Političen list za slovenski narod Po poŠti prejeman veija: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec l gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto, Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem«, upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvame". v Ljnbljani. v potek 9. oktobra 1891 - ■ — Dnevni red. Prva točka dnevnega reda je bil predlog gledč prodaje piva v steklenicah. Pri dotični razpravi oglasil se je med drugimi tudi ljubljanski poslanec Eušar ter priporočal zakon, po katerem naj se prodaja takega piva vstavi med koncesijonirane obrte. Ker je v tej zadevi zbornici došlo več novih peticij, ki priporočajo prosto prodajo, in je bila tudi vlada med počitnicami napravila v tej zadevi posebno en-keto, reč danes ni bila rešena, ampak obveljal je sklep, da se vrne obrtnemu odseku v novo pretre-sanje in poročanje. Drugi predmet je bil nasvet gospodarskega odseka, da naj vlada neki občini v Galiciji prodd svoje tamošnje pašnike, ki je obveljal brez ugovora. Tretja točka je bil predlog B u rgs ta 11 e r j e v, da naj se tržaškim uradnikom zaradi velike draginje pomnože aktivitetne priklade. Pri tej priliki oglasil se je najprej poslanec Nabergoj, rekši, da kot kmetijski in malih obrtnikov zastopnik sicer ni poklican zagovarjati uradniški stan in prošnje njegove za zboljšanje gmotnega stanja njegovega. Ali ker so mu znane razmere tržaških uradnikov in je prepričan, da bi se jim storila velika krivica, ko bi se odklonila njih prošnja za povikšanie dejanjskih doklad, posebno sedaj, ko so se po odpravi proste luke zdatno podražila najpotrebnejša živila, kakor: kava, sladkor, riž, petrolej itd., zato prosi slavno zbornico, kakor tudi visoko vlado, da naj blagovolite ugodno rešiti to za tržaško uradništvo tolikanj važno vprašanje. Govoril je o tej reči tudi poslanec Burg-staller; konečno je obveljal predlog budgetnega odseka, ki vladi priporoča, da naj resno pretresa vprašanje povikšanja aktivitetnih doklad tržaških uradnikov. Da bi zbornica tem raje pritrdila prošnjam omenjenih uradnikov, razdelil se je danes poslancem neki proračun tržaškega uradnika v IX. plačilnem Nasvet, katerega danes stavim, žal, ni edin, ker v minolem zasedanju so zastopniki raznih kronovin v tej visoki zbornici stavil več enakih nasvetov. Visoka zbornica je bila naklonjena in zato je morda opravičeno moje upanje, da bode ugodno rešila tudi moj nasvet. Ubogim kmetovalcem je minolo zimo hud mraz uničil pšenico, rž in ječmen, letos pa sta strašna toča in grozna povodenj uničila skoraj ves vinski in poljski pridelek. Voda je zasula rodovitne njive in travnike s peskom in kamenjem, tako da ljudje nemajo najpotrebnejše hrane, kruha, niti semena, tako da stradajo ljudje in živina. Ta nesreča pa je še tem večja, ker vinograde uničuje trtna uš in je tudi sadje letos slabo obrodilo. Ljudje so torej v veliki stiski za denar: celo za najnujnejše potrebe ne morejo dobiti denarja, ker so vsled živinskih bolezni na gobcih in parkljih semnji prepovedani. Po teh pojasnilih je moj predlog gotovo opravičen, da se iz državnega zaklada dovolijo podpore poškodovanim občinam novomeškega, krškega in radovljiškega okraja, zato ga visoki zbornici toplo priporočam. (Pohvala.) Zbornica je brez ugovora pritrdila temu nasvetu. Tudi več drugih predlogov in interpelacij bilo je izročenih danes. P ernerstorfer ponavljal je svoj predlog o splošni volilni pravici; doktor Gross zahteva premembo postave o vladnem nadzorstvu zavarovalnih društev; zopet en poslanec želi premembo postave glede tiskovnih pregreškov. Dr. Fuss vladi priporoča, da naj vsaj enkrat v letu zbornici poroča, kaj se je zgodilo s prošnjami, ki so ji bile izročene od državnega zbora., Bareuther je vlado vprašal, ali se je že odločila glede razstave v Chicagu in koliko denarja hoče v ta namen zahtevati od državnega zbora, Promber je interpe-liral zaradi krošnjarstva, dr. Richter pa zaradi uvažanja ameriških trt. Državni zbor. Z Dunaja, 8. oktobra. Poslaniška zbornica pričela je danes po trimesečnem prestanku zopet svoje delovanje. Večina poslancev udeležila se je prve seje; le škoda, da ta gorečnost navadno ni dolgotrajaa, ker skušnja uči, da se mnogi poslanci že pred drugo sejo odpeljejo domov in da jih komaj toliko ostane na Dunaju, kolikor jih je ravno treba za sklepčnost. Tudi vsi ministri so prišli k seji, njim na čelu grof Taaffe, ki je popolnoma okreval od svoje cadnje bolezni. Predsednik dr. Smolka se je med počitnicami dobro okrepčal in pričel zborovanje z naznanilom. da je presvetlemu cesarju v imenu zbornice čestital k rojstvenemu dnevu in godu, za kar se je cesar prisrčno zahvalil predsedništvu. Potem se je spominjal smrti barona Tauffererja in dalje naznanjal, da se delegaciji letos snidete na Dunaju 9. novembra. Toča in povodnji na Kranjskem. Med predlogi, ki so bili danes izročeni posla-niški zbornici, je za deželo Kranjsko najvažnejši nujni predlog poslanca Pfeifer j a in njegovih slovenskih tovarišev glede škod, ki sta jih v letošnji spomladi in poletju mraz in toča napravila v politiškem okraju novomeškem in Krškem, pa povodnji v političnem okraju radovljiškem. Predlagatelji priporočajo vladi, da naj nemudoma poizveduje o teh škodah in potrebno ukrene za podporo pomoči potrebnega prebivalstva. V formalnem oziru pa zahtevajo, da naj se ta nasvet z vsemi mogočimi prikrajšavami, ki jih opravilni red pripušča, v pretresanje izroči budgetnemu odseku. Pred sklepom seje utemeljeval je Pfeifer ta predlog nekako tako-le: Hudournik, ki dovaja temu jezeru vode, pada kot peneči slap kakih 20 metrov globoko; temno-zeleno bregovje in sinjezelene jelke obrobujejo ljubko njega snežnobeli vrtinec v globokej kernici. Redki popotniki, koje čarobnost Reiherglena v vročem poletju sem privabi, morajo, ako hočejo v njega dospeti, prehoditi ozko stezo poleg hudournika in večkrat do kolena gaziti po vodi; soteska je tako ozka, da niti dve osebi ne morete stopati jedna poleg druge in tako globoka, da se vidi kakor skozi majhno špranjo del sivega ali modrega neba, ako se pogleda kvišku. Baš zato izbral si je Irvinghton ta kraj, kot najvarnejšo trdnjavo, ki jo je narava ponujala irskim zarotnikom. Tu se je imelo vršiti predstavljanje kralja noči; in v to svrho je bilo že vse pripravljeno. Že prejšnji dan podal se je doktor s Petrom in Firebrandom tja, da pred prihodom vseh vodij sinov noči vse potrebno vrede. Kraj je bil kakor pripravljen za take načrte. V ozadju, katero je bil „neposvečencem" uepristopno, čakal je kralj noči za velikansko skalo — katera je bila določena za oder — kedar se mu bode pokazati. Pri vhodu stala sta stražnika ter od vsacega zahtevala izžrebanega gesla: „Fion, ogenj in kri!" — Da bi se mej seboj ne poznali, nosili so na obrazu krinke od črnega platna. Zbrali so se okolu odra. Ob sedmih zvečer bili so vsi zbrani. Malo minut pozneje prišel je diplar, a brez krinke; diplo je imel v malihi ter je sedel ua vznožju odra. Ob osmi uri zasvetili sta se na odru dve baklji, mej njima je stal Irvinghton, tudi brez krinke. Na glavi je imel zeleno kapico z vejico. Mignil je z roko in vsi poveljniki so se mu približali. Tobija je z vso močjo igral: „Erin go bragh". Na to začne Irvinghton govoriti. Navzoče opominja važnosti tega zborovanja, nesrečne Irske iu konečno pravi: „Treuotek dejanja je tu. Bratje, tu je vaš kralj! Tu je obljubljeni maščevalec!* V tem trenotju se prikaže Peter v narodni noši, z zeleno prepasivnico čez prsi, ua glavi zeleno kapico od bagra in na njej dolgo orlovo pero. V jednej roki nosil je kos strgane verige, v drugi meč. Na njegovi strani stal je Firebrand s puško na hrbtu, nesoč v roki zastavo, ki je bila sestavljena od irskih in ameriških barv in je nosila napis: »Združeni za svobodo!" Navdušeni klici pozdravljajo kralja noči, ki je — ponosen, žareč v mladostnem ognju — stal pred njimi. (Dalje slddi.) Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Tobija pa se ni vrnil v Killarny, ampak obrnil se je, prišedši iz parka, nazaj v Kenmare, ter odšel po cesti v Bant,ry. Ko ga je dohitela noč, splezal je v skalnato globino, v kateri so navadno pastirji vedrili o hudem vremenu in zato nanosili v njo suhega listja in mrve. Tu je prenočil; komaj se je dan zaznal, bil je že po koncu ter se je napotil proti Reiherglen-u, kjer je bilo za prihodnji večer določeno zborovanje zarotnikov. Reiherglen je globoka rupa mej strmimi, neprehodnimi pečinami, posejana z velikanskimi gručami kameuja, ki so se privalila z visočine. Nekatera izmed njih imajo podobo orjaških miz, koje plošče je v teku časa mahovje, kakor smaragdni prt, pogrnilo. Druga imajo podobe stopnjic, klopi, odrov, in zopet druge stoje na pol v vodi jantarnobarve-nega jezera, druga pri drugi tako blizu, da delajo kiklopsko pot čez vodovje. Vsak človek lahko preskoči njih oddaljenost, a gorje mu, ki bi padel v globino, skozi katero se šiloma drvi zoženo vodovje. razredu, iz katerega je razvidno strogejšem rednem žjHjeojij "" leto. V prfjogi vam po|Tjei objavite, če se Vam zifi primeru V četrti vrsti je Rilo premembo §§ 27 in Peticij || r *M zroeene vladi | !* "najt ^ bsoienlft. r£&ten$fa o^sel 28. junija 1888. vsestransko uvaž n... a »Si OMlrn: odškodovanja nekov! precej je takih, ki imajo dvovrstne, nekaj cel6 takih, ki imajo celo troje deleie, n. pr. v Celovcu (po 100 gld., 10 in 2 gld.), v St. Jakobu (200, 100 in 30), Mozirji (30,10, 1 gld.) Družniki slovenskih^po-sojilnic, ki ne jemljejo na posodo, zavežejo se precej trdo in so v nevarnosti, da utegnejo kaj žrtvovati. Kajti niso porok samo z vloženimi deleži, včasih (pri neomejeni zavezi) celo z vsem svojim imetjem. Radi tega je pravilno, da jim vloženi deleži kaj dobička nes6. Navadno je tudi v pravilih določeno, da deleži dajo tiste obresti, kakor hranilne vloge. Toda pri mnogih posojilnicah pravila o tem nobene določbe nimajo, in vsi zadružniki stavijo svoje zaupanje v konecletni dobiček, od katerega pričakujejo svojo delnino (dividendo). Več posojilnic je, pri katerih imajo ljudje svoje deleže le iz domoljubja vložene, pri katerih že več let niso dobili od svojih deležev niti rednih obresti niti delnine. Neka posojilnica, ki že več let posluje, ima še cel6 to trdo določbo v pravilih, da udje toliko časa ne bodo ničesar dobivali od svojih doležev, dokler ne doseže zadružni zaklad 10.000 gld. In kdaj bo še le to, ko ne broji zdaj niti 4000 gld.? Nekatere posojilnice dajejo deležnikom obresti in vrh tega konec leta še večjo ali manjšo dividendo. Tako n. pr. dobe na Vrhniki deležniki poleg 41/s odstotkov obresti še ravno toliko delnine, torej je ondotnim udom vložen denar dajal 9 odstotkov, v Makolah 7 odstotkov, po nekod 6 odstotkov (v Krš-škem n. pr.; toda tu do zdaj le tistim udom, kateri niso kredita potrebovali). Od mnogih posojilnic pa nismo teh dat izvedeti mogli, zato so ostali prazni dotični predali. Da so deleži dokaj stalno vloženi denar, prepričamo se iz letnih računov, kjer je vselej dokaj več deležev med dohodki nego med izdatki, dočim se pri mnogih posojilnicah vpofja vzdignenih hranilnih vlog približuje svoti vloženih hranilnih vlog. Posojilnice res dobro storč v lastnem interesu in v korist družnikom, ako deleže pridržujejo, kolikor le pravila dovoljujejo. (Dalje sledi.) Imenik podružuic družbe svetega Cirila in Metoda. (Dalje.) III. Koroško. 1. Celoveo in okolica: 1. Ivan Wieser, župnik pri Eli-zabetinkah; 2. Filip 'Haderlap, urednik »Mira«; 3. Fran Treiber, mestni kapelan. Namestnik: 1. Janez Ure, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 54, podpornika 2, skupaj 65. Gld. 45-—. 2. Beljak In okolloa: 1. Matija Wutti, posestni): na Vočilu; 2. Ivan Wucherer, posestnik v Podturju; 3. Ivan Gajler, posestnik v Ločah. Namestniki: 1. Gregor Ein-spieler in Simon Stoeckl, župnika; 2. Ign. Mikula in Mat. Markovič, kmeta; 3. Valentin Kraut, župnik, in Janez Lipuš, kmet. Ustanovnikov 20, letnikov 25, podpornikov 214, skupaj 259. Gld. -•-. 3. Podružnica za alovenako Ziljako dolino in župnijo Vrata: 1. J. Kotnik, posestnik v Ziljski Bistrici; 2. Luka Bavtižar, župnik; 3. Filip Milonik, posestnik. Namestniki: 1. Andrej Šnabl, 2. Marko Kaiser, 3. Janez Hebcin. Ustanovniki 3, letnikov 23, podpornikov 62, skupaj 88. Gld. 36-20. 4. Kotmaravea in,okolica: 1. Matija Prosckar, posestnik; 2. Valentin Stangl, posestnik; 3. Janez Štih, posestnik. Namestniki: 1. Toma Koban, 2. Miha Pak, 3. Boštijan Gradičnik, župnik, in Miha Bobas. Ustanov-nik 1, letnikov 21, podpor. 128, skupaj 150. Gld. 32—• 5. Pliberk in okolloa: 1. Jurij Bes, veleposestnik; 2. A. Gabron, župnik v Štebenji; 3. Andrej Kuhar, posestnik v Cergovicah. Namestniki: Janez Jernej, posestnik v Cergovicah; 2. Miha Hanin; 3. Jan. Kraigher, posestnik v Sterpnovesi. Ustanovnikov 6, letnikov 65, podpor. 152, skupaj 223. Gld. 10 —. 6. Apa6e: 1. Anton Božič, posestnik; 2. Andrej Butej, posestnik; 3. Lenart Lakonik. Namestniki: 1. Jarnej Jagovec-, 2. Peter Pirčar, rokodelec; 3. Luka Bolte. Ustanovnik 1, letnikov 52, podpornikov 66, skupaj 119, Gld. 3610. 7. it. Kanoijan in okolica: 1. Janez Silan, posestnik; 2. Karol Silan, kmečki sin; 3. Lorenc Milar, posestnik. Namestniki: 1. Simon Temel, kmet; 2. Bošt. Bazun, posestnik ; 3. Martin Bočičjak. Ustanovnika 2, letnikov 64, podpornikov 176, skupaj 242. Gld. 31-26. 8. Tolati vrh In okolloa: 1. Dominik Kotnik, posestnik; 2. Jožef Pogačnik; 8. Franjo Kogelnik. Namestniki; 1. Fran Ločnik-, 2. Lorenc Osojnih; 3. Janez Herman. Ustan. 1, letn. 52, podpornikov 31, skupaj Gld. 24 86. 10. li- st. Jani v Bol. 2: Janez Simoniič} mestniki: 1. Fr. (I, " "anovnik 1, letniki Gfl * bru pri Med« :; 2. Janez Ogrj iiki: 1. Zdravkb * Ustanovnik lah: 1. upnik; y |nik, 2, r ikov % Štih, posestnik; '0&j (Jekan. Na-_jFajnik. ^"flfopaj 145. ik, pota. Na-3. A. 71, sku- rim. •epul. aj 134. 12. Št. Šteben in okolloa na Z11J1: 1. Jernej Lekš, poštar v Stebenu na~Zilji;*2'."GaSpar Lekš, 3. Peter Urbanec. Namestniki: 1. Ivan Verlič, 2. Vinko Jank, 3. Tone Millonig. UstanoVnika 2, letnikov 37, podpornikov 94. skupaj 133. Gld. 60-—. 13. Priblavei ln okolloa: 1. Josip Lipuš, posestnik v Priblivesi; 2. Josip Valej, 3. Gregor Jamez. Namestniki : 1. Janez David, 2. Simon Tratnik, 3. Josip Pižovnik. Letnikov 8, podporniki 103, skupaj 111. Gld. 7-50. 14. Libelide: 1. Vinko Glinik, posestnik; 2. Lovro Pun-gratnik, 3. Ulrih Kušnik. Namestniki: 1. Fran Travipus, 2. Toma Novak, 3. Andrej Stimnikar. Letnikov 15, • podpornikov 124, skupaj 139. Gld. —•—. (Osnov. 1891.) (Dalje sledi.) Politični preg-ied. V Ljubljani, 9. oktobra. « Notranje debele. Atentat pri Liberci. Še sedaj se ni za gotovo izvedelo, kdo je kriv napada na dvorni vlak pri Liberci. Stvar je pa morala biti precej resna, kajti govori se že, da hočejo na Severnem Češkem odpraviti porotna sodišča. To pač kaže, da so se preverili, da se je anarhizem mej delavci v teh krajih že jako razširil. Češkonemška sprava. Češki deželui zbor bode baje tudi letos nadaljeval razprave o spravi. Posebnih uspehov pa ni pričakovati, ker tudi Nemci ne kažejo nobene prave spravljivosti in zlasti nočejo češkim manjšinam v nemških krajih priznata nobenih pravic. Da pri takih okoliščinah tudi Cehi nočejo prijenjavati, je naravno. V nanje dr&ave. Rusija. Ameriški pisatelj in politik Poultney Bigelow je nedavno potoval po Rusiji. Preveril se je, da Rusija ne zatira le Židov, temveč tujce sploh, posebno pa Poljake. Očitno je pa, da se pripravlja za vojno. Na Poljskem ima zbranih že 300 000 vojakov. Poljske vojake so pa odpravili v vzhodne kraje. Varšavski hišni posestniki so dobili ukaz, da pripravijo prostora 10—20 mož. Po mnenju tega pisatelja Rusija prav želi vojne. Rus ko-francoska zveza. Pariški Cigaro" piše, da se je mej Francijo in Rusijo sklenila pisana pogodba, ki je pa naperjena le proti Nemčiji. Ko bi Avstrija in Italija tudi začele vojno proti Rusiji, Francija vendar ni zavezana začeti boja, če le Nemčija ostane mirna. — Ruski list »Graždanin" pa jako neugodno sodi o francoski vojski. Vojaki so bolj podobni kmetom nego vojakom. Izmej 10 častnikov sta jedva dva. ki sta podobna nekdanjim francoskim častnikom. V izumljenju vojnih sredstev Francozi napredujejo, za fizično izvežbanje se pa premalo stori. Francoski vojak je tak, kakor bi ravnokar bil nrišel iz bolnice. Kar se tiče prijateljstva do Rusije, je to le prišlo v navado. Francozi se grozno boje Prusov in hočejo, da bi Rusija šla zanje po kostanj v ogenj. Prijateljstvo mej Rusijo in Francijo nema drugače nobenega smotra. Parižani so surovi, nekdanje prijaznosti ni sledu. Ce pa jim rečeš, da si general ali knez, pa se ti prično prilizovati in klečeplaziti pred teboj. Ponosa svobodnega republikanca ni prav nič pri njih. Čudno se nam zdi, če bi se bila kaka zveza mej Rusi in Francozi sklenila, da bi tako pisal o Francozih list, ki ima tesne zveze z dvorom in vlado. Garibaldijev spomenik. Pri odkritju spomenika v Nizzi se je marsikaj govorilo, kar je dobro osvetilo namere italijanskih radikalcev. General Tirre je pri banketu napival sporazumljenju latinskih narodov iu z veseljem naglašal, da je francoski finančni minister Rouvier v svojem govoru pri odkritju spomenika nazivljal Rim prvostolnico Italije. To vsaj kaže, da francoska vlada ni za to, da bi se Rim povrnil papežu. Garibaldijev zet Canzio je pa rekel, da Francozi odobravajo zjedinjenje Italije in izrazil nado, da se Trst in Trident pridružita Italiji, Ogerska pa osvobodi avstrijskega ižesa. V italijanskih srcih torej še vedno klije staro sovraštvo do Avstrije. Naši politiki morajo zaradi tega biti vedno pozorni, kajti Italiji ni zaupati. Parnell. Pokojni vodja irske stranke je bil vsekako v političnem življenju znamenita prikazen. Rojen je bil v Avondaln v irski grofiji Wichlow od angleških protestantskih starišev. Študiral je na angleški visoki šoli v Chambridgu. Dovršivši svoje študije, prevzel je posestvo svojega očeta. Leta 1875-je bil prvi pot voljen v dolenjo zbornico. Ce tndi Anglež, vendar se je hitro oklenil irske stranke. Posebno pozornost je sprva obračal agrarnim vprašanjem in si s tem pridobil hitro veljavo, dasi ie zbornica zavrgla dotični predlog njegov. Leta 1880 je potoval po Ameriki in nabiral denar za irsko stranko. V maju istega leta so bile volitve za par- lament in Irci so mu ponudili tri mandate, {zbral si je zastopništvo Corka. V zbornici prevzel ie vodstvo irske stranke, broječe 08 poslancev. Tedanji angleški vladi je bil Parnell tru v p6ti in dala ga je zapreti zaradi veleizdaje. Po sedemmesečnem preiskovalnem zapora bo ga pa izpastili,' ko sta se pobotala z ministerskim predsednikom, da ne bode delal vladi prevelikih sitnoštij zaradi zakupniškega vprašanja in zlasti ne bode preveč hujskal naroda. Sedaj je bil na vrhuncu svoje sreče. tJbogi irski narod mu je poklonil 40.000 funtov šterlingov kot narodno darilo. Pri volitvah 1885. leta je njegova stranka dobila celo 85 mandatov. Sreča ga je pa vendar kmalu jela zapuščati. Leta 1888 ga je angleški list »Times" obdolžil, da je sokriv politični^, umorov. Iz te dolge pravde so je le težko izmotal. Lani se je pa pokazalo, da je imel z ženo svojega prijatelja O' Shee pregrešno znanje. Zaradi tega se je od njega obrnila angleška liberalna stranka in pa irski narod. Nakrat je zgubil skoro vso popularnost in vse privržence. Krivdo je skušal popraviti s tem, da je vzel dotično žensko, ki se je bila ločila od moža, ali to mu ni nič pomagalo. Narod mu tega madeža ni odpustil. Razven tega so pa muogi Irci tudi sumili, da bi angleški protestant, bogat posestnik, tudi zares imel srce za ubogi narod. Maroko. V Maroku se začenja neko gibanje. Umorili so nekega Francozom prijaznega šejka in trideset njegovih pristašev. Kaj je povod nezadovoljnosti, o tem se še nič ne poroča. Izvirni dopisi. Iz Sent-Vida nad Ljubljano, 8. oktobra. V št. 227. »Slov. Naroda" z dne 6. oktobra t. J. opisuje se »Petindvajsetletnica čitalnice v Šeut-Vidu in BI. Potočnika slavnost". V tem sostavku se omenja naše cerkveno petje, in sicer ne v pohvalnem, ampak v sramotilnem in grajal^em smislu. Kot dolgoletni organist in vodja našega cerkvenega zbora se moram, ako tudi siJoo nerad, oglasiti, ip svoje delo,vanje na cerkvenem koru zagovarjati toliko, kolikor je to potrebno v prijazno pojasnilo, da se tu in tam kaj preveč in po nepptrebnej^ ne razgreje. Zgoraj navedeno opisovanje slove med drugim.: »Žal, da se o sedanjem ce/kveuem petju ne more reči kaj jedqacega in globoko nas more biti sram, da se je pela pri maši Potočniku na čast mesto katera njegovih pesmi »Kyrie" od tujca Witta!" In omenjaje napitnic pri skupnem obedu »pri Kraljiči" v daljšem govoru obžaluje deželni poslanec in odbornik g. dr. Vošnjak, nda se zanemarja slovensko cerkveno petje v cerkvi, da se nadomešča s tujim in prosi, navzoče gg. duhovnike, naj zopet obude Blaža Potočnika cerkvene pesmi". Naj se mi tedaj ne zameri, ako na to dvoje stvarno odgovorim. Čitalnična in Potočnikova slavnost neste imeli nobene zveze z veliko sv. mašo istega dnč, kajti slovesna služba božja vršila se je zaradi imendne presvetlega cesarja, kar je zuačila tudi zahvalnica »Te Deum laudamus" konec sv. maše. Ne vem, zakaj bi bilo treba biti koga sram, ako se pri slovesni veliki sv. maši spolnujejo vsa dotična litur-gična pravila glede petja na koru I In čemu se smerno sramovati Slovenci, ako na cerkvenem koru gojimo umetno cerkveno godbo, naj isto potem zloži že Peter alj Pave], saj do sedaj je bilo vendar svetovno — splošno priznano, da vsaka umetnost, bodisi godba ali katera druga, je mejnarodna. Vsaj »kontrapunktika" v glasbi je ena ista za vse narode celega sveta. Razlika je le v tem, da jo eden zavije bolj na poskok, drugi zopet bolj resnobno vleče lok po goslih. Zdi se mi, da glavna pregreha tiči le v porabi latinskega cerkvenega teksta. Gledč tega, ljubi moji, ne »špikajte" nas ubogih organistov, kajti v tem Vam mi ne moremo nič pomagati! Spominjam se 35 let nazaj, ko so na našem koru, tedaj pod Potočnikovim vodstvom, peli vsak praznik i z kij učljivo le latinske maše, se ve take, kakor so bile takrat v navadi: »Schwerdt, Schiedermayr" itd. in tako je šlo skozi in skozi do njegove smrti. Ko sem pozneje tudi jaz vstopil med cerkveni pevski zbor, spominjam se še prav živo, kako so naš »gospod oče" Potočnik po kaki veliki sv. maši, kadar na koru ni bilo vae' prav iu natančno latinski peto, počakaji pod korom tedanjega organista, ranjcega Matija Bernika, premerili ga od nog do glave in zarohueli nad njim: »be, be, be, be, osel, prismoda" itd. Potočnik je bil reren, duhovit in zelo učen Slovenec z dušo in telesom, a bil je tu£i pravi nega iu saj je narodovega. Kako je bil vnet za lepe cerkvene obrede, naj omenim, da je kakih šest let (ped smrtjo vpeljal blagoslov z Najsvetejšim po rimskem obcedniku, kar se je pa po njegovi smrti opustilo in še-le pred par leti na novo vpeljalo. Bil je tedaj »Cecjlijanec", ko se pri nas a ceciKjanstvu nikomur še sanjalo ni. Da bi se p^ pri nas zanemarjalo slovensko cerkveno petje, je pa^ skozi in skozi neresnično! Celo nasprotno se sme trditi: — latinsko petje smo zanemarili s tem, da smo mnogo veliki^ m^š odpravili iz ljubezni do slovenskega p e t j a!. Pri n%8 je bila v navadi velika sv. mašct vsak praznik, zdaj j.e le ob največjih praznikih in ob godu si^ Vida. Tudi v adventu bile so od 8. decembra naprej do „Vi£. Nat.", vsako jjutro slpvesne velike sv. maše, zdaj jih ni ve$: — ker ljubimo slovensko petje. Vsako nedeljo, vsak manjši praznik, v postu vsak petek, v adventu v§ako jutro, pri Smarnicah vsak večer itd. pojemo slovenski, in vmes skoraj vse znane Potočnikove, — pa nam očitajo, da zanemarjamo slovensko petje v cerkvi! Šent-Vid je blizu Ljubljane, vsako nedeljo in praznik pridete Ljub-ljančanje lahko k nam, tudi vsako jutro v adventu pridite, zlasti pa zvečer k Šmarnicam, Vam bo kaj prijetna pot, in prepričali se boste, da lepo in čvrsto gojimo slovensko petje v cerkvi in dq latinski le takrat pojemo, kadar nam dotična cerkvena določila drugače peti ne dovolijo. — Brez zamere! Miroslav Tomec, organist. Od nekod, dnd 8. oktobra. (Non u n d e, s e d quid.) Hvala Bogu, da je vendar jedenkrat »bira" končana! Tvarine za meditacije nabral sem preveč, a tvarine, da bi me po zimi n,e zeblo, — premalo. Treba bo bržkone ravnati se po vzgledu originalnega skopuha, ki je kupil debelo poleno ter ob času hudega mraza zadel to poleno na ramo in tekal gori in doli po svoji sobi, dokler se ni ogrel in tako, — pravijo, — je pri drvih precej prišteli. Bil sem v družbi več gospodov in govor se je zasukal na biro. Jedni so bili zoper biro, drugi za njo. Toda naj kdo biro zagovarja ali zametuje, toliko je gotovo, da je bira sama po sebi pravi »na-. hron,izem in pobiranje bire za duhovnika in njegov pojdic prava spaka. Bira nastala je bisez dvoma v starih časih, ko skoro nič denarja ni bilo, ali vsaj jako malo. Takrat se je trgovalo brez denarja, in davki so se odplačevali v prirodnih pridelkih. Ali časi so se pre-menili in s časi tudi socijalni odnošaji. Države ku-jejo novce na milijone in milijarde; vsaki stvari in po?Iu označuje se natančno cena in vrednost; vse se plača v denarjih, samo za dnhovnika ostala je še sitna in presitna bira. Kmet plačuje ogromne davke, vse v denarjih, in niti pe ve, kedaj plača za to, kedaj za ono; on je le prepričan, da tako mora biti. Le duhovnik mu je posebno breme, in kmet marsikaterikrat plačuje biro z zavestjo, da je to „gospodu" podaril. Že sam način pobiranja bire je za duhovnika poniževalen in nedostojen. Uradnik smatra za nepotrebno, včasih tudi za nedostojno, da pojde sam s pobo^piqo v roki jedenkrat na mesec k davkariji, d^ prejme svojp ptyčo natančno odšteto z uljuduo opazko: »Izvolite" ali »Tukaj prosim" ; skoro vsakdo pošlje postrežnika; le duhovnik mora večkrat z grenko sramoto jemati ono malo, kar je pošteno in težko zaslužil. To velja, ako mu nosijo biro n* dom. Kaj še. le, ako mora iti po svojo plačo od vasi do vasi, od hiše do hiše kot berač ali pa toliko mrzkj ekseku-tor! Razven teh neprijetnostij da jeden premalo, drugi slabo žito, tretjega ni blizu, zopet drugi se škrtavo češe za ušesom, da je malo pridelal, a neki mlinar in posestnik mislil se je letos oproščenega od bire zato, ker je moral plačati 13 gld. »patenta" — itd. itd. Vsak uradnik dobiva svojo plačo, in sicer vsak mesec natančno do pol krajcarja; le duhovnik prejema, kolikor mu se daje in kar mu se daje, in še pri tem je večkrat užaljen, ne gled4 na to, da mu je treba Čakati celo leto. K temu še pridejo razni troški, včasih tudi nepotrebni. Gospodje bili so svoj čas bržkone jako bogati ter so ljudi razvadili s »podobicami", katere včasih ve£ stanejo, nego dobiš. P» spraviš biro domov, stane te veliko nego je za to odločeno. Tudi je bira čudno zaračunjena. Dalje se je bira večinoma, že pozgubila. Nekateri tegne se na zloben način svoji dolžnosti, in kaj mu moreš ? Nič. Pred tremi leti pritožil sem se zoper tako zlobno8t pri dotičnem okrajnem glavarstva, in — še danes je ostalo pri pritožbi. Taki vzgledi kaj lahko ljudstvo z^peljajo. Svojega torej ne dobiš, pritožba ti je zam&n; tedaj ti druzega ne preostane, kakor po zimi poleno na ramo, obleko in obuvalo na dolg, in kar ti ie ostane, imel boš za »rajžo", kadar te pošljejo na drugo kaplanijo. Jedino to bi se morda dalo v prilog biri reči, da duhovnik ostane s tako plačo slobodnejši. Na Francoskem n. pr. zahtevajo komunardi, monarhisti in republikanci, da duhovnik njibovo politiko ceni in propagira tudi v cerkvi, ako pa tega ne stori, brišejo mu plačo, ki jo dobiva iz državne blagaj-nice. Čq duhovnilf na to pomisli, je vesel, ' da je neodvisep. Vendar se na to neodvisnost more za zmiraj računati, ker se, je oblasti „sqcundum beneplacitum" kaj lahko iznebijo, kakor se je drugod že zgodilor Morda bi se dali tudi drugi tehtni ^a^ogi navesti, zaradi katerih bi zagovorniki bire branili njeni obstanek, toda jaz sem prepričan, da bira hiuj. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. oktobra. (Darilo.) Dobrotna roka, katera se je že ob raznih prilikah skazala velikodušnega podpirate^ krščanskemu tisku, podarila je vnovič ^Katol. tiskovnemu društvu" s to goldinarjev v pospešitev družbenih namenov. Bog plačaj blagemu dobrotniku f~ (Umrl) je danes zjutraj po kratki Dolezni v 43. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, gospod dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojni. Bil je vrl narodnjak. Naj v miru počiva ! (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 27. septembra do 3. oktobra: Novorojencev 18, mrtvorojenec 1, umrlo je 19 oseb, in sieer 1 za grižo, 1 za vratico, 1 za jetiko, 16 za raznimi boleznimi. Med mrtvimi je bilo 5 tujcev, 6 v zavodih. Zbolelo je 6 osel?, in sicer 1 za ošpicami, 1 za tifuzom, 1 za vratico, 3 za grižo. 2. januvarija 1892 začne polletni pouk na deželni podkovski šoli v Gradcu in se odd& pridnim in por trebnim kovačem deset deželnih ustanov po 50 glifl. 8 prostim stanovanjem. Tudi več okr. zastopov ip kmetijskih podružnic je obljubilo po 50 gld. (Nova železnica.) Minoli petek in soboto so gg. dr. Schmiderer in ravnatelj Wurmb od štajerskega,, deželnega odbora, poslanci dr. Jurtela, dr. Forches in dr. Kokoschinegg in nekateri iz Rogatca in Slatine ogledovali svet od hrvaške meje do Slatine in, južnq železnice, kod naj bi se zgradila nova železnica. — V Mariboru se je sestavil poseben odbor, ki se posvetuje o železnici iz Maribora do Zeleneg% travnika, kjer je mnogo dobrega premoga. (Dva italijanska kandidata za državni zbor) sta se oglasila na mesto odstopivšega dr. Vergotti* nija. Prvi je Peter grof Walderstein, ki noče na Dunaju živeti samo z grofovskim naslovom, temr več tudi kot narodni zastopnik. A upanja nema nobenega do te časti. Drugi je že zuani Benedetto markez Polesini, veleposestnik v Poreču. Njegovi agitatorji ne vedo druzega o njem, kakor da, je mlad, bogat iu član starodavne obitelji. Lepe so te lastnosti za privatno osebo, ali ne zadoščajo možu, ki hoče zastopati kmečko prebivalstvo treh političnih okrajev, On ne v& kje kmeta, čevelj žuli i«. \ ozirom na pravičnost do Slovanov ni za dlako boljši od drugih Lahonov. Volijo naj ga torej isterski Italijani, a noben pošten Hrvat ali Slovenec. (Bakreni četrtaki) pridejo iz prometa; nadomestili bodo ta neprimerni drobiž z novim denarjem iz nikla po pet novčičev. (Najdeno trnplo.) V sredo zjutraj so na$li mrtvega 39letnega dninarja Tomaža Govekarja it Dra-gočanja pri Smledniku na vozu pred kaščo posestnika Dimnika v Vevčah. Prejšnji večer je nesrečnež nekda izpil dva litra žganja. (Iz. Kamnika) se nam piše: Pri prvem občnem zboru žensk« podružnice za Kamnik in okolico dnč 4, t. m- so bile izvoljene v načeluištvo: Gospa Ana Pota prvpmestuica; nje namestnica gosppdičioa Franja Verne,, tajpica gdč. Marij« Koželj, blagainica gdč. Kristin»; Jfipežjč in njfjia namestnica gdč. T. Karolnik. Podružnica, šteje doslej 51 udov. (Iz Gradca) se nam poroča: Pri mestnem re- gftlttHt ^tejMJMfvPtfdlkm Klementina Zvegelj, doma s Kranjskega, rekoč: da ima na vesti mnogo umorov, in prosi, naj jo pripro, da ne bodo drugi po nedolžnem trpeli radi nje. Vsi ugovori policijskega zdravnika bili so bob v steno; revo so izročili, ker je blazna, občni bolnišnici. — Zvečer so pa redarji zgrabili črevljarja Jos. Man tla iz Kočevja radi razsajanja. Mantel ie redarstvu nasilno upre in med ravsanjem skoro odgrizne nekemu redarju — levi palec. Le z veliko silo so ga spravili pod ključ. (Drnžbi sv. Cirila in Metoda) je poslala njena podružnica pri Sv. Ivanu v Trstu 100 gld., da se vpiše svetoivanska župnija kot pokroviteljica.— Naj bodri vzgled vrle te podružnice ob daljnih oba-lih adrijanskega morja druge naše podružine po slovenski domovini k jednaki požrtovalnesti za versko-narodne namene. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Hranilno in posojilno društvo v Ptnju) je dalo v III. četrtletju 295 prosilcem 51.338 gld. posojil, dolžniki so vrnili 32.560 gld. 8 kr., novih vlog je bilo 57.702 gld. 69 kr., izplačalo se je na vloge 34.422 gld. 82 kr. V teku treh mesecev je pristopilo 97 novih udov. (Knžna bolezen) v gobcih in na parkljih že 1 ponehava pri živini na Štajerskem. Ponehala je popolnem v Slov. Bistrici. (Duhovniške premembe v tržaški škofiji.) Čast. g. Bernard Sever, dub. pomočnik pri novem sv. Antonu v Trstu, je imenovan za nemškega propo-vednika v tej cerkvi. — Čast. g. Anton Ellner, doslej v škofijski pisarni, je premeščen v Pazin; čast. g. Jos. K n a v s ie premeščen iz Jelšan v To-polovec; na njegovo mesto pride novomašnik čast. gosp. Ivan Vrabec. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Čast. g. Ivan Zadravec, kapelan pri sv. Marku pri Ptuju, gre zaradi bolezni v začasen pokoj; na njegovo mesto pride novomašnik čast. gosp. Al. C i I e n š e k. Telegrami. Beligrad, 8. oktobra. Vlada je sklenila, da ne sprejme ostavke naučnega ministra Nikolica in da pusti nerešeno vprašanje o potrjenju Stokiča, novoizvoljenega škofa v Zajčaru. Stuttgart, i), oktobra. Takoj po prihodu je nemški cesar položil venec na kraljevo krsto in opravil molitev. Po noči sta se pripeljala ruski veliki knez Mihael Nikolajevič in bavarski princ Ludovik, včeraj popoldne pruski princ Henrik. Potsdam, 8. oktobra. Cesarica je spremila na kolodvor cesarja, ki se je zjutraj odpeljal v Stuttgart k pogrebu kralja Karola. Marselj, 9. oktobra. Bilo je več sovražnih izjav proti ministrom, popoldne pred prefekturo in po noči po banketu je velika množica z vriskanjem in žvižganjem preganjala ministre; zaprli so mnogo oseb. Marseljci so nevoljni, da vlada ni nasveto-vala državne podpore za razna dela. Novi Tork, 8. oktobra. Parnellova smrt je med ameriškimi Irci vzbudila veliko iznenadenje. Upajo pa, da se bodeta obe irski stranki združili pod vodstvom Dillo-novim. Piccoli-jeva tinktura za želodec Sf je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-Sf batnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "^JS AT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena "£& JSJT steklenici 10 kr. (300—203» Tujci. 7. oktobra. Pri Maliču: Hirsch, zasebnik; Leskoscheg, logar; Schiller, tovarnar; Reinhardt, Glas, Folle, Clement, Mandel, trgovci; Hauberger, Lehman, Hirschbaumer, Goldstein, poto-valci, z Dunaja, — Trebitsch, trgovec, in Pereles, potovalee, iz Prage. — Goth, akademik, iz Dun. Novega Mesta. — Ur-bančič, zasebnik, z rodbino, iz Polhovega Gradca. — Erras, zasebnica, iz Trsta. — Stoinscheg, trgovec, s Štajerskega. — Schvvirkert in Mayer, zasebnika, iz Vipave. — Skalčič iz Doba Pri Slom*: Frank, zasebnik; Prossinagg in Pekarek, z Dunaja. — Demberger; Maly in Urbanek, tovarnarja, iz Tržiča. — Buchal z rodbino, in Planinšek s soprogo, iz Idrije- — Fragiacomo, trgovec, in Tušek, iz Pulja. — Laika, kapelan iz Miirzzuschlaga. — Vitez Schwarz iz Novega Mesta. — Rosenberg, trgovec, iž Maribora. — Bauer, trgovec, iz Draždan. — Kaufman, zasebnica, s Koroškega. — Nakuš, zasebnik, Iz Planine. — Haas, okrajni komisar, iz Kamnika. — Dekleva Franc, trgovec, iz Slavine. — Dekleva, poročnik, iz Belovara. — Habernek iz Brna. — Hiltner iz Norimberka. — Mrak, župnik, iz Železnikov. — Zupančič, župnik, iz Litije. — Lon-čarič, stavbeni podj-tnik, iz Selc. — Štuguleo iz Begunj. — Tomasi iz Trsta. — Lang, zasebnik, iz Gradca. Pri avstrijskem caru: Supan s hčerjo iz Begunj. — Jugovic s soprogo s Krškega. Pri bavarskem dvoru: Bežek, notar, iz Tržiča. Pri Južnem kolodvoru: Pollak iz Tržiča. — Ru-muni iz Kranja. — Poak, zasebnik, s soprogo, z Dunaja. — Leutgeb, trgovec, s Sedmograškega. — Lubej s Štajerskega. — Vreinski z Dolenjskege. — Muhar, mesar, iz Lesec. (I m rit no : 6. oktobra. Glinšek Lorenc, delavčev sin, 2 meseca. Karolinška zemlja 1. katar v črevih. Vremensko »poročilo. Cas opazovanja 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee. Stanje zrakom.ra r mm 73 52 73-45 toplomera po Celziju 126 14-8 13-6 V a i er sl. svzh. sl. jzapad brezv. Vreme dež" O"" a 2 ■S i 5 28-40 dež Srednja temperatura 13 7°, za 1,1° nad normalom. oženj en. Išče alužbe. Več pove upravništvo „Slovenca-. (1387) 4-4 Obširni zgodovinski roman, zajžt iz kranjske povestnice. (1359) 22 Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem , da je danes v jutro ob 7. uri naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojni, po kratki a zelo mučni bolezni, v 43. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predrazega ranjcega se bode v soboto, 10. oktobra, ob 4. uri popoldne ua tukajšnjo pokopališče k večnemu počitku preneslo. Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi Postojnski. Nepozabljivega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev. V POSTOJNI, dne 9. septembra 1891. Irena Pitamic roj. Maricki pl. Sremoslav, soproga. — Aleksander in Leonida Pitamic, sinova. (i) Žrebanje že v četrtek. I Velika loterija I Žrebanje že v četrtek. prašiče razstave. «■«» R» i « L* (1201 15) mm gid, -m priporoča Srečka po I gld. | j. c. Mayer. | Srečka po I gld. ■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI g ggT Naznanilo, Slav. občinstvu stolnega mesta Ljubljane in onemu z dežele naznanjam, da se bodem z dnem 155. oktobra stalno nastanil y Ljubljani. Spoštovanjem Schiveicjer, (1890) 3 2 zobozdravnik. OOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOI Dunajska borz <1 a Dne 9. oktobra. Papirna renta 5%, lo% davka Srebrna renta o%, 16% davka Zlata renta 4%, davka prosta . Papirna renta 5%, davka prosta Akcije avstro-ogerske banke. 600 Kred trie akcije, 160 gld. . . . London, 10 funtov stri. . . . Napoleondor (20 fr.) .... Cesarski cekini ...... Nemških mark 100..... ;ld. 25 kr. . 91 „ 05 ., . 10!) ,. 40 „ . 102 „ 30 „ . 1014 „ . „ . 117 „ 45 „ 9 „ 31 „ 0 „ 58 „ ■-•H/ ■ " /9 t, Dne 8. oktobra. Ogerska zlata renta 4%.......103 gld. 90 kr. državno srečke 1. 1854.. 250 gld. o% dižavne srečko 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41 Kreditno srečke, 100 gld..... St. Genois srečke, 40 gld..... 100 „ 60 ., 134 „ 75 „ 146 .. 50 ., 181 „ 50 „ % 96 „ 50' „ * 100 185 „ 25 „ 61 " m Ljubljanske srečke, 20 gld..............20 glii Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......19 „ Salmove srečke, 40 gld........59 ,. Windischgraezove srečke, 20 gld..........48 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2812 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ Laikih lir 100 ....................45 „ 50 kr. " n 50 „ 25 23 50 fmenjarnična delniška družba .na Dunaju, i., Wollzeile štev7 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valnte in dovlze. IW Riizna naročila IzvrSč se nnjtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4Yj% zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4'!,"/!, komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. S O* 00 0 £01 di liarjev se dobi z jedno promeso zemljisko-kreditnih srečk it 1'U jb;1<1. in ."><> kolek. Žrebanje že 5. novembra 1