293. številka.
W Izhaja vsak dan "^i tudi ob nedeljah in praznikih i ob 5. uri, ob ponedeljkih ob D. uri zjutraj.
Pssamezne številke se prodajajo po 3 novč (6 stotink)
▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Cilji, Kranju. Mariboru. Celovca. Idriji, >t Petru. Sežani. Nabrežini. Novemmestu itd.
Ogla.se In naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ■lica Moli* piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer.
Cene otrla.««oin 16 stotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice,
javn^ zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
T K LE FON št t. S70.
Trst, v soboto dne 19. decembra 1903.
Tečaj XXVIII
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron. pol leta 12 larcn, 3 mesece 6 kron* Na naročbe brez doposlane naročnine se aptava ne ozira« V?i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefra nksvans pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNI&TVO : Ulica Torre blanca Stv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnilr konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija. lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12*
Avstrijska delegacija.
»Brzojavno poročilo.'
IM NAJ 18. Proračunski odsek avstrijske delegacije vsprejel je danes dvamesečni proračunski provi so rij.
I 'eieg. Kramar je v imenu Cthov in del. dr. Šusteršič v imenu Slovencev izjavil, da odklanja proračunski provizorij ne toliko se stališča nasproti skupni vladi, kolikor radi notranje politike. I >eL Verzegnassi je izjavil, da principijelno ni proti dovoljenju provizo* rija, vendar pa da bo toliko v odseku, kolikor x plenumu glasoval proti provizoriju, ker se interesi Italijanov, j>oeebno kulturelni ne upoštevajo. 1 >el. Scb«">al»orn in Zedwitz sta izjavila, da bosta glasovala za provizorij. I >el. Kotulmski je izrazil brezpogojno odobravanje eks|tozćja grofa Goluchouskega in je izjavil, da bo glasoval za provizorij. Kar se tiče stališča nasproti vojnemu proračunu izjavil je govornik, da bo isto odvisno od pojasnil vojnega miniBtra. I >el. Svlvester je zjavil, da bo nemška ljudska stranka glasovala za proračunski provizorij, ker se je v vodstvu vojnega ministerstva dogodila sprememba in ker v glavnem soglaša z ekspoze-jem ministra grofa Goluchowskega.
Vojni minister pl. Pitreich izjavil je, kakor samo ob sebi umljivo, da se morajo navstali od noša ji popolnoma zjasniti, ako ee hoče z mirno zavestjo zreti v bodočnost. On da si je svest svoje dolžnosti, da mora brez pridržka pojasniti vse. kar se tiče vojske in vsa tozadevna vprašanja.
On da stori to gotovo in se nadeja, da potom razgovora pride do tega, da se najde temelj, na katerem se pride do poravnanja v zadnjem času navstalih ojstrih nasprotstev. Minister je na to izrazil svoje veselje nad izjavami delegatov, kateri niso nasprotni ministrovi nameri, da še le v jauuvarju razjasni razna vprašanja, tičoča se vojske.
Jz ogrske zbornice.
(Brzojavno poro<"ilo>
BUDIMPEŠTA 18. Predsednik Perczel tpominjal se je smrti nadvojvodinje Klotilde Manje in je predlagal, naj se postavi v zapisnik, da je zbornica izrazila svoje sožalje ter naj se predsedništvo pooblasti, da v rnenu zbornice izrazi sožalje staršem pokojne nadvojvodinje, da polož« venec in slednjič je predlagal, naj bi se zl>orniea korporativno udeležila pogret a.
Po»l Zichv se je v imenu ljudske stranke pridružil predsednikovemu predlogu. Tudi po«!. Szederkenvi se "je pridružil temu predlogu in je v daljnem govoru navajal zasluge , katere si je paiadin nadvojvoda -losip »■tekel za Ogrsko.
Mimsterski predsednik grof Štetan Tisza se je pridružil izrazu sožalja in je povdarjal, da je v dobrih in bridkih dnevih osoda habsburške dinast je tesno spojena z dušo madjarskega naroda.
Finančni minister pl. Lukacz predložil je zakonski načrt glede ponovnega podaljšanja veljavnosti zakonskega člena 40 iz leta giede trgovinskega sporazumljenja med Ogrsko in Hrvatsko-Slavonijo in sicer za dobo enega leta. V utemeljevanju te predloge izraža se upanje, da s« do detinitivnega sporazumljenja pnde bržkone tekom tekočega leta.
Zbornica je nato nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi.
Posl. Hollo imel je daljši obstrukcijo-nistični govor in je slednjič podal deklaracijo, katero je sklenila neodvisnostna stranka giede majestetnih pravic vladarja in vprašanja o vojski.
Posl. Madarasz se je izjavil proti militarizmu na splošno in proti armadi.
Predsednik hotel je staviti svoje predloge glede dnevnega reda jutrajšnje seje.
Posl. Czawolskv je zahteval, naj se po-- aaci preštejejo, ker da zbornica ni sklepčna. Ko se je to zgodilo, se je res izkazala zbornična nesklepčnost. Po 'J. uri pop. je aeja prekinila za pol ure.
Predsednik Perczel je ob 6. uri 20 m. odprl zopet sejo. Po konstatiranju sklepčnosti sporočal je predsednik, da bo na dnevnem redu jutršnje seje nadaljevanje razprave o rekrutni predlogi.
Industrijalni svet.
i Brzojavno poročilo, i
DCNAJ 18. Trgovinsko-politični oddelek industrjalnega sveta imel je od 4. do 17. t. m. predpoludne in popoludne seje, katerim je predsedoval načelnik, član gospodske zbornice Kochanka in v katerih je poročal generalni poročevalec, predsednik trgovinske zbornice Alojzij Neumann o carinskem tarifu in trgovinskih pogodbah. Po temeljiti razpravi je bilo vsprejeto poročilo prvega oddelka glede priprav za trgovinske pogodbe in je bil Neumann izvoljen poročevalcem za plenarno sejo, ki se bo vršila 21. t. m. Predsednik Kochanka izrazil je generalnemu poročevalcu zahvalo za zasluge.
Predsednik trgovinske zbornice Zeller kazal je na nepravo vodstvo razprav in se je priključil pripoznanju zaslug generalnega poročevalca Neumanna.
V seji poljedelskega odseka poljedelskega Bveta je najprej govoril Mersi o soglasnem vsprejemu Morsejeveira nujnega predloga v včerajšnji seji, v katerem se vlada, z ozirom na viseča pogajanja 'glede trgovinske pogodbe z Italijo poživlja, naj radi političnih ozirov ne pozabi na varstvo poljedelskega blagostanja prebivalstva, in naj se posebno ozira na vinsko produkcijo.
Morsev je povdarjal, da je treba v tej zadevi vpoštevati soglasne manifestacije vseh poljedelcev tostranske državne polovice.
O razpravi glede vprašanja zakonitega urejenja prometa z umetnimi gnojili, kre-pilno pičo in semenom, razvila se je živahna debata o tem, na kateii način naj se kmetovalcem o prodajanju njih lastnih pridelkov dovoljuje izjema od strogih določil zakonskega načrta.
Poljedelski svet je sklenil, naj se lakon izvaja le na trgovino v ožjem pomenil besede, v omislil obrtnega reda.
Na to je član Ros&ošnv poročal o načrtu zakona za zatiranje in obrambo pred prašičjo kugo, o čemer so se sprejele po pododseku predlagane spremembe k temu zakonskemu načrtu.
O predlogu pododseka glede individu-valnega razdeljevanja kontingenta špirita pore čal je Sejfert, na kar je bil pododsekov predlog eprejet.
Vladni svetnik Hattingberg poročal je na to o vprašanju glede razdolževanja hipo-tečnih dolgov.
Po živahni razpravi je bil tozadevni pododsekov predlog vsprejet. Na to je bila seja ob 7. uri zvečer zaključena in s tem je bilo zaključeno tudi 8. zasedanje poljedelskega sveta.
Brzojavne vesti,
Stanje škofa Strossmaverja.
BUDIMPKŠTA 18. Kakor se ogrski korespondenčni pisarni poroča iz Zagreba se je stanje škcfa Strossmaverja znatno shujšalo, iz Oseka pa se poroča, da škofa Strossma verja ni zadela kap, ki bi mu odvzela govor, marveč, da je le padel v nezavest, od katere se je pa popolnoma opomogel.
Bolgarija o ekspozeju srota Oolu-chouskega. SREDEC 18. Oticijelni krogi se vzdržujejo sodbe o ekspozeju grofa Goluchowskega. Isto ta ko se vede tudi neodvisno novinstvo. Le »Dnevnik« meni, da Avstro-Ogrska sledi politiki ptiča noja in da pošilja svoje grožnje na kriv naslov.
Podajanja glede trgovinske pogodbe med Avstro-Oersko in Italijo.
RIM 18. Zbornični odsek za posvetovanje glede trgovinskih pogodb in carinskega urita sprejel je zakonski načrt, ki pooblaftča vlado, da sme skleniti provizorično trgovinsko pogodbo z avstro-ogrsko in ukreniti potrebne odredbe. Nadalje je odaek sklenil po-
zvati vlado naj, ako se bo poslužila omenjenega pooblastila, takoj predloži zbornici nov carinski tarif.
Poročevalec Colajanni je v tem zmislu danes poročal zbornici.
RIM 18. Komora je sklenila, da se bo jutri vršila razprava o zakonskem načrtu, ki pooblašča vlado, da Bme z Avstro-Ogrsko skleniti provizorično trgovinsko pogodbo.
Iz francozke zbornžee.
PARIZ 18. Zbornica je kljubu naspro-ovanju predsednikovem s 352 proti 225 glasovom sprejela nujnost predloga glede odprave vseh odlikovanj.
/jedinjene države in Kuba.
VVASHINGTON 18. Po izjavi predsednika Zjedinjenih držav, stopi zakon o medsebojnih odnodajih Zjedinjenih držav in Kube v krepost 27. t. m.
Italija na obali Somalije.
RIM 18. »Messagero« poroča, da je dobila vlada od poveljnika vojne ladije »Galileo« poročilo o akciji na obali Somalije in je isto predložil kralju. Ladija je naletela pri obisku pristanišč na odpor in je bila primorana uporabiti orožje. Nekateri poglavarji onih plemen, ki stojijo pod italijanskim protektoratom, so se pridružili blaznemu Mulahu.
Podržavljenje železniških mrež t Švicarski.
BERN 18. Narodni svet je s 101 proti t) glasovom odobril pogodbo glede odkupa železnice Jure-Simplon. S tem se je dogodilo podržavljenje četrte švicarske glavne želez-nične mreže. Glede (iotdhardske železnice pravi zvezni svet, da se bo v vprašanju glede odkupa tc mreže postopalo v zmislu zakona in da v to niso potrebni novi mednarodni odgovori.
Štrajk pekovskih pomočnikov.
PARIZ 18. Na zborovanju, ki se je vršilo danes zjutraj, sklenili so pekovski pomočniki, da stopijo v štrajk, ne da bi bili 1 določili, kedaj se isti prične.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 18. Sabor je danes zapričel razpravo o indemnitetni predlog'.
Spuščanje v morje vojne ladije.
TOULON 18. Nova oklopnica »Pa-tria« je bila včeraj srečno spuščena v morje.
/jedinjene države in Kolumbija.
\VASHINGTON 18. Izdana je zapoved, da se ameriške mornarične čete v darijskem : in San-miguelskem zalivu pripravijo na pre-prečenje eventueluega prodiranja kolumbijskih čet proti Panami.
Nesreča na železnici.
THORN 18. »Ostdeutsche Rundschau« javlja, da je brzovlak št. 3 se spalnim vagonom Varšava-Berlin na potu iz Varšave v Aleksandrovno v pretekli noči pri Vlocla-veku (varšavska gubernija) trčil z ruskim tovornim vlakom, pri čem je bilo mnogo oseb ubitih in nekaj ranjenih.
Nova grška vlada.
ATENE 18. Nova vlada je sestavljena. Teotokis je prevzel predsedništvo in notranje stvari.
Povratek cesarja.
DUNAJ 18. Cesar in nadvojvodinja Rainer sta se danes ob 10. uri zvečer vrnila semkaj.
Kralj Kristijan Danski na potovanju.
LIPSKO 18. Kralj Kristijan in princ \\ aldemar-Danski odpotovala sta daneB popoludne v Gmunden.
Kralj Španj.ski na potovanju.
MADRID 18. Kralj Alfons je dospel danes zjutraj Bemkaj.
ttrotica Lonyay.
MONTONE 18. Grofica Lonvay je dospela danes semkaj, kjer ostane preko zime. Cesar Tiljelm potuje.
GOHRDE 18. Cesar Viljelm je odpotoval v Hanover, da prisostvuje jubilejem tamošnjih polkov.
Boj proti kongregacijam.
PARIZ 18. Predsednik Loubet je v današnjem mini«terskem posvetovanju podelil privoljenje zakonskemu načrtu, s katerim
se kongregacijam prepoveduje izvrševanje pouka in se nalaga zatvoritev kongregacija skih učnih zavodov. Izvrševanje tega zakona bo tekom petih let zahtevalo po 10 milijonov frankov na leto.
PARIZ 18. Ministerski predsednik Com-bes predložil je zbornici zakonski načrt, s katerim bo članom kongregacije prepoveduje vsako izvrševanje šolskega pouka. Komora je s 338 proti 218 glasovom sklenila izvršiti zakonski načrt naučnemu odseku, nasproti zahtevi desnice, ki je želela, naj bi isti izročil posebnemu odseku.
Cesarjev prestolni govor In ekspozč
grofa Goluehowskega in Porta.
CARIGRAD 18. Prestolni govor cesarja Frana Josipa in izvajanja ministra Go-lucho\vskega, odnašajoča se na akcijo intere-siranih vlasti, so naredila v Ildizu in pri Porti velik utis.
Odpovedan dvorni obed.
DUNAJ IS. Dvorni obed, ki se je imel vršiti jutri o priliki godu ruskega carja, je odpovedan vsled žalovanja po nadvojvodinji Klotildi Mariji.
Smrt nadvojvodinje Klotilde Marije.
DUNAJ 18. Cesar je danes ob 5. in tričetrt uri zjutraj s posebnim [dvora* m vlakom odpotoval v Budimpešto, da se popoludne udeleži pogrebne slavnosti nadvojvodinje Klotilde Marije. Ob 10. uri zvečer Be cesar povrne na Dunaj.
BUDIMPEŠTA 18. Pogreba nadvojvodinje Klotilde udeležil se je cesar, mnogo članov cesarske hiše, člani ogrske vlade in mnogo drugih odličnjakov. Truplo je blagoslovil kardinal Vaszarv.
Predsednik avstrijskega Lloyda n;i Dunaju.
DUNAJ 18. Predsednik avstrijskega Llovda, Becher, je danes prišel sem.
Še besede cesarjeve.
Izjave vladarjeve nasproti zastopnikom narodov v takih prilikah, kakor je n. pr. veprejemanje delegacij, so po našem mnenju velike siptomatiene važnosti. Umeje se, da so vladarjevi nagovori prikrojeni po informacijah, ki so jih dali — svetovalci vladarjevi. Zato smemo reči, da ee v teb nagovorih cesarjevih zrcali — direktiva, smer in tendencija vladnega zistema. Zato se nam take izjave vladarjeve vidijo važen dogodek tudi b stranskega stališča, ki je zavzemlje-mo, s stališča koristi, za katere se borimo, se Btališča ciljev, katerim se hočemo bližati. Besede vladarjeve do zastopnikov raznih narodov in strank ob takih prilikah so nam nekak kažipot, ki nam pokazuje etapo, na kateri se v hipu nahajamo na veliki poti do svojih ciljev. Aludiranja na razne sodobne politične dogodke, ta izražanja vladarjeva o raznih aktuvelaih vprašanjih, ki eo predmetom političnih bojev, in sicer v razgovoru vladarja z možmi, ki igrajo voditelj-ske uloge in dajejo inicijative in impulze v teh bojih : so ogledalo, v katerem nam odseva sodobno politično položenje.
Taki razgovori med vladarjem in zastopniki narodov so torej nekaka velika revija, na katerej se nam kažejo sile, činitelji in vplivi, ki se bore med seboj na velikem, razBežnem političnem bojišču države.
Važnost besedam vladarjevim pa daje — kakor smo že povdarili — gotovost, da bo ti nagovori in odgovori od strani nositelja krone in glasnega činitelja konstitucijonel-nega življenja, prirejeni po informacijah dobljenih od druzega činitelja tega življenja, od svetovalcev kron, in da eo namenjeni tretjemu činitelju ustavnega življenja : zastopnikom narodov in preko teh narodom samim !
Nismo rekli torej preveč, rekši, da so besede vladarjeve velike simptomatične važnosti, ker so izborno informativno sredstvo za vse činitelje javnega političnega življenja. Lahko umevno je torej, da je stvar velikega interesa za nas, da dobimo čim avtentičneje,
čim zanesljiveje poročilo o besedah vladarjevih do onih mož, katerim je poverjena obramtm interesov našega naroda, in pa do onih mož, ki so zastopniki plemen, s katerimi Das spajajo vezi krvi in rojstva in skupna »sti interesov.
Mi smo ne že dva dni zaporedoma bavili z izjavami vladarja povodom »cercla« o vsprejemanju avstrijskih delegatov. Ali mi emo si v svesti, da prva poročila ne morejo biti sočna in nikakor ne popolna. Nujno potrebno se nam vidi tjrej, da jih spopolnimo. To storim" tem raje, ker imamo pred seboj vir. ki je bržkone prcsej zanesljiv. Iz danes do^Ie nam »Reicbsuehr« posnemljemo torej :
Delegatu dru. Kramam (Čehu) je rekel cesar: »Po poti, na kateri se nahajate gedaj, ne d<>§ežete ničesar!« Dr. Kramar na to: »Štiri leta smo čakali, štiri leta smo se potrpežljivo nadejali spolnjenja naših pravičnih zahtev, in se o tem nismo menili ~a to, da izgubljamo popularnost med prebivalstvom. Ko pa *mo videli, da naša popastljivost ostaja brezvspešna, si moram dovoliti, da z vso dolžno odkritostjo in lojalnostjo povem Vašemu Veličanstvu, da se bomo bojevali tako dolgo z* svoje pravične in zmerne zahteve, dokler bomo mogli tc opravičevati pred svojo vestjo, v inteiesu našega naroda, držav« in Vašega Veličanstva.« — Cesar na to : »Ali vi hočete imeti vedno več !c — De i. dr. Kramar: »Notranji službeni jezik nam je po odpravi jezikovnih naredeb obljubilo Vaše Veličanstvo samo in 1 in jkjI milijona Cehov imajo vsaj toliko pravice do vseučilišča, kolikor je imajo Nanei na Šta-jarakem. A več usmo zahtevali!« — Cesar: »Ali vi govorite v svojih časopisih o tlačenju. To pa je krivično.« —Delegat dr. Kramar: »Za to, kar pišejo časopisi, mi ne moremo odgovarjati, Gotovo nismo mi tako tlačeni kakor Poljaki na Poznanjskem. Ali odkrito pravim, da se jaz, kakor pripadnik šestmili-joaskemu narodu, ki je dosegel toliko stopinjo kulture m ki je že toliko storil za monarhijo, čutim tlačenega, ako nimam v uradu istih pravic, kakor jih imajo druge narodnesti, in ča ss iz vseučiliščnega vprašanja dela politično koncesijo.« — Cesar : »Jaz pa sem uverjen. da bi po ustavni poti še najprej dosegli uresničenje teh postulatov.« — Del. Kramar: »Tudi jaz bi gojil to nado, ako ne bi proti tem našim zahtevam stal veu> nemafce obstrukcije. Zato se borimo proti temu in ne nehamo boriti se proti temu, da stojita parlament in njegova more-bit na večina pod vetom obstrukcije. V po-letj u bi bilo trebalo le male naklonjenosti vlade za nase pravične zahteve in mi bi bili sodelovali na spremembi poslovnega reda, in n.smo mi krivi na tem, da ni prišlo do tega. Dokler ni spremenjen poslovni red, nt misliti na parlamentarno rešenje nagodbe in trgovinskih pogodeb. Nismo mi, ki onemogočamo absolutno potrebno spremembo poslovnega reda !« — < esar : »A za sedaj ste vi, ki delate obstrukcijo.«
1 >o poslanca H i a u k i n i j a se je obrnil -esar z boedami: »Ali prihajate sedaj iz Dalmacije?« — Biankini: »Veličanstvo! Prišel sem nedavno iz Dalmaeije semkaj na! otvorjenjenje drž. zbora. V Dalmaciji gre, žalibog. vedno slabo.« — lesar: »Kriči se veliko.« — Del. Biankiui: »Kje. Veličanstvo?« — ( esar: »Puvsodi.c — Delegat Biankini: »Veličanstvo, n i k d o n e kriči in se ne joče, ako tra ne boli. Trpljenja hrvatskega naroda so po v sodi neizmerna.« — tesar: »Saj že pride belje!« — Del. Bian-k ni: » To želimo tudi mi najnujneje!«
»1 >el. dru. Susteršiču je pripomnil cesar, da je bilo jako viharno v dež. zboru kranjskem. — Del. dr. Šuateršič: »Da, žal, V eličansivo! Ni nam v radost to, da moramo bojevati takov boj. Ali mi ga bojujemo v patrijotienem zmislu pod geslom : Vse za Boga. cesarja m domov;no!« — Cesar: »Vi se pač prepirate med seboj in tako ne prihaja v deželnem zboru do ničesar, kar je vendar škoda!« — Del. dr. Šuateršič: »Veličanstvo ! Glavni vzrok temu je vedenje deželne viade. ki nas je posilila na radikalno staiišee.« — * esar : »Saj vam dež. vlada nič aoč«!« — Del. dr. Šustersič: »Deželna vlada se je, žal, dala rabiti kakor ekseku-tivni organ takoimenovane večine dež. zbora, ki pa pre is ta v Ij a le malo manjšino dežele. Tako je velika ve« na dež?le polagoma zašla v radikalno opoz.eijonelno pozicijo. Boli nas, <ia maramo biu boj v tako radikalnih oblikah. Toda mi smo svarili ie pred dvema, letoma. Jaz sem napovedoval že pred tremi
leti, da mora tako priti, če se razmere ne spremene. Razmere se, žal, niso spremenile in tako je prišlo do sedanje situva-cije.«
Iz Stare Srbije in Makedonije.
Iz Novega Vurosa je dobila beligrajaka »Samouprava« to-le poročilo: 8tanje se prav nič ni obrnilo na bolje, ampak postaja od dne do dne huje, črneje in nearečneje. Vsakdo bije Srba, vsakdo ga tepe, nikjer počitka, nikdar veselega dne. Turški oblastniki nakladajo davek, doklado na doklado. Vsaka glava plačuje po pet davkov. Ljudje stoje obupano prekriž-inimi rokami.
Temu je osker odvel 1 vola, drugemu 2 vola, tretjemu konja, četrtemu vse pohištvo, petemu je oskrunil ženo, šestemu hčer itd. itd. Ljudje stoje prekrižanih rok in n4 vedo, kaj bi počeli s svojim lastnim življenjem ?! Kaj naj store? Ali naj beže v gore? Ali naj čakajo na pomoč Srbije ? To bi bila prazna nada, ker ista niti z glavo ne gane zanje. Srbski uradniki govore, naj trpimo, naj mirujemo ! Ali naj se ljudje turčijo v pro-svetljenem XX. stoletju ? ! A tako ne morejo trpeti dalje. No, bodi kakor hoče, do spomladi hočemo vlačiti vsa ta bremena ; ali Če do tedaj ne krene na bolje, bomo morali prijeti za orožje in zmaga naj kakor bosta hotela Bog in sreča junaška ! !
Mej tem pa, ko prihajajo iz nesrečne Makedonije taki obupni klici, se vrši dalje ljubka stara igra med siavno »porto« in zastopniki dogovorjenih dveh vlaBti. Zastopniki pišejo svoje note ; sultan pa odgovarja, ali ne odgovarja; ali Če odgovarja, dela tako, da nič ne odgovori. Zastopniki vlasti pritiskajo na Turčijo ; ta pa se umika in zvija, da jo le nič ne boli.
Vlaati imenujejo svoje »civilne agente«, ki naj bodo nadzirali Turčijo na izvajanju zahtevanih reform; Turčija vaprejemlje ta imenovanja najuliudneje, a začenja ob enem diskusijo, kdo naj bo plačeval te agente. Sultan si je namreč enkrat v veliko splošno presenečenje nadel hlače se širokimi odprtimi žepi in hoče sam plačevati te evropske kontrolorje, ker se nadeja — ali so navihanci ti carigrajski goapodje ! ! —, da jih bo imel tudi v svoji zavisnosti! ! Pa recite, da ni ljubka ta igra med slavno Kvropo in slavno Turčijo, med tem, ko Makedonci umirajo od gladu, a njihove žene kakor žrtve zverske pohotnosti!!
Najnovejša vest iz te — žalostne igre iz Carigrada se glasi, da se je doaedaj med poslanikoma obeh vlasti in porto vršilo »le eno menjavanje misli o podrobnosti reform«. »Prava pogajanja za določenje podrobnosti« se »utegnejo« začeti, ša le, ko dospeta oba civilna agenta. Poslanika sta »zaprosila« porto, naj se »čim prej« odloči glede orožni-ških poveljnikov za makedonske vilajete in sta »priporočala« porti, naj najme tudi enega italijanskega generala..,! Saj bi se človek prijel za trebuh in bi se smejal... ako ne bi nosil zavesti, da v Makedoniji nadaljuje grozna krvava tragedija, kjer gineva v mučeništvu en cel narod zato, ker je tako drzen, da hoče — živeti človeka dostojno življenje!!
Na južnem Ogrskem deluje takozvano »Južno-madjarsko kulturno društvo«, katero nima seveda druzega namena, nego madjari-ziranje nemadjarskih narodnosti. Srbi so pravočasno sprevideli nevarnost, ki jim preti od tega madjarizatoričnega društva in uvedli so protiakcijo. V Veliki Kikindi se je UBtano-vilo »Srbsko djevojačko društvo«, v katerem so dekleta iz najboljših Brbakili rodbin in kateremu je naloga negovati srbski jezik, književnost in narodnostne čute sploh. »Hobii CpooopaH« (Novi Srbobran) pravi, da bi se morala slična društva oanovati po vseli večih mestih, a posebno v onih, kjer deluje imenovano madjarako »kulturno« društvo.
Na Dunaju začne izhajati nov srbaki list »O.NL'ia;uiHCKii lVracHHK« (Omladinski glasnik), glasilo Brbskih dijakov. Prva številka izide 1. januvarja 1904. (po st. k.) Pečal se bo z vsemi aktuvelnimi stvarmi, tičočimi se srbskega naroda, a posvečal bo pozornost tudi razmeram ostalih »Slovanov.
Reški »Novi list« ima brzojavko iz Jaške, v katerej Jaskanci z indignacijo odklanjajo proslavo na čast Khuen-Hedervarv-ju. Odklanjajo jo radi njegovega dvajsatletnega ti-ranstva, zapečatenega s krvjo hrvatskega naroda. Tako proslavo smatrajo za infamno žalitev hrvatskega naroda. To proslavo, ki se je vršila v Budimpešti, bo priredili svojemu nekdanjemu gospodarju še vedno zvesti madjaronski poslanci v državnem zboru, a pridružil se jim je tudi hrvatski minister!
Narod se vzbuja in ko se vzbudi popolnoma, bodo trla kolesa narodne volje njih, ki so brezvestno izdajali njegove interese in i dej a le.
Dnevne novice.
Josip Juraj Strossmaver. Predsinoči nam je došla iz Djakova vest, ki je v vseh tukajšnjih slovanskih krogih provzročila pravo konsternacijo. »Biakupa Josipa Jurija Stross-ma verja je zadela kap, njegovo stanje zelo je resno«. Tako se je glasila usodna vest, daje v Djakovem najdragoceneje življenje v skrajni nevarnosti. V pravo tolažbo nam je bila poz-neja vest, došla po zaključku liBta, ki je prvo Bporočilo popravila v zmislu, da biskupa ni zadela kap, ampak da je bil pal le v nezavest, a da mu je že bolje. Naša jedina želja je, da je ta poslednja vest resnična. Bog nam ohrani še nadalje naša Bkupno last : dragoceno življenje Josipa Jurija Strosamaverja!
Boj lia Koroškem. Iz »Mira« pasnem-
svojih knjigah med štirimi stenami in za svojo profesorsko katedro. Sedaj pa se mu vije okolo glave glorijola rešitelja in mučenika.... !
Na strani profesorja De Gubernatisa sta sedela — tudi take podrobnosti epohalnih dogodkov treba pričvratiti v spornimi sodobnih rodov — sedela, pravimo, prof. Scipio Sighele, predsednik trentinakega »circolo«, in prof. Dante Vaglieri, predsednik tržaškega »circolo«.
Ko ao [natočili šumečega in penečega se šampanjca je povabil prof. Sighele navzoče slavitalje naj nazdravijo pogumni požrtvovalnosti in vročemu patrijotizmu De Gu-bernat'sa in ga je priporočal čutstvu hvaležnosti manje srečnih Italijanov«.
V svoji zahvali pa je menil De Guber-natis, da b; le želel, da bi bil po vaeh deželah Italijanov narodni čut tako živ, kakor ga je opažal med italijanskimi dijaki v Inomostu in po vsem Trentinu. — De Giibernati8 je Baveda zaključil z najaktuvel-nejo željo : da bi bilo ntmreč italijansko vseučilišče v Trstu skoro dovršen čin...!
Škoda, da ni g. De Gubernatis napravil mal skok tudi v naše primorske pokrajine. Tako bi bil pripovedoval na banketu v Rimu, kako se Italijani v Primorju vežejo in zatekajo na pomoč k istim sovražnikom, radi katerih se je go3podu profesorju ovila okolo glave glorijola mučeništva... In morda, bi ga bili obšli rahli dvomi, da li ao taki Italijani vredni — italijanskega vaeučiliš5a ?!
»Latinizatorji«. Na notico, priobčeno v »Edinosti« pod tem naslovom, objavlja gospod župnik V. Marčič na Slapu pri Vipavi pojaBnilo v »Slovencu«, da je izdal oni krstni list zato v latinskem jeziku, ker mu je došla uradna italijansko seatavljena prošnja in ker je vsled tega mialil, da je dotični kraj kje na Italijanakem.
Dalje izjavlja gospod župnik, da župni urad na Slapu uraduje v domačem aloven-skem jeziku.
Mi smo priobčili dotično notico, ker smo — kakor narodno glasilo — dolžni grajati vae, kar je v navskrižju z narodnim načelom, in vsakogar, kdor greši proti temu načelu. Umevno pa je samo ob sebi, da uredništvo ne more jamčiti za resničnost takih poročil, ker aicer bi morali mi v vaeh takih slučajih hitro pošiljati koga v dotične kraje pisariti po pojasnila, kaj in koliko je resnice na stvari. Da to ni možno, to nam gotovo pritrde tudi gospodje pri »Slovencu«. V takih slučajih ao uredništva ailjena priob-
ljemo, da ae gonja proti našemu jeziku na koroških sodiščih nadaljuje vzlic lepi obljubi, čevati stvari »bona fide«.
ki jo je bil dal dr. Koerber deputaciji ko- j Zato 8e ne obotavljamo nimalo, da ne bi roških Slovencev. O obljubi dra. Koerberja i0jalno Vzeli na znanje pojasnila gospoda
— kako radodaren je žnjimi izlasti tedaj, kadar je mož v zadregi. Samo gorjč njemu, ki bi bil tako lahkomišljen in lahkoveren, da bi hotel svoje račune oslanjati na obljube dra. Koerberja. »Mir« navaja zopet dva zna-
župnika.
Tetn čudneje — da ne rabimo druzega izraza — se nam vidi, da se gospod župnik ni omejil na odgovor dopisniku, ampak se je odškodoval tudi nad nami, očitaje nam tudi
čilna slučaja, enega s sodišča v \ elikovcu, 9labo poznanje slovenskega jezika, druzega s sodišča v Celovcu. — \ prvem	^o, go3pod župnik naj nam izvoli ver-
slučaju so prepovedali dru. Brejcu govoriti ! jtja je gl0venskih mož, ki izborno poznajo slovenski, da-si so bili tožnik, toženka in sl0venaki jezik, a izrekajo glede jezika v na-priČe Slovenci in da-si so znali slovenski g0m listu precej drugačno sodbo, nego jo je
izrekel veleč. g. župnik. Da pa v listu, k: izhaja vsaki dan in se piše v nekaki ner-
sodnik, zapisnikar eden odvetnikov je zadoščalo,
in oba odvetnika. Ali nemški srditež, kar je da dr. Brejc ni smel slovenski
hrvatske in srbske vesti.
Mestni zastop v Oseku je odposlal posebno deputacijo pred skupnega ogrsko-hrvatakega domobranskega ministra in bana Pejačevića radi ustrojenja hrvatske domobranske kadetne šole. O tem pa moramo povdariti, da je Osek največe madjaronsko gnezdo v Hrvatski-Slavoniji. Ta nastop je torej zelo značilen.
Dve tretjini volilcev iz volilnega okraja Novi Marof je podpisalo nezaupnico svojemu poslancu, znanemu Madjaronu pl. Kisau.
Na Dunaju se grozno jezijo na kralja Petra iz znanih vzrokov. Kralj Peter se noče namreč tako ponižati, da bi igral ulogo sla-vofobnega oziroma paugermanskega agenta, ampak hoče osrečiti svoj narod in ga iztrgati izpod nemškega vpliva. To jezi nemško gospodo na Dunaju. Ako še pomislimo, da so hrvatski dijaki na Dunaju klicali »Živijo hrvatski kralj !«, ko je kralj Peter potoval v Beligrad, potem nam je jeza dunajske gospode še bolj nmijiva! Hrvatje in Srbi da bi složno živeli t Ps da bi navstala morda se personalna unija med Srbijo in Bolgarsko ? A, to se ne sme zgoditi! No, Srbi, in žnjimi Slovani sploh, a v prvi vrsti Jugoslovani smo lahko veseli — ker grof Golaehowaki in vsa nemška diplomacija ni zadovoljna s kraljem Petrom !
vozni naglici, ne more biti jezik prek in prek govoriti. — Tudi v Celovcu je bila tožba tai-0 neoporečen kakor v kakem leposlovnem Slovenca proti Slovencu. Vsi udeleženci so znali slovenski. Le zastopnik ene stranke je bil Nemec. To je zadoščalo, da so dru. Brejcu vzeli besedo, ko je hotel slovenski govoriti. Umestno vsklika »Mir« : »Ali nimajo prav nič apcštovanja do sebe in do svojega talarja ti čuvaji pravice, ko proti svojemu prepričanju — kar sami povdarjajo pogoato — pravici tako drzno bijejo v obraz ? ! — Gospode poslance pa pro3imo : stopite dru. Koerberju na kurja očesa, da ae spomni, da med poštenimi ljudmi obljuba dela dolg !
listu, je umevno in pritrde temu gotovo tudi gospodje — pri »Slovencu«. Ce bi hoteli cepiti dlako, bi mi rekli n. pr. gospodu dopisniku, da tudi on, ko govori o »imenu«, ne bi bil smel reči, da »ga« je pozabil, ampak »je« je pozabil.
Kje SlUO ? Ko je predsineči večja slovenska družba zapuščala dobroznano narodn<; gostilno, prišel je na lice mesta policijski stražnik št. 165, ki je v arogantnem tonu apostrofiral navzoče, ki so stali, poslavljaje se, na ulici pred gostilno. Na dostojno in mirno reakcijo od strani navzočih gospodov
Slovenska zmaga na Stajarskem. \ je dotični stražnik prišel popolnoma iz mej
dostojnosti in hladne premišljenoati ter namenoma v sami nemščini na nečuven načm izzival prepir brez vsacega povoda, čakajoč trenotka, da bi imel valed nesramnega izzivanja kak navidezen povod postaviti se na stališče »In Namen dea Gesetzea!« In res je menil, da je prišel ta trenotek, ko je eden od gospodov svojim tovarišem priporočil, naj vendar govorijo slovenski, saj da stražnik tudi govori slovenski, kar je pokazal —
komisijah za pridobninski in osebni dohodninski davek v Mariboru so bili doslej vedno sami Nemci. Na letošnjih volitvah pa je »Slovensko društvo« v Mariboru nastopilo s svojimi kandidati in — zmagalo z vsemi. Tudi ta VBpeh bodi v vspodbujo in pouk, da se daje izvojevati marsikaj, če se — vojuje !
Trst in Trentin v Rimn. V italijanskih listih Čitamo, da so Tržačaui in Tren-tini, živeči v Rimu, priredili banket na čaat
znanemu profesorju De Gubernatisu, ki je ' morda nehote — a par besedami. Hipoma se bil nedavno prišel v inomost in je po za- je obrnil do dotičnega gospoda: »In Namen slugi nasilnih nemških dijakov postal tako des Gesetzea sind Sie arratirt« in ga porinil slaven in širom sveta poznan mož, kakor ne naprej ter ga tiral na policijo. Njegovi pri-b: bil bržkone nikdar, ako bi bil ostal le pri jatelji so proteatirali proti inscenirani are ta-
eiji, ter po brezuspešnih poskusih, prepričati stražnika o njegovem krivičnem postopanju, polali se na stražnico, da skupno prote3tu-jeio proti takemu nečuvenemu činu.
Najnečuvenejai Čin se je zgodil, ko je dotični stražnik na policiji obdolžil aretiranega gospoda, da je le-ta zažugal stražniku, da se ga ne l*oji in da mu je hotel sabljo z dreti!
Omeniti nam je še, d* je stražnik napram službujočemu uradniku nastopal enako ar jgantno kakor proti celi družbi, ter da je dobil zato od istega opetovano krepek ukor. T di ie še omeniti, da je stražnik za areto-vane proglasil še dva druga gospoda dotične dražbe, ki so se iz lastnega nagiba podali na stražnico zg<>lj za pričanje v prilog svojemu prijatelju.
Tak individuum kakorje ta stražnik ne iela časti c. k. policiji in svojim kolegom. Kakor čujemo nima omenjeni stražnik nič saj svetle preteklosti. Kakor policist čule so -e večkrat o njem razne pritožbe med občin--Tvom radi surovega postopanja. Dokaz temu je tudi, da je bil o priliki iebruvarskih izgredov	radi raznih prestopkov več mesecev iz službe odpuščen.
Čuvarji javne morale posebne vrste »O italijanska glasila iz gospodovalne stranke.
Karkoli se je zgodilo njihovi stranski na ko-r s;f proslavljajo ti listi v imenu -— javne morale! Karkoli noče prav v okvir koristi n i ho ve stranke, obsojajo ti listi — tudi v imenu morale.
Predvčerajšnji >Indipendente< je silno ne e voljen in opravičuje svojo nevoljo z ozi-r m na javno moralo.
Čitatelji se gotovo še spominjajo, da je b ! pred nekoliko meseci neki niži brzojavni uradnik na predlog navlašč imenovane pre-ie^ovalne komisije kaznovan z odpuščanjem iz službe, ker da je — če se ne motimo, liatu »Sole« — izdal neko brzojavko, name-d eno tukašnjemu škofijstvu. Sedaj pa do-znaja »Indipendente«, da bo ona kazen razve.javljena in da se dotični uradnik povrne zoj>et v državno službo. Škof sam da je posredoval in tudi druga, »bržkone politična priporočila« da so delovala na to. Vrhu tega da je ministerstvo našlo, da postopanje pre-:«*ovalne komisije ni bilo tako temeljito, ka-£ <r bi moralo biti, da je bilo pomanjkljivo.
V tem pa vidi »Indipendente» veliko nevarnost za javno moralo, da bo le radi pomanjkljivega postopanja kake komisije re-na »ilitiran uradnik, ki da je zagrešil »grd č:n«, kakorsen mora omajati ugled vsega urada.
Mi povdarjamo tu, da se mi nismo nič zavzemali za dotičnega uradnika, kar se do-e.aje čina, katerega je bil obdolžen, ker tudi n ?mo v položaju, da bi se mogli prepričati >• resničnem stanju stvari. Ali, čemur smo se čudili tedaj in se Čudimo danes, je skrajna strogost ravno v tem slučaju ! Ko vendar doživljamo dan na dan in smo ravno mi že ve'krat konstatirali take slučaje, ko ravno :st listi, ki se zdaj zgražajo baje v imenu » avne morale«, dobivajo obvestila o stvareh, & tvorijo uradno tajnost in celo o sklepih Katdh sodnih senatov, kateri sklepi niso še zreli za javnost.
Ali nikdar nismo nič čuli, da bi bili zasledili krivca, nikdar nismo čuli o kakih kaznih ali celo odpuščenjih iz službe, da, niti te^a nismo čuli nikdar, da bi se bilo sploh Kaj preiskovalo ! ! Čudno naključje pa je 1)lo vsaka k«*, da v vseh takih slučajih so bila glasiia gospodovalne stranke, ki bo za grešila tako izdajanje uradnih tajnosti... Čudno naključje, čudne misli na§ obhajajo...!
*Indipendentu« se vidi nezdružljivo z javno moralo, ako v takih stvareh delujejo tudi politični oziri ! Glasilo italijanske Btranke naj oi ne metalo takega kamenja okolo sebe, kajti ta stranka Bama biva v hiši — iz stekla. O ti ljubi Bog ! Koliko imenovanj, koliko premeščenj, koliko povišanj, koliko kaznovanj itd. se ni izvršilo že in se ne vrši tudi dane? pod pritiskom političnih ozirov... Trpka čuvstva nas silijo, da bi jim dali izraza. Toda ne, premagajmo se in konstatujmo le, da radi ta«tih ukrepov oblasti niso bili čisto nič v skr»eh za javno moralo! E, da da, oni so si konstruirali posebne pojme o javni morali : kar je nam prav, je moralno; kar nam ne ugaja, ni moralno !
Če mora biti str<>gost, bodi strogost, ali bodi enako na vse strani ! ! V strogosti pa sam) na eno stran ob slepem za tiskanj u oči na drugo stran je — pomanjkanje morale ! I
koncesijo za pregledovanje posojilnic in drusrih zadrug je podelilo ministerstvo za notranje stvari »zvezi slovenskih posojilnic v Celju« v zmislu revizijskega zakona od 10. junija 1903. Dosedaj nima take revizijske koncesije, torej pravice za pregledovanje posojilnic in drugih zadrug, še nobena druga slovenska zveza.
Prizivna komisija za osebno doho-darino. Dne 15. in 16. t. m. obdržane so bile seje prizivne 'komisije za osebno doho-darino za Goriško-Gradiščansko, v katerih sejah so bili rešeni prizivi, podani zoper osebno dohodarino leta 1903.
»Slovansko pevsko drnstro« v Trstu bo imelo svoj letni občni zbor jutri v nedeljo ob 2. in pol uri popoludne v prostorih »Delal. podp. društva«, ulica Molin piccolo štev. 1, I. nadstropje z običajnim dnevnim redom.
Po dovršenem občnem zboru bo slo društvo k Sv. Ivanu.
»Sokol« v Postojni šteje sedaj 110 členov, kar je gotovo jako častno število za tak razmerno mal trg. Na občnem zboru dne 13. t. m. je bil izvoljen starosto »Sokola« g. Fran Paternost.
Od sv. Jakoba nam pišejo: V poročilu o včerajšnji »Edinosti« o predavanjih na našem »Narodnem vseučilišču« izpuščeno je po neljubi pomoti predavanje o »občih pravicah avstrijskih državljanov«, katerega se je udeležilo 38 slušateljev, kar s tem po-polnujemo in prosimo g. predavatelja, naj ne zameri.
Tržaška sv. Jakobska sodba naznanja
slavnemu občinstvu, da priredi dne 3. janu-varja 1904. 1. prvo veselico s plesom v prostorih »Narodnega doma« pri sv. Ivanu.
Na veselici in k plesu bo sviral orkester »Tržaške sv. -Takobske godbe«. — Na veselici bo peval iz prijaznosti pevski zbor »1'ratovščine sv. Cirila in Metodija« v Trstu. — In sicer bo peval ob tej priliki — s spremljevanjem orkestra — tudi nove lepe skladbe.
Začetek veaelice bo točno ob ">. uri popoludne in bo trajala ista do 2. ure po-polunoči.
Darovi. Na upravo našega liata je po slal preč. g. župnik I van Slavec z Opčin za moško podružnico sv. Cirila in Metcdija v Trstu K 10, katere so darovali openski Mohorjani o priliki prejemanja družbinih knjig.
Povodom božičnih praznikov razglaša tukajšnje poštno in brzojavno ravnateljstvo (Zvršetek.) :
Pošiljatev brez naznačene vrednosti, ali v vrednosti pod 400 K v obče ni treba zapečatiti če so zadostno zavarovane po zapori s pomočjo lepila, pečatnih znamk itd. ; pri potnih torbah, kovčekih in zabojih b pomočjo zaprtih ključavnic ; pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po nerazdeljivosti. Posiljatve v vrednosti nad 400 kron pa, kakor tudi vae pošiljatve se zlatom, Brebrom, gotovino, vred-neatnimi papirji, dragocenostmi ali pristnimi čipkami, morajo biti na konceh zaveja to-likrat in tako zapečatene, da se zavoja ne more odpreti brez poškodovanja pečatov. Ako je zavitek s čim povezan, tedaj mora biti poveza tako pritrjena, da se je ne more odstraniti, ne da bi se pokvarilo pečat. Z razločnim odtiskom pečata, s katerim je pošiljatev zaprta, se ima prevideti tudi spremnica, spadajoča k pošiljatvi. Vsako vozno pošiljatev je brez ozira na pridejano poštno spremnico opremiti z naslovom, to je, z imenom in priimkom naslovljenčevim in z imenom kraja, kamor je pošiljatev namenjena, oziroma je označiti okraj, ulico in hišno številko, če le mogoče, naj se napiše naslov | na zavoj sam, kjer to ni mogoče, se pri po-šiljatvah, katerih ni mogoče zapečatiti, naslov lahko napiše na listič papirja, katera je pa treba čeloma prilepiti na pošiljatev : ako je pričvrščen samo s pečatnim voskom, ne zadostuje. Pri pošiljatvah, na katerega ae ne more pisati in tudi ne papirja prilepiti (n. pr. ne- 1 zavita divjačina), napiše naj se naslov na kos lepenke, usnja, lesa ali kake druge trde tvarine, ter naj se priveže istega na pošiljatev l močnim sukancem ali vrvico. Ker se dogaja velikokrat, da vsled mnogokratnega prekladanja ob izredno pomnoženem voznem prometu odpadejo naslovi od pošiljatev, in ker se morajo take posiljatve brez naslova na posamičnih postajah komisijski odpirati, priporoča se, naj se posiljatvam samim prideva ie en naslov. Pri ntzavitih pošiljatvah. n. pr. pri divjačini, kaže pritrditi na primernem mesta, d. pr. na sprednjih nogah, ie drag
naslov. Na pošiljatvah, katere morajo biti zapečatene, pripečatiti je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, katere so namenjene črez morje (n. pr. v Dalmacijo, Hercegovino itd.), ker se s takimi pošiljatvami ne more tako skrbno postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem.
4.) Na posiljatve, katerih vsebina je podvržena užitninskemu davku, se opozarja se posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjena v mesta, kjer je uveden užitninski davek n. pr. v Ljubljano, Gradec, na Dunaj v Prago itd., priporoča se v Bvrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označi vsebina in pa tudi količina (kilo, liter, komad), ki služita v podlago o določevanju užitnine. Opozarja se dalje, da v božični dobi postni uslužbenci ne utegnejo vstrezati želji strank, da se jim pošiljatve zavijejo ter da se mora vsaka na pošto prinesena, ne po predpisih zavita pošiljatev zavrniti brezpogojno. Končno se še omenja, da sc bodo postne pošiljatve, v došli božični dobi dostavljale naslovljcncem na mesto po dvakrat, trikrat na dan.
Utopljenec. Včeraj v jutro ob 7. uri in pol so našli v morju poleg pomola Sv. Karola truplo utopljenega, približno 60-let-nega moža. V žepu utopljenčevem so našli 40 stotink, pipico in nožič, a nič tacega, po čemer bi bilo mogoče konstatovati utopljen-Čevo identiteto. Mož je bil ze!<5 revno oblečen. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv- Justu. V slučaju, da bi se ne mogla konstatirati njegova identiteta, bo pokojnik futogra tiran. Sodi se, da je bil nearečnež pijan ter da je, hodeč po obre/.jn, padel v morje, kjer je utonil.
rec-junij 20.85 (napeto). — Moka za tekoči mesec 28.30, za januvar 23.40 za januar - april 28.30, za marec-junij 28.15 (mlačno). — Repično olje za tekoči mesec 53.50, za januvar 53.50, za iauuar-april 53.50, za maj-avgust 52.50 (mlačno) Špirit za tekoči mesec 44.25, za januvar 44.2"», za jan.-april 44"— za maj-avgust 43.2"» (trdno). — Sladkor surov 88° uao nov 223/4—23 (stanov), bel za tekoči mesec 25.50, za januvar 25.75 (stanov.) za januar-april 26.121.. za maj-avgust 27.— rafiniran, 57—57Vi- — Sneg.
Tržne bilježke. e s : Kupčija slaba radi slabega vremena.
Vina: Mirno ; kupčija majhna.
Moka: Mlačno : brez kupčije.
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pripeljanih na trg 3lf prašičev. Kupčija je bila zelo slaba in se ni nič prodalo kakor tudi ni bilo nikake cene.
Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglaB mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44.
XttttKKKXXXM KKKKttK
*	Svoji k svojimi	*
Trgovina.
Borzuu poročila dne IS. decembra.
Tržaška borza.
i
| Nauoleoni K 19.07—19.09 V-, angležke lire K 23.94 do 23.98, London kratek termin K 239.25—239.85,
Francija K 95.-95.30, Italija Iv 95.10—95.40.
italijanski bankovci K 95.20—95.50, Nemčija K | 117.10—117.40, nemški bankovci K 117.10—117.40. avstrijska ednotna renta K 100.60—100.90, ogrska
kronska renta K 99.-99.30. italijanska renta K
101.S0—102.10, kreditne akcije K 688.--690.—,
državne železuice K 679.--682.—, Lombardi K
88.-90.—, Llovdove akcije K 775.--785.—. —
Srečke: Tisa lv —.- -—, Kredit Iv —
do —, Bodenkredit 1880 K —.— —.—, Bo-
denkredit 1889 K —.---.—, Turške K 141.—
do 143.—. Srbske 2% —do ——.
Dunajska borza ob 2. uri popol.:
X- ---------- £
jj	ZALOGA
x pohištva |
dobro poznano	jg
x tovarne mizarste zadruge t Gorici (Soitan) sc
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
S prej yinton Černigoj J
S Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) ft	št, 1. hiša Marenzi.	s
5 Največja tovarna pohištva primorste dežele. x
Solidnost zajamčena, kajti leB se osuši	^ ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-
X peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna,	JJ
JT	dernl sestav. Konkurenčne cene.	jg
y mr Album pohištev brezplačen	jg
xxxxxxxxxxxxxxxx
Državni dolg v papirju
„v srebru Avstrijska renta v zlatu
r	- v kronah 4",0
A vat. investicijska renta 'i1 L Ogrska renta v zlatu 4% r „ v kronah 4 °/0 renta 3V, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Lstr. | 100 državnih mark I 20 mark J 20 frankov ' 100 i tal. lir Cesarski cekini
včeraj 100.75 100.60 100.75 100.80 93.20 110.06 09.05 91.15
danes 100.65 100.60 120.80 100.75 93.25 119.20 99.05 91.10
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
" ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurenca.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hufltrov&n oenik brezplačno in frmko.
1612.— 1612,— 691.50 685.70 239.37 V-239.421, 117/20 "117.20 23.43 23.44 19.06 19.04 7-95.30 95.40 11.32 11.32
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) 39;o francozka renta 97.92, 5°0 italijanska renta 104.35, španski esterieur S9.27, akcije otomanske banke 605.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice - .—. Lombardi —.— unificirana turška renta 90.17, menjice na London 251.70, avstrijska zlata renta 102 70, ogrska 4°/0 zlata renta 103.—, Liinderbank —.—t turške srećke 135.—, parižka banka 11.40, italijanske ra?ridijonaIne akcije 717.—, akcije Rio Tinto 12.56. Vdržana.
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88.lI/iS Lombardi 31/,, srebro 25* ,, špaiska renta 883 s, italijanska renta 103.1/,.. tržni diskont 33/4, menjice na
Dunaju —.—, dohodki banke--, izplačila banke
—.—. Zelo mirna
Tržna poročila 18. decembej.
Budimpešta. Plenica za april K 7.6ti do 7.6lJ, za oktober od 7 55 do 7.57. Rž za april K' j 6.54 do 6.55, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.44 do 5.45, za maj lv —.— do —.—. Koruza j za maj K 5.15 do 5.16.
Pšenica : ponudbe srednje—.—; povpraševanje : rezervirano, mirno: prodaja 1">.(KK» met. st. nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme : j
GRLOBOL, KASEU, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi
Pastiglie Frendini.
Nad 40 leten vspeli.
Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd.
Varovati se pred ponarejanji ter za htevati vedno „Pastiglie Prendini'" koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele.
Andemo de Franz.
V dobroznani gostilni »Andemo de Franz<
v ulici Geppa št. Iti.
se toži:
fino vipavsko belo.....po 40 nvc
za na dom.......»
istrski teran I. vrste . . . . »
za na dom.......*
nad 10 litrov......>
dalmatinsko I. vrste	. »
za na dom........>
nad 10 litrov......»
j Priporoča se krčmarjem in trgovcem za " Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa gooJ prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za average za december 3:i1., za marec 34'^ za maj mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno 3">, za september 35% vzdržana; kava Rio na- topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak vadna loco 3134. navadna reelna 35.38, navadna ve6er do polaoči<	Udani
Josip F ur lan.
36 36 32
36
32 28
dobra 3H.42.
H a v r e.
(isklep.) Kava San t os good ave-
rage za tek. mesec po 50 kg 40.5O frk. za marc 41.50 frk.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 16.80, za januvar 16.9 ), za marc 17.35, za maj 17.65. za avgust lb.05, za oktober 1«.30. Mirno (Vreme : mrzlo).
London. Sladkor iz repe surov	Sh,
Java 9.04V, Sh. Stanovitno.
S 1 a d k o r, tuzem»»ki. Centrifugalpile, promptno K 64.50 do 66.—. za september lv —.— do —.—, jan.-avg. 64.75 do 65 75, Concas«: in Melispile promptno K 69 50 do 70 — , za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.J50.
Xew-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave. Vzdržano; 10 in 5 st. zvijanja.
Pariz. Rž za tekoći mesec 15.—. rž za januvar 15.—, za januar-april 14.90, za marec-junij-15.— (napetoj. — Pšenica za tekoči mesec 20.50. za januvar 20.65, za januar-april '20.80. za ma-
krčmar.
Zaloga
glinastih pečij
v razl čnih velikostih načrtih iu barvah ter raznovrstnih plošč za prevlečenje £tedilnili ognjišč iz ene prvih časkih tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo se tudi Stedilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave.
Slavnemu občinstvu v mestu in *na deželi priporoča se najtoplije.
PETER VEKČ01S TRST. — Ulica Chiozza štv. 14.
(skozi dvorišče).
i
<
m
<
r
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. 9C Cene zmerne.
j I?
prva kranjska z
vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča si. tbčinstvsi, prečast. duhovščini, imej iteljem in predstojnikom zavodov in sol, krčmarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole. naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd.
p3 karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
Na Željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je
razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Saroeevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
Prodajalmca izgotovljenih oblek
— „Alla Citta fli Trieste" -
eno obleko
tvrdke
EDVARD ALASDH
Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI"
s krojačnico, kjer se iz* rsujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo p e rila za delavski stau po izvenredno n'zkih cenah. Izbor boljših in navadnih fuovij. VELIKI IZBOR "M
izgotovljenih hlač za delavce
kakur tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovana krojaeuie.
XK
bom prodajal »pri DJmiotu< (blizu Ricmanj) v nede jo dne 20. t. m. in v četrtek dne 24. t. m. Krojač iz Ricmanj.
Ženska
40 do 45 let stara, pridna i a poštena, ki je vtšaa slo/enakega, ita'ijaoskega in nemškega jezika v govoru, zmožna vseli hišnih opravil ter vzdržavanja t trok, se takoi sprejme proti jako dobri plači. Naslov: hiša Stolih ul ca G uli&ni številka 20. A.
Jabolka
v zabojih od .">0 klg. naprej ]><> kr. kli^r. pošilja p<> povzetju Fran Geržina, St. Peter na Krasu.
Zdravje je največje bogatstvo !
Predzadnji teden.
j*



Božična loterija
Srećkanje nepreklicno dne 29. dec. 1903
IV 1500 dobitkov
razdrljeni v 100 glavnih in 1400 postranskih dobitkov v »kupni vrednosti	i:roil 50 000 krOll
glavni dobitek K 25.000 in na«Jaljna dva druga dobitka po 5000 in 1000 na zahtevo izplačajo po odbitkn posnavneg* davka jjj^"" v gotovini.
Srečke po 1 krono
se vdobivajo v \>eh menjalnicah. tobakamab. loterijskih zbiralnicaii kakor tudi pri „Lotterie-Bureau", Spiegelgasse 15.
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trga oje po kosteh, nogah in rokah ter cz Iravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubltžujejo katar, umirujejo blevaoje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebavijanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, »koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madronu. Te
kapljice ne smejo manjkati v nobeni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naročila nai s« naslovlia : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprej, drugače se pošlje po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 steklenčic) se ne pošilja. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic K 4.—, 24 steklenic K 8.—, 36 steklenic K 11.—, 84 steklenic
K 14.60, 60 steklenic K 17.—.
Na razpolago je tisoče in tinoče prizuulnih pisem, ki se ne morejo vsa. priobčiti, ziito navedemo samo imena nekaterih gg., kateri so s posebnim vspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Karetinčič, učitelj ; .Tanko KiŠnr, kr. nadgozdar ; Štefan Barčič, župnik ; Ilija Mami"'*, opankar ; Zofija Vukelič, šivilja ; Josip Seljanovič, kmet itd.
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trn 44, v bližini cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogatstvo
^XXXXXXXXXXXXXXOXXXXXXXXXXXXXXXXJ
OdliKoma ^MšteJtSfe--- Odlikovana	^
.^K^^^HLHJ^t^"^ 1" V^^ 'OV	9 AK HhTlCA \ 11 jk
1894. ^f^M^S^s^ 1894. HL gorizu A
30 dni kredita vsakemu!
Največje in najzmoznejže društvo sveta za izceiovanje prve viste
dBIfl 30 K U1 "a s^r0 ot*	double zlata
The New Era Watch Co. v Novemjorku. mi je dalo nalog uvesti njih izdelki v Kvropi.
Te originalne amerik. 14 karat, remont, ure na sidro od dvojnatega double zlata imajo le najfinejši tek na sidro, so precizijske ure v pravem pomenu hese-e ter udgo\arjajo \i*m zahtevam. katere se stavijo do dc bro idoče ure. Okrov obs oji iz 2 pristnih 14 kar. zlatih plošč, katere so pa notranjej strani ojačene z neko me-ano kovinsko zmesjo. Kolesje je zaprto s posebnim drugim okrovcem, tako da ima ura o odskočljive pokrovee (Savonetei. Te ure se niti Oinin Ofl V p° 2<Hetnei rabi ne razločujejo od težke zlate ure. ki velja iJulliU JU fi. 200—3<i(J K, ker zunanji okrovei niso pozlačeni marveč so iz pristnega zlata iu le na notranjej stra ii so utrjeni z
Ten ■ n >vin-ko zmesjo. K vsaki poslani uri dodamo tovarniško spričevalo o 3 letnem jamstvu za dober -ek in 20-tetao jamstva da se ura ne spremeai v barvi in da obdrži svoj zlati lesk. l>a se te ure pa^od o, poeiaviii uuo o no uram za gospode in dame le na K 30. K vsakej uri se doda etvij. Plačilni iHjfioji: Predplačilo ali povzetje K	ostalih K 12.— po jo dneh. ^fc
Krasne mcit-rn- verižice od dvojnatega double zlata za gospode in dame (tudi za okoli vratu 1 po ."» K. - K in K. Vat ko uro, koja ne ugaja se sprejme nazaj, tedaj brez rizika! Pošiljanje se vrsi po
predplačilu ali povzetju ter je iste naslovljati n.i
M. Feith. Dunaj Vil., Mariahilferstrasse 38.
Zalagatelj družbe c kr. državnih uradnikov. --------
1891.
Odlikovana tovarna
na vodno 111 parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Mjal j Sita pri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. V lastni hiši. ^	Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejJih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom-
Zdravnik za želodec!
•Je ei ei iz najilahtoejeih zelišč j r.pravljen francozki liker, ki jako dobro utrjuje delovanje žeicdca. I*ti od| revija želodčna iLOtenj* ier povsjiešuje voljo do jedi, utrjuje teleće moć;, po ved nje težo itd. ter apk h jaei ves človtsfci živčni sistem.
Zdravnik za želodec
■&gen doktor)
redno v ti van donese vedno dobio stanje.
K 2.—. 3 steklenice K l
Ulica Nuova štv. 2O.
Zaloga pristnih
štajerskih piščancev, purančkov, kopitno v, kokosi, rac, gosi j ia perutnine
vsake vrste bodisi žive ali oskubljene.
Prodaje na debelo in drobno.
tBF* l llea >uova stv. 20 (vogal ul. Ponterosso).
= Za mizarje. =====
Velika zbirka obkladkov (remeša), »trugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postežbi.
Vrhu tega Be jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak —olkan.
Urar F. Pertot
»> ste-
(>m stekl« nic
klenic K 9.— . Podlija po iM>vsetjti ali predpUčilu generalna
zalega m. Feith, Dunaj, VH. Mariiiiiirerstrasse It 38.
Tr^t ulica della Poste 3, vo^-1 ul. Torre bianea Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor sten-Bkib ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsako-vrstne ure po jako zmerni ceni.	j
L

/ ozirom na predstojeću opustitev trgfovine
\L NUOVO NEGOZIO
(ex PIANO)	^S
na borznem trgu štv. 4
se prodaja cela še obstoječa zaloga manufakturne ga blaga in konfecij za gospe z jako velikim popustom.
j „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
I Polnovplačani akcijski kapital	== Špitalske ulice Štev. 2. =====
i	K 1,000.000	Zamenjava in eokomptnje	Daje predujme na vred. papirje.
i	Kupuje ifl prodaja	iairebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale	Zavaruje srečke proti kurzni
L
tm vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Fromeee isdeja k vsakemu irebanjn.
kupone.
II
izgubi
Vlnkuiuje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. Bmkompt im inkmmmo menic.	Bor«u naročilm.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -	dne vzdiga.	1 —
Promet e Čeki in nakaznicami.