zadevni sklad, ker kakor omenjeno nima denarnih sredstev. Tudj v novo sestaviieni proračun za leto 1941 42 pod nobenim pogojem in kliub najboljši volji ne bo mo°la vstaviti nobenega zneska za protiletalsko zašč'to. ker bi bilo s tem onemogočeno finančno poslovanje občine ker davkonlač^va^ci 3^0 odstotkov občmskih doklad nikakor ne bi mogli plačevati, že sedaj, ko potrebe občine niso tako velike n znašajo v tekrč^m proračunskem letu obč'nske d^k-ado le 211 odstotkov, ni po proračunu m-ičakovaneera finančnesra efekta in ie občina v n^ravnost nemogočem gospodarskem p^lo^aju Kaj pomaga občini, če je proračun obremenjen s tako visokimi dok'adnmi če pa davkoplačevalci ne zmorejo svodih obveznosti. Zato ie občin*5, da kije ob'-ezn^sri za protiletalsko zaščito zaprosila bonsko upravo za finančno pomoč, če je k-"er potreba podeliti podporo, je to potreba pri občini Trebnje, ki je Izmed vseh občin v dravski banovini najbolj pasivna in za-dolž°na. Tudi mi se prikliučiriemo prošnji občine in želimo, da bi banski uorava podelila skladu za protiletalsko z^šč'to izdatno podporo s katero bi bilo zato ustanovlienp^n odboru om'vročeno redno poslovanje, predvsem pa eradn-fa zaklorršča. ker, kakor ^'e iz pojasnila občine razvidno, na prispevek občine m prav nič računati /'»v T.i»i.j>.' t. r % * «-*- 9 it *li*c »Vi. 40 i j" // ,*r> -m >- * * t*-K*»* *'* ■ c ,r. 'um ,> *'.«'*v t « f * V * "\ «,rS M m- i > I as fc Efc I • < I +k f" •»•* 0-f P **** * * v-- ■ " r ' - * j * V '» I Vir, V*-V" t% te »T t K \ 4 i a Iz Novega mesta — Železniška postaja v Straži potrebuje električno razsvetljav0. Železniška stanica v Straži pri Novem mestu je ena med naj-promebiejšimi v Sloveniji. S te postaje gredo dan za enem velike množine lesa vseh vrst in oblik. Zato bi bilo pač nujno potrebno, da bi železniška uprava uvftlela potrebo tako prometni kolodvor električno razsvetliti. Dokler ni bilo v Straži in v okoliških krajih še elektrike, se je pač moralo potrpeti in se zadovoljiti s slaoo petrolejsko razsvetljavo, odkar pa je napeljana tudi tukaj električna luč. bi lahko tudi železniška uprava uvidela potrebo kolodvor in železniške objekte električno razsvetliti. Varčevanje v takih primerili gotovo ni na mestu in se potniki, kakor tudi industrijalci, ki Imajo v večernih m jutranjih urah opravka na železniški postaji upravičeno zgražajo nad slabo petrolejsko razsvetljavo, dočim v vseh poslovnih in tudi privatnih hišah svetijo z električno lučjo. Varčevanje tu ni na mestu in to tem manj. ker je električni tok tako blizu postaje, da bi izdatke za napeljavo na kolodvor tuoi železniška uprava lahko utrpela. Potrebno je le malo pozornosti napram potujočemu in p:slovnemu občinstvu. Prosimo, da železniška uprava splošni Želji potujočega občinstva ugodi. »Razvalina sivijsajs« . v SacbsirJIh Šmartno ob Savi 31. januarja Pri nas je v nedeljo 26. t. m. gostovalo s F. S. Finžgarjevo d-amo v treh oejanjih 3>Razva!ina življenja*. Društvo kmetskih fantov in ceklet iz Sr.iartna ob Savi. Dasi smo pri nas vajeni samih dobrih predstav, vendar nas nastop teh igralcev vselej razveseljive preseneti Vselej kadar se nam predstavijo, vedno stopijo korak naprej. Izgleda, da se tega zavedajo vsi sodelujoči zlasti pa pazi na pravo umetniško rast njihov režiser. Še na eno stvar moramo tukaj takoj opozoriti, ki odlikuje vse sodelujoče. To je njih vnema, potrpežljivost, nesebičnost in vztrajnost, ki jo vložijo v studij vsake igre in trdna povezanost v zavesti, da poleg vsakdanjega kruha, ki ga morajo služiti z de:om svojih rok bodisi nh polju, v tovarni in dirugih poklicih, opravljajo kulturno i :slanstvo. Za vse te velike napore jih hvaležna publika vselej bogato nagracl. Posamezne vloge so bile podane s pre-pričevalacstjo, naravno in lepo. Jezik je zvenel v vsej lepoti ki jo more nuditi slovenska beseda. Ur ha Kom teta je izvrstno podal F. Dimnik, ki je skozi držal predstavo na pravi višini. Njegova hči Lenčka je bila F. Bclta, katera je s svojo igro privezala publiko na se, da ji je sledila pri I njenem čustvenem izralanju m tragik*. Posebno pa je ugajal publiki S. Bolta kot >ijanček Firk. Lenčkinega fanta Ferjana je podal V. Rozman, kateri se je z igro tu-.4 zelo priljubil hvaležni publiki. Tudj vsi ostali S. Dovč kot Martin. A. Zaje, potov-ka Mi ca in M. Dovč v vlogi rejenke Tone vsi, prav vaj to bili dobri. Upamo, da bodo igralci pravilno razu-neli hvaležnost publike, ki jih bo vselej ada nagradila za njihov trud, kakor tudi vsi ostali, ki omogočajo uprizoritve dobrih predstav. Take in slične predstave, sprejema publika vedno z odprtimi rokami in zadovoljstvom, kar priča dovolj zgovorno nabito polna dvorana. Prirediteljem pa k uspehu iskreno čestitamo z željo, da nam oodo v bodoče zopet kaj lepega pokazali. —na—ČL Križanka Pomen besed Vodoravno; i. spartanska kralj, 6. domača žival, 7. riba, 9. dalmatinski otok, 10. lik. 12. predlog, 13. belorusko mesto, 14. vrsta pesništva, 16. mesto na otoku Braču, 17. kazalni zaimek, 18 žensko ime, 19. kem. znak za prvino, 20. moško ime, 21. kem. znak za prvino. 23. pripadnik po-tepuškega naroda, 24. površinska mera 26. kratica za valuto slovanske države, 27. veznik, 28. predlog, 30. slovenski pisatelj, 31. diktator evropske države. Navpičn0: 1. družinski član. 2 glasbena nota, 3. nauk o postanku in pomenu besed, 4. glasbena nota, '5. kemična prvina, 6. francoski pisatelj, 8. živilo, 10. mesto na Goriškem, 11 ptič, 15. otok v Jadranskem morju, 17. krajevni prislov, 19. otok v Jadranskem morju, 22. poljski pridelek, 25. abesinski dostojanstvenik, 27. dvojica, 29. predlgo, 30 francoski spolnik. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto V°doravnO: i. vademekum, 8. es, 9. Van, 10- me, 11. šakal, 13. naš, 15. lan, 17. on, 18. bik, 20. do, 21. Unamuno, 24. Babilon. 25. pi, 26. ali 27. Ir (iridij). 29. oaa, 31. Usa, 32. dijak, 35 i i, 37. ban, 38. to, 39. pleonazem. Navpično: 1. vedno, 2- ajs, S. Evo, 4. Maksimilijan. 5. ena. 6. um. 7. Medno. 11. S S, 12. 1 1, 14. Anubis. 16. Adcnis. 18. Baba, 19. kuli, 22. na, 23. no, 25. polip, 28. Radom, 30. ad, 31 uk, 33. I bo, 34. Ana, 36. 11, 38. te. Iz Litije — V»e za novi gasilski dom! Na več krajih so naši gasilci preko ceste obesili napise: »Vse za novi dom!« Z njimi vabijo na veliko predpustno prireditev, ki bo jutri v dvorani na Stavbah. Novi gasilski odbor pod vodstvom požrtvovalnega predsednika g. mag. pharm. Darka Brilija je energično pokrenil akcijo, da se v najkrajšem času zbere potreben gradbeni fond za novi dom. Sedanji ne ustreza več delu naših gasilcev. Začetek prireditve na sveč-nico bo ob 18. in se poseben prireditveni odbor močno trudi, da, bo uredil dvorano in priskrbel vse za dobro voljo udeležencev, prostovoljni gasilski četi želimo, da bi s svojo prireditvijo dosegla popoln uspeh in se tako približala svojemu cilju: novemu, res prepotrebnemu gasilskemu domu. Na pomoč! — I*red zanimivimi hospltocijami učl-teljstva iz nagega okraja. Na decembrskem zborovanju JTJU iz litijskega okraja je sodeloval tudi poklicni svetovalec ljubljanske pokiJcne svetovalnice g. prof. France Brenk. Rrilcazal je delo pri svetovalnici v Ljubljani, ki je. razen zagrebške, edina v n?8i državi. Predavatelj je pred-očril smernice pri izbiri poklica naše mladine. »Noben naš mladenič in naša mladenka se ne sme odločiti za poklic, ki ni primeren njegovem sposobnostim in željam.; je bil zaključek njegovega referata. Učitellstvo litijskega okraja je izreklo željo, da bi tudi praktično hospitiralo na važnem zavodu saj se znajde samo v mnogih prilikah, ko je treba staršem n^6e mladine svetovati, 7a kateri poklic naj se odloči Marljivi odbor sreskega društva JTJU je zd^i z vodstvom poklicne svetovalnice uredi'o načrt za hosp'tae je. ki bodo v letošniem februarju. Hospitacile bodo ob četrtkih in sobotah v vsaki skupini bo do deset učl*eljev in uč'tel^ic iz našega okraja vč'an;enih v JUU. Podrobni razpored bo določil odbor sreskega učiteljskega društva JTJU po žeMi hospitantov. ki nai se trko-«' prijivi-'o okrainemu odboru JTJtt v Litiji Pokl'cng svetovalnica ie v po^'opju šo'ske p^'ik^nike na Aškerčevi cesti v Ljubljani Upravni odbor JUU bo upodteval priiavljence po dospelosti njihovih dopisov in jih bo pismeno obvestil, v katero skupino so do^čeni. Za ho^puaeije pri poklicni svetovalnic vlada pri učltelj-stvu naSega okraja veliko zanimanje. Eks-kurziie se prično z 8 februsnem. — Nova elektrika je komisijsko pregledana. Nedavno smo dobili v našo doMno velenjsko elektriko. Daljnovod namenjen za Zasavle. se odcepi pri Črnučah ln gre v Moravsko dolino, preko hribov nad Kresnicami pa v Vemek in vzdolž ob Savi Poseben vod se odceni pn vasi Konj tn gre preko gozdov do Ponovič kier ie znano banovinsko velepose^vo z d'žavno žreb-<*amo Nco e'ektrično napeljavo so dobili že tudi v Kresnicah in v St Juriju, vasirf med LHjo in Kresnicami Zdaj je nosebnp komisija pregledala nap«*Havo V komisij so bili predstavniki Kran^klh deželnih elektrarn. Mtj^ke cbčme. Železniške direkcije, direkcije za pošto, brrolsv ln telefon ln dm«»^h ustanov, zainteresiranih na novi električni napeHavi Električni d^lmo-vod prečka na nekaterih krajih tud* železnico, in njene napeljave kakor tudi brzo- | javne napeljave. Komisija je ugotovila pravilnost napeljave. Novi daljnovod je važen za napredek naše doline, saj bo omogočil gospodarski razmah tudi tam, kjer ga zaiadi pomanjkanja eiektrične napeljave doslej ni bdo. Zanimivo je, da so «1 tudi mnogi kmetje že elektrificirali svoje gospodarske stroje, tako cirkulaike za rezanje lesa, slamoreznice in druge kmeuj-sko-gospodjirske stroje. • Iz Krškega — Opozorilo agrarni ni interesentom tn kmečkim dolžnikom. S finančnim zakonom je odobrena olajšava agraru.m interesentom, ki žele plačati svoj dolg za agrarno zemljo z dižavninii obveznicami za finančno likvidacijo agrarne le-forme. Ker ie v našem srezu orecei agrarnih interesentov, jih opozarjamo, da si lahko nabavijo obveznice neposredno preko PrivnUgirane banke ali Da na borzi in pri večjih denarnih zavodih. Pogoj, da iaiiko doižnik p.ača z obveznicami, ie. da mora imeti v eotuvini plačane vse zar-ad.e anuitete Dolžniki, ki se žele p.služiti te olajšave, ker se dobe obveznice do 40° • ceneje od nominalne vrednosti, marajo vložiti prošnjo, v kateri nai navedejo, ali žele. da iim PAB nabavi obveznice ali si jih bodo sami Prošnji ie treba pri o .ti tudi plačilno knjižico. — Prav tako iahko kmečki dolžniki plačajo svoi dols z obveznicami, katere lahko d >be ori denarnih zavodih kier so se zadolžili. Podrobnosti dobite na davčni upravi v Krš:em. — Samaritanski tečaj. Društvo Rdečega križa v Krškem priredi v februarju samaritanski tečaj V poštev za ta tečai pridejo samo osebe, kj ne Drina da io or^erotivni vojski in so izpolnile 18. leto. Vabimo vse zavedne gospe in givspariične kakor tudi vse One ki niso vojni obvezniki, da se prijavijo v tečai sanit. svetniku s. dr Vidmarju Dra^u ali pa sol nadzorniku g. Sterku Davorinu na sreskem načeTst'.u v Krškem Danes, ko besni vojna vihra ekroe nas ie oač dolžnost vsakega da se izpopolni tudi v prvi pomoči da ohko tako tudi on pomaga svojemu bližnjemu v nesreči. Nedelja, 2. februarja 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Kvertet pihal. — 9: Napovedi, porcčila. — 9.15: Reproduciran orkestralni koncert (plošče). — 9.45: Verski govor t g. dr. Gvido Rant)- — 10: Prenos iz St. Vida — blagoslov sveč in služba božja. — 11.15: Po domače (plošče). — 11.45: Zbor »Gosposvetskt zvon«. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Praznični koncert radijskega orkestra. — 16.30: Kam z našimi najmlajšimi (g- dr. Rudolf Hanželič). — 17: Kmet. ura: Vinske zadruge (g. Vladimir Kuret). — 17.30: Veselo popoldne. Sodelujejo: brata Kosec (duet harmonik) in Bežigrajski pevski zbor. — 19: Napovedi, poročila, — 19.30: Slovenska ura: a) radijrk: komorni zbor brez spremljave. — 20.30: Urica za dobro voljo (radijski orkester). — 21.30: Virtuozi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lz Kavarne »Nebotičnik«- Fonedeljek, 5. februarja 7; Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček vesel; h zvokov do 7.45. — 12: Za krajši čas (pk-šče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Vesel opoldanski spored radijskega orkestra. — 14: Poročila, objave. — 17.30: Na planincah lustno je! (Radijski orkester). T°rek, 4. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov do 7.45. — 12: Ruske pesmi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski konceit radijskega orkestra. — 14: Poročila, objave. — 14.15: šolska ura: Ustanovitelj skavtizma in njegov delo (g. Miroslav Zor). — 17.30: Iz znanih oper (plošče).— 18: Solistični koncert: g. Cenda Šedlbauer, violoncello, pri klavirju g. prof. M. Lipov- Sek. — 18.40: Znanost in naša hrana (g. prof. Miroslav Adlesič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura, — 19.40: Plošče. — 19.50: Šolska posvetovalnica (g. prof. Etbin Boje). — 20; B. Smetana: VValenateinov tabor (plošče).— 20.15: Ivan Cankar: Jakob Ruda. drama v treh dejanjih. (Izvajajo čl. rad igr. družine.) — 21.15: Zabavni spored radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. Sreda, 5. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov do 7.45. 12: Simfonične slike (plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: V veselje in oddih (plošče). — 14: Poročila, objave. — 17.30: R. VVagner: Rlenzi, zadnji tribun, uvertura (plošče). — 17.45: Mladinska ura: Ar-nost Adamič: Ivan 2aga Popovič, sloven. učenjak, zvočna igra. (Izvajajo člani rad. igr. družine)- — 18.40: Pomen protestantizma za Slovence (g. prof. Lenarčič). — 19: Napovedi, poročila. — 1925: Nacionalna ura, — 19.40: Obisk pri severnih Slovanih (plošče). — 20.15: Prenos iz Maribora. — 22: Napovedi, poročila. Četrtek, 6. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov do 7.45. 12: Iz Mozartovega kraljestva (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Magistrov trio. — 14: Poročila, objave. — 17.30: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18 40: Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Pevsko društvo »Grafika«. — 20.45: Večerni koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. fetek, 7. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napo ved i* poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov do 7.45. — 11: Selska ura: Teden dni po zlati Bosni (g. Albin Sajovic). — 12: lz naše zakladnice (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski spored radijskega orkestra, — 14: Poročila, objave. — 17 30: Klavirski koncert (gdč. Silva Hrasovec). — 18.10: Vzgojne napake (ga. prof. A. Cernej). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25; Nacionalna ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Borba za delavske plače (g. Mirko Pilih). — 20: Prelovčeve narodne pesmi v orkestralni priredbi za orkester poje: g. Franc Deržaj, igra rad. or. — 21.30: Nekaj plesne glasbe (plošče) — 22; Napovedi, poročila. Stran 8 »SLOVENSKI NARODc, 1. f bruarjto 1941 Btev. 26 Bela Krajina in preskrba z moko NajpasivnejSa pozornosti pri preskrbi z ko Črnomelj. 31. januarja Da ie bila Bela Krajina vedno na i boli zapela vi jen del Slovenije, za katerega povzdigo se ie malo storilo, ie dooro znano. Usodna obmejna lega ie k temu doprinesla svoi delež in tako ie postala kar tradicija, da se ie na to po : raj ino pozabljalo in ni upoštevalo njenih orav čruh potreb. Kot resna posledica vse nebri.no-sti se ie iz leta v leto stoonjevala zaos+a-iost v gospodarskem Da tudi v drusih ozi-rih, prav do zadnjih let. ko je ču iti pri-četek načrtnega preokieta v vsen oziiih, ki pa se mora smotreno nadaljevati, da bo črez leta pokazal zadovoljive i šo sliko. Občutne skrbi prizadeva Drav sedaj vsej Beii Kraj.ru vprašanje prehrane trenutno seveda vprašanje preskrbe in p^truš.ije m^ke. Povdarjeno bodi. da 1e Klavnj ir dohodkov ce.e Bele Krajine le v vinogradništvu in ži vinare ji 1 Gole se sicer tudi druge kmeuiske panoge, ki na rad. slaoih kraških tal ne uspevajo dobro in nikakor ne morejo kriti niti domačih DOtreb! Prebivalstvo si mora zato tudi naj potrebne i so hrano, zlasti pa žito in moko dobavljati od drugod! Poznana rdeča zemlia al: Kot jo nazivaio »rd^ca Drst« ie vse Dre sdo-sobna za industrijsko izkoriščanje kot ja za cojenie žita. ki na niei ne uspeva kliub še tako vestnemu prizadevaniu liudstvai Prav to dejstvo Da bi moralo oos'ati odločilni faktOT z ozirom na VDrašanie Dre- skrbe in dodeljevanja potreb ie krušne moke. ker sedanja odmera kol-čin moke za posamezne občine nikakor ne 1 d^o-varia in so zategadelj tako sreski orehra-njevalni urad kakor občinski uradi za preskrbovanje pred najtežlo nalogo, ker potrebe daleč nadkrilujeio odmerjene uradne kvote Kako krit: primanjkljaj to je vprašanje, ki mu je Dcsvetiti največ pozornosti in to takoj! Predpisi o zemljiškem davku nika.or ne m >rejo na tei zemlji oostati merilo za odmero pravice do nakaznic za moko in kruh kaiti v veČini takih slučaiev se zemljiški davek nanaša na posest vnosr.:dov, loz, pašnikov, travnikov in vse druse kulture, samo na orno zemlio ki bi d_ija a prebivalstvu najpotrebnejše žito r»a nai-manj! Nepravično bi bilo radi teg^ o J pravice do moke izločiti one D sestni- e polgruntarje«, ki so že od n^kdai vsled potreb prisiljeni moko kupovati. Prav to pa v Beli Krajini povsem razumljivo povečava krog upravičencev in potrošnikov, ki ga je treba z razumevanjem spremljati s popolno objektivnostjo. Sreski p;\h:a-njevalni urad in občinski uradi za preskrbovanje občin v Beli Krajini bolo cd ni znali pravično oceniti potrebe prebivalstva svcjih občin in slaviti potrebne ored'OTe Banovinskomu prehranjevalnemu uradu. Ne bi bilo prav ako s tem v zvezi ne bi naglasili tudi eno^noga po topita Dri Pre-skrbovanju in pa zlasti prodaji krušne moke! Predpisi ln uredbe menda vel ta1 o za vse DOkraiine Slovenije brez razi ke. prav tako pa ie strogo izvajanje teh uredb in odredb naravnost nuina zahteva s katero se v kali zaduši vsaka šoekula ija na račun splošnosti! Ali se sme dodaja'i v ako že ne v istem kraju oa vsaj v istom srezu. da se krušna moka pr d3 a ponekod po 5.50 din drurje pa do 5 7f> din I.g? Izgleda, da lahko pomen obči^s'dh preskrboval n ih uradov nos ta ne oovsem iluzo-ren in neDotreben ako bi Prevod ne ura-doval po^om sreskega in ohčin-kih Dre-skrbovaln:h uradov temveč s privatno stranko, da zadovolji njenim osebam željam tako v ceni in razdolievaniu moke! Ze v tem prvem slučaju, ki se ie ori meril se lavnost upra^č^no izn^-aSne kak^ te to mogoče, in ljudski gla« *e božii ?l°s? Javnost na zahteva strogo oraviooT O stvari bomo še konkretneje Iznregovoiili! fz Cella —e Celjanom! Celjski župan je rzdal naslednji poziv: Na seji širšega in ožjega odbora za zimsko pomoč je bilo sklenjeno, da zbirajo določeni zastopniki posameznih stanov prispevke za zimsko pomoč v krogli stanov samih v času od 2. do vštetega 9 t. m V tem času bodo zastopniki posameznih stanov obiskali posameznike in prevzemali darove v gotovini in v naravi. Zastopniki posameznih stanov bodo nato nabrano vsoto ali blago sumarično sporočili in oddali pri mestnem poglavarstvu dne 10. t. m. Naj ne bo nikogar, ki bi v dnevih tedna zimske pomoči od 2. do vštetega 9. t. m. ne izkazal ljubezni do siromašnih in nujne pomoči pctrebmb družin. Vsak naj po svojih gmotnih razmerah prispeva, da bo naša pomoč revežem v tej zimi čim izdatnejša. Naša plemenita akcija bo izpolnila svojo nalogo le tedaj. Se se ji bo vsak Celjan pridružil. Ce bi se primerilo, da bi v teh dneh kateri koU Celjan ne bil obiskan ga s tem prosim, da odda svoj prispevek pri blagajni mestnega poglavarstva. Poznavajoč plemenita čustva Celjanov, globoko verujem, da bo moj poziv našel odziv in da bodo vsi Celjani izkazali pomoč ubogim našega mesta. —c S°vj<*ski nradni zastopnik v Celju in žalcu. G. Aleksej K Sokclov. direktor importnega odseka trgovinskega predstavništva SSSR v Jugoslaviji, je obiskal v sredo Celje in Žalec. V Žalcu se je zlasti zanimal za moderno urejeno Hmeljamo in za novo, lepo se razvijajoče industrijsko podjetje *Jutex«. ki je nameščeno v prostorih nekdanje žalske pivovarne. —c Ciklus zdravstvenih predavanj na ljudskem vseučilišču. Ljudsko vseučilišče v Celju priredi v prvi polovici februarja ciklus zdravstvenih predavanj. Predavatelji bodo obravnavaj i splošno zanimive in aktualne medicinske teme, ki bodo nudile RUDOLF KRES AL: ,Ve!/ca španskega bezga 99 Novele 300 strani Ilustriral NIKOLAJ PIKNAT Izvlečki lz dosedanjih kritik: ... Glede motivov je Kresalova Izbrana proza prav pestra. Pisatelj Vejice španskega bezga je v naši pripovedni književnosti eden najkremenilejših lzpo-vedovalcev tistega pokolenja, ki mu padajo deška leta v vojne ali prvo povojno razdobje. — Zato Kresal z neko posebno dovzetnostjo opisuje usodo otrok in mladostnikov. — Rad se mudi v predmestnih ulicah, kjer vladajo glad, beda, prostitucija, zločin: rad opisuje nesrečne rodbine in mlade ljudi na razpotjih življenja. Del njegovih zgodb se odigrava v bolnicah in ječah. tam. kjer je človek uajbednejši. najbolj brez moči. Pisateljeva simbolna podoba življenja, bi se dala izraziti s tisto vejico španskega bezga, Ki jo prinese paznik v jetnlško celico. Je to simbol lepote, ki prihaja v »vet trpljenja In obupa iz nekega drugega, lepSega ln svobodnejšega »veta- — Iz Kresalove knjige govori pisatelj naših dni in njegova govorica je težka kakor naš čas. (»Jutro« —o.) ... Kresal je svoju knjigu novela »Grančica jorgovana« podelio na Četiri dela. U prvom delu >Večne poti«, svojom lepotom, zaorugljenoSču » hormo-ničnošču ističe se pripovetka »Asja* . . Drugi deo je nazvan »Dom«, najbolji deo u ovoj knjizi i zadahnut je socialnim uživlja van jem, gde bi Kresal mogao steči zavidnu reputaciju. Pored nesumnjivo uspele novele »Mekslkajner Peter« svojom životnom suptilnošču i stvarnom tragikom blistaju »Devojka iz tovarniške ulice«, »Otroke 1 »Vrata«, ko je se z »Matijom Bulcom« lz trečeg dela pod imenom >Rat< mogu ubrojatl medju najbolje priloge savremene slove-načke književnosti. — Još jedna vrlina odlikuje stil Rudolfa Kresala: To je njegov savršen 1 izgradjen jezik, a i zadivljavajuča jezgrovitost rečenice. U tom pogledu je pravi majstor i mogao bi služiti za poučan primer. (beog. »Pravda« M. Rakočevtč) Knjiga v krasni izvirni zunanji opremi akad. slik. Franceta Skodla rja se dobi v vseh knjigarnah ln pri Založbi »Slovensko delo«. LJubljana, K na fl jeva ul. 5. — Cena v platno vezani knjigi din 100.—, v polusnje vezani din 120.—. mnogo poučnega za preprostega in tudi za Izobraženega laika. Vat predavatelji bodo pojasnjevali s veja izvajanja z mnogimi akioptičnimi slikami. Piedavanja bodo kakor običajno v meščanski soli in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 20. Govorili bodo naslednji gg. zdravniki: primarij dr. Val. Mersol lz Ljubljane o »Otroški paralizi in meningitldi«. dr. Marij Bregant iz Celja o >Vojnih ranah ln poškodbah«, primarij dr. P. Peham iz Celja o »Splavu tn njega nevarnostih«, dr- Drago Musič iz Celja o temi »Kaj vedo ljudje premalo o nalezljivi h boleznih« in primarij dr. Lujo Thaler iz Zagreba o temi »Najnavadmejša vsakdanja zaatrupljenja«. Prvo predavanje bo v ponedeljek 3. t. m, cb 20. Navedena predavanja bodo nudila občinstvu mn %, poučnega in zanimivega o vsakdanjih zdravstvenih vprašanjih, ki morajo zanimati vsakogar, če bo odziv občinstva zadovoljiv, bo skušal Gcbor ljudskega vseučilišča organizirati vsako leto po en tak ciklus zdravstvenih predavanj z novimi, aktualnimi temami. —c Za zimsko p°moč celjskim revežem so nadalje darovali: neimenovana s Sp. Hu-dinje 650 din, Ivan Knez 150 din za prejeto sejnino major v p. Vekoslav Fon 100 din, Adalbert Sulcer. trgovec v Letusu 200 din in Ivan Rupnik. uslužbenec banovinske hranilnice v Celju. 100 din. —e v celjski bolnici je umrl v petek crožniški narednik v p. Franc Remšak iz Celja. —c Tečaj članov S°*ola Celja I za znižanje Kadrskega roka. Sokolsko društvo Celje I opozarja vse svoje 20 in 21 let stare člane, ki so že najmanj tri leta redni telovadci Sokola, da se prične zanje v sredo 5 t. m ob 19 30 v sejni sobi Sokola Celja I v Gaberju tečaj ze znižanje kadrske- ga roka. župa bo petem odločila izpite, brez katerih ne more noben član reflektirati na omenjeno olajšavo. —c Zaključek semestra na celjskih gimnazijah. Na I. drž. realni gimnaziji v Celju je bilo ob koncu I. semestra 725 učencev in učenk (266 dečkov in 459 deklic. Izdelalo jih je 473 (65.25«/„). izdelalo ni 252 učencev in učenk 134.75« o), med temi je 1 neocenjen. zaradi zelo slabija uspeha pa je bilo iz I. razreda o-st. anjenih 5 učencev. Na n. drž. realni gimnaziji je bilo 700 učencev. Izdelalo je 419 učencev (60* a). izdelalo ni 2S1 učencev (40*^-). med temi so 3 neocenjeni. zaradi zelo slabega uspeha pa je bilo odstranjenih 7 učencev in sicer po 2 iz L. II in IV. razreda, eden pa iz V. razreda —c Dober plen policije. Celjska policija je izvršila v noči na petek tri v petek dopoldne obsežno racijo v Celju in okolici Aretirala je mnoge delomrznih moških in žensk. Nekateie je izročila sodišču, nekatere je oddala v bolnico, ostale pa je od-premila v domovinske občine. —c 1.000 kg bakra je izginilo. Ko je kemična tovarna Metalnega d. d. v Gaberju pri Celju prejela te dni iz borskega rudnika tri vagone bakra, so ugotovili, da je iz vagona izginilo okrog 1000 kg bak ■ v vrednosti 20.000 din. Baker je bil v blokih po približno 70 kg Preiskava je dognala, da tatvina ni bila izvršena v Celju. Očividmo je baker izginil med vožnjo ali pa pn prekladanju z ozkotirne železnice na normalnotlrno v Paračmu. —c Avto ga je p°v**zil. V četrtek je neki avto iz La*kega povozi; 19letnega posestni kovega sina Jožeta Kajtno iz Rim-skir topl.c ter mu prizadejal hude poškodbe na trebuhu in levem giežnju Ponesrečenca so prepeljali v ceijsko bolnico. —r Zdravniško detiirno službo za člane OUZD fn *vojcc bo imei v nedeljo 2 t. m. zdravnik dr Drago Musič na Cankarjevi cesti. Iz Metlike — Sprejem gojencev v inženirsko podčastniško šolo. Prošnje za sprejem gojencev v to Solo se vlaga io do 1. marca t. i Kandidati, ki žele vstopiti, dobe vsa potrebna pojasnila na pristojnem občinskem uradu! — Pospeševanje zclonjadarstva. Da sv omogoči ljudstvu pravilna in popolnejša prehrana ter da se najdejo novi prehran- jevalni viri, ki ustrezajo današnji dobi, bo posebno skrb posvetiti tudi pridelovanju dobre zelenjadL Gre za popolno in smotrno izkoriščanje naših vrtov, ki lahko zlasti revnejšim družinam dajo obilo slastnega živeža ln priboljškov. V to svrho bo tudi občina storila potrebne korake v preskrbi zgodnjih sadik. Povsod pa je gledati na to, da se obstoječi vrtovi pravočasno in temeljito obdelajo ter po potrebi povečajo in izboljšujejo z gnojenjem. V drugI polovici meseca februarja bo dal banovinski referent za vrtnarstvo tozadeven pouk na predavanjih, ki se bodo vršila v Metliki, Črnomlju in Vinici, kar bo še pravočasno razglašeno. — Kmetijsko predavanje, V nedeljo dne 2. februarja bo ob 9. uri predpoldne v ki-no-dvorani predvajan film o kulturi njivskih pridelkov tn istočasno kmetijsko-po-speševalno predavanje, h kateremu se zlasti vabiio vsi kmetovalci! Vstopnine ni! — Nabava gum za motorna vozila je podvržena predpisom pravilnika za izvrševanje uredbe o prometu z gumami za motoma vozila. Interesenti za nabavo ali prodaiu gurn imajo v vsakem slučaju predložiti prošnjo za zadevno d« voMTo na predpisanem obrazcu, ki ga dobe Interesenti pri Breskem načelatvu za ceno 1 din. — Zdravniški pregledi. Pregled vseh namesčoncev in učencev prodnin^n z! vil, gostiln, mesarij, pekarii. slnščičnm ln brivnlc se bo vrsH vsak torek od 8 do 10. ure dopoldne pri banovinskom zdravn'ku g. dr. Omahnu. Pregled se vrši do 1. ITI. t. l. brezplačno! Vsak nameščoroc mora k preerledu prinesti od*ro\'nrin->oco nnme-Sčcnsko loeitimacHo s sliko Tak 7.drivnl-škl prerled se vrši vsako leto enkrat In sicer v Istem obdobju, kot je naznačeno za letošnje leto. RAZUMLJIVO — Odkar ne kadim, se počutim mnogo bolje. — To ti rad verjamem. Tudi meni je bilo vedno slabo, kadar sem kadil tvoje cigare. MALI OGLASI Beseda SO par. davek poseoej **reKlici. 123ave oeseda din L-— davek posebej). 4a pismene odgovore glede malin oglasov je creba priložit: znamko. — Popustov za niaie ogla*« ae priznamo RAzno Beseda 60 par DaveM posebej Naimamši CTiPseH lin 60 PAK ENTLA.VJL ažuriranje, vezenje zaves, penis, monogramov. gumbnic — Velika zaloga perja po 7.— din. »rJtilijana*, Gosposvetska c 12 n Frančiškanska ul 3. 4- T. HALO ! V nedeljo koncert s harmoniko v gostilni pri »Univerzi«, židovska steza 4. Domače krvavice, topla in mrzla jedila ter Izborna vina po zmernih cenah Specialiteta štajerski ka-pun. Se priporoča Rezi Velka-vrh. 437 POSTELJNE MREŽE izdeluje in ima stalno v zalogi — rabljene se sprejmejo v popravilo najceneje — ALOJZ ANDLOVIC, Gregorčičeva 5. 9 T. m. KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite pri TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJŠEK Miklošičeva 34 Hi t no . JUGOOftAHKA SV TONAM POHIŠTVO Vsakovrstne stol« poli tiram onrave pletem stole vsa popravila najcenejše. Zorman, Breg 14._442 Trgovci 1" — K varčni pesek aa snaženje rok, kuhinjske posode, ialival-alkov. kopalnic pribora, sted-njakov itd. od 100 leg naprej. M. Detiček, Karlovac. 436 Beseda 50 par DaveK posebej. Na rman 1Š1 znesek a,— dir Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji oddelki od v2? do » to od V, 8 do 9 ure zvečer za začetnike tn izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk tudi do ilkTatu Novi tečaji prično S. februarja. — Šolnina nainižia Največja stroiepismca 9 60 pisamim! stroji raznih sistemov — Vpisovanje anevno CJhristofov učni zavoo Domobranska c 15. tel 43-82 415 errAft&i zganite se pravočasno ln pre-skrbite otrokom dobrega ln-struktoija. Ponudbe na uprave lista pod >Profesor«. 2674 PRIHODNJI FRIKKOJEVALM TEČAJ za vsa damska oblačila se bo vrSii od 10. februarja do 1. marca 1941. Vsa zadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni krojni Soli TEODOR KUNC Ljubljana, Aleksadnrova 5,TI. Za pismen odgovor priložite snamko! 443 SOBE PRAZNO SOBO 8 posebnim vhodom iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. Naroda« pod »Lepa soba«. 446 Seseda 50 par DaveK posebej NRimaniši TmeseK h .t i p STROJ za izdelavo cementne opeke, Gasparv. s 300 ploščami, najnovejši model, prodam po ugodni ceni, Wottowa, Zagreb, Bauerova ul. 11. 427 \VTKZBACH Bio^rraphisches Lexikon, Mit-aus Krain. Izvestja in drugo teilungen, Carniola, Blatter prodam. Ponudbe pod »Zgodovina« na upravo »Slov. Naroda«. 434 Beseda 50 par Davek posebej MnimaniSi ^neseK H - din GOSPODIČNA stara 19 let. z malo maturo in trgovsko šolo. z znanjem stenografije in strojepisja, zmožna vseh pisarniških del. išče službo v pisarni ali kot blagajni-čarka. Nastop takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na upravo Si Naroda pod »Hvaležna«. 405 ZLATARSKE POMOČNIKE vešče bižuteriste. sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevane plače: Zlatarka, Zagreb, Deže-ličeva 29. 42S MEHANIČAR za fino mehaniko s prakso prt Industrijskih šivalnih strojih išče primerne zaposlitve. Ponudbe pod »Mehanika« na FANT išče mesto v trgovini, odnosno želi prcmenlti mesto zaradi slabe^n .anja Medved Jakob, Podr Slatina. r.S Beseda 50 par DaveK posehej. Naimaniš' ^neseK ^ (lip KUPIM MOTOCIKEL jpravo lista. 441 znamke BMW ali NSU, malo rabljen. 200 do 400 ccm. Po-audbe z navedbo cene na naslov: Marjan Jardas, Kastav 132. 4o3 KUPUJEM krojaške in volnene odpadke po najvišjih cenah. R Vlinjevec, Stari trg 15, Ljubljana. 432 ;>sp(1« par mvek posebej), Na1man1šl zn*»«»ek H.— din TRGOVSKO HLŠO enonadstropno, z dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu zaradi pomanjkanja gotovine takoj prodam. — Ponudbe na • mrqvo pod 2 P 2991 VILO z velikim sadnim vrtom blizu železniške postaje na Dolenjskem se ugodno proda. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. PUM ODEJE SEVER RUDOLF Marijin trg 2 Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. C A. E. Fielding 31 Crna mačka i- > prinaša sreče Roman Alison mu je dala zelo mirno pojasnilo, isto, ki ga je bila nasilno spravila iz nje Niča Batchelorova. — 2al sem pismo sežgala, — je pripomnila, — sicer bi vam ga zelo rada dala. 2e samo zato, da bi dokazala, da ni bilo prav nič važno kar se tiče domneve o samomoru. Ni omenila zaroke, kakor je bila storila to v Broadbendsu. — Ah ste spoznali, da-li je bila to pisava, s katero je bilo napisano anonimno pismo? — je vprašal. — Pisava je bila nalaš^ izpremenjena, pismo je bilo pisano s tiskanimi črkami, — je odgovorila Alison. Pointer je zastavljal hitro in mirno najrazličnejša vprašanja, toda ničesar ni mogel spraviti iz nje. Omenila je samo. da sta bila s sirom Henry-■jem dobra priiatelja. Prav tako spretno in mimogrede je omenila nekaj o svoji sestri tako, da bi večini ljudi niti na misel ne prišlo, da je bila to njena sestra, ne pa to mlado dekle, za katero ae je tako zanimal sir Henry. Bila je zelo prebrisana, to je videl in bila je bodisi izredno bistra v opazovanju ali pa zelo oprezna. Pointer se je odločil za drugo lastnost. Bil je prepričan, da je za njenim zunanjim mirom skrit nekakšen strah. Poslovil se je od nje ln končno sta se dogovorila, kdaj pride na policijo, da poda svojo izjavo še pismeno. Pointer se je vračal v Broadbends in razmišljal je o tem, da gospodični Gaskellovi ni treba biti niti napol žal kakor njemu, da je sežgala pismo. Nekaj drugega je bilo vprašanje, da-li je Šlo za oporoko, ki jo je vzela gospodična Gaskellova. Gaskellovi so bili oči vidno zelo siromašni sodeč po hišici in vr-tiču, kjer so stanovali. Samo trda nujnost je mogla prisiliti te ponosne ljudi stanovati v tako skromni hišici. O gospej Evansovi je slišal, da je zelo fina dama. Alison Gaskellova je napravia na Pointerja vtis zelo ponosnega in kremeni tega značaja in imel je občutek, da nekoga krije s svojimi izpovedbamL Ali je bila to morda njena sestra? Kar se tiče njunega očeta, tako kakor ga je spoznal pri teh dveh srečanjih, je bil Pointer prepričan, da je bil ta mož zmožen preprečiti svoji hčeri možitev morda iz gole zlobe ali pa zato. da bi ne izgubil z njo drugega sužnja v gospodinjstvu. To je bil zelo nesimpatičen obraz, ki je izdajal najgrše misli in nakane. Bilo je zelo verjetno, da je on pisal anonimno nismo. Morda je bilo to nismo, ki bi bilo prisililo sira Henrvja, da bi razdrl zaroko, Če Je sploh bil zaročen. Morda je Alison Gaskellova spoznala pisavo svojega očeta in ga je hotela kriti? Pointer je odhitel v banko, kjer je imel sestanek z ravnateljem, pri tem je pa v duhu razmišljal o vseh možnostih razpleta. X. Izpovedbe bančnega ravnatelja. Pointer je vstopil v sprejemnico, kjer je sedel za mizo prileten, zelo resen mož. Ko sta si segla v roke, ga je Wilkins povabil, naj sede. Bančni ravnatelj je najprej omenil, kako strašno so vplivale nani okolnosti, ki so bile doslej raziskane gede smrti sira Henrvja. Prisostvoval je baš dopoldanskemu sodnemu zaslišanju. — Ce se ne motim, ste mi hoteli sodeč po tem, kar ste mi rekli po zaslišanju, zastaviti nekaj vprašanj glede avtomobila ki mi ga je bil poslal včeraj zjutraj sir Henry. — Da, je prikimal Pointer. — Rad bi vedel, zakaj je poslal sir Henrv po vas ne le šoferja, temveč tudi svojega slugo. Wilkins se je poigraval s cigaretno dozo. — Vidim, da ste že dobro informirani, gospod višji inspektor. Dobro, govoril bom odkrito. Včeraj sem po naročilu sira Henrvja prinesel njegovo zadnjo oporoko, ki je bila shranjena pri nas nad leto dni, poleg tega... Wilkins je za hip obmolknil, — sem mu pa prinesel nekaj vrednostnih papirjev; bilo jih ie za deset tteoč funtov. — Wilkins je puhnil pod strop oblaček dima, potem je pa vladala nekaj časa mučna tišina, Končno je dejal Pointer: — Rečeno je bilo, da se je sir Henry pred štirimi meseci odpeljal iz Broadbendsa v banko, odtod pa v svojo pisarno v Lombard Street, Tudi takrat je imel s seboj šoferja in dogo. Mislim, da je vzel dogo s seboj za stražo, in sicer zato, ker je imel s seboj večjo vsoto denarja ali pa vrednostne papirje. — Da takrat je imel s seboj tudi točno deset tisoč funtov. — To je tisti seznam? — je vprašal Pointer in vzel v roke listino, ležečo pred njim na mizi. — Da. Nisem vedel, da se vam je že posrečilo ugotoviti, da je bil to včeraj že drugi znesek, ki ga je bil dvignil sir Henry v vrednostnih papirjih. Pripravil sem pa seznam obeh izplačil m hotel sem o njih izpregovoriti z vami. Pointer si je ogledal seznam. Pri vrednostnih papirjih niso bile pripisane njhove vrednosti, toda to Pointerju ni bilo potrebno. Videl je na prvi pogled, da je znašala vrednost dvignjenih papirjev nekaj nad deset tisoč funtov. — Sir Henry je imel naloženo svoje zasebno premoženje deloma v vrednostnih papirjih Bearer, deloma pa v delnicah, — mu je pojasnjeval ravnatelj. — Ne vem, kaj je storil z njim. Kar se tiče tistih vrednostnih papirjev, ki sem mu jih prinesel včeraj, jih je mogel sir Henrv odstraniti v času med mojim obiskom, torej med dvanajsto in četrt na deset zvečer, ko je po zdravniškem izvidu nastopila njegova smrt. Rad bi vedel, da-li je policija našla vrednostne papirje ali delnice. Urejuje Josip Zupančič // Z* Narodno tiskarno Fran Jena f Ze upravo te faseratni del lista Oton Christof II Vsi v Ljubljani