Izhfjt v*a dan ruen »obot, nedelj in praznikov. Issued daily except Saturday«, Sunday« and Holiday« PROSVETA • , GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniikl prostori: 2157 South Lawndale Ave. Office of PuBlicaUon: 3657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwall 4904 leto-yeai XXXVIII Cena liata Je $84» g^^tLTff iry« 3 SLTJ^CHICAOO 23. ILL. TOREK. 22. JANUARJA (JANUARY 22). 1946 Subscription $$.00 Yearly ŠTEV,—NUMBER IS lor in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4. 1918. tovarn napovedana Zaslišanje o stavki hlav-niihih delavcev v Chicagu VAŽNA KONFERENCA V WASHING-TONU * Washington. D. C« 21. jan.— Visok vladni uradnik je napovedal, da bo moral predsednik Truman zaradi pritiska javnosti odrediti zalego jeklarske industrije, ee ne bo splošna stavka, katero je oklicala jeklarska unija CIO. kmalu končana. ' Uradnik je daljfe rekel, da Trumanova administracija še ni sestavila načrtov glede obratovanja jeklarske industrije pod vladno kontrolo. Vlad% bo mo-lala storiti korake, da se konflikt med jeklarsko unijo in kor-poracijami konča, pod pritiskom javnosti. Benjamin Fairless predsednik korporacije United States Steel, je predmet ostre 'kritike, ker je zavrnil Trumanov predlog, naj pristape na zvišanje p'ače za 18 in pol centa na uro. Jeklarska unija je sprejela-Trumanov predlog. Fairless rjovoii v imenu vseh jekhrskih kmporacij. Sedaj mu očitajo, da je on provociral splošno stavko jeklarskih delavcev, ker je odbil Trumanov predlog. Truman je upal, da bodo stavke v diugih industrijah končane. ako bi bil Fairless sprejel njegov predlog Seja reprezen-tantov velesil Diskuzije o izvolitvi generalnega tajnika Lcndon. 21. jan. — Reprezen-tanti petih velesil v varnostnem svetu Združenih narodov so se sestali na tajni seji v hotelu, v katerem stanuje ameriški državni tajnik James F. Byrnes, in razpravljali o izvolitvi generalnega tajnika organizacije.Združenih narodov. Trije kandlda-. tje so prišli v ospredje in vsi so poslaniki v Washingtonu. Ti so jugoslovanski poslanik Stanoje Simič, francoski poslanik'Henri Bonnet in kanadski poslanik Lester Pearson. Mnenje prevladuje, da bo eden izmed teh izvoljen za generalnega tajnika. Seje so se udeležili Bvrnes. britski zunanji minister Ernest Bevin, Andrej Gromyki, ruski poslanik v Washingtonu, Wellington Koo, reprezentant Kitajske, in Joseph Paul-Boncour, reprezentant Francije. Doznava se, da so bili vsi reprezentanti z izjemo Gromyki j a za izvolitev Pearsona za generalnega tajnika organizacije Združenih narodov. Naznanilo pravi, da se Krvave bitke divjajo v Grčiji Rojalisti zasedli dve mesti 4j Atene, Grčija, 21. jan.—Krvave bitke med rojalisti in levičarji divjajo v južno Peleponeziji od zadnje sobote. Bojazen je. da se bodo razvile v civilno vojno. Čez 60 ljudi je bilo že ubitih in več sto ranjenih v bitkah. Rojalisti so zasedli Sparto in Kalamato, mesti v.bližini Aten. Avtoritete so oklicale vojno stanje v Laconiji in Messini, dveh distriktih Peleponezije. Vojaške motorne enote so bile poslane iz Aten v Sparto in Kalamato, da potlačijo izgrede in vzpostavijo mir. V Atene dospelo poročilo pravi, da je Kalamata pod kontrolo rojalistov. Čez dva tisoč roja listov, oboroženih z modernim orožjem, je zbranih v predmestju. . Bitke so se pričele v soboto ko ao rojalisti napadli neko kavarno v Kalamati, v kateri so se zbrali grški levičarji. Ti so bili nedavno izpuščeni iz ječe Rojalisti so v bitki, ki je sledila, ubili čez 30 levičarjev. Nevarnost je. da se bodo izgredi raz-širili na druga grška mesta. Britski poslanik poide v Batavijo London, 21. jan.—Z u n a n j i bodo urad je naznanil, da bo Archi- člani političnega in ekonomske- bald C. Kerr, britaki poslanik v ga sveta Združenih narodov se- Moskvi, odpotoval v Batavijo, stali na svoji seji danes. Raz- glavno mesto Jave. On bo sku- pravljali bodo med drugim o fa] Uravnati politični konflikt ? iuburgfi. konttol« atomske energij Ru- Islandskimi avtoritetami in mm tka resolucija, ki določa ustano- domačini. Slednji zahtevajo ne vitev posebne komisije za kon- odvisnost in konec holandske tioio atomske energije, bo naj- nadvlade v Indoneziji, brže sprejeta. Spor med Rusijo in Perzijo bo j —---- ponovno predmet diskuzije. Per- Zasega japonskih zijska vlada je aoelirala na /«pv«e»«n £ijsiva vlada je apelirala , skupščino Združenih narodovAVOjntn tovarn Ta je nastal kdt lat tki. delavci v 30 drŽavah ao ie odzvali pozivu vaditeljev svoje unije, naj zastavkajo. Jeklarje tovarne so morale zapreti viata zaiadi stavke. Stavkarji piketirajo tovarne United States Steel Corp. v Pittsfcurghu in drugih mestih. P< sebni policijski oddelki so bili mobilizirani za vzdrževanje miru in reda v Pittsburghu, Ck-vclandu, Youngstownu, Masti -!oročali c) rezultatu zanj a delavskemu tajniku • '>v.'ellenbachu. 15.000 delavcev, članov; « United Farm Equipment! * 1» tal Workers CIO, je danes J ■ kalo proti Internation»l ter Co. v Chicagu. L"'\ski tajnik Schwcller.- naj reši spor. posledica nacionalističnega gi-banja v provinci Azerbadžan, ki se ie proglasila za avtonomno državo. Perzijska vlada trdi, d* no ruske avtoritete podprle nacionalistično gibanje v provinci. Radijsko poročilo iz, Mčskve pravi, da je vlada v Azerbadža-nu naznanila, da bo navezala trgovinske stike z zunanjimi državami. f I Pričakuje se. da bo kAnisijS za kontrolo atomske eneftlj« U-( stanovi j ena ta teden. Diskuzije se bodo pričele jutri. Sinafcr Tom Connally, član afcdriš^e delegacije, bo pojasnil Štališce Amerike v svojem govoru glede kontrole atomske energije. Pred skupščino bo prišel tudi problem beguncev. DiskuzijO o tem problemu je predlagal brit- ilišanje v J# - ... pravi, da /^griCff S« OOHOWl! iltatu za-1 ~ v Jeruzalemu ii Tri osebe ubite in dvanajst ranjenih "». ki se prične danes v ■ur Utonu. Vsi so ae oJzvali Na konferenci bodo dialled* končanja stavke, v •e /tvoje veni h čez 2S0.-•lavcev. ..... Jerusalem. Palestina. 21. jan. pozva 1' "re prezenTante -Izgredi so ponovno izbruhnili al Electric Co. in Westing- v tem mestu. Provocirali no jih Klectric Co. ter voditelje židovski teroristi. Tri osebe so United Electrical. Radio & bile ubite ln dvajset ranjenih •ne Worker« CIO na kon-| Radiopo«taja v Jeruzalemu je utihnila, ker «o teroristi napadli električno centralo z bombarpi. Policija je šla v akcijo in napadla teroriste! Del stene jetnišnlce je bil porušen zaradi eksplozije bombe. Eden britski policaj je bil ubit, trije pa ranjeni v spopadu s teroristi. Poročila omenjajo krvave izgrede tudi v Tel Avivu. židovskem mestu. Bojazen je, da ae bodo raztegnili na druga pale atinsk* mesta Napetost med Židi in Arabci se je povedala Teroristi rszpečavajd letak* besedilom. Mda se bodo borili j in britakim če Uniia CIO preklicala stavko •una Fa Ha. N. Y, 21. Jah,— ' United CJaa, Coke de Checkers CIO je preklicalo proti trinajstim kom-,rTl Po doaegl sporazJma •'^oije so prisule na zahte-Jjjt zviianja plače za 17[proti Arabcem Tokio, 21. jan.—General Dou-glas MacArthur je odredil zaae-go japonskih tovarn, ki so izdelovale bojna letala, orožje in drugi vojni material za japonsko armado in mornarico. Poveljnik ameriške bojne mornarice je prevzel kontrolo nad Jokosuko, japonsko mornarično bazo. Japonski častnik ~ obsojen v smrt I Manila, Filipini, 21. jan.—Major Zenzo Salta, poveljnik japonske vojaške posadke v Nani- NEMŠKI SOCIALISTI ZMAGALI PRI VOLITVAH Prve svobodne volitve po trinajstih letih NACIJSKA SABOTA- 2A NI USPELA > k Frankfupt. Nemčija. 21. jan.— Socialiati^ni in neodvisni kandidati ao debili vfcčno glasov pri pivih svobodnih volitvah v Nemčiji po trinajstih letih. Volitev se je udeležilo skoro 80 odstotkov volilnih upravičencev. Prva nepopolna poročila kažejo, da ao kandidati socialistične stranke dobili največ pri volitvah oddanih kI&bov. Za to stranko je prva stranka krščanskih demokratov. Komunisti na levici in demokratski blok na desn!ci so ostali daleč zadaj. Uradniki ameriške vojaške vlade in voditelji nemških civilnih administracij ne pripisujejo velike vkžnosti volitvam. Vršile so se le v vaseh in podeželskih distriktih Trdi se, da se izid bolj nanaša na osebnosti nego na politična vprašanja. Nemci so prvič okusili demokracijo, odkar je Hitler prevzel politično kontrolo. Volitve so se vršile v 30 okrajih province Hesse. Te so bile uvod v volitve, ki afe bodo .vršile piihod* njo nedeljo skoro v vseh krajih, ki tvorijo ameriške okupacijske cone. Nacisti so skušali sabotirati volitve v več okrajih. Pritiskali so na Nemce, naj se vzdrže vplitev. Milni izid dokazuje, da se je'tfBcijska sabotaža Izjalovila. Volftev se je udeležilo čez 400,000 volilcev. Ameriške vojaške avtoritete so odvzele znanim nacistom volilno pravico. Poročila iz vseh krajev pravijo, du so bile volitve mirne. , 3 Polkovnik James R. Newman, direktor ameriške vojaške vlade v provinci Hesse, je izrazil zadovoljstvo z izidom volitev Dejal je, da so volitve dokaz svetu. da demokracija ni bila popolnoma zadu&ena v dl,e-gel poškodbi, Bil je samski in v tej deželi ni imel aorodnikov. Star je bil 76 let in ustanovitelj tukajšnjega društva jednotc leta 1913. Poroka Herminie, Pa.—Tukaj sta se poročila 19. Jan. Max Vozel ln Agnes Bele, oba člana društva 613 SNPJ. Obilo areče v zakonskem stanu! Is Mlnneeote Duluth, Minn.—Po težki operaciji je zapustil bolnišnico St. Mary Jerry Železni kar, člah SNPJ; pri društvu je na Elyju, kjer Je prej živel. On je imel tri sinove v vojni, od katerih sta se dva že vrnila domov, oden Ja pa še v Nemčiji.—V lati bol-nišnicl se zopet nahaja žena Marka Slogarja z ElyJa; ona že dolgo boleha iti je bila že več General Charles de Gaulle resigniral kot predsednik vlade KONFLIKT Z LEVIČARJI VZROK Parla. 21, Jan. -Politična kriza, kj ae je kuhala že dolgo časa, je izbruhnila na dan, ko je general Charles de Gaulle naznanil realgnacljo kot predsednik začasne francoske vlade. Naznanilo o reilgnacljl uklju-čuje pismo, katero je De Gaulle naslovil svojemu tajniku GaatOr' nu Pelewsku z naročilom, naj ga izroči Felixu Goulnu, pred-' aedniku ustavne skupščine. Ta se bo danes sestala v zasedanju in razpravljala o reslgnaciji De Caulla. Skupščina bo izvolila novega predsednika vlade. Poročilo pravi, da bo De Gaulle nocoj tfovorll po radiu francoakemu ljudstvu in mu po-Jaanll varok resignaclje. Uradni krogi molče o resni situaciji, ki je nastala po reslgnaciji generala. Andre Malraux, minister za informacije, še »ni komentiral De Gaullove akcije. Drugi člani vlade, ki ao ae udeležili izredne seje, na kateri je Drf Gaulle naznanil, da bo resigniral, nočejo govoriti, Doznava se, da je konflikt med De Gaullem, socialiati in komunisti povzročil vladno krilo. ♦ De Gaulle je bil razkačen, ker nt socialiati in komuniati znižali proračun za vzdrževanje krat prej v bolnilnlei>-V tef *£n-rodnikov,—Dne 17, jan, le v bolnišnici v Burlingtonu. Wis., u-mi la Rose Alpner. Tja Je bila prepeljana pred par tedni, ko Jo je zadel mrtvoud Doma je bila |y. Krškega na Dolenjskem In v Ameiikl 40 let, Prvih 20 let Je živela v La Sallu, Zapušča moža Lenarta, tri sinove, hčer In pet vnukov. Članica je bila društva 192 SNPJ ln društva 19 JPZS pokopana Je bila civilno na pokopališču Arlington, Vw pogreb«* je oaJubel Krmencov pogrebni zavod Is CUvalanda Cleveland — V bolnišnici je u-mrl po večletni bolezni John Klemene, »tar 54 let, vdovec in dymM iz ftakitnika pri Poatojni, kjer zapušča ne*tre, v Pennsylvania brata Franka, v Deaibor* nu, M4rh., ie ki so imeli živino, eo ob vse Gotovo st** cltali v čan<>pisth kaj so delali Nemci v naših krs jih štiri leta Ljudi »o odpeljal v Befjunje. mnogo pa so <»h ti-fitreltli Iz Hrušce so en di»n po bili 33 ljudi, druge pa odgnali * internacijo Mnogi so umrli v internaciji Jesenice eo selo porušen** Bile so tarča bomb Mnogo ljudi je bilo ubitih Tista pisma, ki sem jih pisala med vojno, so - prinesli ameriški fantfe v Ame riko Ti so bili Maki in n* kater so se nwali spustiti na tla. Naši partizani so jih ujeli aj. Če so Nemci dobili ameri ko letalce, ho jih pobili ali pa •aprli. Tisti letalci, ki so nesli orvo pošto, so se morali spustiti ,ia tla, ko se je letalo užgaio nad Jolico. Eden je izgubil življe-ije, drugi pa so se rešili s pa-iali. S pomočjo partizanov so iska-a izgubljene letalce ameriška etala. Nekaj letalcev je pripe-jal naš Jaka. ki je bil kurir na lašnlku. Ti letalci so prenašali jošto iz enega kraja v drugega, ^etalce smo iskali po pašnikih n prinašali smo jim kruha in nleka. ker drugega nismo ime-1. Eden letalec je nam pove-Jal, da je doma iz Wisconsina n njega smo prosili, nsj bi ne-el naše pismo v Ameriko. Ker ilsmo razumeli jezika, snjo go-orili kar z rokami. Sedaj zaključujem svoje pi-mo, pa nikar ne /ameri. ker ti isem takoj odpirala. Imela sem osti dela. Sprejmite lepe pori rave od nas vsi skupaj,—Ma-ijana." Drugo pismo ne glasi: "Spoštovana Marija Kostelic! -"Prijetna dolžnost me veže a se vam zahvalim za suknjo atero sem prejel preko Rdeče a krl*a. V žepu sem dobil va e ime in naslov. Kar veseli ne, da ste naši bratje tam v aljni tujini, da sočustvujete z lomi in da nam pomagate. Za o vam bomo vedno hvaležni. Opisati vam hočem nekoliko, :do sem in kako je bilo tukaj / času okupacije. Jaz sem ml-ar v Grahovem, star 47 let, o-enjen in Imam tri otroke. Vsi o zdravi in se zelo zanimajo a Osvobodilno fronto. Imamo Sedaj sem doma, a ne vem, kako si bom opomogel. Ako ne bo kmalu plačana vojna odškodnina. bodo težave, kajti revežev je veliko. Smo precej gospodarsko uničeni, kljub temu pa smo zadovoljni, ker ni bila borba za svobodo zaman. V jjar letih se bomo opomogli tudi gospodarsko. Proam vas, ako je mogoče, da mi bi še pomagali. Ce je tam več Slovencev, bi morda še kdo izmed njih kaj prispeval. Opro-atite, ker vas nadlegujem, toda zagotavljam vas, da vam bomo hvaležni za vsako pomoč. Ako boste to pismo prejeli, vas prosim, da mi odpišete. Mi vam bomo tudi pisali. Iskrene pozdrave vam pošiljam jaz in moja družina.—Štefan Reainovtč. Iz Slivnice pri Grosuplju vojo hišo, ki je bila v mirnem asu moja delavnica. Imel sem »omočnlke, šlo nam je dobro in )ill smo zadovoljni. Prišlo pa e nesrečno leto 1941 In prekleti nori Id so nam vzeli svobodo in x>žgali naše lepe vasi. Uprli smo se sovražnikom in ine 10. maja 1. 1942 je bil v Gra-»ovem prvi spopad med parti-ani in Italijani. Strašna bitka e tr&jalu 12 ur. Po bitki so se >n rt i za ni umaknili v eno stran Italijani pa v drugo. Italijani .0 mojo hišo pred umikom po-tolnoma izropali. Jaz in druži-n smo ostali brez vsega. Od »krat je bilo vedno hujše. Ita-ijanl so prišli večkrat v našo as, začeli požlgati hiše in po-iljatl ljudi. Veliko ljudi so odredil v internacijo. Potem ho se Italijanom pri-Iružlli domači izdajalci. Ti so >111 domobranci in bili so slabši nt Italijani. Trdili so. da se »orijo za vero, dasi so bili oni ►rvi, ki so zavrgli božje zapo-edl. Divjali so do 8. septem »ra 1.' 1943. Potem smo imeli ekiij Časa mir. Natn so prišli kernel in domobranci z njimi, lilo je spet hudo. Tako je slo •eprtj do osvoboditve. Mrne so talijant internirali, toda v in-emaclji nisem bil dolgo Po-env so me prijeli domobranci in »rodnii v nemško sužnost V Nemčiji sem bil do osvoboditve. Cleveland, O.—Iz stare domovine sem prejela pismo od brata Franceta Grudna iz Spodnje Slivnice pri Grosupllu, datirano 24. sept. 1945. On piše: Draga sestra! Po dolgih in silno hudih časih Vas vse skupaj prisrčno pozdravljam, veseleč se dejstva, da spet lahko stopimo v pismene stike kot brat in sestra ter sorodniki. Mislili smo, da nam ta prilika nikdar več ne bo dana, vendar pa se je zgodilo, da smo še pri življenju. Ni mogoče popisati vsega, kar se je tukaj dogajalo med vojno. Koliko smo prestali v tej vojni, ni mogoče povedati. Veseli pa smo. da smo ostali vsaj pri živ-lienju. Micka, Ti dobro veš, kako je bilo pri nas doma, anfpak sedaj je naša hiša razdejana, kajti Italijani so jo zažgali. Ostala nam je le soba, veža in pa mala soba, tako tudi kozolec. To se je zgodilo 6. junija 1942. Takrat so nas pregnali in morali smo bežati z doma. Koismo se čez dva meseca vrnili, nismo dobili nič, ker so vse odnesli, česar niso uničili. Takrat so Italijani požgali 72 hiš in 44 oseb ubili. Dne 11. marca 1944 pa ho Nemci bombardirali našo vas« tako da smo zopet morali bežati. Nemci so uničili 25 hiš in več hlevov. Vrgli so štiri bombe. "Štibelc" so Italijani pustili in pod "štibelcem" klet, v katero He je skrilo 18 ljudi, ki ho vsi ostali živi. Dve bombi pa sta padli na pot in na kozolec. Zdaj nimamo nobenega poslopja In živimo pod milim nebom. Kaj pa Janez, je še živ? In njegova družina? In Jože, kako se ima on? Sporočam Ti, da so sestre še vse žive in njihovi možje tudi, namreč od Kati in Jere, za Pepinega moža pa ne vemo. Najlepši pozdrav vnem! —France Gruden. Tako mi piše moj brat. Zdaj lahko vidimo, da so naši ljudje v stari domovini mnogo prestali. še tisto malo, kur so imeli, jim je sovražnik uničil in ukrade). Zato P« J** bilo njihovo geslo pravilno: "Smrt fašizmu, svoboda narodu!" Mary Mauser. WttovM diplomacija t teže okrog ifomsko bombi Auburn. III.—Svetovna diplo-naeija se danes suče največ o- crog atomske bombe To je naj-trahothejša sila,'kar jih je še to dane« poznal« človeška družbe. Dane« se ponašajo s tem stra-totmm orožjem le Angleži In \ merica ni, pri tem p« jih je ze-o strah, da bi prišli do te hull Vve i/najdbe tudt Rusi Ka ^cor nam je znano, bodo imele o orožje te velesile, ne pa ka oltški Poljaki, temperamentni rt«lijani .tU pa Jugoslovani Ta ivar bo predraga za majhne dr- 'ave 1 Ako bi se svetovna diplomacija res trudila za zbližanje Rusijo in .'« pošten mir xa male in velike narode, potem hI bila vsaka bomba nepotrebna /a ubi ienje nedoUnlh Človeških bitij Niso se Je zacelile rane nešim boril« lj«*m, ki so. se bojevali na raznih frontah po vsem svetu s že Ke najdejo hujskači /t tre t jo svetovno vojno. Zadnje rase smo šli v naši naeelhini zopet na delo in p«*hi rail obleko za niiše uboge slovenske oz. jugoslovanske brate in :testre. Dne IS. dec. sem odposlal na pristojno mesto v New Yorku 147 fountov raznega 0-blačila. K tej pošiljatvi je pri pomogla družina Krivec iz Standarda, III., z zavojem, ki je tehtat 35 funtov raznovrstne obleke V (otovini pa so zopet prispe vali J. Homez $5, po $1 po J. Ustar, S. Prelec, A. Mlaenik. J Vole. A, Kocjan in F Vonči-na V urad organizacije SANS v Chicago sem poslal $11. Vsem n«jlepša hvala. List za listom pada. V kratkem času je preminulo pet mojih prijateljev Seveda, kar se r<>dt. mora umreti, tako zahteva narava. Vendar pa ml pridejo solze oči. ko vidim kako smrt kosi naše pionirje in društveni-ke. kot so bili Frank S Tauchaf iz Chienga, Johh Podpechan is Yslla. (Cans, John Artach i* Denverja. Coh>, Martin Potokar iz l.vonna. III. in Leo Junko it Detroit« S pokojniki sem poznal in vaičftl smo dni g dru-i delen*kih m političnih nadlogah Želim |im miren počitek v hladnih e robovih, družinam pokojnikov pa is-ra*am glohotpo sntalje' Joka Hans M Kratko pisma* iz Ponove vasi West Middleeex. Pe>-V Pro-sveti čitamo zanimive pa žalostne dopise iz stare domovine. Kaj vse se je tam zgodilo za časa vojne, se razvidi iz pisem. Ce e kje kakšen pekeiy je pač bil tam. Ta pekel so povzročili brutalni Nemci in Italijani, pomagali pa so jim katoliški izdajalci. Ti zadnji ho počenjali take gro-pote, da bi človek ne mogel verjeti, ako bi ne bilo sto in sto dokazov, ki jih čitamo v pismih, ki jih pošiljajo naši preprosti ljudje. Tudi jaz sem prejel kratko pismo od hčerke moje sestre iz Ponove vasi pri Grosuplju. Hodilo je 45 dni in vsebuje le nekaj vrstic. Papir je lep in lepo obrobljen, nosi pa ime firme Katoliška burkvarna, Ljubljana. Glasi se: Dragi stric! Sprejmite najlepše pozdrave. Naznanjam Vam da je moj mož Rudi Praprotnik po domače Vaščinarjev iz Ponove vasi, po dveh letih zapora umrl. Vzrok smrti, je bil dolgotrajni zapor pod okupacijo. Za pustil je nas šest nepreskrbljenih otrok z materjo. Kako na.i preživljam šest otrok? Poma gajte nam!" Čudno se mi vidi, ker imam doma več sester in v isti vasi tudi od omenjene brata, po domače Čampov Tone, sin moje sestre, pa nič ne omenja o tem ali onem. Tudi moj zet Anton Trantel je dobil pismo od očeta iz Podgorice, po domače Klepetov Jože, ki piše sinu kratko pismo in še o svoji družini dosti ne pšie. Dostavlja, da ne sme pisati, bo pa potem, ko bo lahko več pisal. Zato se mi še bolj čudno zdi, zlasti zato, ker vidim v Pros vet i obširna pisma, ki povedo v podrobnosti marsikaj. Da ne bomo čitali samo žalostna pisma, se bpm nekoliko po-mudil pri naših -iovciK in omenil našo lovsko srečo. Takoj vam povem, da smo vsi lovci v pretekli sezoni imeli smolo. Zajčki so bili redki in preplašeni. Mislil sem, da go zadenem v ar edino, ne v glavo, da ga preveč ne raznese, pa jo je veselo ubral in ubežal kot bi mu rep zasmo-dif ^^ Šel sem parkrat po naši šumi in ' par sem jih dobil. Ker se cmalu utrudim, sem šel domov n se kratkočasil krog hleva, vse naokrog pa se slišijo streli. Žena me opozorila, češ; ali me nič ne premakne, ker vse naokrog poka. "Včasih, ko si slišal strel, si takoj zletel v šumo s puško na rami in si kakšnega prinesel domov," me je malce podrezala. Odgovoril sem, da mi še vedno zaigra srce, kadar slišim strel, ampak sem že prestar za tak sport, puška se mi trese pred strelom, zato tudi zguba veselja za lov. Ko sem bil še mlad, smo imeli obilo zabave doma v stari domovini. Kdo ni poznal Smoletovega Mihca iz Šmarje. Tmeli so gostilno in mesnico. Smole se je večkrat pri nas ustavil, kajti takrat je moj oče prekupoval teleta. Pa je pobaral očeta: "No, Janez, ali imaš kakšno tele?" Ko Je Smole vlekel tele na štriku, je njegov velik črn pes zadaj na debelo lajal in priganjal tele, ki se je z vsemi štirimi upiralo. Pa smo ga vprašali, ali njegov pes i\p ugrizne teleta ali samo laja. Pa nnm je odgovoril, d« bi rad ugriznil, ampak ne more. ker je «ttar in nima zob. Tako je tudi z nami starimi lovci: voljo imamo in srce za lov. noge pa nas nočejo več nositi, Ver «0 na štrajku. Našemu brZostrelcu Jožetu Godi ni pa so zadnjič tatovi odneati vse puške, nakar si je kupil novo in se jf v novembru po nega sledu, tako ne za Francetom L u k Č e v i m. Francetom Knauaom. Nandetom Loj zovi m in Boštjanov!m Edijem " Tako mi pišejo iz stare domovine. V taki majhni vasi. pa je toliko žrtev Kdaj bo zopet svet živel normalno? Zadnjič. L I03t sem bila v stan domovini in je btlo vse tako lepo m prijazno, sedaj pa je vm raadejano Vabijo sne. da bi prišla pogledat, a jez sem še prestara Kar lepo ostanimo e Ameriki in bodimo hvaležni, da smo tukaj Kakor hitro se bodo razmere uredile, jun bom poelala nekaj denarja Jugoslaviji fetim boljšo bodoč-• nnet ko je bilo vse v redu, so pa od šli proti Srbiji. Potem se je več krat pripetila kakšna nesreča v tej okolici. Sestro Ano, moža in družino so nacisti odpeljali v Nemčijo na suženjsko delo dne 21. dec. 1941, sedaj pa so se že vsi srečno vrnili domov. Bilo jih je šest v družini: oče in mati, dva sinova in dve hčeri, sin Janez pa je že prej služil v jugoslovanski armadi. Sedaj je v Novem mestu partizanski četovodja. Naj dodam, da je omenjena družina doma iz Povšnika in se piše Pavlin. Ko so se vrnili iz Nemčije, so našli dom izropan in požgan; kolikor niso Nemci odnesli s seboj, so pa pobrali tisti, ki so tam ostali, tako da domačim ni nič ostalo. Iskren pozdrav vsem! Upam, da bom kmalu dobila^voj odgovor.—Marija Gerdin. Naslednje pismo pa mi je pisala nečakinja Pepca Pavlin, hčerka moje sestre Ane: Dragi atric! Po dolgem času, v katerem smo mnogo prestali, se zopet oglašamo, da Vam potožimo in opišemo našo sužnost. Mi smo bili zajeti po Nemcih in nismo mogli nikamor, potem pa so ukazali, naj se odpravimo na odhod. To je bila strašna novica za naa. Prišel je nemški vo-pa k in zapovedal, da moramo biti v eni uri pripravljeni za selitev, namreč vsa vas Iglenca. Razume se, da smo bili vsi prežeti s strahom. To je bilo dne 2. dec. 1941. Povezali smo si naše prtljage in nekaj stvari smo naložili na dva voza. Moški so vozili, ženske in otroci pa smo hodili—gori v hribe po vijugasti poti do glavne ceste v Prejski gori. Tam so čakali tovorni avti m ao nas odpeljali proti Raj-henburgu do železniške poetaje. Tam smo znosili naše stvari na postajo. Zdelo se nam je, da se selimo kakor biblijski Izraelci, s to razliko, da so Izraelci šli v neko obljubljeno deželo, mi pa smo bili izgnani in pregnani Tako smo vzeli slovo od naše ljube domače zemlje Naložili so nas v vlak ob sedmih zvečer in nas odpeljali preko Koroške v Avstrijo. V Solnograd (Salzburg! smo prišli ob 11. ponoči. Tam smo dobili nekoliko hrane: kruh. salamo in čaj. Nato pe »pe« naprej proti Monakovem. kjer so nam dali nekoliko ješ-prena. potem pa zopet naprej do Stuttfarta Tam so nas odbrali polovica v eno smer, polpvtca pa v druge. Nas eo odpeljali v Ne- charelz, kamor smo dospeli opol. noči. Čakal nas je lagerski firar • ki je po nemško grmel, mi pa ga nismo razumeli. Tisti firar je vsaki družini od-kazal po eno sobo. Dali so nam krompirja in korenja, vse skupaj zmešano, kakor hrana zt prašiče. Po par dneh počitka, ki ni bil počitek, smo začeli delati kakor črna živina. Suvali in pri. ganjali so nas ter pretepali. Ta-ko je šlo naprej vsak dan. Zju-traj so nam dali malo črne kave brez sladkorja, opoldne dve : ilici krompirja in malo črnega kruha, ki je bil trd kot kamen, za večerjo pa repo, včasih pa zraven malo tistega kruhu. Taco je bilo cela dolga štiri leta! Mučili so nas kot sužnje. Bili I smo lačni, skoraj bosi in raztrgani. Mnogo jih je v teh strašnih razmerah pomrlo od glada in. ' mraza. Vzeli so nam vse, kar smo imeli, še celo naše domove so požgali in oropali. Končno— 30 dolgem in brezkončnem trpljenju, so prišli ameriški vojaki, so nas osvobodili. To je bilo dne 2. aprila 1945. Nato smo čakali še štiri mesece v logarjih, predno so nas poslali v Slovenijo. Domov smo pršli dne 9. av-gusta, ampak na prazno zemljo. Gospodarsko poslopje požgano, tako da nam ni nič ostalo. Sedaj sem pri teti Mariji Gerdin v Stični, ki je ostala čisto sama na kmetiji, da ji pomagam pri delu. Sedaj končam s tem. kar smo prestali v tej strašni vojni, in vas pozdravljam vse skupaj.—Pepca Pavlin. Iz teh dveh pisem je jasno razvidno, da so šli naši ljudje skozi neverjetno trpljenje, ki je trajalo dolga štiri leta. Gotovo so potrebni naše pomoči. Pomagajmo jim, ne odlašajmo, kajti sedaj so v veliki potrebi. Nimajo ne obleke ne obuvala, zima pa neizprosno pritiska na njihove porušene domove. Vsak naj nekoliko da, saj nam se ne bo mno-po poznalo, oni pa bodo z veseljem sprejeli vsak dar Naj končam. Naročnik Pro-svete sem od njene prve stevil-kej Pred tridesetimi leti sem se večkrat oglasil z dopisi, sedaj pa rajši čitam kot pišem. Pozdrav vsem čitateljem. Frank Verbajs. 124. Matifs prejel pini iz stare deneviae Duluth. Minn.—Prejel sem prvo pismo iz Slovenije, odkar so bili od tam pognani Lahi in Nemci, ki so dolga štiri leta barbarsko gospodarili nad našo staro domovino. Pisal mi je moj nečak, najstarejši sin mojega brata Janeza, ki je bil trikrat oženjen in ta sin je iz prvega zakona, tako tudi sestra Micka, ki jo omenja v pismu. Ti moii sorodniki živijo v Planini na Notranjskem, ki ni daleč od Postojne in Cerknice ter Idrije. Postojna slovi po svoji čarobni jami, Cerknica po pre-sihajočem jezeru, Idrija pa po srebrnih rudnikih, ki so drugi največji v Evropi za onimi na Španskem. Znano je, da Idrija in Postojna sta ječali dlogih 25 let pod laško peto. dočim je bila Cerknica prideljena Jugoslaviji po Drvi svetovni vojni. Seda pa je tudi Postojna pod jugoslovansko oblastjo, tako tudi Idrija. Pismo je bilo oddano na pošt) v Planini 28. okt. 1945. Na pečatu je označen Rakek, v oklepaju pa Ljubljana. Prejel sem ga 14 dec. šlo je skozi cenzorjeve roke. Zelo me veseli na moja stara leta, ker vem. da moji sorodniki niso bili med izdajalci, zato tudi niso med tistimi begunci ki so sedaj v Italiji in drugod Sina moje sestre v Celju na Štajerskem so Nemci ustrelili Kmalu zatem sem prejel drugo pismo, in sicer od mojega brata iz Logatca na Notranjskem oziroma od njegovega sin*, k duhovnik in je bH ves čas okupacije v Sloveniji. Njegova fars le bila v Jesenicah na Gori škem. pe tudi on ni šel med -gunce. ampak je v Logatcu ka: znači, da ni sodeloval z iadajal' Toliko o teb ' v Begunjah pri Cerknici il!> Mislili so, da ne bodo rt njani. Upanje so imeli v d« Jirp bodo prišli na Končno so se podali in i/ani so jih odpeljali v Rib- > pred Midišče. Kmalu potem 1 pričeli Nemci zbirati na ' ku. da udarijo na Cerknico, ""no je namceč bilo, da je V , f krnet dosti partizanov. Prvič l'!>»h • tankom do prvih hiš f'"l*krajnka sem In požigali * f**! kaplani jo. Tam Je vse požgano, nobena hiša ni cela. Moški in ženske so bežali kar na Slivnico, ko je pa Nemec odšel, so prišli tudi ljudje domov. Najhujše je bilo 19. septembra 1943. Bilo je v nedeljo zjutraj. Odšli smo k prvi maši. Maša se je komaj dobro začela, ko zašumi po cerkvi: "Nemec je" tukaj!" Ljudje so bežali iz cerkve; vsak je hitel, da bi bil čimprej doma, če bi slučajno gorelo, da se kaj reši. Na našem Pe-ščenku se je slišalo grozno streljanje, domov nisem več mogla, ker so vse navzkriž padale krogle; zato sem se zatekla kar h Kramarjevim na Mali gasi. Bilo je nekaj groznega. Pridrveli so tanki, metali zažigalne snovi in kmalu je bilo vse v ognju. Partizani so bežali na Slivnico in od tam so streljali dol. Bilo je kakor na sodni dan. Mislila sem si: "Če bom danes ostala, potem bom še." Nemci so začeli ljudi iz hiš izganjati in so jih sortirali moške na eno, ženske na drugo stran. Prepričana sem bila, da bodo vse pobili. V smrtnem strahu sem bežala čez Kramarjev vrt proti Hrenovi žagi. Zdelo se mi je, da mi krogle kar za hrbtom padajo. Tam sem dobila drugo dekle, ki mi je pokazala, kje so še drugi civilisti. Za Hrenovo žago pod jezom v koreninah smo se skrivali ves dan od sedmih zjutraj do štirih popoldne. Nad nami so krogle frčale kot muhe, poleg tega pa smo morali gledati strašen dim in ogenj, ko so požgali skoro po) Cerknice. Ves čas sem mislila samo na dom, kaj je s hišo in z mojo obleko. Potem smo zvedeli, da je Nemec odšel nazaj na Rakek. Hitela sem domov, pa sem komaj hodila, ker je na vseh straneh še gorelo in je bila velika vročina. Prišla sem v naš konec—hvala Bogu, vse celo, nikjer nobenega požara. Hiša prazna, šipe v vratih pobite. Stanovalcev nikjer. Čez nekaj časa pa so prišli od zadnje hiše in mi začeli pripovedovati, koliko strahu so prestali, ko so jih prišli Nemci iskat in jih vse odgnali dol proti Cerknici. Med tem so pa preiskovali po hišah. Ukradli so precej prašičev in jih. odpeljali s seboj. Ženske so izpustili, moške so pa odpeljali ns Rakek. Štirinajst so jih odbrali in jih kot talce postrelili. Nekaj so jih poslali na Gorenjsko po tovarnah, drugi so bili nekaj časa zaprti, nato so jih vsled starosti izpustili. Jaz sem zbrala vso boljšo obleko in posteljnino v kovčeg in odpeljala na Jezero k žlahti spravit, ker je bilo rečeno, da bo Nemec prihodnji dan prišel požigat še tisto, kar je ostalo. Cel teden sem hodila na Jezero spat, ker me je bilo strah doma. Počasi sem se spet privadila. Potem je bil nekaj časa rhlr. Na dan ofenzive je padlo okrog 30 partizanov in tudi šest drugih. Tisti dan je bil tako strašan, da ga ne bom pozabila, če živim 100 let. Kmalu se je začel organizirati domobranstvo. To so bili vojaki Rupnika, ki so delali skupaj z Nemci. Začeli so pobirati ljudi v nemška taborišča in koliko Cerkničanov je tam umrlo! Mene so začeli tudi bolj grdo gledati zaradi tega, ker sem zagovarjala partizane in jih v marsičem pohvalila. Spoznala sem, kje je pravica in se po tem tudi ravnala. Slišala sem od več strani očitanje, da simpatiziram s partizani in bala sem se, da me bodo zaprli. Vsi tisti, s katerimi smo skupaj peli in na odru igrali, so bežali, meni pa ni bilo treba, ker nimam nič masla na glavi. Vsa vojaška oblast in občina je bila na Rakeku. V Cerknici si niso upsli biti, ker je bilo vedno dosti partizanov v bližini, Nemcev pa tudi ni bilo toliko, da bi lahko naš« kraje stražili. Partizani ao hodili kar stalno v Cerknico. Dekleta smo hodile na Rakek kupovat cigarete in smo jih tukaj partizanom prodajale. Tudi druge stvari, kar so kaj rabili, smo jim preskrbele Glede soli je bilo nsjhujše. Nemec nI dal dolgo nič proviza-cije (prehrsne). Ljudje so si pomagali na vse naftne. Ns Rakeku so bile ženske, ki eo nosile tja iz Trsta sol, tja ps maslo in tako se je zamenjavalo. Bloška in Loška dolina nista imeli nič soli, zato so pa ženske hodile do Cerknice z maslom, me smo jim dale sol, pa smo kakšno kilo soli zraven zaslužile. Lansko leto sem bila skoro vsak dan na Rakeku, da sem malo zaslužila. Cerkničani (bela garda), kateri so na Rakek zbežali, so me videli in obdolžili, da pošto prenašam za partizane. Žalostno je bilo, da so se dobili slovenski ljudje z imenom domobranci, v resnici pa so bili švabobranci. Lansko jesen so hodili skoro vsak dan na pohode; kar ponoči so §e znašli zdaj v tej vasi, drugič v drugi dolini in marsikdaj presenetili partizane, da so morali bežati. Veliko so jih pa tudi pobili; če so žive ujeli, jih je malo ostalo pri življenju. Mnoge so mučili, dokler niso izdihnili. Lani 6. novembra so ponoči prišli čez Slivnico v Grahovo. Tam so pri neki hiši kuhali žganje in pri njih je vasovalo šest partizanov. Nič hudega sluteč, so imeli odgrnjena okna. Ko so jih domobranci zagledali, so začeli kar skozi okna nanje streljati in so vse pobiii in še eno domačo hčerko. Na poti so dobili nekega terenca, ki je imel pri sebi večjo množino cigaret za partizane. Vzeli so mu vse, njega pa v Martinjaku ustrelili. Nato so pridrveli okrog Četrte ure zjutraj okrog naše hiše in zahtevali, da se jim odpre. Moji stanovalci so jim odprli in vprašali so, kje sem jaz. Prišlo jih je v moje stanovanje okrog 20. Mene je od-vedel komandir v spodnjo kuhinjo, da me je tam zasliševal, medtem so pa drugi kradli po mojem stanovanju in preiskavah. To je dobro, da niso nič našli. Ce bi bili našli Poročevalca, ki sem ga tisti dan brala in v pepel skrila, bi bila odgnana gotovo v internacijo, ali bi me pa ubili. Zasliševal me je: Ti si sinoči prodala terencu Kranjcu cigarete, da jih je on odnesel partizanom. Jai jih res nisem, zato sem odločno povedala, da jih nisem nikoli prodala. Nato je vprašal, kdaj sem ga zadnjič videla. Odgovorila sem, da pred 14 dnevi. Takrat je pa vstal in me je tako klofnil po glavi, da sem se kar zasukala. Kričal je, da lažem, češ, da je on sam povedal, preden so ga ubili, da jih je pri meni kupil. Nato je prišla gospa, ki stanuje pri meni, pogledat, kaj se godi v njeni kuhinji.' Povedala je, da ni bil tisti večer nihče pri meni za cigarete. On jo je pa zapodil. Jaz sem bila v strahu, kaj bo z mano, sama pa s tem krutim človekom. Se enkrat me vpraša, Če prisežem, da mu nisem prodala cigaret. Rekla sem, da prisežem desetkrat, če bo treba. Zato besedo me je spet udaril in potem še enkrat in kričal, da jaz sploh ne verujem v Boga in da sem te-renka. Nato je zakričal nad menoj, naj priznam in mi je nastavil revolver na prsi in čakal. Jaz sem si v smrtnem strahu zakrila oči in zajokala: "Če bi bila kriva, bi priznala, če pa nisem, pa ne morem." Nato je naročil vojakom, naj me odženejo na Rakek v zapor, on je pa še po Cerknici ljudi ustrahoval. Ko sem bila že v zaporu, priženejo za menoj še eno iz Cerknice—Kor-četovo Julko. Kar vesela sem bila, da nisem sama v zaporu. Vprašam jo, zakaj so pa njo, pa je rekla, da je zvečer ona nesla tiste cigarete dotičnemu terencu, za kar je mene klofutal. Ona je bila na Rakeku takoj zaslišana in je tudi priznala svojo krivdo. No, sem si mislila, če si ti priznsls, potem sem jaz rešena, ker prej fC mene sumili. Mene so šele drugi dan zaslišali. Govoril mi je, da se mu čudno zdi od mene, kako sem se morala tako spreobrniti, ko sem bila prej vedno z duhovniki, zdaj pa da podpiram partizane, simpatiziram z njimi in sovražim domobrance. Zagovarjala sem se ns kratko, če me imate na sumu, me imate zaradi tega. ker me vidite dostikrst na Rakeku. Tja nosim msslo, nszaj ps sol. Včasih tudi cigarete za svojo rabo Zamenjam jih za drva, za koruzo in oraču jih dam To je ves moj greh Rekel je, da če bi Nemec hotel, bi lahko zalotil ves k rs j rszen Cerknice s soljo; ker ps so Um partizani, zato je tja ne da. in je torej ta stvar kaz-njiva. Prosila sem ga. naj me izpusti, saj nisem bila še nikdar kaznovana In je obljubil, ds bo IHMpsiNflrikt iz stamp taja StubonvQlo. Ohio. -Z zanimanjem prebiram našo pribljub-ljeno Pros veto. Najprvo preči-tam pisma is stare domovine. To je tudi vzrok, da bom vzela malo prostora v listu. Mogoče je kateri čitateljev kaj slišal o mojih sorodnikih, o mojih bratih in sestrah. Odkar je minila vojna, sem že večkrat pisala v staro domovino, a do sedaj še nisem dobila odgovora. Imela sem tri sestre in dva brata v Jugoslaviji, toda ne vem, če je še kateri živ ali ne. Meseca januarja 1945 sem čitala v Prosveti, da je bila v ujetništvu na Nemškem tudi ena mojih sester. Takoj sem šla na Rdeči križ, da bi s pisanjem prišla v dotiko znjo. Poskusila sem petkrat, a vse zaman, kajti v ujetništvu je najbrže umrla. ' Njen naslov' v lagerju je bil: Mari* anca Pustavrh, Lager fuerth, bel Nuernberg (13 a) Dne 18. oktobra sem zopet čitala v Prosveti, da je bil umorjen Franc Pustavrh. To je ime mojega najmlajšega brata. V isti Prosveti sem čitala tudi i-mena mojih dveh bratrancev, in sicer Lojze in Andrej Pustavrh, ki sta tudi bila umorjena. Nisem prav gotova, če sta moja sorodnika, ker se mogoče tudi drugi tako pišejo. Ker nisem gotova, bi prosila naše rojake, ki so doma iz vasi Gabrje nad Ljubljano, če je njim kaj znano, kaj se je zgodilo s tamkajšnjimi prebivalci. Pri naši hiši so rekli pjri Kna-povcu. Ali so res vsi umrli ali kaj? 1 Prav tako sem slišala, da je bila hiša, v kateri sem bila rojena, bombardirana. Seveda, moje ^sestre in bratje niso več živeli doma, ker so bili vsi v Ljubljani že več let, radi tega bodo bolj težjco naši DobravČa-ni vedeli p njih. Zelo mi je hudo, ker se bojim, da je krvoločni sovražnik uničil vse moje sorodnike. Imam še vedno upanje, da je kateri še živ. Zelo bi bila hvaležna, če bi kdo kaj vedel, kaj ae je zgodilo s Knapovčevimi. Mi smo bili poznsnl v vsčh okoliških vaseh. Moj naslov je R. D. 2, Stu-benville, Ohio. Uršula Strajnar. že govoril zame. Tretji dan Je pa prišel notri in dejal, da midve iz Cerknice gremo domov. Ne moreš si misliti, kako sem bila srečns. Zaprta sem bila tri dni in dve noči. Potem so se razmere obrnile. Teden pozneje so se naselili domobranci v Cerknici. Tudi nemška komanda je prišla. Nemška komanda je bila ravno v tisti sobi, kjer so bili prej davkarje-vi. Vse druge sobe so imeli domobranci. Začelo se je kopanje jarkov. Vse ženske in moški so morali Iti kopst. Po vseh gričih in njivsh se je kopalo. Izvzete so bile samo gospodinje. Tudi jsz sem dobila od občine poziv, a izgovarjala sem se, da sem gospodinja in da imam prašlčs. Toliko sem se oprostila, da mi krampat ni bilo treba, hodila sem ps artckomandantu dve sobi pospravljat in peči kurit. Takrat se je začelo še večje gorje. Če so hodili na pohode nad partizane, so vedno Še civiliste s seboj pripeljali in jih v stanovanju, kamor sem jsz ho« dila, pretepali. Če niso hoteli priznsti, kar so jih spraševali, so jih mučili na vse načine. (Pa ne Nemci, ampak naši švabobranci.) Dva sta žrtev držala, štirje pa tepli. Sezull so jim čevlje in so jih z nskovanimi čevlji po nogsh teptali. Zbadali so jih za nohte s peresi, s pestmi so jih po obrszu tolkli.' Tepli so jih nsvadno ponoči. Jaz ssms sem videls in slišala, ko so mi zju-trsj pripovedovali, ksj so prestali ponoči. Vsako jutro sem šla za komsndanta v tisto sobo po vodo, zato sem lahko videls vse pretepene ljudi. Neksteri so kar na trebuhu ležali, ker so bili tako razUpeni, da niso mogli sedeti. Ens žrtev mi je pokazala črna stegns od udarcev, drugs pa spet tako pretolčena, da so bile hlače v rano pribite Turšlča Poldeta iz Velike ga-se so vzeli pred pustom žena je povsod spraševala, kam so ga odpeljali, ftla je v Ljubljano ^o ječah spraševat, pa ga nI bilo Letos pomladi so ps na loškem travniku čistili In nalli Um nje- gov grob. Potem so ga slovesno pokopali na pokopališču. Tako so delali z ljudmi, če niso bili sanje, v Na dan 3. maja zjutraj ob treh so pa vsi bežali, Nemci in domobranci. Prišla je Titova vojska in je vse pregnala. Sedaj smo svobodni. Pravijo, da so bežali na Koroško in v Italijo. To, kar sem napisala, je le malenkost; če bi hotela več, bi bila debela knjiga o tem. Jaz sem med vojno redila prašiča in polje obdelavala. Ni kazalo drugače. AvgusU meseca sem bila pri teti v Idriji. Kar prileglo se mi je malo počitnic pri svojih ljudeh. Tudi Ute hči Vikca je bila dvakrat po en teden pri meni. Zdaj se bolj Uško dobi dovoljenje za tja. Povabila sem jih na koline, pa niso mogli priti, potem sem jih pa jas po šoferju poslala. Teta nima nobenega sina več.. Starejši je pred tremi leti umrl, mlajši Lojze pa je padel pri partizanih. Teta silno žaluje za njim, ker je dobro zaslužil In bil jako dober zanjo. Jaz sem se dostikrat pokesa-la, zakaj nisem šla v Ameriko, da ne bi toliko strahu in groze presUla kot sem jo. Menda j« Človeku usojeno. Pa da smo le srečno glave odnesli, in da je še hiša nepoškodovana. V hiši imam še vedno iste sUnovalce. Že 12 let so pri meni. Nekaj časa je bil on ln sin zaprt pod domobranci, sedaj sta oba doma." —Marija Zadel. Iz pisma je razvidno, da so bili domobranci prav tako veliki zločinci kot Nemci in Italijani. Upam, da bodo dobili zaaluženo kazen, če se kdaj vrnejo v domovino. Zdaj so pod zaščito ameriških in britskih čet v Italiji ln Avstriji. Helena Volk. Pretresljivo pismo z Jesenic Ea umosto|io Milwaukee. Wla. — V mislih občudujem ameriško petnajst-milijonsko organizirano delav stvo, katero je v veliki veČin tako naivno in nevedno, da na more ali noče razumeti, kako velika moč je v politiki. Mesto da bi se politično organiziralo in postavilo kandidate na glasov nico iz svojih organizacij, se pa oklepa kandidatov, ki so postav Ijeni na glasovnico od kapitali stičnih strank. EllwoodL Pa.—§ledece pismo, ci sem ga prejel od moje neča-dnje Vide Smolej z Jesenic, je značilno zato, ker jasno priča, cako trdno in neomajano zaupanje je imel naš narod v Ruse in njihovo armado: Draga teta in stric! Prejeli smo Vaše pismo ln veseli smo, da je poštna zveza spet odprta, tfe da se popisati, kar smo morali prestati v tej strašni vojni, kako so nas mučili in stradali ti prokleti Svabi. NI večjega biča za vse narode kot so Nemci. Ime-I pa so tudi dovolj slovenskih propalic, ki so jim pomagali, sicer ne bi mogli tako točno vedeti za razna dejanja. Mnogo teh zdajalcev je odšlo Čez mejo, kar je tega plevela ostalo še tukaj, teh se ne sme pozabiti. Vsak dan so nas mučili: s davki, predpisi, disciplino, pasjo pokorščino Itd., ampak ml smo trdno vztrajali, da se ne podamo tem zločincem. Ko so udrli,čez našo mejo, so odprto gobezdali, da bodo zasedli Rusijo v dveh mesecih. All so jo?! Niti v dveh letih je niso, sploh je niso nikdar, kajti hrabri Rusi so imenitni bojevniki in strategi, so bistrovidni ln odločni. Po par udarcih z ruake strani so prišli Svabi na led in Uko zdrknili v rasbltl rajh. Seveda, to je dolgo trajalo, zlasti za nas, ki smo trpeli. Končno si je Rus zavlhsl rokave In krepko udaril tako, ds je odmevalo po vsem svetu, Tudi takrat, ko ao Nemci butali ob Sfeallafrad. nismo agublll upanja 1* saupanjs v končno rusko s m ago 1 Medtem pa so Nemci na tiso če nedolžnih ljudi umorili, JU mučili s težkim delom, jih Iz stradali Ur jim poilgall domove Leta 1943 so sezidali 20 novll krematorijev. Za prazen nič kar Uko, da uničijo narod, sr morala mlada življenja v smrt Mnogo naših se Je pod priti-skom borilo drug proti drugemu brat proti bratu. Mnogi so od Šli v partizane v gozdove. Rlski rali so svoja življenja dan ln noč Mnogi so psdli pod streli, mnog kot talci, mnogi v izgnanstvu mnogi pa so na dopustu pobeg nlli v gozdove. Tako Je stori' tudi Stanko, ki je rekel: "Bori' se bom zs svojo domovino in či bom padel, bom padel za svojr idejo!" Na ruski fronti je dobi strel v čeljust. Sedsj se mu li malo pozna, kajti strel je še1 skozi, zgubil pa je skoro vse zobovje. V bolnišnici je ostsl toll ko časa, da so mu nsredlli novt zobe. Predno se je pozdravil, jf vzelo kakih sedem mesecev Stanko Je dober fant in ga ima mo radi. Sedaj je še pri vojakih kmalu pa bo odpuščen, kakor Ji plssl s Primorskega, kjer seda.' služi v armadi, V maju Je bi dva dni na dopustu. Mnogo naših borcev je padlo v borbi za osvobojenja Slovenija, zlssti ps zs osvoboditev našega Primorja, ki so ga končno osvobodili s Trstom In Gorico vred, jKitem so se pa morali umakniti, Končna ureditev meja mora čakati Dogajanj. Naši partizani so veliko prestali In oni so osvobodili nsšo lastno slovensko zemljo s Primorsko vred, ki je tudi vsa slovenska tjs do Soče in preko njene struge. 8lo- Pismo Iz Sv. Trojlcs na Gorenjskim Forest City. Pa^-V Prosveti čltamo pisma iz sUre domovine dan za dnevom; pišejo jih ljudje iz raznih krajev in iz njih se vidi, da je divjala strašna furl-ja po vseh slovenskih krajih. Teko sem zadnjič opazil pismo iz mojega rojstnega kraja In sr-rt me Je zabolelo, ko sem videl, ds so Nemci pomorili vse moje nekdanje prljsUlje, s katerimi sem pohajal šolo, pozneje bil t njimi pri vojakih In z njimi va-»oval, dokler nisem odšel v to nsšo novo domovino, v kateri sem že skorsj štiri desetletje Tudi jaz sem dobil pismo od mojegs braU Ivsns is Sv. Troji-Ako ne bo delavstvo po- Ce pri Moravčah na Gorenjskem, ki ml piše, da ja bi) pregnan z družino vred v Nemčijo. V desetih minuUh ja bil izgnan is svoje hiše In se nI smel več vanjo vrniti, In sicer zato, ker Seveda, kaplUlistični kandi-datje obljubljajo pred novimi volitvami hriba in doline, zlato In srebro; daUvstvu obljubljajo tudi take stvari, ki niso bile ns zemlji še nikdar ^roducirane in nikdar ne bodo. Delavstvo pa verjame njihovemu blufu in glasuje zanje v tolikem številu, da so izvoljeni, potem ps nočejo in ne smejo izpolniti svojih obljub, ker bi s Um kršili prsvils in interese kapitalističnih mogotcev, ksterl so jih poiUvlll na glasovnico. Sprejemamo zakone, kaUri streme za uničenja delavskih organizacij. Ako na bi delavstvo bilo samo krivo, kar Je tako brezbrižno, bi marsikdo rekel, ds je usmiljenja vredno. Zskaj ti "delavski prijatelji" sprejemajo zakone proti stsvksm in zs uničenje delsvskih organizacij? Zsto, ker Uko hočejo kspitslisti, ki so njihovi bossi. Organizirano delavstvo ŠUja v Zedlnjenih državah IS milijonov, kar pomeni veliko politično moč, če bi se skupaj zavzelo in ustsnovilo svojo politično delavsko stranko. Take delavske stranke ne bi kapitalistične stranke nikoli premagale,, četudi imajo densr. Med 19 milijoni delavstva Jih Je dve tretjini, ki so oženjeni in imsjo otroke. Torej bi Ishko tudi žene ln odraščeni otroci volili za delavske ksndidste, Poleg Uga bi volilo za delavske kan-didaU tudi mnogo onih delavcev in kmetov, ki ne spadajo k nobeni organizaciji, kar bi prineslo delavskim kandidatom popolno zmsgo. Torej delavci, upoštevajte to, kar vam tukaj omenjam: priprs viU se za volitve V I. 1946. ko se bodo vršile za kongres In gover-nerje stavilo na glssovnle« svo|lh kan-didstov, sa lahko zgodi, ds bodo v Uku nekaj let uničene vse de-lsvske organizacija. Jeeepk UU. venci so odločni, da dobe le to, kar jim spada, niti pedi tujega. Slovenski partizani so se borili hrabro ln častno. Nemci so jih vedno zasledovali in mnogo so jih pobili. Ko so jih včasih Nemci zajeli, so se sami med seboj postreljell, samo da niso prišli roke Švabakim podivjancem. Večkrat so peljali tudi skoti Ja-senipe kskšryega borca za svobodo. Nam vsem se je trgalo srca, kajti bil ja naš človak ln vadali smo, kaj vse bodo s nJim počeli, pomagati pa mu nismo mogli. Ns pokopališče so jih prepalja-vall kar v gnojnem votu bras krste ln kri je delala slad sa njimi. Ti ubogi ljudje, sami fajst fantje! Vsi mučeniki za svobodo slovenskega naroda! Na tisoče so jih postrelili v Begunjah. Dosti jih je tudi padlo zato, ker so pomagali druftl-nam padlih žrtev. V izgnanstvo v Nemčijo Jih je bilo mnogo od-peljsnlh, z njimi pa so šle tudi Žene ln dekleta In celo matere z najmlajšimi. Vsa U hrabrost, trpljenje ln ŠUvilna žrtve—vse to je prineslo končno svobodo! Gotovo ste brali v listih o groznem trpljenju v Sloveniji, -morda ste tudi videli filma. Kako težko ja bilo v gozdovih, kajti manjkalo je marsikaj, slasti pa zelenjave, sladkorja in kruha. Mesa so Imeli, od tega pa slabo zobovja, kar nI bila hrana pravilno balanclrana, zsto mnogi trpe na škorbutu. Znano vam ja tudi, da so Nemci dalali milo (šajfo) lz trupel umorjenih ujetnikov, iz njihovih koš pa ao dalali ročna torbica in druga Uka iredmete. Niso imeli prav nobenega sočutja in vasti. Niti naj-ledolžneJŠlm niso prlsaneali, nI-4 otrokom. Skratka: hoUll so inlčlti naš narod. Nekdo nam ja pravil s Jokom v grlu, da ja vida! tri vagona nalih otročlčkov, ki so jih pa-jali čez Maribor v Nemčijo. Bili so goli, lačni, bolni—otroci ns-mu prejeli od njega pismo u Srbije. da je živ in adruv. Pi »mo nas j« silno razveselilo. Jože pravi v pismu, da je uše a nemške armade v Rusijo k da se ja tam prostovoljno pri javil za odhod v Jugoslavijo, di m bo tam lahko boril proi Nemcem. Pravi, da ja dospel \ Jugoslavijo že lani. a ni moge prej pisati. Ptaai je po osvoboditvi Jugoslavije Od doma J« že 32 mesecev. Veseli smo. kei je živ in zdrav Kar smo puaatafi v vojni. ' na morem opisati. Omenim naj da Sv Križ ni dosti poškodovan Pogorela je Spcgurjeva hiša in zgorela sta dva fanta in Spcgai ca. Tukaj smo 'tnali Nemcu u. župana, ki je bil prej v Jugo-slavtji čez 30 let On ima vili; pri Sv. Križu m nam je voli k! j Liiiaiagaf Vedno nas ja zaga* varjal. drugače ne verjamem, da bi bilo ie kaj ljudi in hiš tukaj ostalo. Nemci bi bill lju'it pobili. hiše pa požgali N* pusfukih so bili partizani in mi imo jim nosili živila, dru tn po skrivnih potih poslafii na-^aj. C« so Nemci dobili amari^ tke letake, ao jih pobiii ali pn :aprli. Tisti letaki, ki so nesli jrvo pošto, so se morali spustiti 1a tla. ko s« je letalo užgaao nad Jolico. Eden j« izgubil življe-ije. drugi pa so so rešili s pa- udLl ------ ~ S pomočjo partizanov so iska-a izgubljen« letake amenška etala. Nekaj letakev je pnpe-js1 naš Jaka, ki j« bil kurir na jušiuku. TI letaki so prenašal; jošto iz enega kraja v drugega. talce smo iskali po pašnikih n prinašali smo jtm kruha in i.eka. kar drugega nismo ime-Eden letalec je nam pove-iai, da ja doma iz Wisconsina 1 njega smo prosili, naj-bi ne-el naše pismo v Ameriko. Ker i:,mo razumeli jezika. smo go orili kar z rokami. Sedaj zaklftrflljani svoje pi-mo. pa nikar ne zameri, ker ti iscm takoj odpirala. Imela sem osti dela. Sprejmite lepe po-d rave od aa* vsi skupaj.—Ma-ijans." Drugo pismo se glasi: "Spoštovana Marija Kostottd - 'Prijetna dolžnost me veže a sc vam zahvalim za suknjo, atero sem prejel preko Rdečega kriza. V žepu sem dobil va-e ime in naslov. Kar ves ne, da sta naši bratje tam v aljni tujini, da sočustvujete z turni in da nam pomagate. Za o vam bomo vedno hvaležni. Opisati vam hočem nekoliko, do *»m in k?ko je bilo tukaj / času okupacije. Jaz sem mi-ar v Grahovem, star 47 let, o-enjen in imam tri otroke. Vsi o zdravi in ae zalo zanimajo vobodilno fronto. Imamo vojo hišo. ki j« bila v mirnem asu moja delavnica, tmel sem * »močnike, šlo nam je dobro in )ili smo zadovoljni. Prišlo pa e nesrečno leto 1941 in prekleti nonlci so nam vzeli svobodo in Kižgali naše lepe vasi. Uprli smo m sovražnikom in ine 1«. maju L 1942 je bil v Gra-uivein prvi spopad med parti-•an. join. Jitka e trajala 12 ur. Po bitki so se mrtizani umaknili v eno stran. Sedaj sem doma. kako bon opomogel, bo kmalu plačana vojna odškodnina. bodi težave, kajti revežev je veliko. Smo precej gospodarsko uničeni, kljub temu p 1 smo zadovolji kar ni bila borba za obodo zaman. V par letih aa somu opomogli tudi gospodarsko. Proum vas. oko je mogoče, da mi bi ie pomagali. Ce je tam vec Slovencev, bi morda še kdo izmeti njih kaj prispeval. Oprostite. ker vaa nadlegujem, toda zagotavljana vas, da vam bomo tivaiežm za vsako pomoč. Ako boste to pismo prejeli, vaa prosim, da mi odpišete. Mi vem bomo tudi ptadi. Iskrene pozdrave vam pošiljam jaz in moja druži 11JS Kratim pisarn iz Ponove vosi F+J-V Pro- «uce bi umrli zaradi stindailia. 5» bi bili Nemci to vedeli, bi folijam pa v druge. Italijani nas pobili. Življenje je bilo trn-ko, da ga n« morem opisati, najhujšem mrazu sredi zime sc. partizani prinesli ranjenega to-vcrišu v našo hušo. Bil jc v nezavesti. Položili so ga nu klop prt peči v momentu, ko je 41 < po cesti aez H4I S vabo v Naš Joka jc pograbil ranjencu, gt nesel ven in zakopal v sneti i« komaj jc aam ušel. V hiši smo imeli večkrit ra-njene in bolne partizane. Aki bi jih bdi Sva bi dobili, bi bi! hišo zažgali, nos pa pobili. Lansko zmo so morali partizani pre živeti v gorah v dva metra vt *okom snegu. Kljub anegu ac jim vaščani prinašali živila, da si jih niso dosti imeli. Partizani so btli venci 1, če so sc It enkrat nasitili. Tako fe bilo živ. Ijcnje da me s« maj »trese groza. ce mislim o njem. Na« Jaka je bil po zimi !4 dni doma. ko jc bilo toliko «nega. da nismo mogil iti nikamor Vsako noč jc prebil v gnoju v ovčjem hlevu. Podnevi je prt šal ven. toda ta cas j« moral bit: nekdo ne straži. Co jc /agleda. Nemce, sc jc vrnil v hlev Tako se nam jc godite in vaaltjftr jc btlo hujše Enu družina je bila izununa v Nemčijo Ta jt* bila Koauva Imeia jc dva fantu in »nega si Nemci ubili. dnesli, česar niaO' uničili. Takrat so Italijani požgali 72 hiš in 44 oseb ubili. Dne U. marca 1944 pa so Nemci bombardirali našo vaa, tako da smo zopet morali bežati. Nemci so uničili 25 hiš in več hlevov. Vrgli so mri bombe Stibelc" so Italijani pustili m pod "ttibciccm" 'det, v katero se je sknlo 18 ljudi, ki so vsi ostali živi. Dve bombi pa sta padli nu pot in na kozolec. Zdaj nimamo nobenega poslopja in živimo pod milim nebom. iz stare domovipc. Kaj vse se je tam zgodilo za ^ * sa vojne, aa razvidi a pisem. Če jc kje kakšen pekek J« pač bil tam. Ta pekel so povaročili bru talni SeaKi in Italijani, pomagali pa so jim katnliflki izdajalci Ti zadnji se počenjali take grozote, da bt človek ne mogel ver jati, ako bi na bilo sto m sto dokazov, ki lih čitamo v pismih, ki jih pošiljajo naši preprost: ljudje. Tudi jaz sem prejet kratko pismo e. DaneM .^e puiiaauju a tem stra- •otnim orožjem le Angleži in \mei team, pn tem pa jih te zeti straha ,ediJ** Pa P"v ~ no, ne v glavo, da ga ^r^reč ne nf'"n raznese, pa jp je vcsefo ubral in ubežal kot bi mu rnp zasmo-dilf ^^ Sel sem parkrat po na& Sumi in par sem jih dobil Ker se kmalu utrudim, sem Sel domov •n »e kratkočasil kroji? hleva, vse Detroit. Mich. — Prejela sem pismo iz Bukovi ce pri Ribnici, , me j« opozorila, češ, ali me ' teta! Zel° b,li ve" n« nramnlina Itar no-i ^ VaSega pisma. Ne mOTOm Vam opisati, kaj vse smo pretrpeli. Naš France je prišel domov z ženo in hčerko, a prišli sd Italijani in vse odpeljali, in sicer: Franceta, Janeza, Jožeta, Toneta in Boštjanca. Bili so deset mesecev zaprti v Italiji, ko pa so prišli domov, je odšel Tone takoj v partizane in je padel v boju. Lojzeta pa so vzeli Nemci in sedaj ni za njim ne sluha nc duha. Potem pa so nam požgali vse—pet poslopij. Ravno smo si hišo moderno uredili, pa aam je zgorelo vse do taL Sedaj smo jo za silo pokrili, toda povsod teče voda notn. Ko jc gorelo, nismo smeli ničesar rešiti in tako nam ni ostalo drugega kot to, kar smo imeli na sebi. Pri Boštjancu niso požgali, toda so vse izropali, kar sc ni držalo zida. Njihov študent jc bil tudi ubit. Požgali ao skoro vso vas. Zgorele so sledeče hiše: Boltinova, Angele Novakove, Puglova. Šuštar jeva. Piratova, Lazarjcva. Bevkova. Kjiausovs, Dolinerjcva, Maticovu m Lojzo-va. Ubili so tudi Franco in starega Nosana ter - vso požgali. Prav tako so ubili Boštjančevo. Papeževega Jožeta pa so odpeljali Nemci in prav tako Jako-povega Lojza. Z njimi ni nobo nega sladu, tako nc za Francetom L u k č e v 1 m. Ft oiceturr Knauoom. Nkndetom Lojzovim m Boštjanov 1 m Edijem.' Tako mi pišejo ut stare domovine. V taki majhni vaai, pa je toliko žrtev Kdaj bo sopet svet živel normalno? Zadnjič. L 193* sem bila v stan domovini in je bilo vac tako lepo m pnjazno. sedaj pa je vaa raadcjano Vabijo me. da bi prišla pogledat, a jec fom m prestara Kar lepo mo e Amenki in bodimo tukaj . Kakor uredile, nekaj ianarja. na nič ne premakne, ker vse naokrog poka. MVčaaih, ko si slišal strel, si takoj zletel v šumo s puško na rami in si kakšnega prinesel domov,** me je malce podrezala. Odgovoril sem, da mi še vedno zaigra srce. kadar slišim strel, ampak sem že prestar za tak sport, puška se mi trese pred strelom, zato tudi zguba veselja za lov. •Ko icm bil še mlad, smo imeli obilo zabave doma v stari domovini. Kdo ni poznal Smoletovega Mihca iz Snua^a Imeli so gostilno in mesnico. Smole še je večkrat pn nas ustavil, kajti takrat je moj oče prekupoval teleta. Pa je pobaral očeta: "No, Janez, ali imaš kabino teše?** Ko je Smole vlekel tela na štriku, jc njegov velik črn pes zadaj na debelo lajal in priganjal tele. ki sc je z vsemi iti runi upirala Pa smo ga vprašali, ali njegov pes Ojr ugrizne teleta ali samo laja. Pa num je odgovor da bi rad ugriznil, ampak ne more. ker je star in nima zob. Tako je tudi z nemi starimi lovci: voljo unamo m srce aa lov. noge pa nas nočejo več nositi. ker so na ttrafku. Našemu braostrelcu Jožetu Godi ni pa so bilo druge škode kot ta, da je bilo 30 šip v oknih pobitih, po vasi pa je dosti opeke s streh. Samostan je bil tudi prizadet, cerkev pa je bila tako poškodovana, da ne morejo zvoniti. Tudi več drugih poslopij je bilo poškodovanih, tako da smo cela štiri leta živeli v neprestanem strahu. Kljub temu smo ostali živi, mnogo ljudi v tem kraju pa je bilo ubitih. Domobranci so bili v Stični eno Leto, ko so se borili proti lastnim bratom — proti partizanom Slovenec proti SLovencu. To je bilo strašno' Kar nas je ostalo doma, je bilo primeroma dobro, ali mnogo jih je bilo odpeljanih v Nemčijo in druge kraje na suženjsko delo. Ko je vojna minila, so se polagoma začeli vračati, pa ne vsi in za te se še nič ne ve. Koso bili domobranci i^gy«on'i so prišli partizani, ki so nas osvobodili ie domobranskih rok. Tudi moj moč je bezal in sedaj se skriva na Koroškem pri Celovcu. Še več drugih mož m žena z družinami vred je odšlo. Sedaj sem čisto sama doma. Partizani, ki so dobro ravnali z nami, so ostali pet tednov tukaj. Bilo jih je 500 in so pri meni imeli pisarno. Po petih tednih, ko je bilo vse v redu, so pa odšli proti Srbiji. Potem se je večkrat pripetila kakšna nesreča v tej okolici Sestro Ano, moža in družino so nacisti odpeljali v ! Nemčijo na suženjsko delo dne 21. dec. 1941, sedaj pa so se že vsi srečno vrnili domov. Bilo jih je šest v družini: oče in mati, dva sinova m dve hčeri, sin Jane* pa je že prej služil v jugoslovanski armadi. Sedaj je v Novem mestu partizanski četovodja. Naj dodam, da je omenjena družina doma iz Povšnika in se piše Pavlin. Ko so se vrnili iz Nemčije, so našli dom izropan in požgan; kolikor niso Nemci odnesli s seboj, so pa pobrali tisti, ki so tam ostali, tako da domačim ni nič ostalo. Iskren pozdrav vsem! Upam, da bom kmalu dobila„Tvoj odgovor.—Marija Gerdin. Naslednje pismo pa mi je pisala nečakinja Pepca Pavlin, hčerka moje sestre Ana: črnega zadnjič tatovi od nakar si je kupil novo in se je v novembru podal v oddaljene hnbe np tndnevni tov na medveda. V šumi sc je postavil na pnmerno mesto m čakal kosmatinca. pa nič. Clne je odšel na drugi teren, jc 'peril, ko sa je tiar!, da koraka kosmatinec boš čez ttsto mesto, kjer je nrej on cakai Bilo jc predaleč Ijanje vsled poštena in ttncc se jc kmalu sfcrti ter tako srečno odnesel hvojo kosmato kožo. Drugič se je ldfcravti m w-njoke. pa m bilo aren* vaš pa je bilo ttnole Joia Sem ki je hvaležni, da tudi brzoatreier iravi, kadar on hitro sc.bodo zadene vselej tudi gotovo ubije, jun kar le verjetno, mar ne* je letoo lobii rogače z < kruha, ki je bil trd kot kamen, za večerjo pa repo, včasih pa zraven malo tistega krun., Ta-" ico je bilo cela dolga štir: tetafj Mučili so nas kot sužnje. , da bi človek ablaanoll člo-roku so stisko srce od šalostl I« fooo. Vse to naj bi bil končen boj. Edinstven, neposabljen boj v ipomln vsem narodom sveU, dt i«M (i»vo» ttmpj UJO M pol UUL SI.M M iotit lota; M Co- S7.SS m oclo teto. 11.71 M pol loto; so ummmIv« SSJS Sutacripttoo roto« for ib« Uoitod Stoto« (azcopt Chicago) Coaodc SSJS por foat Chicotfo and Coofc Couaif S7JS pat ro«io»r>— SSOS por roat. •flMtv po doeovoru^—Rokoptal Mv to Im M rra£a}o. Rokoptai litoranto vsobi na (trttoa. roma posod kNLl so »roajo poSUJaloiJo to v slučaja. te |e prtlotftJ JUvartfcteg rata« oa *C'««""»n> trlptaSsl —toUOiftll «nd uotoliciiod •rtlcto* ortil ooi ba roturood. Othot tuck m »torto* pton pooaaa »tc~ oUl ba roturoo* to by aoll osly Naslov nmkiria PR OS VETA 2657-M So. Lawadale Avs. Chicago 23, Ullaoto MEMBER Of THE fTDERATED PRESS Glasovi iz ■ naselbin nje? Rad živi, pa naj bi to bilo samo sekundo, minuto, uro, dan, leto, sto let sli ved—živeti hoče čeprav je vse skupaj ena sama boiba za obstoj življenja. Lepa je narsva. Tako tud' vre drugo! Živali, vse splch kar Med zlemi posledicami zadnje vojne je tudi val zločinov, ki je J* rado *iv* ,in llufci4 zajel deželo po "naši zmagi" na krvavih poljanah. O tem zločin- vljenje, naravo povek si je ____1.. u ________Vir ______.. i« ima uKUn! izdelal zskone iz narave Ali zskonih narave? ŽIVLJENJE IH VERA Item so mednarodni ip vse je v Cleveland, O.—Kaiero je bolj! iedu! Če pa komunisti delujejo važno, življenje ali vere? mednarodno za polteno tlvlje- Vsa zgodovina priča, kako ce nje, to n: pošteno! . f . le človek boril in troel za obstoj Dokbr bodo bajke sv. vere življenja. Tudi znanstveniki o- miacile človeški um in ga vodi-pisujejo primitivnega človeka le v potmrtno življenje, dokler ko je še živel v brlogu v no-i^e človek ne otrese te bojazn madski in lovski dobi. Vse od pred nekom, ker ničesar ni, do-ačetka ena ssma silns berbs za *ler človek ne postane res člo-obstoj življenja. vek, evoboden in močan, to bor Zakaj človek, ki ne ve od kod jo za življenje še veliko hujša in kam. tako ljubi svoje življe- ker zato skrbe pokvarjeni modi oslovci, ki so večina na strani TOREK, 22. JANUARJA ltw TO IN ONO 12 LINDEN A Linden M. J. ^ V letu 1945 smo marsikaj doživeli. Vojne je konec, toda z vojno je sl0 mnogo tisoč mladih življenj, naših ameriških sinov. Vsem bla:-spomin, prizadetim sorodnikom pa iskreno sožalje. Veliko otrok ne bo nikoli poznalo svojih očetov. Ko smo ženske delale za Rdeči križ, smo večkrat skupaj zbrale denar za cvetlice in smo jih pcslale žalostni materi, ki je de: iala z nami čez leto dvakrat na teden. Mnogokrat se ie nazaj i povrnila katera izmed teh ma-| ter in nam povedala s solzami j v očeh, da je sin padel v Evro-! pi, v Afriki, Aziji ali kje dru-Mnogo so matere trpele! Kongroanik W. T. Granaten Is Philadelphia le bol* m n:---- M . ■■ rc ae boji stavkvjev. Na slikovni straži se ie pridružil tobsč- tej vojni,in tiste fcso izgubile Povojni val zločin^tva aken valu je mnogo novic — komur je za take novice, ima lahko, mail ne čase. Skoraj ne mino dan, da se tu ali Um ne pripeti j živl fa* posetno ogaben z.«*. uWr. d,„n rop^ ManJ* vr>«. ..o- £ činov je pa seveda na vagone, ne *emo na koše. vek uničuje, tmičuje i kar si je s težkim znojem usiva-Edgsr Hoover, načelnik zvezne tajne policije (F. B. L) je ne-! rll jato, ker šc ni človek in davno dejel, da se je po porazu nacijske Nemčije tiste vrste mla ! «4cr £jOVeka ne razume. Egoi-dinske pokvarjenost (juvenile delinquency), ki rodi manjše in um je močno ukoreninjen, člo- učenci bodo* pomagali voditi slo- reakcije, a le malo število na strani revnih in izkoriščanih S.ednji pa prihajajo iz komunizma. Naj bo komunizem za t akcijo še tako umazan in komat, če uniči reakcijo, bo do-cgel višek in rc$il svet večnega trpljenja in sramote. _ f. Jezuit Prešeren, ki se nahaja • liimu, prosi podpore ameriške S.cvtnce v Ameriški Domovini t katei im denarjem bi se pomagalo izšolati 600 učencev, menda oogoslovcev. To je nove vrste 1 iola in nikjer pi fcatere r'm delavcem, ld so saat^vkall pri Amerir-n Tobacco Co. Kaj az-hievajo, Jc razvidno a napisov. Stavkarji urgir-Jo del-vce. na) ne kupujejo Lucky Strikes. Pall Malls In drugih cigaret ril tob-ke te družbe, dekler te ne pobota t njih unijo CIO. sku $84.56 smo pa dne 28. decembra odposlali na SANS za otroške fiimov in druge stroške ki jih imajo v gl. uradu SANSa Sledeči so prispevali na pri-cdbi za staio domovino: pb $10 0 derovalfc MicHael Manan-zino, Anthony Jersin, Ralph k sivne Slovenke krožek št. 1 $10 (članarina), društvo Collinwood-ikc Slvenke 22 SDZ $5, pevski zbor Jadran $100, Mike Gole $5 družina F. Dacar $5, PjuI Žele $10, diuštvo Blejsko jezero 27 • Pasaiick st., za blagajnico miLs tvoje drage, bodo žalovale do lionca svojih dni. Dne 9. decembra smo imeli sejo društva 540. Udeležba je bila lepa. Izvoljen je bil ves stari odbor, le predsednik Mihael Brananich se je odrekel. On je vedno rad delal za društvo in zahajal na seje. Za predsednika je bil sedaj izvoljen T?ny Pazderc, za tajnika Joteph JDZ $25. diiiMvo Vipavski raj JI 2 SNPJ kot dar $10 in člana- večje zločine, dvignila za 19'. širom dežele. Torej lahko v bo doče pričakujemo dober pridelek tudi profesionalnih zločincev, ki te žive od tega "poklica". Kakor narod namreč začne pri mladini, bo žel enake sadove tudi pozneje, ko mladina odraste. To daje človeku mUlit|. Vzroke temu, posebno mladinski po-fcvetjenpsti, je t cbe iskati v nezdravih socislnih razmerah. Am- oak o tern seda i ne bomo razpravljali. * ^ ■ Ameiičani Imamo lahko to zadoščenje, de povojni zločinski vsi ni zajel samo naše dežele, marveč prihajajo enaka poročita tudi iz Evrope In od drugod. Pred nekaj tedni smo na primer čitali o vznemirjenosti angleški javnosti, posebno ps Londončanov, ker je njih preslolico zajel "velik" zločinski val. V enem tednu je prišlo v Londonu kar do pet drznih topov, med katerimi je bilo tudi par roparskih urno-i o v. Za flegmatične 'n zakone spoštujoče Londončane In druge Angleže je bilo to neksf izrednega, nekaj zelo vznemirjajočegs, čemur se mora z vso energijo in učinkovitostjo j^osvetiti ves "Scotland Ysrd" (rngleška tajns policije). Se celo londonski socisll-stični New Leader je temu posvetit daljši članek. Pii Um je najbolj značilno to. ds ie ta zločinski "valM v angleški javnosti povzročil veliko več hrupa, več vznemirjenosti kot pa ubijanje Indonczov na Javi; na piimer veliko več ogorčenosti kot pa par angleških Lidic na J»v<. Preko tega tipično nacijske-ga barbarizma angleške "pomirljevfclne" armade na Jsvi, kjer sta blU dve gorski vssid "/a vzgled drugim upornikom," ki se bore za svebodo in naiodno neodvisnost, raadejani na sličen način i' pomorjeno vse fiebivaUtvo kot so to storili nsciji v Lidicah -pteko tega zločina je šla angleška in tudi ameriška javnost bre vsakega hrupa. Menda zato, ker Ima ta zločin na vesti sedenj "lodalistična" vlada . . . Ne! Nacizem nI samo nekaj "tipičm nemškega", maiveč ga je sposoben ustvarjati vsak narod, kajt .sadisti so povsod. Največji ssdlzem kolektivne vrste ps je -vojna. * In ker je vojna največji narodni in mednerodni sadizem, se n čuditi, če za sabo pusti tudi razne zločinske velove. Te val je ob čutila tudi Rusija. Pred vtč tedni smo na primer čitali, da se jr sovjetska vlada v Moskvi vtgla proti temu zločinskemu velu : vojaštvom. Ce se pravilno spominjamo, je poslala v Moskvo ka celo divizijo kozaških dragonarjev. Koliko uspehov je imela pr zatiranju povojnega zločinstva v Moskvi, nam ni znano, lahko p: si mitllmo. da ni bilo brez uspehe, kajti sovjetska vlada Ima trde pest Slične vesti o povojnem zloČinstvu prihajajo tudi iz Francij« in Kitajike. Ampak slednja Je v tem pogledu in o veliki korup ciji med visokimi vladnimi uradniki posebno notorlčna. Ropanj* in plenjenje 00 raznih vojnih lordih je bilo razširjeno že pre vojno, v "mlinih" čsslh. Zelo noUnično Je postalo tudi na bur man»kt cesti, po kateri so dovažall vojni provijsnt, in se poter ie bolj razbohotilo. Nekaj svojih "Caponijev" v osebah par Re netalov in nekaj visokih vladnih uradnikov je vlada neJavno po stavila ob zid In ustrelila za "vzgled" drugim. Ni pa slišsti, da jr to kaj pomagalo. * Kot rečeno, nam Je vse to lahko v nekakšno "zadoščenje", d; lahko v tej deicli rečemo: "Well, saj nUmo samo mi 'tski', taj ima jo zločinstvo in zločinske vslove tudi v drugih deželsh, še celo x komunistični Moskvi." To je seveda slaba tolažba, ampak kot na- iod se z njo lahko vsa) navidezno "operemo". Ni treba omenjati, da v tem zločinskem valu tudi v Chicago ne zaostajamo. Kaj t«kcga b< bil tploh velik čudež, vreden velikih c*Mjpisnih naslovov po vsem svetu. Saj je naše mesto, pre stolicn Slednjega zapada in Chicago Tribune, najbolj znano širon tf.a po tvojih dveh največjih Industrijah slovitih čikaških klav nicoh. v k.it.-r h je »rdaj štrajk »labo plačanih delavcev za ne kolik«. \cčji kovček kruha, 'n Vkled svojegs riočinstva. Zato so n nam naši čtkatanoui svoj gluxni »tan \ Chicagu — ves, potem že' Vtem piiinftu bi tudi mi navduševali za tak predlog. Potem vti ut>anja skrshltanie kuša in pada in vstsjs. Tak je človek danes. dsrasU črna reakcija, demagogi, spletkarji, samo postavljeni debič kar jI brez čuU do sočloveka, gf tišče neprenehoma v ignoranco da ga tam laže izkoriščajo. Člo vek, neumen In slep, sledi te; šari vsled bojazni. Žaluj ir pred kom? Strup je vbrizgar človeku že ob njegovem roistvu —bojazen In trpljenje, dokler se ne otreseš strahu pred smrtjo in Bogom. Zakaj vendar bojazen človeka, ko je vsemogočni Bog venski narod, kadar bo nova Ju (Oslavlja osvobojena. komuniz 4s In luškega medveda. Hej Dcrgance, Mike Mavetic, Louisiiino za november in december Koprivec, Spro Krivokapich Primož Perko $5. družina Sli JWanovich, Mjkc 1^ko $3 dr^tvo Zdru- John Chukovich. Steve tskra^žene $lovenke 2.1 SDZ $50 kol Matt Zvonar in Milo 'Vujoviefa^^^aar^dr^ina John Pinh (izročil 00 $5: Ed. Donch, Cernich, Jce Miry Sk?rl. Njeni starši so že dolgo let člani SNPJ. ' Oče ima _______________oertifikatno število 12,000, mati Koimvec Sp ro Krivokapich Primož Perko $5, družina i pa 13,000. Imajo veliko družn o . in ^ zveS4kj , "Kakor stara ptica poje, tako uči mladiče svo je," pravi pregovor. Staiši so Strancar) $25, di uštvo Mir J otroke pravilno naučili in pripeli SNPJ kot članarino za 1.' ijelo vso družino na sejo. Zad- Jadar, Geo. J. Mivoslavich, John Savoren, Mstt Kruzich, Frances i nt je naj bi jahali konjKka in Bele. John Momchilovich, Baka- 1045 JT72, Frank Slcsar (izročil ___Firnk Celin) $2. diuštvo V bo; oti.ua U nam ZSX SlSTo^S .že skoraj izgub![en za cerkev in Boga. Za te fante bi bilo bolj ,» merno in priporočljivo, da bi ie oprijeli kakšnega koristnega iela, ker Jugoslavija bo sla tr-Ino naprej po potih svojih se-ianjih smernic in bo živela še loigo. £labp upanfe, fantje! Tudi podpore ne bo, a papež bo dal pa samo blagoslov, ki nič ne tanc! John Fillpič. ". M . ZAHVALA ' j;'VT. Shobcygan, Wla. -Bila so leta, ko je soncc lepše jijalo^ko tako neskočno dober in vsega- danet7 To je bilo takrat ko smo veden, de t« ne pade raz plav< i bLi Xantje in dekleta fr mladi niti las brejp njegove volje? 4 VrsU, zdravi, rd(e**U<#i,, polni Naturalizem ne uči verovanje j .pd in lepih upov. Takrat, kc v kakšnega nevidnega Boga In (mo prepevali na vasi in opevs (Elgin PI.), Carl Skul, mrs. Pe-j^tiri mesece, družina Leo Graj •haneh, Ben Marvcs, John Kuc j W Skupaj v mesecu decern er, Matt Sekieh, Jack 3ke.l ' » pomožno ckcijo $415. Genevieve (Dergance) ArnoW Frank Omahen, Frank Okoren Za politično akcijo pa so pri spev&li v mesecu decembru: John Knafelc, Joe Marolt, John Schutte, John Modic, Anton Podboy, George Pavlakpvich Steve Mauser, Rogelj (Lafayette), Mary Krasovich, Anton Lunka, Nick Kaparc, Stanley Zagat, Mike Simsich, jiRudolph Kvss, Max Ratkovich a tudi utrlpeli marsikatero ežno srce. Tods žst, je to zls-o sonce prehiti o zatonilo. Treba je bilo misliti nS bodo&iost. Fantje smo si želeli v dežele zlata, dekleta pa U^tf Z zlatimi zakladi. Tako ttnb žspuščali našo lepo slovensko grudo in se znsšli v z 1st i deželi. Kakor na tisoče drugih, tako,sva tudi podpisana zaman iskala ztate zaklade. Našla pa sva že pred pet-indvejset leti drug drugega in to ie za naju dva bil srečen tli boljši zaklad kot pa rumeno zlato, petrt stoletja zakonskega živ-Polps je to Ijenja je za nami. . ,,—^ . t . . . . .oba. Toda vso to dobo sv-a pre- K®«® v i>Uri domovini Tomljanovich, John Plutt, Smrdel, Tomich, miss Matkovich Joe Ponikvar, John Sekulich Klarich, Nlck Prince. Joe Sta-nish, Wm. Stanish, John Slavec Anton Judish, Mayerler# Jce Mehiin, Antonia Zgajnar, John Kadunc, Damjanovich in Joha-na Tanko; po $1^ M. Blatnik, Theresa Korsick, J. Likar, Du-movich, J. Klaus, AntonU Pa-nian, Vic. Rozinski, Joe Perko Heniy Robinson, Tony Slavec in Montilovich. Skupaj $375 S klobukom je bilo nabranega <13.56 in potem je pa še $15 preostanka, katerih imen nisme mogli zapisati, ker je naš dobri narod tako hitro daroval. Zatorej prosim v imenu SANSa kakor tudi v imenu našega ubo- D.uštvo Kras 8 SDZ $6, Progresivne Slovenke št. 1 $10, društve Jnnez Krstnik 71 ABZ (članari-nr) $12, društvo Washington 32 S#Z kot dar $10, društvo Vipav-3ki raj 312 SNPJ kot članarine $6, Primož Perko $5, družina Anton Race $5, društvo 53 SNPJ, Članarina za zadnje Stir: mesece $50. Skupaj $104 Za obe akciji $567. Vsem prisjreva-t<;ljem kot društvom najlepše ril' in v imenu trPeče rodne do' iZh n Jcnn Klarich^' t)v 1 nc 1 Posebno pa gro . vse trichj . po $2. ^ Jotm mrich onjm društvom< ki s( -ljič sta oče in mati pripeljala eset članov s seboj. Fiank je bil častno odpuščen z ai made. Veselo smo g* popravljali. BM jc v Nemčiji in ;e poslal domov razno nemško Hožje kot nože. bajonete, novo puško. Mlajši brat Tony pa je padel v Italiji. Na naši društveni zastavi imamo deset plavih zvez, samo žal. da je ena zlata, ta je od padlega Tonyja. Mrs. Skarl mi je dejala s solznimi očmi: "Glej. vse •o plave zvezde, samo našega tonyja je zlata. Blag mu spo-ijin! Mojih sinov pa še ni do nov. Poslala sta brzojavke, da ;ta prišla v Zedinjene države z Japonskega, a domov še nista prišla. ■ Agnas Pasarich. ivela srečna, vesels in zado- nun oprostite in nam poilje-»•oljna v krogu svoje diužine Da sva si v teku teh let pridobila tudi vel:ko število dobrih n iskrenih prijsteljev, nam je v jasen dokaz bil prirejen sijajen "sut prise party," na katerem sva bila obdarjeni z lepimi in za naju dragocenim* daflli. ka- te Vaše ime, kakor tudi vsote koliko ste darovali, da re to popravi. Anthony Jcrtin. Sveto propagando, ki prihaja; tera nam bodo v trajen spomin iz Rima oz. Vatikana, so sloven dti izdajalci z. Rožmanom na čelu prav pridno vsiljevali slovenskemu narodu tudi ob času najtežje preizkušnje. Vera Je vse. življenje nič! Nato so pod-žigalt. bratomorni boj v Sloveniji po navodilih iz Vatikana Boj, smrt brezbožnemu komunizmu! "Sveti oče"^e preklel komunizem, češ. ds je ver« v. čil. nevarnosti, Ha. tlsts izpridens na vas, dragi nt m prijatelji. Na tem mestu želiva izraziti našo priti čno zahvalo vsem, kateri ste bili udeleženi In prizadeti. Naše 25-lctno zakonsko slavje pa je blagoslovil naš edini ljubljeni s'n s tem. ds »e jc baš ob tej priliki po triletni odsotnosti POROČILO O DELU PODRUŽNICE 49 f ANSo Clevelsnd. O.—To poročilo o prispevkih se nanaša na dvr mesccn, za november in december. V mcsccu novembru ni bilo dovolj prispevkov za objavo v decimbru pa jih je bilo več pesebno od strnni društev. Ne ka'cra so se povoljno odzvala vendar pa bi lahko bil boljš odziv pri nekaterih druAtvih Upamo, da je hodo tista dru Anton in Ursula Smrke. vera, ki nima nobenega pome- ■■» na ra resno življenje! Kričsn- PRIREDBA PODRUŽNICE SO ki 'nnnalno mduitrijf jrno»ti v I^mvioi.u iad» ore| c.me:»j"nefca rl<*m>kena "vala", neki eikaški lut v uvodniku nekam cinično 'n tatirtčno vzkliknil "Poglejte, za pet zločinov pa toliko vika *n krika V Chlcagu smo Jih v i»tem času imeli 23 večjega kalibra. t'Kla se nihče ne 1 azburje , . Ampak k temu se bomo morali Še vrniti. zvlckla! j 50 v Slovenskem domu aran K« muni/em bo prinesel lepše J M ala ptedvajanje filma "Oevo-in boljše življenje, ra k-iterlm bojenja Belgrade** In filma o Ju« človek hrepeni, pn četudi Je ^calovanih v begunstvu. Za prt- brezbožen in ima na stotine redltev je bilo prodanih 453 R SDZ (članarina za okt. in nov.' 112 Primož Perko $5. Amalis Raab (hči od mrs. Kalin) po Frank Delost (članarina) 1u ius Pirnat. Angela Ka'*n i r Martin Plut. Skupaj 128 ih 'zdatkov za pijačo, prtgri- V mcsecu decembru smo pre rek. tlskovire in prolektor te bilo $90 60 Cisti dobiček tnašr «734^6 Od te v*rte je bilo dne S. decembra 1
če domov uniče nih, prebivalci pa nimajo nit oliko, da bi svojo nagoto zakri i. Al* m» kdaj oremišljamo e teh stvareh v toplo zakurjenil wbah in s polnimi želodci? Al ie v nas zbudi kes sramu, če {hdnmo vse delo, ki ga vrši or ranizacija SANS, le od strani' Mi v.^s kdaj vpraša vest. jeli ste Mnvek, sin in hči slovenske ma tre. katera danes tako trpi v -Kmanjkanju. mrazu in p,ladu' Mislim, dragi rojaki, da je 011 šla tudi na vas vrsta, ki str 1n sedaj gledali delo drugih le od strar.i, da storite ob te| resn uri svojo dolžnost in darujte p čeh. Ne oz'rajte sc če.vam ugaja tamkajšnja vladr vsi so naši trpini in potrebni na »e podpore, di ne bo majher t'ovemki narod umiral in trpel o jc včnda: že prestal dosti hu ietfa In trpljenja. Sedaj sc kampania za zbira nje obleke še vedno nadaljuje 'o;e"j če ne morete nii*pevati fi/ , tančno. ocma^ajte t obleko ir drugimi potrebščine mi! • 'Za podružnico 48 SANSa: J. F. Dura. tajnik. SLOVENKA IZ LJUBLJANE IŠČE SVOJEGA MOŽA ClevelaneL O.—Prejel sem pi-;mo od nepoznane Slovenke iz Ljubljane, v katerem me prosi la bi ji pomagal priti v stiko z njenim možem. Pismo je datirano v Ljubljani !2. novembra 1945 in se glasi: "Dragi tovariš! Gotovo se Vam bo zdelo čudno, ko boste prejeli pismo od nepoznane ose-?e. Citala sem Vaše pismo in iaslov v Slovenskem poročeval-m ter se namenila prositi Ve s. la bi mi pomagali poiskati mojega moža z imenom Josip B<>-e, ki je živel v Irwinu, Pa., Box Wl. Tam je delal v neki tovarni cementnih izdelkov. Pisala em mu že. a do sedaj nisem iobila še nobenega odgovora. Vljudno Vas prosim, da bi po-zvedcli, kje se nahaja. Zadnjič 'e pisal ob razsulu Jugoslavije n potem še enkrat skozi Rdeči riž, in sicer samo. da je zdrav kislim pa, kakor ste se Vi o«la-ili, tako bi se lahko tudi on, iko je še živ, in'bi zvedel, kavo smo trpeli pod okupatorjem Moja hčerka jc šla k partiza-lem pred dvemi leti. Živela je / hribih 1 nem. Pisala sem že na Rek » eriž, a n< od nikjer odgovora Pričakovala bom Vašega od«o-/ora in sc Vam že v naprej tvaljujem. Vas pozdravlja t«>-/siišica Berta Bole. Svetosavsl'a •esta 22, Ljubljana. Jugosla'•> a." Prosim, ako kdo pozna Josi|>a loleta, ali če ve. kje M oai ne obvesti. Moj natlov je 1 ' Dalavan rd., Cleveland 19. Ohio Vircont Coll V »o la Hal* • dnovno SVtlo^ dolavwko vootL AH i* k daaf »i. JANUARJA 194« Dvoje pisem in drugo o stari domovini SVETA Akron. O.—Naša J^jmca dru-LVS SNPJ Jennie Penchalk U,e dala citati dvoje pisem iz Kje domovine. Prvo je naslov-mo na njo. drugo pa na njene-brata Andreja Zalarja iz irbertona, O. Pismi je pisala fciuna sestra Franja Ileršič iz ELpodskrajnik pri Cerknici. tra Penchalk je pripomnila, lahko pismi pošljem Prosve-za priobčitev. Prvo pismo se glasi: "Sporočam Ti, da sem prejela Tvoje težko pričakovano pismo. Najlepša hvala! Bili smo veseli, ko Lo zvedeli, da ste vsi zdravi in E. Tudi mi smo še živi, toda zdravja. Mati je že več mese-ev bolna. Morda hi se prej pojavila, ako ne bi bilo takega ^manjkanja. Nismo mogli do-Iti ne sladkorja ne mleka ne tj drugega. Postreči ji nisem mogla z drugim kot z nezabe-Ljenim krompirjem, a Še tega ni j bilo na razpolago. Se nikdar nisem beračila od [hiše d« hiše, toda v tej vojni sem lmorala, čc smo se hoteli prežive-I al' pa poginiti. Moj mož je bil I slan v internacijo v Nemčijo, Knati bolna, štirje otroci, a od ni-Ikoder nobene pomoči ali zaslužka Vsi smo bosi in nagi, tako da 'mam vs? ozebljene noge in (roke. iz katerih mi je radi ozeblin dolgo teklo. Neštetokrat sem lo zA vedno. Prejmite pozdrave od Vaše ljubeče matere, sestre in družine. Franja Ileršič." Iz takih in drugih pisem, ki so bila objavljena v Prosveti, razvidimo, skozi kakšno Kalva-rijo je šel slovenski narod v zadnji vojni. Lahko se štejemo srečne, ker smo v Ameriki. Naša dolžnost je, da jim pomagamo, kolikor je v naši moči, kajti prizadeti se milo ozirajo in upajo dobiti največ pomoči od svojcev iz Amerike in organizacije UN-RRA. Znano je, da *t je glede hrane v stari domovini zadnje čase precej izboljšalo, je pa še vedno velika potreba za obleko, obuvalo in druge potrebščine. Tudi jaz sem prejel pismo od banke iz Ljubljane, ki pa je bolj trgovskega značaja. Iz Akrona do Ljubljane je navadno pismo potovalo cele tri mesece, odgovor iz Ljubljane z zračno pošto pa li pred vojno, zlasti iz Nemčije, in so zaznamovali vsako kozjo j LIV S6ZMH •tezo Na sliki sem tudi videl, kako'fi fnhnricrn so fašisti sekali glave partiza-T nom v Cerkljanski vasi na primorskem z navadnimi sekirami. ca, imela sem tifus. Lahko si bredstavljaš. kako sem prenaša-I la grenkobo. Nihče mi ni hotel povedati, kako je bil ranjeh moj rin. Vsi so zakrivali in dejali, Cleveland. Prejel sem pismo od moje pestre Jožefine Ure štejejo v domovini od 1— i Brajkovič, IJiv^joča v Trstu. 24, ne od 12—12 dopoldne ali < Sporoča mi razfle novice iz do-popoldne, kakor v Ameriki. mačega kraja, a žal so vse ža-V časopisu je tudi precej ve-1 lo«tne. Brata Jakoba so Nemci liko oglasov o smrtih, v glav nem mladih partizanov, ki so padli v boju in bili pokopani v gozdovih ali kje drugje. Sedaj jih posamezno ali v večjih skupinah izkopavajo in prepelje vajo na domaČa pokopališča. Iz Radovljice sem naštel 32 žrtev, katere so izkopali in skupno pokopali. , , Videl sem tudi sliko katoliškega duhovnika, ki je bil kandidat na listi Osvobodilne fronte. Ali w oni kaj različni od naših v Ameriki, ki smrtno sovražijo Osvobodilno fronto? V splošnem sem opazil v pisanju, da danes vlada v Jugoslaviji novo in energično delo vati je vsepovsod, da se spet Slovenija in Jugoslavija Čim prej po večmesečnem trpinčenju in mučenju žive'gii vrgli v gorečo peč, kjer je abkGnčal svoje tr-njevo življenje. " Pismo je bilo,pisano 8. sept. 1945 in se glasi;, "Dragi brat! Po teh dolgih in slabih časih vzamem pero v roko in Ti poročam o našem življenju. Moram Ti povedati, da smo dosti pretrpeli na Vse načine, vseskozi strah'in bombardiranje. Bilo je težko prestajati in mislili smo, da ne bomo prenesli, ker bili so prekleti časi za človeško življenje. Pismo s Primorskega Chicago. 111.—Prejela sent pi-da je bil le lahko ranjen. Po I smo od nečakinje oz. hčere mo-15 dneh po nesreči sem šele Jega brata Iz vasi Kazlje pri Se- se zjokala, ko sem morala^iti be-1 terialno poškodovana. račit. Otroci lačni, sneg do ko-|len, v edini lonec, ki je še ostal I hiši, pa nisem imela kaj dati. I Vprašaš me, če še stoji hiša. |Da. hiša še stoji, a je vsa izropa-na in opeka na strehi vsa zdrobljena. Vrata, šipe in borna hišna Ko to nišem, še nisem prejel pisma od doma. Ne vem, zakaj ne pridejo glasovi iz Savinjske doline ob železnici Celje-Vele-nje. Prav ko sem hotel od poslati ta dopis, sem prejel nekaj številk oprema je vsa preluknjana od j dnevnika "Slovenski poročeva-lkrogel, kajti tukaj smo bili prav i fee" (glasilo Osvobodilne fronte na križišču: domobranci so bili! Slovenije). Listi so z navadno na Rakeku, partizani pa v Cerk-• pošto dospeli v enem mesecu, lmci in Loški dolini. Tako ni enako kot pismo z zračno pošto brez boja minil niti en dan. mi pa smo bili vedno v strahu v kleteh, ali pa kje za zidom. Pobrali so nam vse kokoši, zajce. piašiče, oblelfp, pfcvlje, splon vse. kar so mogli odnesti. Vzeli so mi edino uro-budilko, ki smo jo imeli pri hiši. Veliko Ti bi rada pisala, toda nemogoče je popisati gorja, katerega smo prestali v tej strašni Vojni, ki je objela ves svet. Pozdravlja Te Tvoja sestra Franja Ileršič." Drugo pismo pa se glasi: "Dragi sin in ostali! Sporočam Vam, da sem prejela Vaše pismo. Željno sem ga pričakovala in dočakala. Bila sem bolna tri mesece in prosila Boga, da bi vsaj toliko ozdravela, da bi dočakala konca vojne in pošte od Vas, ki ste daleč v tujini. Tukaj je nekaj strašnega. Ne morete si predstavljati, kaj vse smo prestali v tej vojni, vendar pa nas je Bog ohranil pri življenju. Sedaj smo svobodni in "pamo na boljšo bodočnost. Okrog naše hiše so bili neprestani boji. Domobranci in Nem-Cl bili v Podskrajniku, partizani pa v Slevnici, tako da smo jj^'prestanih bojev vsi živčno "i prestrašeni. Francini bolr ' ti -ci s., vsi bolni in slabotni od pijanega strahu. Pri nas so v ' pobrali, kar jim je prišlo pod r,k< Kradli so Nemci, Italija- |n! ") domobranci. Seveda, Nem-" v vedno dolžili le "bandite"— pan i/ane. * \ <•■»(.. ne morem vsega opisa- ti. k< i i Sploh ki «■, j rod V s škiii »J. najf. ki dh,,, p« padi, izd;, j tv.fr, bran ISm žin«i| Pri M.., ie preveč in prestrašno. se ne da popisati gorja, <* prestal naš slovenski na-' bi prenesli,, toda člove-'• v ne bo nikdar več na-,l;'ših najzavednejših in J ih mož. žena in otrok, padli zaradi domačih iz-v in nacifašistov. f'irr,pormanova je tudi iz Ljubljane. Listi nimajo pečatov vojne cenzure. Listi so velikosti kot je bilo predvojno "Jutro" ali "Slovenec". Ker je bilo prav pred nekaj tedni pred volitvami, je v časopisih nekaj zanimivih govorov, posebno od Tita. Pod enim govorom je bilo natiskano z velikimi črkami: "Stara reakcionarne stranke so propadle zaradi tega, ker Je ljudstvo na lastni koži sposnslo kam so ga privedle." O izboljšanju kmetijstva sem čital članek, v katerem je podano, da izmed dveh milijonov kmetov v Jugoslaviji, je imelo le okoli 600,000 železnih plugov, 700,000 lesenih, a ostali po številu 700,000 pa niso imeli nika-kih plugov. Traktorje je posedovalo le nekaj veleposestnikov, okrog 300. Omenjeno je |*idi, da je ameriška vlada poslala v Jugoslavijo več kot sto traktorjev. Poleg tega tudi več drugega materiala. V zadevi turistike je omenjeno v poročilu iz Celja, da bodo za naprej oblasti bolj previdne, kakšni turjsti bodo prihajali v Slovenijo, da ne bo .več petoko-loncev ali špijonov, kakor so bi- Joseph Irman. en mesec. Naj navedem nekaj . .... .... ... irf^ov: Denar na.0Ž,n » ni hranilnici pred vojno je po p vsem varen, v kolikor se ga okupatorji poslužil. Cene posestev so nekoliko višje od predvojnih časov. Narodna banka izmenjava en dolar za 50 dinarjev uradnega tečaja. Življenje v Sloveniji se hitro obnavlja, toda 'zapuščino so okupatorji ostavili strašno. Ljubljana ni dosti ma- Pismo i Iga pri Ljablfaal Sharon. Pa.—Prejel ^em pismo od sestre Marije, stanujoča na Igu pri Ljubljani. Pismo se glasi: "Dragi brat Janez! Sporočam Ti, da sem prejela Tvoje pismo, katero me je zelo razveselilo. Bala sem se, da ste že vsi mrtvi. Nemogoče je popisati grozote, ki smo jih prestali v času te strašne vojne. Našo okolico so bombardirali in ena bomba je zadela našo hišo ter jo težko poškodovala. Moj mož je umrl pred tremi leti. Sina Ivana še ni domov; devet mesecev že ni nobenega glkau od njega. Doma sva sami s hčerko in pri nas je tudi Tonetov desetletni sinček. ' Brata Toneta so Italijani ubili na Igu 20. decembra j942, kakor tudi njegovega sina Antona, ki je pokopan nekje v gozdu blizu Višnje gore. Star je bil 19 let. Zadnja štiri leta so bila leta groze in strahu. Sploh se ne da popisati vsega trpljenja, skozi katerega smo šli. Povem, da je človek res trden, ko je moral prenašati takšno go^Je, kakor apno ga v naši rodni vasi. Iška vas je skoro vsa požgana. Ostala je samo Jurčkova in naša hiša (Seškarjeva). To je vse, kar je ostalo od tako velike vasi, ki je imela 110 številk. Sedaj je en sam kup pogorišča. Ljudje so veliki reveži in stanujejo po kleteh, ki so za silo pokrite z deskami. Nimamo ne živeža ne obleke in ne obuvala. Ako imate kaj stare obleke, ne mečite je v stran, temveč jo pošljite domov, kajti tu nimamo drugega kot cunje, ki smo jih odnesli na sebi tedaj,%ko so prišli požigat. Sprejmi najlepše pozdrave od Tvoje sestre Marije Bolhe." Žalostno je to pismo. Menda ni rojaka v Ameriki, ki ne bi izgubil kakšnega sorodnika v stari domovini. John Novak. Jakob Bcgulln Pisati želim malo o moji družini. Moram Ti povedati, da bom kmalu sa^lg^ Moja hči se je omožila in tudi starejši sin, mlajši, k' ima, 18 let, je pa v Jugoslaviji, ^botna Imam še enega sina, star,bjj> 20 let. Ampak, žalibog, vojska mu je pokvarila življenje. Leta 1943, ko je kapitulirala Italija, je bil ranjen in izgubil dfesho pogo. Ranili so ga krvdl&ni Nemci. Starejši sin pa'je'Wl y^dno bolj bo-v< tf^lrtAnkU'-j* bil šest mesecev'inje šele pred krat kim vrnil cMmov ■ ' II Tedaj, ko jc bil ranjen moj sin, sem prav prišla iz bolnišnice. Bolna sem bila dva me«e- zvedela, da je ob nogo. Ker sem bila zelo slabotna, sem mislila, da ne bom prenesla tega udarca. V Ampak, • dragi brat, verjemi mi, da je človeško bitje zmožno več prenesti kot žival. Moj mož sedaj dela. Tudi on je bil leto dni v Nemčiji in izkusil tisti prokleti narod, Dragi France, napisala bom nekaj vrstic tudi o mojem bratu in sestri. Jakob je bil prijet radi simpatij do komunizma. Tukaj je bil zaprt približno tri mesece-V zaporu so ga tako silno pretepali, da je bil ves črn po vsem životu in obrazu. Nato pa so ga poslali v Nemčijo, v tisti prokleti tabor, in mu neusmiljeno končali življenje. Vrgli so ga v eno tistih njihovih groznih peči. Ali si moreš misliti, koliko groznih muk je prestal naš narod? Vsqga ubijalstva, mučenja in grozot je nemogoče popisati. Na vse načine so mučili naš u-bogi narod. Im Tudi sestra Francka jo umrla «—bila je ubita. Vidiš, tako je nas ostalo še pet od enajstih o-trok. Našo hišo so tudi fašisti zažgali. Mislim, da smo že zadosti pretrpeli. V naši vasi je mladina zelo zredčena. Samo od družine Toneta Kraftč*vega jih manjka pet. Od teh so trije sigurno ubiti, za ostala dva pa že nif ne vedo, kaj se j« zgodilo z njima. Poleg teh manjka tudi več drugih. Še enkrat moram reč', da je nemogoče vsega popisati, koliko strahu, bombardiranja in drugih grozot smo prestali! —r— „ pragi France, zelo me bo veselilo, če mi boš takoj odgovoril na to pismo, ako ga boš prejel. Zelo me bo veselilo, ako bom zopet kaj po dolgem času slišala od Tebe, saj si Ti sedaj edini brat. • ■ Če boš prejel In odgovoril na to pismo, Ti bom prihodnjič več pisala. Pozdrav Vam vsem od vseh! Jožefina Brajkovič." Kaj naj bi pristavil k temu pismu? Brata so živega sežgali, sestro ubili. Ubogi slovenski narod. Vsi, vsi mu moramo pomagati, ker je našo ljubezen in pomoč tako krvavo zasluži). Frank Segulln. žani. V njem opisuje razmere in gorje, ki ao ga preživeli v vojnem času na primorskem Krasu. Pismo je datirano 25. oktobra 1945 in se glasi: "Draga teta in sestrične! Z velikim veseljem smo prejeli VaŽe pismo, ki smo ga tako željno pričakovali. Zelo smo veseli, da ste še vsi živi in zdravi. Pišete, da je sestrične Helene mož pri vojakih in da bo mogoče prišel kmalu/lomov. Želimo, da se kmalu povrne. Naše življenje je bilo zelo težko, ker smo morali mnogo pretrpeti; mislili sino, da ne bomo nikdar več vsi skupaj, toda k sreči smo ostali vsi živi. Sedaj pričakujemo domov {e starejšega brata, ki se nahaja nekje v Sardiniji pri vojakih že nad šest let. Sestra Mira se sedaj nahaja v Trstu pri družini njenega fanta, kjer se zdravi no pljučih. Upamo, da se bo kmalu pozdravila in omožila. Brata Emil in Pepi sta bila v gozdu pri partizanih. Sta mnogo pretrpela, posebno Emil, ki je imel tifus in druge bolezni. Pepi pa je imel zmrznjene noge in skrčenje žil v hrbtu radi hudega mraza. No, zdaj sta oba doma zdrava. Jaz pa sem si pred mesecem dni zastrupila roko, a so mi jo ozdravili angleški zdravniki. cem vojne pa bi nas kmalu vse postrelili čctniki. iiila je nedelja in mi smo bili ravno pri maši. V naši vasi so se todaj nahajali partizani, ko pa so prišli čet-niki, so napadli drug drugega. Partizani so se morali umakniti, mi pa smo tedaj prav prišli iz cerkve in četniki so nas hoteli vse postreliti. Trdili so, da so Bili v cerkvi med nami partizani. Toda partizani niso bili v cerkvi, a oni so trdili, da so bili. Vsi smo jokali in jih prosili, naj nas puste pri življenju. Končno so nas pustili, nakar so preiskali vse hiže in pokradli obleko, živež, čevlje in drugo, kar so dobili pod roke, mi pa smo ostali goli. Zdaj je tukaj pomanjkanje vsega, poleg tega pa smo imeli letos tudi slabo letino, rffsali ste nam, da imate nekaj outeke in druge stvari za nas. Priš/o bo zelo prav in bomo sprejul z velikim veseljem. Naj omenim Še, da se imata stric Pejil in France precej dobro. O Lrmviku Volku pa nam ni dosti znano. Ko smo ga zadnjič videli, se mu ni poznalo nič slabega. Ob priliki bomo natančneje izvedeli in Vam poročali, Zaključujem in Vas vse prav prisrčno pozdravljam. Seražin Marija, Emil, Popi, Human, Ro« milda in Stanko," Pripis brata: "Draga seslPa, oprosti, ker Ti nlseiu pisal; precej slabo vidim, a imam družino, ki mi rada pilikoči na pomoč. Tudi jaz sem veliko pretrpela NajlepAa hvala za Ivuje pbmo, vojnem času. Mi, mladina, powfcavlja brat lv«n in so-I ■ morali vedno skrivati1 P1*0!«, popravljamo tudi druži- Star Mroiaik, star Jagotlovaal Cuddy. Pa«-—Dolgo vrsto let sem naročnik Prosvete in član SNPJ in se oglašam po dolgem času. Da ne bi kdo mislil, da ni- Zagreb, četrta v Kočevje. Cesta, ki pelje v Osipnico, je moja. Med Brodom na Kolpi in Osip-j nlco leži moja rojstna vas, ki se imenuje Kočičin. f; M ■ Iz Komenske Dobra- Jloi r ve na Gorenjskem West Newton, Pa. — Prejela sem pismo od svoje sestre Zofke Koželj iz Komenske Dobrave, Gorenjska, in Želim, da ga objavite v Prosveti. Sestra pravi v pismu: "Po dolgem času se oglašam z nekaj vrsticami. Mama so dobili tvoje pismo in ga dali z veseljem nam prečitati. Vsi smo zelo veseli, ker ste še živi in da *'am ni nič hudega. Lojzeta, tvoj'ga sina, pričakujemo na obisk. Mama so precej opešali. Jaz, moj mož in sin France sr«o imeli žalostne čase, Na 21. ap< Kn 1 1944 so prišli Nemci inj^ovenski gcstapovci in nam vse pok: ad U. Vzeli so nam dva vola, dv<* kravi, dve ovci, eno telico, eno svinjo in tri prašičke ter vsa ^vila. Oropali so tudi druge hiše in blago naložili na vozove in tovorne avtomobile ter ga odpeljali. lahko govorili. Res smo malo zavpili in z robci pomahali. Tako smo se poslovili. Odpeljali so nas v taborišče na Bavarskem, v katerem smo bili eno leto. Ko smo se vrnili v domači kraj, nismo mogli iti nikamor. Naio hišo ao požgali 28. septembra 1944. Prav tako' drugih moških so odpeljali v Se smo se pred sovražnikom. Dostikrat nismo mogli jesti radi strahu. Našo vas so italijanski fašisti požgali skoro do tal, Leta 1943 so bile požgane hiše sledečih družin: K r i ž a m o v e, Kovačičeve, Bedgarjeve, Žgurjcve, Martinove, Orlove, Margoaove, drugih devetnajst hiž pa je bilo deloma požganih, nekaterim je pogorel hlev, drugim skedenj, hram aH druga poslopja. enj in n druge Nam so žagali i hram hi-pobrall živež stvarc Vzeli so tudi vse moške, in sicer so odgnali Frenkotovi«, Franka in Htančka pa so nato odpeljali v bližino liaše, ju mučili bolj kot Kristusa, dokler ju niso pobili do smrti, Pri cerkvi pa so isto storili z Lojzetom Markotovim, Le tri so tako mučili, da se jih ni moglo spoznati, kdo so. Pavleta Vencevga so pa kar ustrelili na gmajni, ko je pasel ovce, nato pa vzeli ovpe. Tudi nam so ukradli 12 ovc. Mnogo Tudi nas so odpeljali » seboj. Ko mi je bilo 14 let, mi je oče | Moij| n|>em v|d(.,a vt.„ diin jn mislila sem. da so ga ustrelili. S dejal, da bom žel tisto zimo z njim na Ogrsko (oče je bil ! ^om ^a ga zagledala na avto-sem star naročnik, naj pogleda ] njar). Zadnji večer pred odho- mobi|u in razumr» da smo bili v adresar društva 319 SNPJ iz, dom me je moja mama poklica- vfge|j )ri Mejaču je tudi vse pogorelo. Kola je izravnana z zamljo, druge hiše ne so ostale. V komenski fad smo bili samo mi tako nesrečni, da ne bomo nikdar pozabili. Na morem ti opisati, koli- žano, med njimi tudi našega Krnila. Tam je bil zaprt nad mesec dni, nato pa ao ga odpeljali v Italijo in prav tako Pepeta. Tam so morali služiti kot vojaki. Po razpadu Italije pa sta pri-Žla domov zelo revna in izčrpana. Draga teta, 3. in 4. marca 1943 ne bomo nikdar pozabili, Mislili smo, da jc sodni dan in da za nas ni več življenja. Drugi dan smo morali iti kot begunci, nekateri sem, drugi tja. Mi smo šli k stricu na Brdo za nekaj časa, potem pa, ko s« Je pomirilo, smo se vrnili domov. Oni, ki nimajo več svojih hiš, so nastanjeni pri drugih. Čez dva meseca zatem so prišli zopet fašisti in so pobrali vso živino in prašiče. Take stvari so dogajale po Krasu in Vipavi. Na Vrheh so vse pobrali In odpeljali v Sežano. Bila Jc groza gledati! Od fttorjev pa do Se- no Vitez. N aider " Mary Volk. Oie izgubil tri sinovo Slovan. Pa.—Pred nekaj tedni sem prejela pismo od mojega brata Štefana Anžlovarja iz dt. Vida pri Stični. Pismo je datirano 1. sept. 1945 ln se glasi: t Draga seatra! Sedaj Ti pišem drugič. Ne vem, če si že dobila prvo moje pismo, ki sem Ti gu pisal takoj po vrnitvi v domovino. Bil som namreč pregnan v Bosim v gozdove z drugimi rojaki. Štiri leta so itaa gonili nemški bandit! in nas popolnoma oropali vsega. Stanovanje aem našel prazno, službo pa sem nazaj dobil pri sodišču in^živim v Sv. Ormožu pri Ptuju na Štajerskem. V tej straŽnl vojni sem zgubil vse tri sinove v starosti 19 do 23 let. Eden je bil ujet od angleške armade ieta 1944 v Italiji, drugi je bil pri partizanih in s« je zadnjič javil iz Zemuna v Srbiji. Tretjega pa so mi odpeljali hrvaški ustfiši in nisem več slišal o njem. Kaj se je z njim zgodilo, ne vem. Obiskal sem sestro Fani v Ljubljani. Njenega moža m> Nemci odpeljali v rajh na prisilno delo in Jc tam kmalu umrl. Odpeljana je bila tudi njena hčerka, ki je bila Ntara 22 let. Od lanskega leta jc zgubila vsako sled za njo, skoro gotovo p<* je mrtva. Mlajšega sina so Nemci ubili; on je bil pri partizanih. Oslul Ji jc še Slavko, ki sedaj živi pri nji. Ona Jc vsa izčrpana in nesrečna. Ko sem se peljul iz Ljubljane v Št. Vid, sem videl veliko poškodovanega in uničenega. Kamor se ozreš, vidiš razvaline. Ne moreš si misliti, koliko gorja smo preatall v zadnjih štirih letih. NnŠ stari oče je pa že živ in alaniijc čiNto harn na domu. Vsekakor m Jc nemškim zverinam zdel prestar, pa ko j»a pustili, kajti Atari ljudje ho jim stre, to so lepa leta. Ali ne? Posebnih novic tukaj ni, de-|vedala: Glej. da ne boš pozabil! in ..vrgel materinega Jezika/' ^ y ^^ ^ m ^ u. den. Potem so nas odvedli v Go- lavce pa odpuščajo tu kakor drug* in jim daj.jo b^pWn. | Obljubil J^J'jJ.. M žrtev naših narodnih počitnice. Pa kaj hočemo, tak-''.Klla je kot partizanka-' *en je pač kapitalistični sist«m arka. Ub'li go jo domo- dokler bomo imeli U izkori-1 bila Slovenka, njena mati Je bi-! vodami. Tja sta prišli sestri Jo- žane je bila velika procesija ži ko smo preatall. Tata in stric vine, ki so Jo nam vzeli in od ■ta bolahna v Ljubljani. Jaz ju gnali. Drugi duri ao se premlali- ] menda bili manj nevarni, če tu bom kmalu obiskala. Sprejmite \ h |n dali polovico živine nazaj. Odpeljali »o nas v Kamnik v |#pe pozdrava!—Zofka Koželj/' Nam m vrnili vola in telico, kiu- Angellne Povlrk. ričane v grad, V katerem smo bi< Moja nepozabljena mama je H dni. Ta grad je pri Med Drugih žrtev v naši rod- ščevalni red, ne bo drugače 1 bilo, pri nekaterih dru-! Mnogi me vprašujejo, kakšne t ^P<> dve, tri ali celo več. i narodnosti aem Resnica Je, da t'HrM^H la tudi Slovenka, mati mojega bana in Micka in tudi Francel-očAa je bila tudi Slovenka, do- nova aestra, toda z njimi nismo vo in junca so pa obdržali. Zatem pa so prišli Nemci, »m*-logsrdisli in Mongoli. Ti ao zopet šli od hiše do Jiišr in jh>* brali še to, kar je oetalo in začno postrelili veliko ljudi, dru-Frenteaac. Kana. — Prejelajge ,„( Speljali v taborišča v Iz Vrhavskap čim sem bil Jaz rojan na Hrva- .meli govoriti; jaz jih nisem ni- j-mo u Vrbovskcga na Nam/,jo XI___C^/l a t rta umi i./Jltd kal ti ..Mala D« L^i., .mm /Inki i /lan I _ . .... ' »če vi h iz Žel štiri, pri govorim več jezikov Naj po- škem Sedaj pa sam. sodite, kaj ti videla. Pek*? smo dobili dan l>a dve. Pri Sv. Vidu vem od kje sem doma. Mnogi Po mojem prepričanju pred odhodom iz gradu. Naki __' - _ . ______L.il .. I.........L« kvari l#jaa* M.___1 .. Vt_____ .. ■ _____ ...i.. Vih ob-t Primorekem MoJ brat mi na kratko sporoča o tamkajšnjih le Bovdek Polde in poznate Kočevje. Tam drži bela moram biti slovenske krvi. ker ž*neki v Kamniku sam povadala, ratmcrah. Novice 00 zelo ža mož, oatali so živi. V rcata oroti Duei vasi, iz Duge 1 pa sem rojen na Hrvaškem, je da nas bodo pjetaH drugam in u*tne. Med drugim piše, da Je V., _i .A . I ■ * ' a. aa m ri i #l«s4 t nakli k n/alkao* A- ..I a^lv, Ani ^.i«. V/> ____k'__. _ ____•< a__i__n__ Hn polju je 86 žrtev, prav vasi drti po ravnini, se nato obr ^ 'ir ugih vaseh. Slednje so n€ navzdol do Fare, se nato obr-'talijanl. in peije do Gostega laza. iz na*ih ljudi pa so odgna- Fare pa pelje do Broda ob Kolpi, enačijo v Italijo in Nem-iz Broda pa vodijo ceste na vse atf preatali veliko gro-1 strani, ena proti Reki, druga v Nj *tf»tin* jih j« um osta-, Osipnico. tretja na Karlovac in v meni tudi nekaj hrvaškega da naj moji aevtri Ani pove Ko umr|a moja meti Apolon I j? Bar Ker pa ne morem biti oboje, za- je Mirka prišla v tovšrno, jo Je ,n da za njena dva slno- to sem čistokrvni Jugoslovan, pa Ana čakala. Nameeto v tovarno če vam je prav ali pa ne. Po- su šli z Nadico v Gortčane, kjer Upam, da ate o teh stvareh že precej informirani, Naših ljudi je zelo veliko pomrlo v interna-cljah Štirinajst dni pred kon- zdravljam vae čiUtelje Pros ve- ano ae videle. Dobri ljudje so jim svetovali, naj ae z vlakom Anton Shaffer. odpeljejo v Kranj, kjer bomo ve n'č ne va. kje se nahajala, prejel odgovor od mene, da bo če sta ia sploh živa. Najmlajši natančneje p»ael, kaj vae ae Je sin pe Je v Jugoslovanski ar- godilo v.stari domovini v času madi. ! vojne . V piamu tudi omenja, ako bo I • - Paulina Vlči*. di niko mnogokr.it htli piav nič izbirčni in »o pohruli vae stafO n mlado Vk/1 rlru>lria je utrpela ; Kletnimi družina Jaluje /a Nvojirni dragimi, ki so |wa pri nas, so spali pri mini, Hlepinovi pa v štlbeleu More* si misliti, toliko sena v skednjih in slame na štalah Je Fricov« dve so padle kot talke za Ludvika. Saj ti bom kmalu spet napisala veliko pismo o Angeli Krašovec, kako so j<\ mučili. Dru-gače je dobra zdaj. Dobimo nekaj živeža, kar najbolj potrebujemo, kakor sol, kvas In šibice. Andrečko Vinkoto in Janeza, pa tvojo prijateljico Ančko Krašovec. Vse so zvezali a šrangami, pod Peščenkom v graben zmeta* i, tam pa postrelill. Ljuba Želvi, pa še zraven ni smel nihče. Aeroplani so zmeraj letali in bombardirali, pa se je vendar malo užgalo. Bog vedi, koliko-- Morda bo tudi naš Tone bral to pismo Zbogom. Ivana Perušek. kajti po toči, pravijo, se ne izplača zvoniti. Sedaj je v teku kampanja za zbiranje obleke in denarja. Vsak pošten človek bo prispeval po svoji moči. George Gornik, naš poznani dopisnik, je že precej prileten mož. poleg tega pa še brez dela, kljub temu pa je precej globoko posegel v žep. Upam, da ne bo njegov želodec nič prikrajšan radi tega. Potreba je velika in nujna. Kdor hoče storiti dobro delo sedaj, se mu nudi lepa prilika. Noben berač še ni bil tako potreben, kakor je prav sedaj naš celokupen narod v Sloveniji. Potreben pa ni po svoji krivdi! Mislim, da je odveč vsako pisanje v tej smeri, saj vsakdo lahko čito pisma iz store domovine, ki jih priobčujejo tukajšnji slovenski časopisi. Kogar ne ganejo ta pisma, ima v sebi kamnito srce. Na zadnji društveni seji sem dobil dve listini, eno belo, eno rdečo. Bela mi je služila samo za podpise, rdeča pa za' denarne priapevke. 'Tako oborožen sem pričel ofenzivo po naši vasi. Potrkal sem na vse mošnje, I kar jih premore naše selo. Ker pa je selo majhno, tudi plen ni bil velik. Porabil sem tri pole za podpise, densrnih prispevkov pa še ena ni bila polna. Podpise se lahko dobi, tudi nekoliko dolarčkov. Nekaj je bilo pa tudi takih, ki so radevo-lje darovali in ti slednji so pripomogli, ds se mi je ofenzivi splačala. Ko sem se vrnil v svoj brlog, sem pa preštet zelence. Število se mi je zdelo previsoko. zato sem pa še svojo .lenar-nico izvlekel iz žepa, kjer sto tičali dve pokveki — samec in kljuka. Dodal sem kljuko in z njo povečal nabrano vsoto, da je bolj možato izgledala, potem pa sem vae skupaj poalal na pristojno mesto. Anton Kebe. hudo nam je bilo pri srcu ko smo šli po mrtvega sina-lpo. vem Ti, da tako lepega pogre-ba še ni bilo v naši fari. Zad-( njo čast mu je tudi izkazal večji 'j oddelek jugoslovanske vojske, u Tudi vencev je bilo veliko število.—Tako se Te je proslavilo ljubi sin, ker si moral iti tako mlad v grob za svobodo! Saj se bomo kmalu zopet videli na drugem svetu! Ko smo prišli domov, nismo našli nobene reči, ker je bilo vse izropano, šipe in vrata razbita, nobene žive duše, tudi živine ne in ne kake posode za vodo; nobene pomoči od nikoder! Naša država je sedaj strašno revna in uničena, zato nam tudi ne more • pomagati. Dalje, ljuba sestra, moram Ti povedati, da so tudi naša mama umrli, in sicer letos 26. marca, zadela jih je kap Na veliki četrtek se je vršil pogreb, tako da jim ni nič zvonilo; tudi brat ! Tonče je umrl pred nekaj meseci. Od sestre sin Lojze ie tudi padel tam nekje na ruski fronti; v naši vasi jih je padlo ssem, in sicer pet moških in tri ženske. Pri Bleku je vse podgano: France je umrl od lakote, mlajši pa je padel V nemški vojski. Tonin mož, njen sin in Stanko so bili pri "ta belih." Ko je bil prevrat, so neznano kam pobegnili. Žalostno je to, ker so se Nemcem prodali, zdaj mi loh ne 'gremo več v cerkev, kof iz Ljubljane je pomagal aaše fante prodajati nemškim krvoločnim volkovom in požre-šhežem. Naj bo za danes dovolj. Ali orideš še kdaj pogledat Tvojo zelo nesrečno rojstno domovino? Pozdrav in Bog Vas živi vse skupaj! Tvoja sestra, Micka Virjent. Lahko smo veseli, da smo v naši lepi novi domovini, katero ljubimo, ker nam daje toliko kruha. Pomagajmo našim dragim onstran oceana kolikor moremo, ker so toliko pretrpeli za jvobodno Jugoslavijo! Jennie Kober. Franc Virjent Povem Ti, da smo morali vsi iti od doma; otroci so bili vsi v šumah v jugoslovanski vojski. Poldko in Francko so izdajalci ali nemški pomagati ujeli in sta bili obe zaprti v Begunjah dva meseca, potem so jih pa odpeljali v Nemčija Kako je bilo tam, ste gotovo že brali v novl-nah; koliko so morali ti reveži pretrpeti v taboriščih ali lager-jih, veliko, veliko!, Zdaj ali letos v septembru sta prišli domov. Ciril, Mici in Janko so prišli srečno iz vojske, toda morajo biti še vsi' v vojaški službi; Ciril je oficir, druga omenjena dva sta pa v Belgradu zaposlena na ministrstvu. Mene in mojega moža so pa odgnali od doma in vse pobrali: 8 krav, 4 prašiče, vse kokoši, hišna oprava in razno orodje, samo hiša je še ostala. - Midva sva bila 16 mesecev v Zagorju pri moževem bratrancu Turkovem Jožetu. Lahko si misliš, koliko solza sva pretočila; morala sva delati na kmetih, oče so bili p« pri Cveku tudi 16 mesecev. Meseca maja letos sva prišla domov, tako tudi oče. toda žal samo za U dni, nakar ao na hitro umrli; rekli so. da so s«„ pretresli na vozu, ko jih je, C vek domov pripeljal. Stari so bili 91 let. Štirinajst dni po očetovem pogrebu sem pa šla z možem In starejšo hčerjo Tončko v Čatež na Dolenjsko na grob našega nadlega Francija, da smo prepeljali njegove zemeljske ostanke fla domače farno pokopališče v 'Novije l^ahko si misliš, kako Odgovor m kritiko Cleveland, O.—Danes je nedelja, ali pismonoše v Clevelan-du so kljub temu raznašali po-I čto in prejel sem Prosveto. j Oglasila se je ženska iz Chis-holma, ki me hoče prištevati k lenuhom, in sicer zato, ker ne zna razumevati mojih dopisov o komunistih. Ona niti ne pozna Amerike, v kateri živi, pa nam hoče servirat zgodovino Rusije. Če hoče znati Nežka Mihelič, kakšen lenuh sem, evo ti mojega rekorda za 1. 1945. V mesecu januarju sem bil doma samo prvi dari, to je bilo na novo leto 1945, ali kljub temu sem se u-deležil vseh društvenih sej društva V boj 53 SNPJ v tem letu. V februarju sem ostal od dela pet dni, ker sem bil na seji v Chicagu. V marcu sem bil doma en dan, v aprilu, ker sem bil v Pennsylvaniji, dva dni, v maju en dan, v juniju sem delal 30 dni, v juliju istotako 30 dni. v avgustu 14 dni, ker sem dobil 14 dni počitnic, zaeno pa sem bil ponovno na seji v Chieagu. V septembru sem dobil en dan počitka, v oktobru tri dni. ker sem bil zopet v Pennsylvaniji par dni, v novembru en dan. kljub temu pa sem se udeležil kot predsednik društva 53 dveh pogrebov ter tako storil svojo bratsko dolžnost. Sedaj, ko pišem te vrstice, je zadnji mesec v 1. 1945 In bom dvakrat dom«, pa ne na božični dan, ker na ta dan vozim vernike k mail, da molijo zame. In vedi še to, kadar imam prosto, dels m ^ društvo eno sli drugo delo. na primer danes sem obiskal društvenega člana v bolnišnici, kjer je bil radi pljučnice 18 dni Vedi. da Je naše društvn prispevalo za Jugoslovsnskn ljudstvo. sli če rečemo zs S A >3. $1200 in tukaj sem jsz tudi vključen, ker sem plačevn a-sesment za štiri člane v odrs-slem oddelku, kajti dva sta bi» pri vojakih, eden pa je še vedno, plačeval sem tudi zs sinovo te-no. Moreš ti. prijsteljica Ru«-Je, govoriti o lenobi? M* tudi pobiral orispevke zs SA>»-ko ste še vi vsi spali, ali P® ** se v Prosveti bojevali za Ru»' J 4 (Dalje na 7. *ran» > PROSVETA IZ (JRADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 393ft W 28 Lb Str—L Chlcmgo. Ul r0EČI KRIŽ SLOVENIJE SE ZAHVALJUJE (Nadaljevanje,) Maribor, 14. avgusta 1945. Okrožnemu odboru osvobodil-w fronte - odseku R(decega) ^Mladinski dom v Gregorčičevi i 18 se prav iskreno zahvalju-" RK za poslane mu darove in obljublja, da se bo v vsem in Lkakor izkazal vrednega zupa-na ki ga stavi OF Slovenije JJrav v mladinske domove. Smrt fašizmu—svobodo naro- du! Za upraviteljico— .« (podpis nečitljiv) Za prefekta— (podpis nečitljiv) Dobila sva drugi dom, vaša pomoč je velika. Hoču, da ostani dobar Jugosloven. Zavišič Vladimir in Mira Zavišič. (To sta najbrže dve hrvatski siroti, ki sta dobili zavetišče in "drugi dom" v mladinskem domu v Mariboru. MGK) Vrnili sva se iz pregnanstva, objele so naju roke slovenske zemlje; sva in ostaneva zavedni Slovenki. f Irena Kragelj in Metka Kragelj. Iz urada EKONOMATA VOJNE BOLNICE v Mariboru je pisala 14. avgusta t. 1. namestna komisarka Tatjana Kurnik sledeče pismo (podpisa ekonoma in upravnika nista čitljiva): | Prenehali smo močiti jeklo v človeški krvi. |'Novih ran ne seka skozi s smrtno grozo nasičeni zrak in liki ognjenih jezikov podeči se svineq. Grom, ki je bruhal pošastno smrt iz topovskih žrel, ne stiska več naših duš in ne plaši nedolžnega otroka, ki se nahaja nekje daleč od vsega tega groznega dogajanja—še ves čist in neomadeževan s kleto mislijo flfcijanja človeka in brata! t Otrok nedolžni, kakor od nebeške glorije obsijan in obvarovan, si stal ob veletoku krvi in gnusa, ki se je vselil Od daleč nekje mimo tebe in izginjal daleč za teboj, in se nisi zavedal, da je morda tudi kri tvoje matere, tvojega očeta ali bratca ali sestrice poslednjič vzvalovila in se zopet potapljala ter končno izginila v onih temnih globoči-nah nenasitne struge, ki se je a ko globoko zarezala v našo drago zemlja Dete, borba je končana! Končana? Ne- ■ Danes bijemo drugo borbo, borbo za obstanek in življenje °nih. ki jim je usoda naklonila ono čast. čast borca-ranjenca, ki le s svojo srčno krvjo napolnjeval tisto strugo, ki pa je obenem preprečeval, da bi se struga ne zajedla pregloboko in ne odvalila v svojih razpenjenih valovih pse tiste dragocene krvi, sloven-"e krvi, iz katere si bil tudi ti, otrok nedolžni, povojen! ^ tej borbi nismo sami, nismo slabi' v tej borbi so nam pri-P°P'l' na pomoč vsi, pač vsi o-zavedajo svojih dolž-P^i k .kor so se jih borci-ra-hjenci. I^anes. otrok moj, se je usta-E našem dvorišču avtomo- Is Prispevki iz Amerike! Stri« iz Amerike, bi dejal! ''ko dobrega in lepega je gjal stric iz Amerike! ■Morda je med temi dobrota-rl n< kaj za tvojega očka ali , ra'( ki ležita morda v naši ^olnicj' ajhen si in nebogljen, ■ ' t( zahvalil v imenu na-' "V in bratov ki leže ra- zdaj, ko si ustvarjamo novo in lepšo bodočnost, se spominjamo tudi vas, vas bratov in sester, tam daleč v tuji deželi, preko sinjega oceana. Sprejeli smo vašo pošiljko. Veseli smo bili, da ste se spomnili na nas. Za to vaše delo smo vam zelo hvaležni. Posebno nam je to koristilo, ker v naši opustošeni domovini še ni vsega, kar bi si srce zaželelo. Kruti nemški okupator, ki je dolga štiri leta mučil in uničeval naš živelj, je pustil v nas grozne spomine. Ko so nas naši borci-partizani osvobodili, niso našli ničesar, s čemer bi nas lahko e-konomsko podprli. Vse zaloge jedil so bile prazne, narod pa lačen. Lahko si mislite, da nam ni bilo vseeno.-Treba je bilo začeti znova. Takrat so nam priskočili na pomoč naši zavezniki, ki so nas podprli z živili in s tem olajšali našemu narodu težke trenutke. Zdaj se je že znatno zboljšalo. Nemški zločinci so zapirali zavedne in poštene Slovence v mrzle in temne zapore, jih pošiljali v grozna koncentracijska taborišča, kjer so jih na nečloveški način mučili in uničevali. Mnogi so pomrli tam daleč v tujini, drugi pa, katerim je bila sreča mila, se vračajo izmučeni in bledi nazaj v domače dobrave. Spoznali so, da je res domovina tista, ki vsakega potolaži, kakor je rekel nekoč naš veliki Cankar: "O domovina, ti si kakor zdravje!" Pošiljali so nas na težka dela v Nemčijo, potujčevali so nas, mladino so le v nemških šolah vzgajali v strogem nacističnem duhu in ji vcepljali v njihove majhne glavice zavest, da smo Slovenci manjvredni in podobno. Grozni so Bili ti dnevi in nihče si jih ne želi več nazaj. Medtem pa so se naši partizani borili za nas v temnih gozdo- vih, po hribih in dolinah Kovali s^ načrte za lepšo bodočnost in se junaško borili proti sovražnikom. Nečloveške in nepopisne so bile njih muke in napori, posebno kadar so bili lačni in prezebli. Pomagale pa so jim tudi Amerika, Anglija in Sovjetska zveza, ki so jim z letali prinašali živila in obleko in iim s tem omilili njihove težke trenutke. Bilo jih je mnogo, ki so pustili svoje mlado življenje v borbah, ki so se žrtvovali za domovino in nas ... .^Vse se bo povrnilo in popravilo, le njih, ki so padli, nikoli več ne bo. Ohranili pa bomo njih spomin in nadaljevali delo pri obnovi porušene domovine. Naš Maribor je zaživel novo življenje. Ko so prikorakali k nam hrabri borci-partizani in so nad mestom zaplapolale slovenske zastave s peterokrako zvezdo, je bilo naše veselje nepopisno. Skoraj verjeti nismo mopli, da je tudi za naš teptani in izmučeni slovenski narod prostora pod svobodnim soncem. Sicer je Maribor od letalskih napadov zelo porušen, a že delajo prostovoljni uradniki na teh ruševinah, da se čimprej vse uredi in se življenje normalizira. Me mlade dijakinje in dijaki obiskujemo učiteljsko šolo in naša naloga je, da ta študij čimprej končamo in postanemo učitelji. Pohiteli bomo med veselo, nedolžno slovansko mladino, ki nas težko pričakuje, da ji iztrebimo še zadnje sledove na cizma. Iz te mladine mora iziti močan, pbšten in ponosen slovenski narod, ki bo vreden naslednik naših borcev in njih nepozabnih žrtev. V jasnih in svetlih dneh zlate svobode bomo vsak po svojih močeh pomagali pri obnovi naše domovine, da bomo močni, složni in da bomo junaško pregnali vsakega, ki bi še kdaj koli stegoval svojo pohlepno roko po naši s krvjo namočeni zemlji. Zahvaljujem se vam v imenu učiteljske šole za vašo pošiljko ter vas iskreno pozdravljam. Mirko G. Kuhal, tajnik. Strahote vojne bi! iih Iz Hrastja na Dolenjskem | in istotako je možnost, da mogla pričati za vas vaša žena. Milwaukee. WU.-^Dobil sem ^nda/ pismo od svojega brata Antona 1 stv,a' da nekulera 8odiAČ* ne J* z Vrha blizu Boštanja pri Kr-I™"'0 C*lc?V * ^ škem. Moje ime je Joe Androj- ^janstvo da bi nastopili kot na in član sem društva 747 Pf1*' Med take 8Pa" SNPJ. Pismo se glasi: I da^o: žena- moi' otrok m v slu' "Dragi brat!—Z velikim Vese-^aj|h ,morda tudi starši prosilca. ljem smo prejeli tvoje pismo, za katero se ti zahvaljujemo, kakor tudi za pozdrave od Franka, Anžeta in Tonke. Velikokrat smo govorili o vas, ki ste v Ameriki. Seveda pri vas ni bilo tako hudo, ker ni mogla zverinska Nemčija do vas. Ali pri nas in po Nemčiji ni bilo miru. V zraku je bilo toliko letal kot ptičev. Marsikateri dan in noč smo preživeli v v bunkerjih." Kar so naredili ž Nemčijo, se ne more niti misliti. Njena mesta so porušena. Tudi pri nas je dosti uničenega. Razdejani so BoŠtanj, Andolskova, Marof in druge vasi. Seveda je morala priti kazen za nemške razbojnike. Ti ne veš, kaj so delal s Slovenci. Veliko število so jih postrelili in sežgali. Nacisti so nas odgnali v Nemčijo. V BoŠtanju so ostale samo tri družine. Bili so Primorci, ki niso imeli jugoslovanskega državljanstva. V vsako hišo so prišli nemški vojaki in gesta-povci. Odvedli so ljudi in živino. Jaz sem moral s svojo družino zapustiti rojstni kraj. Odvedli so nas v taborišče v Wuer-tenbergu. Moja družina ni o-stalo dolgo v taborišču, toda drugi so prebili štiri leta v taborišču. Nas so poslali na kmetije. Dali so nam raztrgano bajto, v kateri smo živeli z ženo in malimi otroci. Mene, Tonče-ta, Lojzko, Nežko in Stankota so pognali v službo kmetom. Potem sem komaj izprosil, da so nas poslali na neko žago. " Na 4. aprila 1. IMS bo pričale padati bombe na naše stanovanje in je zgorelo. Teden dni pozneje so prišli, ameriški in francoski vojaki iin nas osvobodili. Potem smo bili prosti dela in dobili smo tudi več hrane. Nato smo vložili prošnje za odhod domov. Bili smo uslišani in od potovali any> iz Nemčije 4. Julija, domov ,pa smo prišli 12. ju ilja. Veseli, smo bili, kar smo -'Med vojno v Trebelnu De Pue. 111.—Vsak dan čita-^ stanovali ljudje, nismo našli no- ostali živi. •,«Drugi niso bili ta- n»< i pr;> An mo izredno zanimiva pisma iz starega kraja in iz njih odseva nepopisno trpljenje, ki so ga naši ljudje tamkaj prestali. Z velikim zanimanjem sem brala pismo, ki ga je priobčil Frank Bar-bič od svoje sestre iz vasi Hras-tje na Dolenjskem. V isti vasi sem imela strica Antona Dorni-ka. S solznimi očmi sem premišljevala tisto pismo. Moj mož je rekel, da sedaj ve, da je v naši vasi Črešnjice vse uničeno in da so nemški razbojniki odgnali naše drage ter jih po zverinsko mučili. Ker so moj oče in bratje živeli preko Krke, sem imela upanje, da so ostali pri življenju, kajti druga stran Krke je bila menda pod italijansko okupacijo, upajoč, da so bili Lahi nekoliko bolj usmiljeni. Sedaj pa sem prejela pismo od mojega brata Jožeta Dornika iz Verhovske vasi, pošta Cerklje ob Krki na Dolenjskem, ki ga spodaj citiram. Ker imam več ožjih sorodnikov v Ameriki, ki želijo izvedeti o naših v starem kraju, Jim bo to pismo v odgovor. Od drugih dveh bratov, Mihatu in Janezu, ne vem nič. Miha je bil kovač, Janez pa čevljar. Obe sta se priženila v našo vas. Kot mladeniča sta delala v Avstriji in Nemčiji kot rokodelca. Bratovo pismo, datirano 14. okt. 1945, se glasi: Ljuba sestra! Po dolgem času se spet oglašam in sporočam, da smo še zdravi in da se zopet nahajamo v naši ljubi domovini. Zgubili pa smo očeta—v Nemčiji. Umrli so samo 14 dni prej, naši bolnici, za to veli-1 predno smo ae podali domov. !"-zen in priznanje pa iz- Naj v miru počivajo. ' mi namesto tebe našo Dragi moj|, Na i^.tko bom <"cjšo zahvalo za vse M ^^ gm0 preiiveli to iz daljne pa po srcu 9irfkino 4tjriJetno morijo. Pred • tako bližnje velike 4tjrjmi ,etj gmo moralj MpufcUti . f , _ . ' naše domove in iti v Nemčijo, liizmu—vobojU naro- ^ § §vo|o ^ prUj(lgo Tam , so nas peljali v lagarje in nas P.*mo iz mariborske u- «a -u^ nako delo^ Jaz <<>le. datirano 9 avgu * 'ZJ/nZ sc. Masi' kem k"*1** P9 dek,a Brat brstom in sestram v LoJ» * ludl „bi| ^^ smo preživeli 3 lete in 8 mese- ' * Jf had našo ljubo do- cev . _ _ '•-ijalo sonce zlate svo- i* nemškega suženjstva smo '•i/ ko umo se vrnili is * vrnili 7. sept Kaj smo '"fernacij in zaporovJ našli? V hiši, v kateri so prej benega okna ne vrat, samo gole | ko srečni, ker so umrli. stene, vse razbite, svinjak in hlev pa popolnoma porušena. Ostal je le kozolec, a je bil prazen. Vi nogradi so tudi popolnoma uničeni, kajti štiri leta niso bile trte nič obrezane ne okopane. Ljubi moji, bolj natanko Vam bom opisal enkrat pozneje. Prejmite naše iskrene pozdrave od mene in moje družine.—Jožef Dornik. K bratovemu pismu naj dodam to, da je bil moj oče star 80 let predno so ga nemške zverine odgnale v Nemčijo. Še pred vojno mi je brat Jože pisal, da oče ne bodo dolgo živeli, ker jim noge otekajo, do ne morejo čevljev obuti, ter da so jim oči opešale. Pa so našega očeta nemški "kulturonosci", starega in betež-nega, odvedli v sužnost! Kakšno je bilo življenje mojega očeta zadnja štiri leta v Nemčiji, si pač lahko'predstavljamo. Dragi ameriški Slovenci! Priskočimo na pomoč našemu bednemu narodu, ki Je prestal groz-np trpljenje pod nacijsko tiranijo! Posezlmo globoko v žepe in prispevajmo v pomoč našemu ubogemu narodu. Storimo to in prepričani smo lahko, da smo izvršili dobro delo in tudi svojo dolžnost. Kadarkoli sem v svojem življenju darovala bednim in potrebnim, sem se vselej počutila, da sem storila dobro delo, ker sem čutila zadoščenje, ki ga Človek občuti jx) izvršitvi svoje dolžnosti. Sedaj imamo ponovno kampanjo z** zbiranje obleke in drugih potrebščin za naš trpeči nsrod v Jugoslaviji. Rojaki, Slovenci! Odprite vaša srca na stežaj, darujte po svoji moči v gotovini in obleki. Ce je kdo na svetu zaslužil pomoč, so to naši krvni bretje sestre v stari domovini! Obleko lahko prirrteete k Moja žena je kmalu po vrnitvi domov zbolela. Po osmih tednih se je njeno stanje nekoliko zboljšalo. Mati je še vedno pri meni. Ne morem ti v pismu opisati strahot vojne. Veseli smo vseeno, ker smo prišli domov. Delamo kot živina, da bomo lahko nekaj pridelali, da nam ne bo treba stradati. Živila se še dobe, toda pomanjkanje je denarja, na kredit pa ne dajo ničesar. Tiste marke, katere smo prinesli iz Nemčije, nimajo nobene veljave«, Vzelo bo najmanj eno leto, preden bomo kaj pridelali. Prizadeti nismo samo mi, temveč vsi bivši izseljenci. Prepričan sem, da bomo težave premagali. Glavno je to, da smo odnesli zdrave glave. Za Toneta nisem vedel, kje se nahaja. Mislil sem, da je izgubi ien. Ko smo prišli domov, smo ga tam našli. Bil Ja v Angliji v ujetništvu, sedaj pa je v jugoslovanski armadi. On je star 23 let. Pošiljamo vam najlepše pozdrave Drušina Androj na. Pojtrebno je torej, da se prepričate na sodišču, kjer nameravate zaprositi za državljanski papir, kakšne regulacije imajo v tem pogledu. Ali ni vaš svak oženjen? Ako je in če je njegova žena državljanka, tedaj lahko onadva nastopita kot vaši priči. Vpraiaitje: Nameravam se povrniti v mojo rojstno deželo Slovenijo na obisk enkrat prihodnje poletje. Ali bom imel težave pri povrnitvi v to deželo? Nisem namreč še ameriški državljan, toda prišel sem semkaj postavno, poleg tega pa sem tudi dobil prvi papir pred dvema letoma. ..._________ „_____.'..,. ____ Odgovor: Malokdaj se pripeti, da ima težave pri povrnitvi v Zdr. države oseba, ki je bila postavno pripuščena v to deželo. Poskrbeti pa morate, da dobite potrebne listine za zoprten vstop predno odidete na obisk v vašo staro domovino; napravite proŠ njo za tako dovoljenje kakih šest tednov pred vašim odhodom. Lahko dobite potrebno tiskovino v to svrho—form 1-131 in sicer dobite to tiskovino pri najbližjem imigr^cijskem in na turalizacijskem uradu. Dovoljenje za povrnitev v Zdr. države (reentry permit) velja za dobo dvanajst mesecev ter ga je mogoče obnoviti za nadaljnjih šest mesecev, včasih tudi za dalj šo dobo. Pomniti pa je treba, da se naše naseljeniške postave raz likujejo z ozlrom na odsotnost nedržavljana Iz Zdr. držav. Ako ste n. pr. odsotni eno celo lato tedaj to pomeni, da je vaše bivanje v tej deželi prekinjeno iz vidika postave glede naturalize cije—zaprositi torej ne morete za državljanski papir, dokler niste—po svoji vrnitvi v to deželo —zopet bivali tu polnih pet lat Ako torej nedržavljan nima kakega posebnega vzroka za dolgotrajno odsotnost, tedaj naj poskrbi, da omeji svoj obisk na dobo šest mesecev, kajti če odsotnost traja preko te dobe, je s tem prekinjena nepretrgana Jo-ba bivanja v Zdr. državah, kukor jo določa zakon naturalizacije— v drugih besedah povedano: daljša odsotnost nedržavljanu. ki namerava postati državljan te dežele, zavleče čas, v katerem bi mogel postati državljan. Važno je torej, da tcKum prvih pel let bivanja v Ameriki priseljerec ali prisaljenka ne odhaja iz dežele za dalj kot šest mesecev. —FLIS Imigracija in naturalizacija Vprašanja in in odgovori Weat AUla. Wis. Z zanimanjem čitam pisma iz stare domovine, doslej pa Še nisem videl nobenega iz naše fare ne iz sosednih far. Te dni pa sem do-sil prvo pismo od moje sestre iz Trebelnega, datirano 22. oktobra 1945, dobil pa sem ga 27. nov. *ismo se glasi: Dragi brat! Tvoje pismo sem prejela in sem ga bila nepopisno vesela, pa ne tamo jaz, ampak vsi drugi z rv> \oj, tako da smo od veselja joka11, ko sir,o izvedeli, da ste še vsi ži.vi in zdravi, kar je pač največja sreča. Pri nas pa je vse žalostno. Nikdar Ti ne bi mogla popisati našega gorja. Miekn je umrla 20. maja 1943, ker j** b • ranjena od granate, ki so jih i., ni metali iz Novegu mesta. Tisti dan je padlo samo na Micki no lemljo :18 giaqat, tako da je bilo vse prelCbpano Tn vsi so se zatekli v klel. Ko je Micka šla pogledat ven, v tistem momentu pa je padla granata tik nad njo in jo zadela v trebuh, tako da jt>Jl3 ur pozneje v novomeški bolnišnici umrla. Na pogreb je šla moja hči, Janez in jaz. Letos dne 10. maja pa je umrl tudi njen mož Janez. Sporočam Ti, da so pri Jožetu na Trebelnem prejšnjega maja Nemci zažgali njegovo domačijo, ki jo je požar uničil. Zgorelo je 6 glav živine in gospodarska poslopja, ostala mu je le kašča, v kateri sedaj stanujejo. Pogorelo je vse Trebelno, le cerkev je ostala In Klcmenčlčeva hiša, kjer so prej bivali Piškurjevl. Jože si nI rešil ničesar, le obleko, ki jo ja Imel na sebi, Žefka pa je rešila nekaj obleke, ker Jo je Imela v spodnjih prostorih, Poljane pa so Italijani z minami razdejali. Dne 13. dec. 1944 je ameriški bombnik treščil na zidanico in vse porušil, sedem po številu. Ob tistem času je bilo 10 moških notri in davet se jih Je rešilo, dočim ja adan zgorel. Letalci so se s padali spustili na tla, kar so videli, da Ja bil motor zadat in pokvarjen. Eden teh je rekel, da je doma lz Pittsburgha. Da 1J* J* zgorela tudi KržiŠkova Pepcii iz Zabukovja, ko so ji < Italijani zažgali hišo. Reva je hotela bežati, pa so jo laške zve ri nazaj v gorečo hišo vrgle, ta ko da je živa zgorela. Njenega Politika ameriškega kapitala v Argentini Buenos Aires. — ONA — Več velikih ameriških družb je sprejelo nedavni argentinski dekret, ki daje argentinskim delavcem različne bonuse in poviškn plač — do 30 odstotkov — ter so s tem korakom silno razsrdilo argentinske podjetniške kroge, ki se nameravajo poslužiti tega dekreta v svrho politične agitacije proti polkovniku Peronu o priliki volitev za mesto predsednika. Med tvrdkami, ki so sprejele argentinski dekret, se nahajajo United States Steel Corp., Gen-eral Motors, Ford it Co., Pan American Airways In druge. V splošnem so argentinski trgovski in «ndustrijski krogi odklonili priznanje dekreta, češ da je nezakonit. Vlada ni mogla nastopiti proti njim, ker so nastopali skupno in držali strnjeno fronto. Njih grožnja, da bodo v slučaju nasilnega nastopa vlade moža pa so vsega prebodi i in ga pustili pred vežo, da je tudi on zgorel. Vidiš, skozi take grozote smo šli v tej strašni vojni. Človek ne bi mogel nikdar verjeti ne sa-> njati, da se bo kdaj kaj takega godilo. Par dni predno so Lahi odnesli pete, so granate letele v našo vas iz Novega mesta in Mirne peči, kakor bi točo sipal. To je trajalo od 10. zjutraj do 4. popoldne. Od samega trpljenja in muke sem vsa strta. Zgubili smo tudi štiri krave, veliko pšenice, masti, obleke in usnja, ki smo ga imeli v zalogi pa so ga Lahi odnesli, tako da smo popolnoma brez obleke in obuvala. Od leta 1941 nismo popolnoma ničesar kupili, ker ni blaga, trgovine pa so bile ves čas vojne zaprte. Dostikrat smo neslano jedli in ne-zabeljeno, mila Tn sladkorJt lit" bilo ves ta čas. Sedaj smo že dvakrat dobili po četrt kilograma sladkorja na osebo in en kilogram soli. Prosim, ako mogoče, da pošlješ kaj obleke, ker smo zelo potrebni. Hčere imajo še sedaj nekaj tistega, ki ste pred vojno poslali, zakar smo še sedaj hvaležni. Letošnja letina je bila dokaj dobra, posebno dobro pa je rodila vinska trta. Pšenice smo imeli 62 mernikov, vina pa še nikdar tako veliko. Imeli smo namreč sušo, kar je seveda dobro za grozdje In pšenico. V naši fari je bilo ubitib okrofl 120 Ij'iui, 200 pa Jih še pogrešajo, tako tudi našega. Iz na* ša vasi jih je bilo pet ubitih: Kovačevega Martina in 2agarjeve-ga Jožeta so Lahi ubili v Mokronogu, Kovačevega Jožeta so 6vabi ubili na Trški gori, sina Janeza Žagarjevega so Nrmci ubili; on je bil toliko atar kot naš. Sploh so padle žrtve r vaški vasi. Stric Janes je tudi umrl, dočim so Enžorkova teta le živi in vprašujejo po Janezu, ki ga tudi lepo pozdravljajo, tako tudi vse druge. Sprejmite najlepše pozdrave od nas vseh!-Francka. Tako ml piše moja sestra o dolgem trpljenju, ki so ga prestali nekateri, dočim *o premnogi dali svoja življenja v silni borbi za svobodo. Joka in Mary Zore. Odgovor na kritiko (Nadaljevanj* i fl. tirani.) Vedi, da ne bi na tvoj dopis odgovarjal, ampak odgovarjam onim, ki pisarijo kolone v Pro-sveti za Rusijo in tako udrihajo po Angležih, kakor da bi bili vsi Rusi angelčki, vsi Angleži pa hudiči. Na primer, čital sam spis, kako so Rusi prijazni s Poljaki, Angleži pa sedaj hočejo to in to za Poljake, Ni pa povedal, da so bili Angleži tinti, ki so šli takoj na pomoč Poljakom, ko je bila Poljsica napadena od nacistov. Dasi so izgubili bitko za Poljsko v prvem momentu, vendar so šli v boj in tako izvali še ostale države in nazadnje še Ameriko, da je bila končne zmaga. In Rusi? Nežka, ti še ne vaš, da so si delili Poljsko s Hitlerjem. Gotovo, da tega ne veš. Vse priznanje pa gre /a zmago sedaj po vašem mnenju samo Rusiji. In zakaj? Zato, kur nekateri nimajo možganov, kajti teh je primanjkovalo za časa vojne. Ako ne bi šli Angleži na pomoč Poljakom in ako ne bi Hitler napadel Rusije, bi lahko Jugoslavija prišla pod pru-Nka kopita, ker rešitve za male državice ni bilo. . Meni je vsto znano, kajti čital Nem, da so se Slov«iu i organizirali poprej kot so vedeli kaj o Titu. Tedaj so se imenovali goščarji lit znano nam je, da so imeli svoj podzemeljski nam v trfovlno. Odprto je vsak ijvljana Ali lahko neetopita dan od devete ure zjutraj do ^ ^jj osmih zvečer. Mary Zugich. LISTNICA UREDNIŠTVA Belleville. !tt~ F. L F.t Naslov Je: Yugoslav Embassy. 1530 — 16 it. N W , Washington, D. C. Da. ameriška vlada ima diplo-matične stike z Jugoslavijo in •udi poslanika v Bel gradu Gary. led« T. P.iHf Vprašanje: Pripravljam se, da zaprosim za državljanski papir, toda v zvezi s tem moram Imeti, kot veste, dve priči, oz. moram navesti imeni dveh ameriških državljanov, katera bosta nastopila kot priči zame pri izpraša- r ^ ______ vanju za državljanstvo. Jaz pa zaprli svoja podjetja, je bila do tlak ttt se premikali i/ kuja v poznam prav malo Američanov zdaj učinkovita. Dejstvo, ds so kraj. Ta t.sk je imel veliko o-oz. ameriških državljanov, a mo- ameriške tvrdke priznale d«- pravka, da so se morali Sloven- kret, je seveda Peronu v veliko * bortll kot "" korist. Zanimivo je, ds so brl-, Df- lf°vorlm £ plAnm za- tanske tvrdke. ki predstavljajo ^ M d'',am fK"f,ko u nekatere največje mesar.k* flr-! prU|>evnl /s Jugoslavijo, pa me. dekret odklonile ter našlo-; vpr-^J J^ph- J*rn«. tajnika pa jo složno z argentinskim, do-1 * l^J? ™ " xi » Ai . T. bo povedal, lur v knjigah je vse mačlmi podjetniki zapSsano. Ako bi vsak Slovenec ■ ~ ' toliko prispeval kakor sem Jaz. V Proevetf se dnevne svetov ja žena ter njen brat p« sta dr Odgovor Vaš svak vsekakor lahko nastopi kot priča za vas, še ni odprte za denerne pošilja t ve v Jugoslavijo. Tvrdka katero omenjat« in ki gotovo pošilja denar v Jugoslavijo skozi kako newyoriko velebanko, je Ne, pošta | zanesljiva. ne ta delavske ves t L AH lih čfttate vsak 4aa? hi ne bilo potreba društvenih j kolekt. Katoličan je najprvo zs j Rim n. tva. Ni*<: > »e 2 je nudila prilika, t>' bili gotovo radi umrli za domovino!". Odgovorili so z enim glasom: "Za pravo domovino gotovo!" "Lahko noč, gospodje!" In račka tik račke se je globoko priklanjala. Met tern ich jc odšel. A vse je drlo za njim k izhodu Napoleonove! so ostali sredi dvorane. Zadovoljni so bili. "Ni tako prazen ta Metternlch," je izpregovorll obristvahtmajster Dreo. "Recite, kar hočete, ni tako prazen!" Drugi 10 potrdili, le kapitanlajtenant Recher se jc izrazil: "Da je v mojih rokah, ga dam fi-zi lira ti!" Odšli so, kakor so bili prišli, v vrsti kakor račka za račko. Tudi diplomatje so se poslovili. Začel se je ples. Starejši so se razpršili po re- Vrhnja plast stavracijskih prostorih, mladi pa so se strastno vrtili, ne da bi se mnogo brigali, kje so očetje in matere. Takrat na plesih ni bilo posebno strogega nadzorstva niti za oženjene niti za neoženjene. Oboje se je po svoje zabavalo, tako da skoraj ni bilo plesa brez škandalčka. Gospa Marta Lederwaacheva si je bila izbrala prijetno mizico na galeriji v kotu, še preden je odšel knez MeUernich. Minilo jo je zanimanje za prizore v dvorani, zapustila je svoji kle-petavi prijateljici pri balustradi ter poiskala svoj kotiček. V trenotku je prisedel k nji gospod jako častitljive podobe. Prišel je, kakor bi bil vzrastel iz tal. Zategadelj se je gospa Lederwasherjeva prav glasno čudila, da ga vidi pred sabo in da si ni mogla misliti, da ga bo izmaknila ravno danes m tu v reduti na galeriji. Istotako je gospod Lavrencij Anton Rudolf dal duška svojemu iznenadenju, da se je sešel na plesu ravno z njo, ki je je najmanj pričakoval. Ker se razmere niso dale izpremeniti, sta sedla skupaj k eni mizi. Posadila sta se pa tako na široko, da drugemu skoraj ni bilo mogoče prisesti. Ostala sta torej sama, se živahno zabavala in prav ljubeznivo razgovarjala. Ker pa je bil Lavrencij Anton Rudolf galanten gospod, ;e naročil okusno večerjo in tudi zlate brežanke. Gospa Lederwasheva se ni prav nič branila niti večerje, niti vina. Slavno občinstvo ni videlo v tem nič posebnemu in nihče se ni brigal za Lederwashevo in gospoda Rudolfa. Kaj enakega se je opažalo skoraj na v mi Hem ljubljanskem plesu! Okrog ene je prišla tla galerijo slabo opravljena ženska; na njenem koŠčOnem in bledem obrazu sta se izražali bolest m skrb. Vse na nji je govorilo o pomanjkanju in skoraj o stradanju. "Rudolfova je prišla!" je šepnila Primčeva Pichlerjevi. Ta pa je dodala: "Nekaj doživimo, če Bog da!" Šele sedaj se je pričelo občinstvo zanimati. Kudolfova je obstala sredi galerije ter se plaho ozirala okrog. Opazila je onadva v kotu ter se takoj prerinila do nju. Parček jo je tudi opazil, in Lavrenciju Antonu Rudolfu je kri zalila dobro rejeni obraz. Gospa Lederwaacheya pa je prav ošabno pogledala proti ženi svojega prijatelja, nato pa jedla, prav kakor bi je gospa Ru-dolfova nič. ne motila. Gospa Rudolf ova se je s tanko roko naslonila na mizo. J^tL' "Spati ne morem," jc stokala kakor obstre-. ljen zajec, "in skrb me mori, kje naj se dobi denar za Apetovo menico! Pri Hradeckem sem zvedela, da je tožba na magistratu. Mati božja na Dobravi naj mi pomaga!" "Meni," je nadaljevala, "še toliko ne daš, da bi mogla otrokom jedi kupiti. Izstradani so in raztrgani!" Mož je vsul in plaho izpregovoril: "Sedi, Ma« rička, jej in pij! Pa molči, saj nismo sami!" "Sami ali ne, meni je vseeno! Ali naj na tihem neprestano jokam? In stradam? Lovre, ti veš. do stradam. Jaz in otroci! Raztrgani smo in v nedeljo si nitt v cerkev ne upamo!" I Dal le pnhodnnč i TOREK. 22 JANUARJA I J Razni mali oglati GENERAL OFFICE GIRL Capable of assuming responsibilities of small office. Good Pav G. RUHNKE SHEET METAL 2307 W. North Ave. R* Mioii PORTERS CHOICE OF S SHIFTS 8 AM to 4 PM, 76c per hour. v 4 PM to 12 or 12 midnight to 8 AM. 73 ^c per hour. CHICAGO ROTOPRINT CO. 4601 W. Belmont Ave. 50.00 REWARD If you know someone who wi good car fur sale or sell ,„t. *1 for an unusually hjgh pric, L Seeley 6607 or after 6 P M Jr VINcennes 3901 h3 MIDDLE AGED and ELDB MEN to work in furniture (act0 FENSKE BROS. 166 N. Throop St. JANITORS—JANITRESSEi AND CLEANING WOMEN NIGHT WORK - 6 OR 8 HOURS - LOOP BUILDI GENERAL FINANCE C0RP0RATH 201 NORTH WELLS STREET GIRLS "Dragee, ali si tetov. d-> sekon določi 30-dnevno čakalno dobo?" si je pridobil božansko nečimer-. nost, spremenil se je v veliko! uganko. Kljub vsei svoji zavrže-noffi se je precej Veličastno dvi- j gal v ozadju—kot boo praznega j ceremoniala. In sedel bi še danes, ko ne bi bila zfcdnja straža človeštva, nekako v preteklem, poletju, sunila prestol tako mrtčno, da se je sesul. Sedaj si nam je seveda težko predstavljatf, da, je sploh kdaj bil kralj in Ob je bil predmet čaščenja. Vse*.to nam zveni kot pravljica. Tako hitro gre dandanes razvoj. __--i_z__ Razni mali oglasi Zbirka proznega ceremoniala Martin Andersen Ne*6 • Ne, z navadnim soncem, va- š" veličanstvo." "In sijaj prestola?" je ogorčeno vprašal kr^lj. "Tu s ptecejšnjo silo slepi oči, \ ušu veličanstvo! Vr4. ki žive na svetli strani, se še nadalje grejejo v njem." "In jih je veliko?" Mojster ceiemoniala si« Je na-mr šil Va«' veličanstvo, Uolj r.i"0(»' ite* ravno!" 0 ktulj y s \ Oel vi 1 no I i»i»je . j m dt. I * in ga u«i umu lotila »vojih stvari." je odgovoril mojster eeremot^ia-la in kik«»mignil / tameni. "Iztožiti hočejo eez svet tak»» lmen«>-vano svetlo |ail. Po tej poti bo vsak, celo najncdostojnejšl, do- "Poglej, kako sijaj tam doli povsod izginja!" "To Je nepremagljiva moč prestola," je odvrnil mojster ceremonials. "Bolj ravno, vaše veličanstvo!" In kraj se je zravnal. Toda nekega prekrasnega dne se je v njem zbudilo nekaj člo-veškegs in on ni vzdržal. "Kaj počenja moj narod?" je potrto vprašal: "Ali misli name?" "Narod ne misli, vaše veličanstvo. Narod dels. Prisluhnite!" Kralj Je prisluhnil in zaslišal večni šum korakov, brnenje vrtečih se koles, in gibanje marljivih rok. In zvoki so bili taki. kakor bi bil tudi najneznatnejši izmed njih usmerjen od njega. "Mar v tem šumu ni ničesar o meni? Je tum vsaj eden, ki. bi me preklinjal'*" Njegov pogled se jc nemirno Razni mali oglasi POLISHERS Si BUFFERS Steady work Highest wages paid AMERICAN PLATING WORKS 717 N. Ada, Phicago GIRLS-Needed as LABEL HANDS & StWING PANTS Manufacturar—Steady work 320 tiSo. Franklin (4th floor) SWITCHBOARD OPERATOR Must also be STENOGRAPHER "* Good Pay Permanent position MANHATTAN PICKLE CO. 1711 So. Normal Ave. A New 1 Hospittl Insurance Doal for "Go-Getters' WANTED NEWSPAPER SUBSCRIPTION SALESMEN! FULL OR PART TIME men to offer NEW, DIFFERENT Hospital Insurance Policy in connection with newspaper sttbscrip- .*" "Senca v resnici obstoji,** je odgovoril mojster ceremoniala in pokazal dol Ktalj je poghtlal v smeri njegovega prst* in videl, da senca L*Utltl- TYPISTS - CLERICAL - INDEX CLER ORDER FILLERS - B1LLERS KEY PUNCH OPERATORS STENOGRAPHERS COMPTOMETER OPERATORS Immediate discount privileges SEARS ROEBUCK & CO Room IS—Administration Bldg. 925 So. Homan Avenue , Hours daily 8—4:30 p. m. i Saturday until noon OiAO TO »I AMYWHIM N«»1 tVt jft:r drUiinf ftbeut ths §t«rmy Atlantic and Ix-mi t V. d * • -.rawspar! Henry Ward Brrchrr Sr« um«« Gla sboari U r r't p jt .>rtn :da They fU l^Wf jrsrt Id kara »hr> d m« t« m lH; t a w oaiq .\«w York oo another »Hip and could esprrt to g* t U r.rf i / CsrwtmM. (Jalaraetlonat) naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepa 11. redne konranciJS se lahko naroči aa Ust Prosraio \m prištej« eden. dva. tri. Iliri ali pat članov Is ene družina k ani na rot ninl List ProaraU stane sa trs« anako. sa člana ali nečlana SS 00 u eno letno naročnino. Kar pa člani le plačajo pri aaeamentu 11.20 u tadnik. se Jim to prilteje k naročninL Torej sdUaJ nI vsroka. ftl da je Ust predrag sa člane snpj. List Prosveta j* vale lastnin« is gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital Ust vsak dan. PoJasnUo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če se prHieli proč od družine in bo zahteval sam ivoj tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki jf tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlltvu hsU. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tejs J* stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročnik" Cena listu Prosreta Jat Za Zdrui. driart In Kanado $8.00 1 tednik In .................... 4.10 2 tednika in.................... 3.S0 3 tednika in________________ 2.40 4 tednike ...........1 20 5 tednikov In ............ nič Za Chkaeo in okolico - J® 1 tednik in________________ ** 2 tednika In___ 3 tednike In...... 4 tadnike in 5 tednikov in - S.H 3.* ij« Za Evropo je_________________»1.00 I »polnita spodnji lrupon. prllolite potrebno vaoto denar!« • Money Order v pismu In si naročite ProavaV Ust. ki Ja vsta iMtnii* PROSVETA. SNPJ. 2117 So. Lawndale Ave. Chicago 23. ItL Prlloi.no poiiljam naročnino sa list Prosveto vsoto I —-L Ime ______________________________________________ ČL društva --------- Ustavite tednik In ga pripUite k moji naročnini od članov moje druilr*! 2. _________________________________J__________.CL druitvs II........... 2. ____________________________ČL druilva IL --- 4. .........................................tL druitva U. —* t. _______________________________ČL druilva t«. — — Meato_______________________________Dr lava ------------- □ Staz naročnik □ _