GižSio* //fAHD syW&ce Položaj na Borneu se oaglo bliža odlociivi Malezija je poslala na otok Borneo nove čete, ko je PrJŠlo v soboto do novih sPopadov z indonezijskimi gverilci. . KttClNG, Malez. — Malezija I® Poslala koncem tedna voja-^ e okrepitve v državi Saravak n Sabah na Borneu, ko je po-s|a očitno, da Indonezija ne mi-! držati premirja in umakniti v°jih gverilcev z malezijskega ozemlja. V soboto je prišlo na mejnem področju med Sara-Vskom, eno izmed dveh članic a^ezijgke federacije na Bor-neib in Indonezijo do spopadov, v katerih je bilo šest indonezij-s^ih gverilcev mrtvih. V glav-^6rn ^estu Saravaka izjavljajo, položaj na Borneu naglo -sa in je nevarnost večjega "Popada iz dneva v dan večja, koli 800 milj dolgo mejo o Indonezijo ter Saravakom ,• Ssbahom čuvajo domače vo-sf^e enote okrepljene z britan-' irni cddelki. Velika Britanija te namreč 2 Malezijo lani v sep-v. bru, ko je ta nastala z zdru-- vijo Malaje, Singapurja, Sa-iadia^a ^abaha, sklenila vo-'r^“So'0brambno zvezo in ji za-vua vso potrebno vojaško P°moČ v slučaju zunanje nevar- Posti. Angleži trdno odločeni . podpreti Malezijo p nSl°ži so v zadnjih mesecih j.on0vn° Poudarili, da bodo svo-jn ^adevno obveznost izpolnili j0 00 v tem pogledu dogovarja-, udi z Avstralijo in Novo Ze- k .v k)0 za sodelovanje, če bi j ° do splošnega spopada jjQC "nGzii°- Ko je šel v januarju ort Kennedy posredovat L0K;|rnu v Džakarto, so bili . to n/)nu ze^° nejevoljni, ker je sv or’I brez predhodnega po- ?Veta z bi sanin i Pil 31,3 razpravljala predsed-g}e., obnson in predsednik an-je Ko° v^ai^G Douglas-Home, ko ski, 1 ta Pretekli mesec na obi-v Washingtonu. 4redysu Vi J je posrečilo Vl 0,be stranki ik sklenit- P0l rcmiria> toda tega dejansko bodo03 Stran ne drži. Jutri se skem 'Sestali v Bangkoku na Taj-Zij zunanji ministri Indonesia Maleziie M Filipinov, da njeaa'10 °b posredovanju zuna-rešjta ^inisira Tajske premirje hlepi aradi svojeglavne časti-jeln0 lukama je malo ver-zUm ’ da bi bilo mogoče spora-tj z eiansko doseči in poskrbe-n J egov o stvarno izvajanje. 4(Sf*fro dal prijeti MiZr aSent°v CIA” Prot^ ’ F!a' - Organizacija tri0*j rovskih beguncev “Pa-ba’’ 1° Movement of Free Cu-^eteki0^3^^3’ da i6 Oastro Pi nr i° sobot'0 Prijeti v Hava-^ ek° 4oo ljudi, ki naj bi bili ščevi1 Osrednje obve- žav ne sIUzbe Združenih dr- B bai CKU?ska organizacija trdi, da lieJmbl bil Castro ske Ada obn S&bni-erike bierij,i,-,0misiIe Organizacije a-Castr 1 ^ drzav 0 vmešavanju držav5 7 Monezuelo in druge e Latinske Amerike. ^ ----- to storil s ci- • da obrne pozornost Latin-od ugotovitve po- V remenski prerok i £.V»/ Novi grobovi George Gudonis V Euclid Glenville bolnici je preminul George Gudonis, star 53 let, stanujoč na 30510 Royal-view Drive, Willowick, O. Zapušča soprogo Jenpie, roj. Trebeč, brata Franka in Steva, sestro Lucillo Frenza (v Calif.) in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu in je bil zaposlen pri Gabriel Co. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče. Frank Bajzel Po daljši bolezni je preminul v Huron Rd. bolnici Frank Bajzel st., star 73 let, stanujoč na 20622 Chic/kasaw Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Angelo, roj. Zupan, doma iz vasi Primskovo pri Kranju na Go-, renjskem, sina Franka, hčeri, Ann Lausin in Frances Bosco, 12 vnukov, sestri Ann Aleck in Frances Potočnik in več drugih sorodnikov. Hči Angela Lausin in sin Frank so umrli. Rojen je bil v vasi Britof, fara Kranj na Gorenjskem, kjer zapušča sestro Angelo in druge sorodnike. Tukaj je bival 42 let. Zaposlen je bil pri New York Central železnici in pri Oliver Corp. Bil je član Društva Združeni bratje št. 132 ABZ in Kluba upoiko-jencev v Euclidu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo. ČU-En-laj na (eylonu ni Predstavniški dom je dosegel svojega cilja Mednarodni z¥ezi za Frančiškan pridigoval v anglikanski cerkvi WINCHELSEA, Ang. — Pro-testantovski župnik Rev. Ware je povabil frančiškanskega patra Kivergana, naj pridiguje v mestni anglikanski cerkvi. Frančiškan se je vabilu odzval in govoril pred nabito polno cerkvijo o edinosti krščanskih cerkva. Poslušalci so njegov govor spremljali s tako pozornostjo, kot že dolgo ne. V javnosti je ta slučaj pomenil ne samo senzacijo, ampak Kitajec bi rad pridobil Ceylon za sodelovanje pri novi “bantuški” konferenci in za podporo kitajskemu stališču v sporu z Indijo. COLOMBO, Ceylon. — Predsednik vlade ljudske republike Kitajske Ču-Enlaj je tekom svojega obiska tu koncem tedna ostro napadel ameriški načrt pošiljatvi oddelka 7. flote, ki čuva mir okoli Formoze, v Indijski ocean. Ta oddelek naj bi pokazal Kitajski, da so Združene države navzoče tudi v tem delu Azije in voljne braniti neodvisnost tamkajšnjih držav, če bi se pokazala potreba po tem. Ceylon noče z rdečimi Ču-En-laj je prišel na Ceylon iz Pakistana, da pridobi vlado za udeležbo na konferenci, ki jo organizira po vzgledu one v Ban-dungu leta 1956, ter o možnosti posredovanja Ceylona v sporu med Kitajsko in Indijo. Cejlonska vlada se v nobenem izmed obeh teh vprašanj ni hotela vezati. Ču-En-laju je posebno naročila, naj tekom svojega bivanja na Ceylonu v javnih izjavah ne napada Združenih držav neposredno. Rad ali nerad se je Kitajec tega menda držal. Socialistična vlada v zadregi Cejlonska vlada zastopa izrazito socialistična načela in je v soglasju z njimi zasegla ruja podjetja. Ko ji je Zahod zaradi tega ukinil večji del pomoči, se je v gospodarskem oziru naslonila precej na rdečo Kitajsko. Ostro nastopa tudi proti katoliškim misijonarjem. Zasegla je vse katoliške šole in jih spremenila v državne. Kljub temu, da predstavljajo Tamili nekako eno tretjino prebivalstva otoka, je njihovemu jeziku vzela pravico javnosti in proglasila za edini uradni jezik singaleščino. Vse to je povzročilo v deželi precejšnjo notranjo napetost, ki jo predsednica vlade Mrs. S. Ban- razvoj zavrnil posojilo WASHINGTON, D.C. — Mednarodna banka se smatra za pračo banko, akoravno je v rokah naše federacije, in zato tudi daje posojila pod ravno tako strogimi pogoji kot zasebne banke. Takih pogojev pa gospodarsko zaostale države ne morejo prevzeti, zato ne pridejo do posojil. Da bi pa ne ostale brez kreditov, je Mednarodna banka ustanovila Mednarodno zveze za napredek, ki daje posojila pod lažjimi pogoji. Kandidatov za ta posojila je zmeraj dovolj, zato pa Zveza nima nikoli dosti kapitala na razpolago. Sedaj je prosila našo administracijo, naj prispeva svoj delež k posojilu, ki ga išče v znesku $750,000,000. Na nas bi odpadlo 338 milijonov, na ostale države pa 412 milijonov. Naša administracija je prosila Kongres za potrebno pooblastilo. Senat je pristal na pooblastilo, predstavniški dom ga je odbil in s tem tudi dejansko pokopal delo zveze, ker bo sedaj ostala brez novega kapitala za posojila. V predstavniškem domu je zmagalo stališče kongr. Passma-na, ki je znan sovražnik podpiranja tujine. Passman je predlagal, naj predstavniški dom ne da pooblastila, ker ostale države ne izpolnjujejo svojih obvez, nekatere pa zvezi posojajo kar tisti denar, ki ga dobivajo bot podporo od Amerike. Tako smo na primer podpirali Jugoslavijo, — je rekel Passman — Jugoslavija je pa z našimi dolarji dajala kredite Castru. Predlog za pooblastilo je bil formalno vrnjen finančnemu odboru predstavniškega doma, tam bo pa pokopan. Taka je namreč usoda vseh predlogov, ki jih dom odbije. tudi za povod za precej živahne debate, bolj na protestantov- c*aranaike zastonj skuša odstra- ski kot na katoliški strani. Vsekakor je zanimivo, da v tej cerkvi že pet sto let niso slišali katoliškega pridigarja. niti s praznimi gestami. ( Kraja se je tako razpasla, da i bo proti njej začela nastopati mednarodna policija, ki že itak | preganja mednarodno trgovino ; z opijem in podobnimi narko- Tatvine z letalskimi veznimi listki gredo V milijone dolarjev tičnimi strupi. Ukradene vozne NEW YORK, N. Y. — Krajo listke uporabljajo v najrazlič-letalskih voznih listkov v več- nejše namene. Včasih jih prodajam obsegu so najpreje dognali jajo naprej po' znižanih cenah, na Angleškem, počasi se je pa včasih jih hočejo vnovčiti pri kraja razpasla tudi v drugih de- letalskih družbah kot neizrab- Poljake so nacisti hoteli čisto uničiti FRANKFURT, Nem. — Tu se vrši največji sodni proces proti skupini nacistov, ki so odgovorni za množične moritve judov, Poljakov in drugih jetnikov v koncentracijskem taborišču Auschwitz v bližini poljskega kraja Oswieczim. Za svoje zločine se zagovarja 22 bivših nacistov, taboriščnih vodnikov in stražarjev. Pretekli teden je nasfcpil kot priča dr. Martin Broszat, profesor za moderno zgodovino na VARNOSTNEMU SVETU ZN SE NI USPELO POMIRITI GRKE IN TURKE NA CIPRU Včeraj so na seji Varnostnega sveta manjše države, začasne članice sveta, predložile resolucijo, ki pooblašča glavnega tajnika ZN U Tan-ta, da zbere 10,000 mož od raznih držav, članic ZN, za vzdrževanje miru na Cipru. Končna odločitev je bila odložena za na danes popoldne sklicano sejo. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Včeraj se je sestal Varnostni svet, da se sporazume o načinu varovanja miru na otoku Cipru, kjer so se tamkajšnji Grki in Turki oborožili in je potrebna le nova iskrica, da pride do splošne državljanske vojne in posega Grčije in Turčije v otoške razmere. Brazilski zastopnik Carlos Alfredo Bernardes je v svojem imenu in v imenu predstavnikov Bolivije. Slonokoščene obale, Maroka in Norveške predložil resolucijo, ki daje glavnemu tajniku pooblastilo, da sestavi mednarodno policijsko silo 13,CC0 mož, da gre varovat mir na Ciper za dobo treh mesecev, dokler ne dobe otoški Grki in Turki možnost, da rešijo medsebojne spore in se dogovore o svojih bodočih medsebojnih odnosih. Razprava o resoluciji je bila odložena, ker sovjetski zastopnik Fedorenko ni imel potrebnih navodil od svoje vlade. Vsebina resolucije je bila v glavnem znana že koncem ted- HruŠČev hoče varčevati na; zato je malo čudno, da sov- prJ črkah! MOSKVA, ZSSR. — Tudi med komunisti je precej takih, ki bi radi varčevali pri vsaki priliki, ki se ponudi. Takih prilik je seveda dosti, samo velikokrat ljudje niso zanje. Od vsakega varčevanja ima namreč navadno kdo tudi škodo. Zato so na Ruskem porabili prav posebno priliko za varčevanje, ki ji nihče ne ugovarja. Nudi jim, jo ruski pravopis, ki odreja, da se nekaj besed piše z dvema črkama na enkrat. Rusi pišejo na primer besedo komunist z “kommunist”, torej z dvema črkama “m”. Take besede bodo od sedaj naprej pisali z eno samo črko. Do sedaj so našteli kakih 1200 besed, ki jih bo zadela pravopisna odredba. Nekateri so v svoji gorečnosti že izračunali, koliko bo režim pri tem prihranil na papirju, črkah, tiskarskem delu, črnilu itd. Ker je papir potrpežljiv, gre končni znesek vsako leto v milijone rubljev! Samo pri ponatisu znanega Tolstojevega romana “Vojna in mir” bodo prihranili nad 70 tiskanih strani. i Iz Clevelanda | in okolice jetski zastopnik doslej ni “mogel dobiti potrebnih navodil.” Med tem je zastopnik Češkoslovaške v Varnostnem svetu, ki je v začetku sodeloval z ostalimi manjšimi silami pri sestavi resolucije in razgovorih o njej s predstavniki Turčije, Grčije in Velike Britanije, odstopil od nadaljnjega sodelovanja. Nekateri razlagajo to kot znamenje, da utegne Sovjetska zveza glasovati proti resoluciji, kar bi pomenilo njeno zavrnitev, ker imajo Sovjeti v Varnostnem svetu pravico veta. Nevarnost novih spopadov na Cipru Položaj na Cipru se je med tem poslabšal. Obe strani se dalje oborožujeta in pripravljata na oborožen spopad. Turški del jjrebivalstva zahteva delitev otoka, ker vidi edino v tem svojo varnost. Grki prav tako odločno temu nasprotujejo in hočejo imeti oblast nad vsem otokom. Med tem križarita v bližini otoka tako turška kot grška vojna mornarica “na vajah”. — Vladi obeh držav sicer zanikata, da bi imele te “vaje” kako zvezo s položajem na Cipru, toda na tl zanikanji nihče nič ne da. Kralj Pavel v kritičnem stanju Stanje grškega kralja Pavla univerzi v Muenchenu. Govoril sc ie med tem poslabšalo in je o nacistični politiki proti zdravniki že namigujejo o mož-P olj ski. Dejal je, da so imeli »osti krize. Kraljica in vsa dru-nacisti namen Poljake kot na- žma je zbrana okoli bolnikove želah, seveda tudi pri nas. Naša Ijene komade. Med tatovi so po-j rod uničiti, deželo pa kolonizi- postelje. Kraljeva bolezen dela policija nima pregleda, kako vi- sobno priljubljeni neizpolnjeni! rati z Nemci. Uničevali so jih skrbi grški vladi in ji do neke soko naj ceni škodo, trdi pa, da vozni listki, ker se z njimi lahko gre za velike zneske. najlaže vršijo goljufije. prav tako načrtno kot j ude od prvega dne zasedbe Poljske. mere veže roke ciprske krize. pri reševanju Zadnje vesti SANTIAGO, Čile. — Kakih sto milj južno od tod je začel delovati preko 10,000 čevljev visoki ognjenik. Goreča lava se, vali po pobočjih in je baje uni-!S,avih sv0Je dombVe: Clani ^ čila že eno izmed vasi, ogroža n' §a sx eta Žalostno sporočilo— Mrs. Emma Gallien, 1008 E. 79 St. je prejela žalostno sporočilo, da ji je v Kobaridu v Slovenskem Primorju umrla mama ga. Marija Uršič, v starosti 87 let. Poleg omenjene je pokojnica zapustila še štiri hčerke, dva sinova, 18 vnukov in 4 pravnuke. Seja— Društvo Carnila Hive 493 T. M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Ave. Asesment bodo pobirali od 6. do 7. ure. Sc se spominjajo— Jutri bo 56 let, od kar je pri požaru Lakeview šole v Collin-woodu našlo v ognju zaradi panike smrt 174 otrok in dve učiteljici. Precej jih je med nami, ki se še vedno spominjajo te grozne nesreče. Zadušnica— Jutri, v sredo, ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sveta maša za pok. Charlesa Strukel ob 1. obletnici smrti. V bolnišnici— Frank Mervar, lastnik znane čistilnice, ,je srečno prestal v Cleveland Clinic težjo operacijo. Je v sobi št. 528. Obiski so dovoljeni! Pogreb— Pogreb pok. Antona Zorko bo četrtek zjutraj ob 8.15 iz Gr-dinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo. Šolski odbor zavrnil ultimat— Clevelandski šolski odbor je včeraj zavrnil zahtevo Združenega gibanja za svobodo, črnske organizacije, ki se žene za “civilne pravice.” Vodniki gibanja so zahtevali, da se takoj ustavi gradnja novih šolskih poslopij v Glenville področju, od koder sedaj zaradi prepolnih šol šolarje vozijo v šole v drugih delih mesta, kar je povzročilo v zadnjih mesecih precej sporov in celo izgredov. Mestni uslužbenci lahko ostanejo zunaj mesta— Mestna ustava določa, da morajo mestni uslužbenci stanovati v samem mestu. Kljub temu so tekom let zaposlili v mestni hiši in pri mestu okoli tri tisoč ljudi, ki so delno živeli že preje izven mesta, delno pa so se kasneje tja preselili in si tam po- ki zastopajo pred- pa področje, na katerem^ žirii VSem predele nanaseljene s črn-okoli 20,000 ljudi. Podrobnih}C1’ kler -K brezposelnost izredno ' velika, so zahtevali, da v smislu Vietnamski Ho-Chi-Minh postaja važen v vietnamski krizi pran: eUo oblačno in milo. temperatura Naj- HONG KONG. — Glavni ko- druge zaupnike, ki pazijo, kaj munist v Severnem Vietnamu počne Ho-Chi-Minh. To Ho-Chi-predsednik Ho-Chi-Minh igra minha ne moti, da ne bi odkri-zmeraj večjo vlogo v Vietnam- to pokazal, da je vsaj nekaj nje-siki krizi in jo bo še zmeraj govih simpatij tudi na ruski bolj, tako vsaj trdijo politični strani. opazovalci v Hong Kongu, ki Njegovo časopisje ne odobra-velikokrat izražajo tudi mnenje va na primer moskovske zuna-kitajskih komunistov iz Peipin- nje politike, toda je ne napada ga- tako divje kot kitajsko. Zago- Ti viri trdijo, da se Ho-Chi- varja tudi spravo z Južnim Viet- Minh ne počuti dobro v družbi namom in nevtralno zunanjo kitajskih komunistov, da se pa politiko, kar v Peipingu nače-1 orožje,” ki ga je Peiping preje da radi tega toliko dajo izmuzniti iz njihovih loma ostro obsojajo. Vietnamski dobival od Rusije. To seveda ne panje da pomeni, da ne bi Kitajska mo- ne more rok. Kitajski komunisti pred- politični gospodar je tudi gle-stavljajo končno vendarle mo- dal, da je bil v dobrih odnosih gočno državo in imajo v pre- s Parizom tudi tatkrat, ko v Pei-stolici Severnega Vietnama Ha-'pingu niso marali za Francijo, noju poleg Ho-Chi-Minha še| Ho-Chi-Minh je tako ohranil vsaj nekaj odstotkov neodvisnosti od Peipinga, pravijo v Hong posebno še jezi, je pomanjka-Kongu. Da je to sploh mogel nje obzirnosti pri kitajskih ko-doseči, je treba pripisati slabo- munistih. Severni Vietnam je sti kitajske narodne obrambe, imel lani slabo letino, zato letos Kitajski komunisti so na pri- ljudje kar stradajo v nekaterih mer sedaj ostali brez letalskega pokrajinah. Peiping se za to ne bencina. Dokler ga znova ne do- meni in noče poslati niti toliko be, so odpovedali vse vojaške le- živeža, da bi lačni Vietnamci talske vaje. Hudo jih je priza- mogli ohraniti golo življenje, dela Moskva tudi s tem, da ne V Hong Kongu mislijo, da dobavlja več rezervnih delov za vse to dobro vedo v Parizu in na u- je sporazum med Se-in Južnim Vietnamom ko v Vietnamu kot v Kaosu, to- vendaide mog°č- Računajo z da morala bi pri tem tvegati verjetnostjo, da zvezda Ho-Chi- vesti o nesreči še ni. WASHINGTON, D.C. — da so izgledi na uspešno končanje spora. Kar vietnamskega komunista CHATTANOOGA, Term.-Vče- gla hitro zdrobiti vsak upor ta- vernim ves sistem narodne obrambe. Minha ne bo zatonila. .zakona občine vse one. ki žive Trdi-j. . . . , , . V1 izven mesta in se nočejo v roku jo, da ie mrtva točka v razgo- , . ,... J . . ° oO dni preseliti nazaj v mesto, verih med Ameriko in Pana- , .. odpusti iz službe, na njihova memo o prekopu premagana m , , ■ , 1 r r ” sta pa imenuje prebivalce me- sta. Po hudi in ostri debati je j sinoči mestni svet to zahtevo z j 18:14 glasovom zavrnil. Mestni iaj so odvetniki Jamesa Hoff e j svet jma namreč po ustavi pra-končali obrambo in danes bo vjco mestnim uslužbencem do-začela porota, ki jo sestavlja voliti, da lahko žive izven me-8 moških in 4 ženske, razprav- j cla 'pg je sjno£i storil potem, Ijati o krivdi vodnika Unije p0 je jmpan R. S. Locher izjavil, pievoz.iega delavstva, ki je ob-^g mest0 v bodoče ne bo najelo nikogar, kdor ne bi živel v mestu. raz-1 tožen, da je skušal pri pravi proti njemu pred dvemi leti podkupovati člane porote. DALLAS, Tex. — Razprava proti Jacku Kubyju, morilcu morilca predsednika Kennedvja, se nadaljuje. Še vedno ni u-spelo izbrati cele porote, ki naj bi o obtožnici odločila. Dva porotnika še manjkata. Upajo, da bosta danes le izbrana. — Sredozemsko morje ima sorazmerno zelo majhno plimo in oseko. NEW YORK, N. Y. — Včeraj je umrla tu žena mestnega župana R. Wagnerja. Imela je raka na pljučih. /tftiERgšKA Bommim 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 44 Tues., March 3, 1964 Španska zunanja politika Španski diktator general Franco gotovo ni prikupna politična osebnost. Je dosleden diktator že desetletja. Ne bi mogli reči, da je njegova diktatura tako krvava kot na primer komunistična, fašistična ali nacistična, toda je zoprna, s katerekoli strani jo pogledamo. Treba pa je na drugi strani vpoštevati, da general Franco ni v načelu za diktature. Njega je šele potek španske državljanske vojne prepričal, da Španija še ni dozorela za sistem svobodne demokracije. Ako se spomnimo, kaj vse so tekom državljanske vojne uganjale levičarske revolucijonarne vlade, ne bi mogli reči, da general nima prav vsaj v nekaterih ozirih. Morda je ravno v tem nekaj razlage, zakaj je toliko razlike med Francovo domačo in zunanjo politiko. Dočim je Francov režim v Španiji sami zelo okorenel in ga samo izredni domači dogodki silijo tu pa tam k trenutni prožnosti, je njegova zunanja politika izredno spretna in tudi uspešna. Pod njegovim režimom je postala španska zunanja politika izredno spretna in tudi uspešna. Pod njegovim režimom je postala španska zunanja politika vzorna zbirka realnih političnih potez. Franco je v svoji zunanji politiki zmeraj računal z dejanskim položajem, nikoli pa ne z ideološkim ozadjem posameznih političnih sistemov. Ta njegova lastnost mu je pomagala, da je svojo deželo obvaroval pred udeležbo v drugi svetovni vojni, česar 1. 1939 nihče niti upati ni hotel. Komaj je Franco prevzel oblast v Španiji, je tako pra-vilno presodil političen položaj kot nobena druga vlada, ne demokratska ne diktatorska. Čisto pravilno je prišel do zaključka, da bodo najmanj za kratek čas, ako ne za daljšo dobo, pravi gospodarji v mednarodni politiki razne diktature, posebno nemška, italijanska in japonska in da bodo sile svobodne demokracije potisnjene v ozadje. Zato je gledal, da je bil v prijateljskih odnosih do Flitlerja in Mussolinija, toda ni nikoli dovolil, da bi se to prijateljstvo prelevilo v zavezništvo. Kako se je pred drugo svetovno vojno in tekom nje spretno izogibal vsakemu pretesnemu sodelovanju z diktaturami, je naravnost občudovanja vredno. Na drugi strani so seveda svobodne države kot so Francija, Anglija in Amerika, pritiskale nanj, naj jim pomaga. Na francoski pritisk ni dal veliko. Je čisto pravilno predvidel, da je tedanja francoska strankarska razcepljenost in nanjo naslonjena francoska domača in zun. politika obsojena na propad. Je imel takrat o francoski politiki približno tako sodbo kot De Gaulle. De Gaullu danes v Franciji tega ne zameri večina Francozov, Francu pa, posebno francoski levičarji. Tako je tudi francosko levico preslepil pretirani nacijonalizem, ki ni mogel ločiti v 'Francu, kaj je dobrega in kaj slabega. De Gaulle je pametnejši, prizna Francu njegove vrline, ne varčuje pa tudi s kritiko španske diktature, kadar misli, da je kritika upravičena. Španska politika do Anglije je plod odnosov med Angleži in Španci, ki trajajo stoletja. Španci ne morejo pozabiti, koliko porazov in ponižanj so doživeli od strani Anglije, zato so hladni do nje tudi takrat, kadar jim narodni interes veleva skupen nastop v mednarodni politiki. Vse to i;i zapeljalo Franca, da bi vodil proti Angliji sovražno politiko. Anglija pa stoji bolj pod vplivom stoletnih trenj in zlepa nima lepe besede za Madrid. Zmeraj najde v španski politiki kamen spodtike, zadnje desetletje se na primer stalno razburja nad Francovo diktaturo. Pri tem pa čisto pozablja, kako velike koristi je imela ravno Anglija od španske nevtralnosti tekom druge svetovne vojne. Španska nevtralnost ii je varovala vojaško postojanko v Gibraltarju in s tem tudi vse zavezniške vojaške postojanke v Sredozemlju. Hitler je šel osebno na obisk k Francu, da bi ga pridobil za zavezništvo in napad na Gibraltar, toda Franco se ni dal ujeti na nacistični trik. Francova nevtralnost je bila torej za časa vojne zlata vredna za zavezniško stvar. Tega niti ameriško javno mnenje ni hotelo nikoli dosti jasno priznati. Amerika je pač podedovala od Anglije sovraštvo do Španije in ga pozneje še utemeljila z upravičeno kritiko španske kolonijalne politike v Latinski Ameriki. Sovraštvo je tudi sprožilo par vojn med našo deželo in Španijo. Ne moremo se pohvaliti s tem, da je Španija hotela te vojne za vsako ceno. Kubansko vojno je na primer povzročila naša domača politika, Španija je bila pripravljena na popuščanje tudi brez vsake vojne. Vse to je pozabila naša javnost, ni pa Španija. Zato ne razume, zakaj se je Franco odločil, da trguje s Castrom, torej idealni protikomunist s komunistom! To je vendarle nedoslednost, ki jo je sposoben samo Franco! Tako trdijo naši časopisi, pri tem pa ne pomislijo, da vidi Franco v Špancih svoje rojake, ki so trenutno pod komunističnim jarmom. Španski rod na Kubi bo ostal, Castro bo izginil, zakaj bi Španija ne podpirala svojih ljudi? Da se pri tem Španci veselijo, ako lahko delajo Ameriki neprilike, kdo bi skih staršev. Je pa tudi nekaj takih, ki jih slovenstvo ne zanima, razen dobre okusne slovenske potice in dobre kranj- Ne pomisli tudi, da nam je Španija dala na razpolago luko j bral, kako so tam v Ciceru pri za naše atomske podmornice, ki se jih vse druge naše j Chicagu malo manj kakor raz-evropske zaveznice tako krčevito branijo. Da Španija pri!glasili obsedno stanje, šerif tem išče svoje gospodarske koristi, ne dela nič izrednega. Tudi Amerika dela vojaško-politične usluge in si jih da plačati na gospodarskem polju. Kako bi drugače moglo biti investirano v primeroma kratkih desetletjih toliko bilijonov našega kapitala po vsem svetu? Ne branimo Francove zunanje politike na celi črti, je po svoje sebična kot politika vsake druge države, tudi naše dežele. Ako pa ne vidimo znakov sebičnosti v naši zunanji politiki, zakaj bi jo morali iskati ravno v španski? Še na nekaj moramo opozoriti. Franco je bil med prvimi, ki je opazil premike v notranji in zunanji politiki komunističnih držav in skušal s temi državami priti v stik. To mu je narekoval realizem njegove zunanje politike. Da ni imel do sedaj posebnih uspehov, Je kriva politična dediščina državljanske vojne in z njo zvezane neurejene gospodarske zveze z državami za železno zaveso. Franco upa, da bo s potrpežljivostjo, ki ga odlikuje, prebrodil tudi te začetne težave. Ameriški stiki s Francom so trenutno napeti. Bili so že večkrat in ne zmeraj po Francovi krivdi. Napetost bo popustila, kakor hitro bo na naši strani zavladal tako hladen razum, kot ga ima Franco. Wi::'t!!i:i||illlll!lIlMlUIIUIIllillUllliWIItlllIll]lillll!Ulll!i!l!Ml!UlllllllllllllUl!!UljlUllillllIIIUIUIIIlWIIIllllUUUIIililIJIIUll Pennsylvanski prepihi (Poroča Majk) ...................................... Pittsburgh, Pa. — Od časa,, streči zahtevi glede višjih plač ko sem pisal moj zadnji dopis od tod, se je spremenilo marsikaj pri nas v naših dolinah in hribih naše “Panslovanije”. Imeli smo snežne viharje, snega, da ga je bilo dovolj za gaziti in odmetavati vse na okrog, dostih mrzlih dni, pa vmes tudi par milejših dni, da smo nekateri mislili, da je že pomlad pred vratmi naše Penne. Pa se je zopet vse zasukalo in sv. Anton je nam dal razumeti s svojo ostro burjo, da naj nikar še prehitro ne sanjamo o pomladi, ker ta, da še ni naročila voznega listka v te naše kraje. Pa si naj pomagamo, če moremo. Drugega izhoda nimamo, kakor da se lepo prepustimo lepim sanjam, da enkrat bo že 'boljše. Pa kaj bi sanjal o vremenu, jaz ne ti, ki to čitaš, ga ne bova spremenila, ker administracija vremena ne spada v najino področje. Zato kreniva rajši k drugim zadevam in problemom. * PRI NAŠIH DOMAČIH MESTNIH, OBČINSKIH IN O-KRAJNIH problemih in zadevah je vse polno sitnosti in težav. Prav nekako tako kakor nekoč pri tistemu kmetu, kakor je pravil moj oče, da je imel vsako leto ena usta več za hraniti, njegov pridelek pa je bil manjši od leta do leta. A vendar ni obupal, rinil je naprej, dokler je šlo. Tako nekako je tudi z našimi mestmi, vasmi, občinami, okraji in državo. Tožimo in javkamo, kako nas ščip-Ijejo davki in to in ono, pa vendar preživimo leto in dihamo naprej v novo leto. Prav na starega leta sva o tem govorila z mojo Kato in ko sem nekaj jamral in kritiziral to in ono, je dejala: “Majk, kar ‘cufriden’ bodi, da ti gre kakor ti gre. Nič nimamo za obupavati in tožiti, dokler bomo hodili siti spat, ni nič hudo!” Ko sem potem ponoči to njeno izjavo premišljeval, sem prišel do zaključka, da je tako res. Lakota in pomanjkanje nam res se ne preti. Ampak gospodari se pa po naših mestih, okrajih in državah včasih res tako, kakor da med nami ne more nikdar nič zmanjkati, pa naj pridejo še taka suha leta in še bolj suhi časi. Tako je. Jaz le pristavim, srečni ljudje, katerih ob mislih na slabe čase tolažbe in upanja ne zmanjka. Taka in onim nekdanjim tožbam en javkanje o “slabih časih in kaj bo in bo”, je precej podobno tudi to, kar čujemo dnevno tudi v teh časih. Ne samo pri nas tu v našem mestu, ampak po vsej naši Uniji je slišati te tožbe in taka jamranja. Po vseh mestih zahtevajo višje plače, vse vrste razni uradniki, policisti, učitelji in učiteljice in policistom. Tako učiteljem, slednji bodo dobili povišek okrog $300. To seveda povprečno, nekateri malo več, drugi malo manj. Tako tudi drugi uradniki. Za tiste, ki to zahtevajo, v tem slučaju to pomeni: Več kruha treba! Tisti, ki to plačujejo, pa pravijo: Več novaca nam treba! Kje ga dobiti? Kje drugje, kakor v “aržetih” davkoplačevalcev. Pred kratkim je bilo objavljeno poročilo, da tudi premo-garji mehkega premoga, organizirani v ‘TJnited Mine Workers of America” zahtevajo povišanja svojih plač. Premogar-ji mehkega premoga, katerih je okrog 200,000, so dobili zadnje povišanje leta 1958, in sicer $2 na dan. Izurjeni premogarji, ki so sposobni upravljati izpodkopa valne stroje pri kopanju premoga in vseh drugih opravil, dobivajo zdaj $25 na dan. A pravijo, ker se je zadnje čase povišalo plače avtomobilskim delavcem, jeklarjem in drugim, da so oni tudi upravičeni do povišanja plač. Tako gre naprej, ti mene, jaz tebe, drug drugega ščipljemo in nikdar nihče nima dovolj, dokler hodimo in dihamo na tej stari Maj ki Zemlji. Kar sem malo preje omenil, kako se bodo dvignile plače raznim mestnim, občinskim, o-krajnim in državnim uradnikom ter učiteljem in drugim, naj povem še to, da je te dni objavil urad okrajnega obdav-čevalnega odbora, da bo letos obdavčitev zemljišč v našem o-kraju za $47,698,752 višja od lanske. Vrednost posestev in zemljišč bo cenjena v poročilu okrog $3,398,995,045, malo manj kakor tri in pol bilijone dolarjev. Poročilo omenja razloge k Cook okraja je menda posegel s svojo oblastjo v Ciceru in šel uveljavljat red. Radi česa in zakaj? Obratovali so menda prepovedane hazardne igralnice in še nekaj drugega. Pa je navadno tako, burja zapiha, en čas tuli okrog vogala, pa spet u-tihne vse. Tako je tudi v našem bližnjem McKeesportu. Tu so pa pred kratkim zaropotali nad Walter Plopi-jem, o katerem domnevajo in ga' sumijo, da je McKeesportski raketir, da je skušal “kupiti protekcijo za ra-ketirstvo” od distriktnega o-krožnega javnega tožilca Roberta Duggana. Toda na obravnavi na okrožnem sodišču je bil Flopi oproščen po sodniku Samuelu Weiss. Do tega slučaja je prišlo, ko je bil Flopi in z njim vred še dva druga, neki R. Ku-sič in Geo. Mandich, vsi aretirani po državni policiji, v prostorih Walter’s Smokeshop, na Peti Avenue v McKeesportu. Pravde pa menda še ni konec, ker Flopi je še vedno na prostem, a pod varščino $10,000. Flopi bo moral še na nadaljnja zasliševanja. * 'O SLUŽBAH IN ZAPOSLITVAH poroča urad od “State Labor and Industrial Department”, da je zaposlitev v državi Penna tekom decembra padla za okrog 14,300 od prejšnjega meseca. Za januar še ni poročila, a je slutiti, da se je število nezaposlenih zvišalo. V decembru je bilo število zaposlenih v vsej državi Penni okrog 4,285,-000. * ZAMORCI SE PRESELJUJEJO iz južnih držav v severne kraje, pripovedujejo poročila o tem. če pojde naprej v tem tempu, bo okrog leta 1980 zapustilo več Ikot polovico zamorcev južne države, ki spadajo še v tisti “Old Confederacy of the South”. To vprašanje zelo za-skrbuje razna severna velemesta, katerim že sedaj primanjkuje bivališč in marsikaj drugega za zahteve teh problemov. Ti problemi bodo delali oblastem in drugim bele lase in to bolj in bolj. * KAKO JE Z NAMI SLOVENCI v naši Penni, se zadnjih par let manj in manj čuje. Starejšega rodu res ni več toliko. Odšli so tja, odkoder ni povrat ka. A vendar je nas še nekaj, smo pa večinoma v tistih letih, ko se človeku ne dopade drugega, kakor sedeti v ikakem zapečku, ki so tu v Ameriki bolj mehki, kakor so bili nekoč v starem kraju. Komur se ljubi, kadi kako pipo in zraven modruje o tem in onem, če ga hoče kdo poslušati. Največ nas je pa takih, ki se s svojimi boljšimi polovicami, to je tisti, ki še imamo prepir za naše pravice, katerih mi stari fantje imamo manj in manj, naše boljše polovice pa več in več. Do te ugo- jim to mogel zameriti? Saj jih tudi Amerika dostikrat * KOTIščA PREPOVEDANIH Španiji. OBRTI je menda najti v vsa- Pri tem naša javnost ne pomisli, koliko koristi so ime- kem kraju, največ pa seveda li naši generali in admirali, da so se mogli svobodno voziti tam, kjer so po zakonih prepo-tekom zadnje svetovne vojne mimo Španije v Sredozemlje'.; vedana. Ni dolgo tega, sem'ske klobase ob praznikih, drugo pa prepuščajo drugim. Tako je in za to menda ni uspešnih zdravil, zlasti ne v krajih, kjer ni slovenskih šol in kjer se slovenska beseda le malokdaj čuje. To je po malih naselbinah. Po večjih naselbinah je nekoliko boljše. Naj zadostuje za enkrat, prihodnjič pa o čem drugem, če bom še dihal. Vsem Slovencem po Ameriki in drugod iškren slovenski pozdrav! Majk -----o------ liafoprošeM se zahvaljujeta Maple Heights, Ohio. — Zelo presenečena in vesela sva bila, ko sva ob priliki najine zlate poroke videla, koliko' dobrih prijateljev imava. Prejela sva veliko voščilnih kartic, pa tudi lepih daril. Vsem, ki so se naju kakorkoli spomnili, se tem potom' najlepše zahvaljujeva in zagotavljava najino hvaležnost. Posebno hvaležna sva tistim, ki so na kartice zapisali, da se naju spominjajo v molitvi. Res, nama je Bog z boleznijo naložil velik križ, da bi ga le vdano nosila. Upava, da bo najino trpljenje na zemlji poplačano v nebesih. Vsem, ki ste se naju spomnili ob najinem zlatem jubileju, še enkrat najlepša hvala. Daj Bog, da bi se Vaše želje za zopetno zdravje izpolnile. Vam vsem hvaležna Louis in Theresia Simončič temu tudi v tem, da je bilo vivitve sem prišel, ko sva pred zadnjem letu vsepovsod zgraje-'nedolgim z mojo Kato malo bolj nih veliko število novih stano-j glasno zaropotala radi kaše, ki vanjskih hiš, kakor tudi drugih'se ji je pripalila, pa je menda poslopij. Po domače bi to pove-! mislila, da jo bom za to še podali: na našem vrtu je zdaj več hvalil. Tako me je oštela nazaj, hrušk in jabolk... jaz, stari j da me je še muca, ki je drema-Majk, bi k temu dodal: Mogoče Ta pri peči, milo pogledala, ka-kje drugje pri drugih, a pri me- kor bi hotela reči: Ubogi Majk, ni jih ni, pri meni je vsako leto' smiliš se mi, a boljše je, da ti manj! Davki pa vsako leto viš-'jenjaš, Kata ne bo. Tako sem ji' ! tndi naredil, drugače bi lahko ZA IZBIRANJE PREDSED- nastala še “tridesetletna vojna” NIŠKIH KANDIDATOV se tu-' med nama. di v naši Penni zanimamo na' Včasih smo se zanimali za Vseh koncih in krajih in na vsa- društvene seje, zdaj le tu in kem vogalu. Nismo kar tako tam se kdo odpravi na nje. Le “panslovančani”. Fante, kateri asesment gremo plačat, pa adijo se ponujajo in o katerih se go- m jo mahnemo nazaj domov, vori, da bi se radi preselili za Mladi smo pa razkropljeni vse-nekaj let v Belo hišo, ocenju- povsod. Nekateri se še zanimajo jemo od vseh strani po vseh po- za slovenske stvari. Tisti, ki so litičnih matematičnih pravilih. se poročili z družicami ali dru-Zdaj je še prezgodaj, a ob času iT drugih narodnosti, pa že bom objavil balancirane račune manj. Je precej častnih izjem, teh ocenitev. Nekatere bodo kar katerim je treba dati priznanje, vsi drugi. Pri nas so morali u-Jnja. narodno stvar. Tudi komunisti so prihajali, šele ko so žalostne zanimive. Torej malo potrplje- ki niso pozabili in ne pozablja- izkušnje pokazale, da so komu- S1ti¥®nski cidpor prsti lesneen mi fep §¥@fGT/n® mlm iii štajerskih Cleveland, O. — Melaherjevo predavanje o odporu proti nacističnemu okupatorju Slovenije v štajerskem delu je privabilo kar lepo število ljudi v Baragov Dom. Jože Melaher, ki je med okupacijo pod četniškim imenom Zmagoslav zbiral slovenske fante na štajerskem v odporne in sabotažne . skupine, je najprej orisal razliko stanja med okupacijskimi, področji, v kakršne sta Mussolini in Hitler razdelila podjarmljeno Slovenijo. Na Štajerskem in Gorenjskem so Nemci udarili takoj z vso silo po slovenskem prebivalstvu, izselili duhovnike, izobražence, gospodarsko močnejše ali drugače vplivne slovenske ljudi, preplavili deželo z letaki o ustreljenih talcih, napolnili vse ječe, izselili dva okraja v Nemčijo, deset tisoče pregnali v Srbijo in na Hrvatsko, požgali slovenske knjižnice, uničili naš jezik v javni družbi, vpeljali nemščino, Heimatbund je postal obvezna organizacija, dežela po Hitlerjevem naročilu “nemška”. Udarec je sledil u-darcu s tako silo, da v tem okupacijskem področju ni bilo nobenega izbiranja, ne možnosti kompromisa ali iskanja bolj znosnih, človeških žrtev, kakor je to bilo v Ljubljanski pokrajini pod italijansko okupacijo vsaj v začetku. Zato na Štajerskem tudi ni bilo možno nič takega, kar bi bilo narodno-slovensko, pa bi uživalo neko zaupanje okupacijskih oblasti, kot so to bile protikomunistične formacije v ljubljanski pokrajini, na Štajerskem je bil samo okupator in narodni sovražnik na eni strani in okupirani naš narod na drugi. Četništvo na Štajerskem je nastalo na zasebno pobudo spričo vsesplošnega razpoloženja Slovencev, ki je zahtevalo vsaj Pesmica “Pismo iz nebes” me neko znamenje odpora. Spočet- je zelo ganila, saj je bila tako ka je med četnike prišel vsak, j lepa in žalostna. Lepa hvala ki je hotel tvegati življenje za j njeno objavo. borce izdajali Nemcem, da so komunisti-Slovenci delali liste talcev, ki so jih potem Nemci ubijali, je nastalo pravilo, da komunist in komunistom naklonjen človek med četniki ni mogoč. Štajersko četništvo se ni moglo razviti v množično vojaško moč. Delati je moglo samo izven zakona, v ilegali. Tam je vsak odvišen človek v nadlego, vsak vojak, ni nima orožja, bolj v breme kot v korist. Male skupinice z ostrimi borci, ki naglo presenečajo n a d m o č nega sovražnika, to je bila četniška gverila. Kljub temu, da je bilo fantov v četniškem zboru, ko je bil najmočnejši, le okoli 500, je le to bil pojav tolikega vpliva, da je z njim računal okupator in vanj upal naš narod. Jože Melaher je zbral zanimivo gradivo o četništvu na Štajerskem, sestavil podatke o žrtvah, ki so padle nad nacistično upravo, in onih, ki so izgubili življenje v akcijah odpora. Njegove številke in razpredelnice so najbolj zanimiva govorica o razmerah tistih strašnih mesecev, ko so se nacisti in nemčurji besno maščevali nad dejstvom, da se jim je leta 1918 Štajerska iztrgala izpod nem-ško-avstrijske oblasti. Upamo, da bo svoje predavanje objavil in ta košček naše zgodovine o-hranil. Tem bolj je to potrebno, ker po vojni v domovini ni bilo mogoče objaviti nobene prave zgodovine tistih dni. Že kratek razgovor po predavanju je pokazal, da je ta del slovenskega odpora premalo znan in je vsak, ki narodno zgodovino želi spremljati, željan vedeti kaj zanesljivega in podrobnega o življenju, trpljenju, odporu in boju naših ljudi na Štajerskem, ki je bilo med okupacijo odrezano od južnega dela Slovenije in od Slovenske Krajine, ki so jo priključili okupatorji Madžarski. Kakor so bili poslušalci hvaležni predavatelju, tako in še bolj bo hvaležna širša slovenska javnost piscu Melaherju, če nam bo ohranil podobo razmer tistih strašnih let. M. K. IZ NAŠIH VRST Euclid, O. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto. Vsak dan pričakujem z veseljem Vaš list in ga še z večjim veseljem prebiram. Želim Vam mnogo uspeha in veliko naročnikov Vaša zvesta Anna Skolar * Toronto, Ont. — Spoštovana upravnica! Zahvaljujem se za Vaše pismo, ki sem ga pred nekaj 'dnevi prejel. Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za enoletno nadaljno naročnino: Na “Ameriško Domovino” sem se t^ko navadil, da ne bi mogel biti brez nje. Ko pridem z dela domov, vprašam ženo, “če je Domovina prišla”. Če žena pravi, da je, se takoj vsedem in začnem brati. Včasih jo pa tudi ni in takrat mi je kar dolgčas po njej, veste, se človek navadi. Prejmite prav lepe pozdrave od Ludvika in Anice Sluga m Mellen, Wis. — Cenjeno uredništvo! Prav lepo se Vam zahvalim za obvestilo. Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino. List mi u' gaja, posebno sedaj, ko objavljate zdravniške sestavke zdravnika dr. L. Ukmarja. So res zanimivi in poučni. Tudi postna pridiga je prav lepa in primerna za resni postni čas, posebno za tiste rojake, iki nikoli ne sli' širno slovenske pridige. Torej iskrena hvala obema, dr. L. Ukmarju in Rev. J. Kopaču. jo, da so sinovi in hčere sloven- msti svoje sonarodnjake in so- Vas prav lepo pozdravljam in Vam želim dosti stalnih naročnikov, Vaša naročnica Mary Koshir XMERISKA DUMDYINS. KANADSKA DOMOVINA TRETJI GLASBENI FESTIVAL l!)64 So':)0^0 marca 1964, ob 8. zvečer in v nedeljo, 8. marca lan' popoldne bo v dvorani Marije Pomagaj na 609 lng Ave., Toronto, 3. glasbeni festival s sledečim sporedom: tVi del ^ Sl ' °venska vaška muzika. — L. Lovšin, kranjska harmonika; 2 p' -^Idmauer, kitara; T. Božiček, klarinet; M. Zakrajšek, bas. evski zbor Slovenske šole Marije Pomagaj. — iliri; solo in duetu, kitare. 3 -gent: T. Zrnec, C. M. 4 °ris 'Grmek in Janez Kus v 5 e^enca Kus, klavir, g ornan Perdes, harmonika solo 7 Springer, klavir. 5 dckei Habjan, violina; Božena Naughton, klavir. ndrej Blumauer, orglice in harmoneta; Tone Božiček, kitara. )rugi del k jj parrnonikarski orkester Fojsove šole. — Dirigent: Kazimir 2 p0'*3' — Roman Perdes in Matija Lebar, duet harmonik. aJalna skupina Slovenske šole Marije Pomagaj in folklorna 3 jTuPina SMK Nagelj. — Koreograf: Ciril Soršak. 4 ^ar^n^a Kus, violina; Božena Naughton, klavir. dena Cekuta, sopran, in Justina Grison, alt: solo in v duetu. 5. ^ klaviriu: E. Šantej. a^ja Lebar, harmonika solo. R, Alaina skupina Slovenske šole Marije Pomagaj. — Koreograf; Elza Šantej. 7- Vi Judnostni obisk umetnika ameriškega in kanadskega odra ter TV. 2 hhlk Iz prisrčnih besedi misijonarjevih odseva njegova ljubezen do duš in njegova želja, da bi @ na misije^ arij^p0’ 0nt . V žuPniR i ° ^v^enjevze‘'zares vsaki duši pomagal najti 1P°leg re ga ZUP'I pravi mir in srečo v objemu bi; . s 21vl.iema vsak teden ta , , |a]j 'sa Z1vijenja vsak teden ta Hega 9 organizacija (kaj poseb-aka^redR da nas spravi iz feet; aUj0sti- aeinu Za uspeh misijona že božje ljubezni. Misijonar je praktičen in izkušen duhovnik, . idober poznavalec človeških duš. naivp'1' 6 ^ni ^remo na‘ Zato sem. prepričan, da bo tudi J večjemu letošnjemu iz- T , p ra711TTlpl - Ti rP_ 2upnijskemu dogodku: «>>,'Ker bi . m°limo, o misijonu se Sm0l0n^sk7m7 Slovenci veli-do 0^' Ve dni je dobil vsak-0rn posebno vabilo na , se verjetno tu- kd u. okolice marsikdo ti1 ^j£ra’to vabil° C!"0' «Kl«i Vam bo zdelo odveč si boste: Že tri "ece S^°na za uspeh sv. mi- ° ni V župnijskih Oznanilih % |e e>n 26 večkrat pisalo, če-1 ion? P°Sebno vabilo na misi-Vo; kse)n p^sernce naj bi bilo pred-^sil sp1’* z misijonarjem. j^7n namreč, naj bi se-^°shl 'ra^co vabilo na misijon. ^ljaj0 7711 ie sadeče vrstice, ki k e,. . Vsem našim župljanom ff6oo u posamezniku: ^redknaS Usa7c &an poziva k ^ je l ?■ svet'osti. Priklical nas h ž^uijanje z namenom, sta PozablT1718^6^0' ^eala, pač dvorani Marije Pomagaj v To-. 1jU m 1~~1— sam pri- vsakomur: delo no tebi v meri ..kakor ava- < yu in kakor >Stn?lrna časa”- Z^Tami Cas kliče letenja ZaVei se> da 3e ^(iv ,]a naklonje -vem Napovedani misijon kyn te 'T17 in Pvemišljeva- !ertl niii ° P°Vedel k studen- SCl ia b“ ™ 1« *>- 9a °trokr P° dost°ianstvu bošje-iel' Prenl-7?'arVeč 9a tudi dose-■{)0nea.nen!'lCan..sem, da boš po ^r^niu misii°nu poleg nujno Večjim 2emeljskih dobrin še k Te, v. Navdušenjem iskal bi-- Kl bodo - ■ - r°ni. V. tvoji nebeški Za in žrtve, darova- S išče J3^ letošnjega misijo-Afe •> tudi v Tvojo du- Sl ^h’ marveč v . Nuj ri ', se sam moli in S rČ bi Te G°*P ie9“^ win °dprla *« Jože Mejač, C.M. Gospo-v rontu umetniška razstava, ki jo bodo s svojimi deli pripravili slovenski akademski kiparji in slikarji: France Goršte, Miro Zupančič, Jože Vodlan, člani kluba Lok iz New Yorka, in Božo Kramolc iz Toronta. Te dneve bo dvorana Marije Pomagaj spremenjena v umetniško galerijo, ki bo nudila slovenskemu in kanadskemu občinstvu nad sto najnovejših del slovenskih umetnikov. Zastopana bo plastika (kipi), drobna plastika in slike (o-Ija, akvareli, risbe itd.). Razstavljavci bodo osebno otvorili razstavo v soboto, 14. marca, ob 8. uri zvečer. Dvorana ostane nato odprta v nedeljo in vse dni med tednom od jutranjih ur do poznega večera vse do naslednje nedelje, 22. marca, ko bo razstava zaključena. Za nas, Slovence v Kanadi, je gostovanje naših umetnikov, ki župljane in prosili darov za nove orgle v cerkvi Brezmadežne. Kampanjo so zaključili in nabrali okrog $2,500, kar je že lep uspeh, če -pomislimo, da šteje župnija le okrog 150 družin in so že preje za gradnjo cerkve, dvorane in župnišča prispevali veliko v denarju in s prostovoljnim: delom. Dolga na župniji je res še okrog $140,000, je pa tudi vrednost zemljišča, cerkve, dvorane, župnišča in opreme blizu $300,000. To je za torontsko nadškofijo od 4 leta stare narodne župnije s tako malo družinami res lep uspeh. Ne moremo pa vsega bremena naložiti le župljanom. Zato smo se obzirno s prošnjami dbrnili tudi na dobra srca slovenskih rojakov. Nekateri so se odzvali na ta način, da so se vključili v organizacijo mesečnih nagrad in prispevali za vsak mesec do konca junija po $1, drugi so dali dar izrecno za orgle. Zadnje tedne so prispevali še sledeči dobrotniki: $20 g. Jože Tominc, Cleveland, Ohio, $7; ga. Marija Štefančič, Cleveland, Ohio, s pripombo, naj bi lepo pele Marijine pesmi Materi božji na čast; po $5 gdč. Pavla Ziherl, Cleveland, Ohio, ga. Katarina Žerdin, Chicago, 111., ga. M. Krampel, Cleveland, Ohio; $3 ga. Mary Gorshe, Minneapolis, Minn.; po $2 preč. g. Rudi Cuk-jati, Vancouver, B.C., g. Jakob Resnik, Cleveland, Ohio; po $1 g. Anton Jeglič, Cleveland, O., ga. Ana Bauer, Lakewood. O. Vsem darovavcem prav iskren Bog plačaj! Sklad za nove -orgle bo kmalu dosegel $3,000. A nastale so druge težave, kakšne orgle kupiti. zbrati in kupiti nekaj dobrega in trajnega. Kajti prej ali slej bo cerkev Brezmadežne orgle na piščali morala imeti, ker je prišlo iz Rima navodilo z novimi liturgičnimi določbami, da morajo škofje skrbeti, da bodo po vseh cerkvah orgle na piščali. škofijski duhovniki, strokovnjaki v muziki, nam sedaj pomagajo reševati ta problem. Zadnjo besedo ima pa seveda torontski n a d š k o f, kateremu smo tudi predložili naše želje in čakamo na njegov odgovor. Vsekakor prevladuje prepričanje, da tako lepa cerkev kot je cerkev Brezmadežne, potrebuje dobre orgle na piščali. Glavna težava je pač v tem, ker nam manjka denarja, zato smo za vsak dar od dobrih slovenskih rojakov tako zelo hvaležni. Sicer smo pa sedaj v neposredni pripravi na veliki teden in na veliko noč. Misijonarji imamo v tem času največ dela. Naš g. Franc Sodja, C.M., bo šel za dva tedna k Slovencem v Winnipeg, da nadomesti preč. č. Jožeta Mejača, ki bo vodil v, . župniji Marije Pomagaj 14- zivce vPllval°- Še nekaj spominov TORONTO, Ont. — Zadnjič sem povedal, kako sem se znebil “išiasa” prvič, danes bom pa, kako sem se ga drugič. Za to bolezen niso imeli pred petdesetimi leti še nikakih zdravil. Ako si se je hotel znebiti, si moral storiti nekaj tako težkega, kolikor ti j^ duša dala. Razne lekarne so dajale nekaka zdravila zastonj in prosile naj bolnik sporoči, če je kaj koristilo. Lekarna pri Zvezdi mi je poslala strašansko velike tablete, — tako za polovico manjše, kot so globino-ve škatlje, katere sem moral cele požirati. “Ako bi jih zlomil, bi nič ne pomagale,” so naročili. Pa vseeno niso, čeravno sem se mučil s celimi. Po domače Kozjek iz Belce je tudi trpel na tej bolezni skoraj pol leta. Večinoma je moral ležati in trpel je hude bolečine. Ko se je bližala pomlad, ga je skrbelo, kdo bo prijel za plug in koso, če bo on takole poležaval. Jaz sem mu sporočil, da mora storiti nekaj toliko težkega, kolikor upa, da bo preneslo srce, da s tem požene kri po žilah tako močno, da predere tudi skozi vnete živce. Mož se je včasih pognal malo na sonce in gledal, kako se topi sneg po bregovih in priteka v močnih curkih čez betonske pregrade, katere je gradila gradba hudournikov kakor drugod tako tudi v Belskem grabnu, da je zavarovala usade z bregov. Kakih 50 metrov nad Kozjakovo hišo je bila prva pregrada. Kakšnih 5 do 8 metrov je padala voda in s seboj valila precejšnje količine snega in celo ledu. Mož je premišljeval, ali bi ali ne bi. Nazadnje se je pa le odločil; Bilo je ob treh popoldne, ko je sonctrhajlepše obsevalo oba bregova in se je voda valila v gotovo 100 krat povečanem hudourniku in padala v mogočnem slapu čez škarpo. Kozjek je prinesel dve odeji. Eno je pogrnil na tla, drugo položil nanj, odvrgel od sebe obleko in skočil pod slap tam, kjer je najbolj padalo. Ostal je pod slapom kakšnih 5 minut, nato pa zlezel ven, se ogrnil z odejo in kakor moč hitro bežal v hišo in posteljo. Že ko je zlezel iz vode, ni čutil nobene bolečine več. Čez nekaj ur se je prebudil, oblekel in vstal zdrav. Mene je napadlo zopet dve leti po prvi in eno leto po Koz-jakovem ozdravljenju. Ker ni bilo nobenih zdravil, smo si morali pomagati, kakor si je kdo mogel in znal. Meni je dejal zdravnik, da naj, kadar me začenja boleti, oblečem sedem hlač. To se pravi: Grej bolečino — in to je vse. Kaj so danes iznašli za to in s čim zdravijo, ne vem. Skoraj gotovo imajo kake dobre injekcije, da vsaj bolečine ubla-[ žijo, ali pa morda tudi na vnete dnevni misijon, v župniji Brezmadežne pa prvi tri dni velike- Kar v nekaj dneh se mi je razhudilo in nič drugega mi ni ka- ga tedna duhovno obnovo. Več zal° kot ostati v postelji. Takoj slovenskih naselbin bonio pa'sem začel premišljevati, kaj naj obiskali šele po veliki noči. j naredim, s čim naj poskusim, da ! bom čimprej odpravil to smolo. V krstno knjigo smo zadnji1 pQcj Snežnico nisem mogel, ker Frančiško je skopnej sneg. Bilo je sicer ...... . Augusta in ge v zg0Cjnjj pomladi, vendar pa Vladrniire, rojene Arhar; Eleno|snega ni bilo vei in tudi nič ni kazalo, da bi še zapadel. Po pra- čas vpisali Valerijo Kavčič, hčerkico Marijo Petrič, hčenkico Franca1 in Danice, rojene Tekavčič; Ed- . . . , varda Pavla Kastelic, sinčka’''’'l T ^ T,° Franca in Marije, rojene Kebol. |Tkal° m “‘J VU f l Hvala Bogu, da vsaj v Kanadi Je ‘° bll“ tak° 1hud‘>: *> bl življenjska moč slovenskih dru-,p;'“vj pomislil, prodno b= se en-. žin ne usiha, ko dobivamo is klat Poskusil. Dejal je, da je pr-Cerkev odločno stoji na stališču J Slovenije vedno več zaskrblje-iVl ze Čez da morajo biti po cerkvah orgle'nih tožb, kam bo prišel sloven-!par trenutkov ga je pa začelo na piščali; elektronske orgle do-!ski narod, če bodo rojstva Slo- tako zbadati P° koži> kot bi §a voli le kot začasno rešitev, ako!vencev v Sloveniji tako padala z nožem suval. Najbrž je bil to res župnija ne more nabaviti! kot so pokazale statistike Zad-:Sileg in led> ki Je Padal med v°- orgel na piščali > zaradi pomanj- njih let. kanja denarja. Skoraj smo s že odločili, da bi elektronske orgle, kupili kar a so nas na — Amaterji pokupijo v Zdru- . v - Ženih državah 75 odstotkov vseh mislil uživajo sloves m priznanje sirom škofiji začeli prepričevati, naj prodanih barv. do čez pregrajo. Vendar je pa vztrajal, kolikor se je dalo. Torej, kaj naj storim? — Za-sem si takole: Naprosil sem dobrega harmonikarja, Bo- žičevega Janeza, dve dobri ple-savki, Klančevo Meri in Tončkovo Angelo, in obvestil gostilničarja Anžica na Grabčih, da pridemo v nedeljo popoldne za kako poldrugo uro plesat. Naj rezervira eno sobo v Planinskem domu, če bi se nabralo kaj več ljudi. Predno sem pa karkoli začel, sem pa seveda imel dolge pogovore z mojo boljšo polovico. Naj takoj povem, da ona plesati sploh ne zna in nikdar ni plesala. Zato je v začetku kazalo, da si bom moral še naprej ubijati glavoj s čim naj si pomagam. Ko sem ji pa povedal, da mislim, da bi bilo prav, da gre z nami tudi ona, ker nikakor ne kaže, da jaz hodim sam z dekleti, je pa takoj potegnilo drugo vreme. Prišla je odjuga. In zgodilo se je, da smo se pomikali tisto nedeljo proti Anžicu: moja žena, dve plesalki, harmonikar in moja, precej težka malenkost. Pri Anžicu ni bilo veliko ljudi. Imeli smo dovolj prostora za ples — samo za en sam par. Naročil sem vina, natočil giaže, trčili smo in pili. Harmonikar je zaigral, jaz povabim Angelo in sva se zavrtela, kot fr-tavke. Toliko, da sem dobil sapo, pa spet drugič. Poklonim se Mary in že sva se vrtila. Tako sem storil osemindvajsetkrat. In pri vsakem drugem plesu sem spil po eno vinsko čašo vina. Pa prej sem ga pil in še pozneje, pa ga nisem nič čutil. Vsega sem izznojil. Ves sem bil premočen in zdi se mi, da je še skozi nohte pronicala voda. Šel sem in se malo preoblekel, nato se še par-krat zavrtil in še par glažev vina popil, potem še dve črni kavi in smo šli. Ko smo prišli domov, sem se položil v posteljo in zaspal. Celo noč sem jo žagal, do jutra. Ko sem vstal, sem bil malo omahadran in vrtoglav, — bolečin pa ni bilo več. Od takrat me pa ta bolezen pusti na miru. Ker sem se ji tako kruto postavil po robu, zato se me ne upa več napasti. Na take in enake načine smo si morali včasih pomagati pri raznih boleznih. Ker zdravil ni bilo, smo iskali drugih sredstev. Saj je komaj dobrih 40 let, kar so bile storjene prve operacije na želodcu. Da bi si kdo upal misliti na operacijo na srcu, kot sem jo imel jaz, pa niti govora ni. Zdaj je to že- čisto navadna reč. Kakor vse drugo, tako je tudi zdravniška veda neverjetno napredovala. Bodimo Bogu hvaležni za to dobroto! Bodimo Mu hvaležni za vse, saj preživljamo čudovite čase, ki se jih vse premalo zavedamo. L. A. St. rok, saj niti ne vedo, kakšen naj bo uraden jezik v tej armadi, angleški ali francoski. Noben afriški jezik razen arabsikega še ni toliko razvit, da bi lahko o« pravljal to službo. Črni diplomat j e pa seveda o arabskem komandnem jeziku niti slišati nočejo, ker vedo, kako bi Naser to okolnost zlorabljal. Rešenci s potopljene ladje v Halifaxu HALIFAX, N. S. — Kanadski rušilec Athabaskan je včeraj priplul s 34 rešenimi mornarji z liberijske petrolejske ladje Amphialos, ki se je v nedeljo preklala v hudem viharju na dvoje kakih 220 milj jugozahodno od tod. Rešitev 34 od 36 mornarjev je bila možna, ker je bil v bližini nesreče kanadski rušilec in ga je kanadsko letalo, ki je ponesrečeno ladjo opazilo, privedlo na kraj nesreče. Reševanje mornarjev je bilo težavno zaradi 20 čevljev visokih valov. Razburkano morje je 630 čevljev dolgo in 15,000 ton obsegajočo ladjo prelomilo na dvoje. Del njenih mornarjev se je z ladje že umaknil v rešilne' čolne, del pa je bil še na njej. Dva mornarja sta utonila, vendar so njuna trupla rešili iz morja. ; j | CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Delo za ženske Iščemo dve ženski, da bi delale od 8. zj. do 5. pop. v tovarni. GENERAL METAL HEAT TREATING CO. S41 Addison Rd. (46) MALI OGLASI Poceni se proda Dve hiši na enem lotu, ena za 4 družine, ena za dve družini na E. 39 St. Vpraša se na 1196 Norwood Rd. (47) “Fsldmaršar Oksffs ]s zasfralif Izpilo NAIROBI, Ken. — Kako velik strah imajo afriški politiki pred revolucijami, pove sledeči značilni dogodek: V Nairobi je priletel z letalom znani zanzibarski “feldmar-šal” Okello, ki je bil še pred kratkim navaden pustolovec. Kenijski ministrski predsednik Kenyatta se je njegovega prihoda tako prestrašil, da je takoj mobiliziral ne samo svojo policijo, ampak tudi vso svojo armado, kar jo je v kenijski pre-stolici. Sumi, da je Okello prišel “delat” revolucijo v Kenijo. Takoj po prihodu se je namreč “zgubil” v spremstvu sumljivih sopotnikov v črni del mesta Nairobi, kjer živi največ brezposelnih in kjer je največ nezadovoljnežev s kenijsko neodvisnostjo. Ti so upali, da jim bo neodvisnost dala priložnost za zaposlitev, pa so se uračunali. Kenijska vlada se zato boji, da bi Okello utegnil sodelovati pri novih nemirih, ki jih v Narobi-ju že dalj časa pričakujejo. Med tem se v nigerijski pre-stolici Lagos črni diplomatje zaključili posvete, kako bi organizirali armado, ki naj bi varovala afriške republike pred revolucijami. Delo jim ne gre od Trgovina z železnino naprodaj Obstoječa nad 30 let. Se mora žrtvovati zaradi odhoda iz mesta. Nobena sprejemljiva ponudba ne bo odklonjena. — Kličite med 10. dop. in 5. pop. EN 1-1635. Na 6810-12 St. Clair Ave. (46) Sobo oddam Lepo opremljeno .spalno sobo, spodaj, spredaj, oddam zaposlenemu in mirnemu moškemu. V bližini Sv. Vida. Kličite HE 1-6671. (x) Hiša naprodaj Zaradi zapuščine, na 7122 Lockyear Ave., enodružinska, 7 sob. Za pojasnila in za ogled pokličite Fred Križmana, RE 1-1100. (47) Poizvedovalni kotiček Neki rojaki iščejo g. Jožeta Župančiča ml. in Kristino Župančič. V Clevelandu naj se javita na tel. št. 881-7670. (45) ZULICH | INSURANCE > AGENCY ,18115 Neff Rd. IV 1-4221' Cleveland 19, Ohio £ | V fari sv. Roberta Zidan, pol-ranch, široki temelji, v prvovrstnem stanju, cenjeno pod ceno. V fari sv. Križa Bungalow, 8 let star, velike sobe, zgotovljena razvedrilna soba, PA kopalnica, garaža za 2 voza. Vse zgotovljeno, da se lahko takoj vselite. Blizu E. 185 St. Zidana hiša, 3 spalnice, prostor za dodatne, velika jedilna soba, polna klet, IVz kopalnica. Morate si ogledati. UPSON REALTY 499 E. 260 St. — RE 1-1070 (48) s f? HENRIK SIENK1EWICZ; KRIŽARJI “Kaj pa vi mislite? Mar ni moja dolžnost?” Na to je stari vitez umolknil. Začudenje je kmalu izginilo z njegovega obraza. Nekajkrat je pokimal, naposled pa je globoko vzdihnil, kakor bi govoril sam s seboj: “No! Saj res ni druge pomoči!” In odšel je tudi h konjem, Zbiško pa se je obrnil h gospodu de Loršu in mu dejal s posredovanjem nemško govorečega Mazura: “Tega ne morem zahtevati od tebe, da bi mi pomagal proti ljudem, s katerimi si služil pod eno zastavo, zato si prost in lahko greš, kamor hočeš.” “Ne morem ti sedaj proti svoji viteški časti pomagati z “Torej greste vi tudi z menoj? “Kaj pa naj storim drugega?” je vprašal nekoliko togotno. Na to ni Zbiško nič odgovoril, poljubil je le oboroženo stričevo desnico, zasedel konja in odšli so. Sanderus je jezdil z njimi. Pot do bojišča so poznali dobro, a dalje naj bi jih vodil on. Računali so tudi na to, ako nalete kje v gozdu na tamkajšnje kmete, jim ti v sovraštvu do svojih križarskih gospodov pomorejo preganjati starega komturja in Arnolda von Baden, ki je o njegovi nadnaravni moči in junaštvu pripovedoval edino Sanderus. XXII Do bojišča, na katerem mečem, je odgovoiil o.e Loiš, ghirvojlo potolkel Nemce, je ‘ a tudi prostosti ne morem ^jja p0^ jaj1jj;a) ^er je bila sprejeti. Ostanem tvoj ujetnik znana_ Dospeli so do njega in se ti odzovem, kamoi boš urno ^er ga prejahali naglo zahteval. A za primer kake > ra(jj n6znognega smradu, ki prigode si zapomni, da redjso ga raZgirjaia nepokopana zamenja zame vsakega ujetni-^rUpja Medpotoma so spodili ka, ker nisem le iz mogočnega, razen volkov velikanske jate ampak tudi iz rodu, ki je kri- žarjem storil velike usluge.” In začela sta se poslavljati; po običaju sta si položila roke na rame in se poljubila v lice, nato pa je de Lorš rekel: “Pojdem v Malborg ali pa na mazovski dvor, da boš vedel, da me najdeš tam, ako ne tu. Tvoj odposlanec naj mi pove le dve besedi: Lotaringi-ia — Geldrija!” “Dobro,” je odgovoril Zbiško. “Stopim še k Skirvojlu, da ti da znamenje, katero žmujdžini spoštujejo. Potem je šel k Skirvojlu. Stari vojskovodja mu je dal znamenje in mu ni delal zaradi odhoda nobenih sitnosti, ker je vedel, za kaj gre; Zbi-ška je imel rad, ker mu je bil hvaležen za zadnjo bitko, a tudi ni imel nobene pravice, da bi zadrževal viteza, ki je bil iz drugega kraja, a je prišel iz lastnega nagiba. Zahvalil se mu je za znatno uslugo, ga preskrbel z živežem, ki bi mu utegnil koristiti v opusto-šenem kraju, in se poslovil od Zbiško z željo, da bi se še kdaj srečala v kakem velikem in poslednjem pohodu proti križarjem. Temu pa se je mudilo, ker ga je mučila nekaka vročica. Ko je prišel k svojemu spremstvu, je našel vse pripravljeno, a med ljudmi tudi strica Matka že na konju, oboroženega z oklepom in s čelado na glavi. Približal se mu je in dejal: CHICAGO, ILL. krokarjev in vran, potem pa so začeli iskati sledov. Daši je to pqt prehodil prej cel oddelek, je izkušeni Matko vendar brez truda našel na pohojeni zemlji vtiske ogromnih kopit, idočih v nasprotno stran, in tako je začel stvar razlagati mladim ljudem, ki so bili v vojnih stvareh manj izkušeni: “Sreča, da po bitki ni bilo dežja. Le poglejte: Arnoldov konj, ki je nosil nad mero velikega moža, je moral biti tudi ogromen, a to se tudi lahko spozna, ker je pri begu skokoma jezdil in močneje tolkel z nogami v zemljo kakor prej, ko je počasi jezdil v tisto CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BRAND NEW HOME 'just completed) for sale by owner. Lake Killarney. Half Mi. N. Cary, Illinois. 3 bedrooms, one and a half garage, high full basement, steel posts, beams, gas ht., fine gas stove in kitchen. Many drawers, cabinets, fine wood, all rooms decorated. Ready to move in. Lot 80x150, high ground. Bargain. Phone: Crystal Lake 815-459-5093 or 815-459-1521. (44) CHICAGO HEIGHTS — NO. — BY OWNER. — All face brk. spit-lev. 3 bdrms., 2 ba., Ige. kit., panld. din. area, blt-in oven-range, match re-frig., panld. fam. rm. Triple track strms., scrns., water soft. Decor, in Jan. $22,000. 755-7069. (46) RAIKES 5c to $1.00 STORE Offering- a New Store location at 6816 Windsor Ave., Berwyn. • Servicing their local area with all Dime Store Needs. Open for your convenience 9 AM to 9 PM daily. — Saturday till 6 PM. DO COME IN AND BROWSE AROUND. (46) REAL ESTATE FOR SALE Beau. Brick Bungalow on Austin Blvd. Nr. Cermak Rd. 4 Bedrm. home, IV2 car gar. Oil hot water ht Fireplc. Diningroom set and Baby grand piano if desired. For sale by owner. FA 3-1165. (44) BY OWNER — $16,000. 3 Bdrm. Brk., Basement. Tile kitchen, bath, storms and screens. 6 yr. old. % block to schools. Vicinity 47th Cicero. Call 582-5880. (44) INCOME PROPERTY — story and half Brick. 5-3-3. Best location. — Close to everything. 4900 W. — 1000 N. Low 20’s, or best offer. — By Owner. TU 9-5778. (47) MAYWOOD — BY OWNER Lge. Georgian. 2 dining room, 2 baths, lge. bedrms. Natural firepl., IV2 car gar. Newly decorated in and out. Extras. Reasonable. MU 1-0851. (46) SOUTH HOLLAND Ideally loc.; split level, w/4 bdrms., 2V2 baths, semi, finished bsmt, 2 car gar., Idscpd. Quality constructed. 6 years old. Many extras. Only $27,000. ED 1-6541. (46) stran; zato je* tudi napravil večje vdrtine. Glej, kdor imaš oči, kako se na vlažnih mestih poznajo podkve! Ako Bog da, že izsledimo pasje brate, samo da ne najdejo prej skrivališča kje za zidovjem,” “Sanderus je pravil,” je odgovoril Zbiško, “da v bližini ni gradov, in tako tudi je, ker so ta kraj zajeli križarji pred kratkim in se niso utegnili v njem naseliti. Kje naj se skrijeta? Kmetje, ki so tu stanovali, so v Skrivojlovem taboru, ker so isto ljudstvo kot žmujdžini . . . Vasi so, kakor je govoril Sanderus, požgali sami Nemci, a ženske in otroci so skriti v gozdnih globinah. Ako ne bomo prizanašali konjem, jih dosežemo.” “Konje je treba varovati, zakaj tudi če bi se nam posrečilo, je vendar potem v njih naša rešitev,” je rekel Matko. “Vitez Arnold,” je pripomnil Sanderus, “je bil v bitki ranjen v rame. Ni se za to zmenil, marveč je sekal in ubijal dalje, toda pozneje se mu je rana razbolela, kakor se vedno dogaja, da te skraja ne boli nič, a se šele pozneje razboli. Zaradi tega bo beg MODERNI LOKOSTRELCI — Don Croft cilja z modernim lokom, svojo lastno zamislijo, na eni izmed svojih 'številnih predstav streljanja z lokom. Slika kaže, da ima Croftov lok tudi posebno napravo za ciljanje: zanje precej težak, a morda bodo morali tudi počivati.” “Kakor si pravil, nimata ljudi pri tebi?” je vprašal Matko, “Sta dva moža, ki nosita s seboj med sedli nosilnico, a razen njiju še vitez Arnold in stari komtur. Bila je še peščica drugih, toda te so žmujdžini pobili, brž ko so jih dosegli.” “Tista dva moža,” je rekel Zbiško, “ki sta pri nosilnici, povežejo naši dečki, vi, striček, zgrabite starega Zigfri-da, a jaz udarim na Arnolda. “Prav!” je. odgovoril Matko, “Zigfrida se ne bojim, ker po milosti gospoda Jezusa še čutim moč v svojih kosteh! Toda ti se ne precenjuj preveč, zakaj tisti tam mora biti velikan.” “A kaj! Bomo videli,” je odgovoril Zbiško. “Da si močan, temu ne ugovarjam, a so vendar krepkejši od tebe. Mar si videl naše viteze, ki smo jih občudovali v Krakovu? Mar bi bil kos gospodu iz Tačeva, gospodu Pa-škovu Zlodžeju iz Biskupic, pa še celo Zaviši Čarnemu? Kaj? Ne napihuj se preveč in pazi, za kaj gre!” “Rotgier tudi ni bil pritlikavec,” je zamrmral Zbiško. “Ali zame ne bo nič dela?” je vprašat Čeh. Toda ni dobil odgovora, ker je Matka zajela druga misel. “Ako nam Bog da srečo,” je rekel, “da bi se vsaj pririnili do mazovskih goščav! Tam bomo varni in se vsaj vse konča.” Toda čez hip je vzdignil, ker je gotovo pomislil, da takrat še vedno ne bo vsega konec, ker bo treba kaj storiti z nesrečno Jagienko. “Hej!” je zamrmral, “čudna so pota božja. Marsikdaj mislim na to, zakaj ti ni bilo usojeno, da bi se mirno oženil, a jaz bi mirno sedel pri vaju . . . Saj se vendar najčešče dogaja tako; med vsem plemstvom našega kraja se le midva vlačiva po raznih deželah in stranskih potih, namesto da bi doma gospodarila v miru božjem.” “I, no! Res je, a je volja božja!” je odgovoril Zbiško. In nekaj časa sta jezdila molče, potem pa se je stari zopet obrnil k nečaku. “Ali zaupaš temu klatežu? Kdo je?” “Lahek in morda tudi ničvreden človek, a meni je vdan in ne bojim se, da bi me izdal.” “Ako je tako, naj jezdi naprej, ako jih doseže, se ne preplašijo. Pove jim, da je ušel iz ujetništva, kar bodo lahko verjeli. Bolje bo tako, zakaj ako nas uzro iz daljave, se utegnejo skriti ali pa se pripraviti na obrambo.” “Ponoči ne pojde sam dalje, ker je strahopetec,” je odgovoril Zbiško, “toda podnevi bo gotovo tako bolje. Povemo mu, naj se trikrat na dan ustavi in počaka na nas; ako ga ne najdemo, je znamenje*, da je že pri njih; potem pojezdimo po njegovi sledi in nepričakovano udarimo nanje. f blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA Frank Zupančič ki je umrl 2. marca 1954. Deseto leto je že minilo, odkar si, dragi, šel od nas. vendar Tvoj spomin ostal je v srcih naših ves ta čas. Misel ena nas tolaži, da za Tabo bomo šli tja, kjer večno bo plačilo, ki ga zdaj uživaš Ti. Tvoji žalujoči: MARY OKICKI, hči FRANK in STANLEY, sinova Cleveland, O., 3. marca 1964. MED CVETJEM — Brhke Indonezijke so sprejele Robertu Kennedyja pri vhodu v palačo Merdeka v Džakarti, ko je šel na obisk k predsedniku Siikarnu, s cvetjem. Posule so ga s cvetnimi lističi. “Mar jih ne posvari pred nami?” “Ne. Rajši ima mene kot nje. Tudi mu povem, da pri napadu zvežemo tudi njega, da bi se mu pozneje ne bilo treba bati njih maščevanja. Naj nas popolnoma zataji!” “Torej jih misliš pustiti pri življenju?” “Kaj mi je sicer storiti?” je odgovoril nekoliko otožno Zbiško. “Vidite ... če bi bil° to na Mazovju ali pa kje Prl j nas, bi jih pozvali, kakor se1'1 pozval Rotgiera, in bi se borili na smrt in življenje, tod''1 v teh krajih to ni mogoče-•• (Dalje prihodnjič) — Od leta 1940 do 1950 je število gospodinjstev v Združenih državah naraslo za 23 odstotkov. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore l-94lJ SEDEMDESET LET nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši-pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacij2-proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. d° 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladim od $560.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in. oPe' racijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka- Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje dane» kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali- pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St, Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: .................. •7 MOJE IME: .......................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO VISOKO OPRAVILO — Chris Conley, radijski astronom, se pelje v “gnezdu” žerjava letalskih sil v globin0 84 čevljev široke radijske antene v Ipswichu, Mass., bo nameril sprejemne naprave na ozvezdje Kasiopeje.