Edini slovenski dnevnik [j l t Zedinjenih državah.i [ Velja za vse leto.. . $3.00 | Ima 10.000 naročnikov s- jj GLAS NARODA list slovenskih delavcev r Ameriki, 1 The oily Slovenian daily L in the United States :- ) . ■ ■ ■ f Issued every day except | =: Sundays and Holidays TBLEfON PIBABNE: 4687 COBTLANDT. Entered ai Second-Claw Matter, Beptemtwr 21, 1903, at the Port Office at New York. N. Y., tmder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 GOKTLAHDT NO. 277. — ŠTEV. 277. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 25, 1913. — TOREK, 25. NOVEMBRA. 1913. VOLUME *TTT _ LETNIK TTT Položaj glede Mehike se je poostril. Mornarica.! -oo- ADMIRAL FLETCHER JE DOBIL UKAZ, NAJ ODPLUJE V TUXPAN. -- AMERIKANCI SE VRAČAJO. — OGROŽENI SO BAJE PETROLEJSKI VRELCI, KLJUB ZATRJEVANJU USTAŠEV, DA JIH BODO VAROVALI. — STALIŠČE HUERTE ŠE VEDNO TRDNO. — KROG JUAREZA DIVJA VELIKA BITKA. — USTAŠI POROČAJO, DA SO POTISNILI ČETE FEDERALI- STOV NAZAJ. Washington, D. C„ 24. nov. — Predsednik Wilson j*1 danes ponovno oh ' Shaugness.v i najboljših nad, da pregovori Hu-lerto, da pa so vsi ti načrti postali j nič -vi, ko se je zaznalo, da se je i pričel Washington pogajati s < 'ar-ranzo. Huerta je bil baje raditega tako ogorčen, da so bila vsled te-' ga vsa nadaljna pogajanja med njim in O'Shaugnessy brezpomembna. Veliko Mehikancev je zaprosilo i dane* ameriškega poslanika, naj j jih varuje pred priganjači liner-j te, ki jih silijo, da stopijo v nje-I govo službo. El Paso, Texas, 24. nov. — Kakih 15 do 16 milj južno od Juare-|za se vrši med federalci in ustaši i velik a bitka, Malo po peti uri so napadli federalci istočasno levo in ! i desno krilo ustašev ter jih gnali | počasi proti Juarezu nazaj. Nato j pa so se vrgli z vso silo na centrum armade generala Villa. Vsled tega je bila takoj odposlana iz •luareza vsa kavalerija, katera je bila na razpolago, da podpira desno krilo ustašev. Tudi na levem krilu ustašev. nasproti Valeta. 12 milj iztočno od KI Paso, se bije huda bitka. Hapag reduciral pristojbine za tretji razred. Bremen, ^Nemčija, 24. nov. — Ha mburg - Amerika pa rob rodna I družba je danes sklenila, da zniža pristojbine iza medkrov do New Vorka na .$29.50. Drugi člani Atlantiškega parniŠkega karte-la" bodo najbrž istotako uvedli imenovano ceno. Pravorek porotnikov v procesu Mendel Beilisa. Kijev, Kusija, 24. nov. — Sodišče je potrdilo pravorek, katerega so izrekli porotniki v procesu proti M en del Beilisu, ki je bil obdol-žen ritualnega umora. Istočasno j je zavrnilo tožbo matere dečka i JuŠinskija proti Beilisu. V razsodbi sodišča se glasi, da bo vlada ! nosila stroške obravnave. | Dinamitni nanadi na avtomobile. S Pittsburgh, Pa., 24. nov. — Po-j licija je danes objavila, da so bili i avtomobilisti v zadnjih treh ted-I nih v stalni nevarnosti, ako so vo-' žili po Grant-Boulevardu. Nažlo se je namreč v tem času nič manj ■ kot 120 dinamitnih patron, kate-re so bile očividno sistematično razpostavljene. Včeraj je našla policija zopet celo vrsto patron ter aretirala nekega Hermana Leid-. man. ki je baje zapleten v afero. Prenapolnjeno. Sodišče je naložilo Morrisu 1 Schamefu, posestniku nekega newvorskega kinematografa $500 1 kazni, ker je spustil 5. okl. v svo-j" gledališče naenkrat 680 oseb, dočim se glasi njegova licenca le , na 299 oseb. Soprog kot'maščevalec. Streljal je na Italijana, ki je od-j vedel njegovo ženo. Obtožba boj težka. V središču mesta New York, na 14. eesti in 5. Ave. je včeraj popoldne nekdo streljal na nekega, moža, ki je prihajal nasproti v spremstvu neke ženske. Kroglje .so zgrešile njihov cilj, a so zadele' ravno po eesti prihajajočo Mrs.! Agnes Woodburn, a na srečo le ta- j ko, da niso povzročile resnejših poškodb. Trojico so kmalu aretirali., potem ko je neki policist izbil storilcu revolver iz roke. Na Mercer Št. policijski postaji je rekel napadalec, da je FTank Mazza iz Red Bank," N. J., kjer ima majhno trgovino. Nadalje je navedel, da je Irugi možki, neki Frank Romeo, le tretjič od vedel njegovo ženo ter da se je hotel raditega maščevati. Navedel je kot pričo policijskega načelnika iz Ked Bank, ki pozna njega ter zgodovino njegovega trpljenja. Policijski načelnik slika Mazzo kol pametnega moža ter da mu ni prav nič zameriti, ako je skušal ustreliti Romea. Slednji je bil odvede) ženo Mazza že park rat ter naj se proti njemu naperi tožbo na podlagi postave proti belemu suženjstvu. Smit dveh avijatikov. V San Diego, Cal. sta se smrtno ponesrečila dva vojaška avijatika. — Dosedaj 15 žrtev. i Ban Diego, Cal., 24. nov. — Na mestu sta bila danes ubita poročnika Eric I. Ellington in Hugh M. Kelly, prve divizije zrakoplov-icga oddelka Združenih držav. Padla sta iz višine kakih 80 črev-Ijev. Nesreča se je pripetila nasproti zalivu pri San Diego, na vezhaližeu avijaticne šole na! North Island. Oba sta bila neporo-i i*ena. Washington, D. C., 24. nov. — š smrtjo poročnikov Ellington in Kelly je zahtevala dosedaj aero-planska služba zvezne vlade 15 žrtev in sicer 12 v armadi in 1 v mornarici. Nadalje sta se ubila 2 civilna armadna konstrukterja ob priliki poiskusov na Fort Myer leta 1908. Samo v letošnjem letu je izgubilo sedem ljudi življenje. Od leta 1908 naprej se je na celem svetu smrtno ponesrečilo 368 ljudi, izmed teh 197 tekom letošnjega leta. Nakup železnice. Združene železniške družbe v Havani so kupile kubansko centralno železnico. Testator skrbel v prvi vrsti zase. Allentown, Pa., 24. nov. — Za svoj lastni spomenik je zapustil pretekli teden zamrli posestnik Dosh $12,000, nadalje za spomenik svojemu očetu $10,000. Nadaljno svoto $3000 je določil za spomenik svojega brata. Oporoko so danes odprli ter se ceni zapuščino na $250,000. Svojemu sinu je zapustil le $500 ter skupiček iz neke farme. Ostalo premoženje se razdeli med tri sorodnike umrlega. Reforma paketne pošte. Wazhington, D. ('., 24. nov. — Generalni poštni mojster Burleson je pri zvezni prometni komisiji priporočil, naj se maksimalno težo paketno-poštnih pošilja-tev za vse distance zviša od dvajsetih na petdeset funtov. Predno se pa to zgodi, mora komisija glasom obstoječe postave odobriti predlog generalnega poštnega mojstra potom soglasnega sklepa. Pričakuje se, da se bo to zgodilo. Imenovana izprememba se ne do-[tika obstoječih paketno-poštnih pristojbin. Angleške sufragetke. | Obsojeni tatovi. i Štirinajst dni zapora za ubito šipo. Telesna straža "general" su-1 fragetke Pankhurstove. PREDOR. —o— j Načrte za podmorski predor med j Anglijo in Francijo bo izdelala vojaška oblast. Asquith. Birmingham, Anglija, 24. hov. j Miss Forbes Robertson,, sestra j igralca in režiserja Sir Johnston Forbes Robertsona, je bila obsojena na štirinajst dni zapora, ker je pri neki demonstraciji meseca ju-njia s kamnom razbila okno. Sodniki so ji predlagali, da naj plača denarno kazen, toda ona ni hotela. London, Anglija, 24. nov. — Pred tukajšnjim sodiščem so stali danes štiri obtoženei; sodišče jih je dolžilo, da so ukradli $650,000 vreden nakit iz poštnega voza. Aretirani so bili 2. septembra. Dva, Locke 11 in 'irizard sta dobila po sedem let, Silberman pet. Guttworth pa 18 mesecev težke ječe. London, Anglija, 24. nov. — Gospa Dacre-Fox je rekle na nekem shodu, da bo imela policija rrceej dela, če bo bolela aretirati Pankhurstovko pri po v nitk u v Anglijo. Osnovala se je posebna telesna straža s Floro Dummond na čelu, ki bo branila Pankhursto-vo pred policijo. Telesna straža bo z vsem dobro preskrbljena. London, Anglija,. 24. nov. — Vlada se bavi z vprašanjem, kako bi bilo. če bi se zgradil podmorski predor med Francijo in Anglijo. Ministrski predsednik Asquith je pozval vojaško oblast, da naj stvar natančno preštudira in napravi potreben načrt. j Misterijozen umor. ' V sirijskem mestnem delu New Vorka je bil včeraj popoldne [ustreljen neki dvanajstletni de-rček. Revolver, s katerim je bil iz-[ vršen umor, je našla policija v nekem predalu. Drugače pa ni bilo opaziti nobenega sledu o morilcu. Kljub temu pa je aretirala nekega možkega kot "pričo". Mrs. Mary Wanby, Nemka, poročena z nekim Egipčanom, je slišala strel ter padec. Policija stoji pred zagonetko. Nov praznik v Californiji. San Francisco, Cal., 24. nov. — Ob priliki 200-letniee rojstva patra Junipero Serra, frančiškana, ki :ie ustanovil californijske misi-ione, je proglasil governer Hiram W. Johnson nov postavni praznik za državo. Iz vseh delov Califor-nije se je priredilo romanja k mi-sijonu Carmelo, ki leži v bližini Monterey. Import in eksport filmov. Washington, D. C.. 24. nov. — * Združene države so letošnje leto eksportirale 25,000 milj kinoma- 1 tografskega filma. V devetih me- * seeih se je eksportiralo 65 milijonov nerazvitega in 23 milijonov izdelanega filma. N. egova vTed- ! nost znaša $3,467,000. Polovico so " ga poslali v Francijo. Čuden slučaj. Hclman, Wis., 24. nov. — Pri " lovu na zajce je 1 vtrclil 251etni * August Emgraas svojega 201etne- * ga brata Lenarda. Great Bend, Kan., 24. nov. — ■ 171etnega Arnolda Duda je ustre-J lil danes z revolverjem n[jegov ; brat, ker ni vedel, da je orožje 1 nabito. i Menominee, "Wis., 24. nov. — * Brat Sletnega Claytona Pomeroy se je igral s puško, ki se je pa ne- - nadoma sprožila. "Kroglja je za-*ldela Claytona; obležal je na mestu mrtev. Denarno vprašanje. Na Francoskem preti finančna kriza. — $180,000,000 mesto ^260,000,000. Prccejšnja nagrada. Pariz, Francija. 24. novembra. Francoska vlada koraka s svojo ;.r.vož:-iin finančno politiko krizi! nasproti, katera bo v.* koncem tega tedna dosegla svoj višek. V poslanski zbornici so zaceli opo-nirati radikalni poslanci proti velikemu posojilu, ki si ga namerava najeti vlada. Vod c radikalcev Emile Combes, Joseph Cail-; laux in George Cleiuenceau. Ta! skupina je mnenja, da popolnoma zadostuje svota $180,000.000, do-| čim zahteva vlada $26<),000.000. j Ministrski pred.st ilnik se jp da-! nes izrazil, tla bo napra vil iz teh j rook takozvana "kabine tna vpra-i Sanja". Ko bo prišlo do debate J glfde tinnačnega vprašanja, bodei imel ministrski predsednik večino j na svoji strani. Pariz, Francija. 25. novembra. Akademija znanosti je razpisala 10,i)0O frankov natrrndo za onega, ki bi iznašel metodo, polom katere bi se lahko redile eaplje kot domače živali. Na ta način si želijo dobili Francozi dragocena Kapljina peresa, ne da bi bilo treba čapelj streljati. Ce se jim bo posrečilo, je veliko vprašanje. Carsko nasilje. Usoda političnih prognancev se je še poslabšala izza proglasitve 'deklaracije prostosti'. Berlin, Nemčija, 24. nov. — Trpljenja ruskih političnih jetnikov in prognancev vsled lakote, bolezni in trpinčenja se slika v izdanem apelu, ki je izšel danes v številnih evropejskih listih in katerega je podpisalo na stotine odličnih mož iz vseh dežel. Med političnimi prognanei vlada baje samomorilna epidemija, ker smatra-jo vsi prostovoljno smrt za edino rešiteljico iz tortur. Podpisniki apela nameravajo ustanoviti ko-raitej, ki bo nabiral in objavljal dokazilni materijal. V apelu se izjavlja, da so razmere še veliko hujše kot jih je naslikal Geo. Kennan. " Odkar je bila proglašena na Ruskem konsti-tucijonelna iprostost", se glasi v aPe!u, "je bilo obsojenih iz političnih vzrokov več kot 40,000 oseb. Od teh je pretrpelo smrtno kazen več kot 3000 oseb, dočim iih je nad 10,000 zakopanih v ka-torgah. Največ obsodb so izrekla vojaška sodišča. Zadnja amnestija ob priliki proslave 300-letnice vlade hiše Roinancev se ni tikala Dolitični obsojencev ter so razmere sedaj še veliko hujše kot so bile kedaj poprej. Jetniki nimajo zadostne hrane, celice so prenapolnjene in postelje so trda tla. Za prehrano vsake jetnika je določenih 5 kopejk n še od tega zneska poneverijo brezvestni uradniki dobršen del. Med jetniki vladajo škrobut, vro-'inska bolezen in jetika. Ljudje z1 'aljšami zapornimi kaznimi so obsojeni na najhujšo vseh smrtnih kazni, — na počasno umiranje." 1000 delavcev odpuščenih. Baltimore, M d., 24. nov. — Iz lepartmenta za lokomotive Balti-nore & Ohio železnice so danes j-šnji trgovinski minister Franc Kossuth, kateremu je umrla soproga pred 2(5 leti. se je zaročil z grofico Aleksandro Ben v o vsz k y. j>oroka bo šele meseca marca. Svetovnoznana primadona, Ce-hinja Emmy Destinn, ki se mudi sedaj v New Yorku. je kupila na južnem Češkem velikansko }>ose-stvo, vredno 2,500,000 kron. Ne ve se se, če se bo na posestvu naselila. ali če ga. je kupila v špeku-lacijske s vrhe. 251etna nadvojvodinja Izabela Marija, ki se je, kot znano, na dan poroke ločila od svojega, soproga princa Jurija Bavarskega, je postala bolniška strežajka. Sedaj se imenuje sestra Irmengard in je v službi Rudolfinske bolnišnice. Osemurni delavnik. Pariz, Francija, 24. novembra. Francoska poslanska zbornica je sprejela danes enoglasno predlogo, da se uvede po vseh rudnikih osemurno delo. Štrajkarji se bodo vrnili na delo. Zapcrno povelje. Washington, D. C., 24. nov. — Justični department je na prošnjo državnega departmenta ukazal zapreti nekdanjega diktatorja republike Nicarague, San t osa Zelava, Dolže ga, da je dal pred štirimi leti ustreliti dva Anieri-kanca. Zelava se b«\je nahaja v aotelu Waldorf. Žrtev aviatike. Pariz, Francija, 24. novembra. Francoski letalec Corbeau je padel {lanes iz precejšnje višine na da in obležal na mestu mrtev. Poškodovana križarka. Rim, Italija, 24. nov. — Italijanska križarka "San Giorgio", ki je nasedla pri S^nta Agata na pečine, je tako poškodovana, da se ne bo mogla več rabiti; odvzeli ji bodo samo topove. Judje protestirajo. Washington, D. C., 24. nov. — Če ne- bo senat potrdil imenovanja Alexandra Sweeka iz Orego-na za poslanika v Siamu, se mora ta v prvi vrsti zahvaliti newyor-škemu rabincu Stephenu Wise. Wise je bil namreč zadnji čas pri predsedniku, kateremu je pojasnil, da bi bilo to imenovanje naravnost nesmiselno. Dar Sircev. Washington, D. C., 24. nov. — Mansour Karam, zastopnik Sircev v Buffalo, N. Y., je izročil predsedniku Wilsonu nijegov portret. Portret, ki je v vseh ozirih dovršen, je vezen iz svile. Cesar Franc Jožef I. odklanja spomenik. Odbor ga ni prej vprašal za dovoljenje. Na tisoče delavcev brer posla pred parlamentom. —o— POLICIJA V AKCIJI. —o— Stražniki so na konjih z golimi sabljami razgnali demonstrante in jih pomirili. —o— Dunaj, Avstrija, 24. nov. Cesar Franc Jožef ne bo dopustil, da bi se mu postavilo spomenik, kot edinemu Še živečemu monarhu izza časa, ko se je ustanovila trozveza. Nemški cesar Viljem L in italjanski kralj Humbert sta ž? mrtva. Diplomati, ki so se prvi začeli zanimati za to stvar, bi morali najprej prositi cesarja za dovoljenje. Dosedaj je nabranega že precej denarja, ker je tozadevni odbor začel z veliko agitacijo. Cesar Franc Jožef ne mara nobene slave, ampak hoče v miru preživeti večer svojega življenja. vest glede spomenika sieer še ni oficielno potrjena, toda z gotovostjo se nalahko trdi, da je resnična. Budimpešta, Ogrsko, 24. nov. Včeraj se je zbralo na dogovorjenem mestu na tisoče in tisoče dela vcev brez posla, nakar so vsi demonstrativno odkorakali pred parlament. Medpotoma s? jim je pridružilo drugo prebivalstvo jn jih navdušeno pozdravilo. Pred parlamentom so govorili socialdemo-kratieni govorniki, zahtevajoč od vlade, da naj kaj ukrene za nižje sloje in da preskrbi delavcem kruha. Ker se je bilo bati resnih nemirov, je stopila v akcijo policija na konjih in z orožjem razgnala demonstrante. Dunaj, Avstrija, 24. nov. — Avstrijski odbor za Olimpijske igre je angažiral C'opelanda za bodoča tekmovanja. Copeland je bil dosedaj v Yale in Princetonu. Zaplenjen nakit. S pamikom "La France" je dospela včeraj sem Edna Maer Alexander. Pri sebi je imela $700 vredno zapestnico, okrašeno z diamanti in satiri. Najprej je rekla, da je nakit kupljen v Ameriki, nato pa je trdila, da ga ji je podaril nek prijatelj na ladji. Zapestnico )je pristaniški kolektor Malone zaplenil, damo bo pa jutri naprej zasliševal. Denarje v staro domovino polil ja« o k. $ K. $ 5.... 1.10 190________26.60 10.... 8.16 140.... 28.66 16--------3.15 1C0________30.70 90.... 4.20 160.... 32.76 25--------6.20 170________84.80 3C.... 6,26 180.... 86.86 35.... 7.26 190.... 38.90 40.... 8.30 900.... 40.90 45.... 9 30 250.... 61,16 50________10.30 300________61.36 65.... 11.35 350.... 71.60 60________12.35 400 ________81.80 66.... 13.40 460.... 92.0C 70________14.40 600____102.26 75________15.46 600________12* 7(- T, 80.... 16,45 709.... 143. U 85.... 17.45 800.... L63.61 90.... 18.46 900.... 184,1* vOO________20.46 L000________AM.Oi dO.... 22.50 2000.... 407.CX 120________24.65 «000____10!?. m Poitaruia je vfiteta pri teh «ve ta±L Doma se nakazan« »vot* p« polnoma izplačajo bres rim*rj> j odbitka. I Naše denarne poiilj&tv* raz*-Silja na zadnje poste e. k. poitn hranilnični urad na Dunaju v a« krajšem Sašu. Denarj« nam podati je aajpr ližneje do $50.00 v gotovimi v pr poročenem ali registriranem pi» mu, večje metke pa po Post« - Momev Order ali pa po N«w Yn»» Bank Draft. 82 Cortlandt St^ New York, N. 1 t «104 St Clair Avenue. N. ..... MHini« 0. "GLAS NARODA" (Smote Daily.) Owwd and published by the Sonnlc PublishingECo. (a corporation.) 7RANK SAKSER, President. JANKO PLOSKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Trewrer. Plaor of Business of the corporation and rddreases of above officers : n Cortlaodt Street, Borough of Man-hatfip, New York City, N. Y. Xa calo leto velja list za Ameriko in Canado ........................$3.00 pol leta....................... 1.60 ** leto za .nesto New York........ 4.00 pol leta za mesto New York ... 2.00 ** Evropo za vse leto...........4.50 " " " pol leta............. 2.55 * " " četrt leta............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaj« vsak dan I izvzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") rtsMMd every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. |T Adwttoemcnt on an awnnl Dopisi brez podpisa in osobnosti s« ne V priobčujejo. fteoar naj se blagovoli poSiljati po — Money Order. Pri sprarembi kraj m. naročnikov prosimo, da se nair tudi prejšnje UvsliMc naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 9 Dopisom in poAiljatvam naredite ta nasiov: "OAS NARODA" «t Cortlandt St., New York City. Telefon Cortlandt. Razsipanje narodnega bogastva. ZdruirnLm državam se godi praviako kot možu, ki je vaied kukt di tiši ine, loterijskega dobička aii na kak drugi način prišel v posest \e«'j«*ga boerastva. V mi-fclih, da j«4 njefpovo imetje neiz-črpljivu, jja razmetava, razdaja, dokler »e prid** lept-ga dne do spoznanja, da ima tudi njegova) mošnja dno ter da se nahaja že j blii.il slednjega. Na isti način se | je delalo in se dela še danes v j ZdruL-nih državah. Dobiček od tega pa imajo kapitalisti in pre-| jneteni «p«-kiilanti, ki so se oko-| riatili ratlodarnosti .strica Sama t**r zgrabili na kup velikan-1 ska premoženja. I>ružbi napri-]j»r, ki ?>e je ponudila, da zgradi železni o, se ni le dalo zastonj de- j žele, ki je bila potrebna za gra-j**njf, t«-m\eč tudi širne pokrajine ob obeh straneh, z dragocenimi gozdovi. premogovimi polji, t petrol^j*k»mi vrelci. Šele v zad- j jij trolej, naravni plsn itd. Z vso f pravieo je nekdo pripomnil na { kongresu: "Kdor ima v rokah i izvore tega razsežnegu industrij- j skega kontinenta, ta obvlada narod." (i Za važnost stvari govori tudi t po, da fckušajo irrteresirani kapi- a talisti vplivati na člane komisije ker vedo, da bodo tam sprejet sklepi nekoč uveljavljeni. Dopisi. Jcliet, 111. — Nič kaj veselegi nimam poročati od tukaj. Dela s< sedaj prav slabo, po tri dni na te den, tako da ne vemo, kaj bo za naprej. Če bo boljše, bom.že po ročal. Vreme je bilo do danes kol v začetku poletja. Po več krajil se vidi cvet takozvanega regrada Danes (22. nov.) zjutraj je začel< grmeti in sedaj, kot to pišem, pa da dež. Pretekli teden, to je 18 nov., sta utonila v tukajšnjem ka nalu dva sinčka Fran Martiniča eden je bil star 4, drugi 6 let. E nega so dobili ven še istega dne a drugega pa še dosedaj ne. Pa< hud udarec za stariše, ki izgub i j< dva sinčka naenkrat. Dne 10. no \eiubra je umrla za vročinsko bo leznijo Mrs. Marija Panian v sta rosti IG let. Zapušča žalostnegs soproga Louisa Paniana in 6 me seeev starega sinčka. V Jolieti hudo razsajajo med otroci kako: tudi med odraslimi takozvan« small pox. Tukajšnja nemška šo la je zaprta že en teden in bo š< cel ta mesec. Otroci iz vseh šol s< morali iti staviti koze. Iz več slo venskih naselbin čitam dopise kako rojaki prirejajo veselice ii igre. Tukaj v naprednem Jolieti pa ni letos nič. Eno društvo ji priredilo en kilov ples. to je vse Koliko bi se dalo tukaj v Jolieti dobrega napraviti, ko bi bili l malo bolj složni. Ali tukaj je ta ka: če je eden v tem društvu, & ne sme pogovarjati s članon drugega društva; ali če si eni društvo izbira igro. da bi jo upri zorilo, jo ima drugo spet ravnota ko. Dramatika spi spanje pravič nega. V Jolietu je dosti prostor; za igre in tudi dasti iger je na iz bero, tako da jih ni treba dru< drugemu prevzemati. Roko m srce in reči: Vsi smo sinovi maj j ke Slave, bodimo složni v nov j domovini in pokažimo, da sm< 'res pravi Slovenci! — Z rojaškin I pozdravom — Opazovalec, j San Francisco, Cal. — Cenjent uredništvo G. N.: Kamor ga po I tisnite ta moj mali dopis, makaJ j v mali kotiček, samo da ne roim v koš. No. saj posebnih novic tu j«11 jaz ne vem; za mene je bile j novo to, da sem si včeraj (17. no j vembra) ogledal Panama Exposi t ion prostore. Ogledal seiu si ne kaj poglavitnih stvari, pa kaj, kf ni še nič končanega. Nato sem si ogledal letanje po zraku, letanje hvdroplanov. Bilo nas je več najmanj 10.000 ljudi. Vsi smo o-bračali oči gori in doli in naokrog. kamor je ta ptica letela in nas vodila za nos. Ali glej ! Ko se je airship z dvema letalcema nahajal ravno nad morjem v precejšni višini, je nekaj pri stroju odpovedalo in oba sta padla v morje. Poškodovan ni bil nikdo Čolni so prišli na pomoč iz pobrali iz vode namočeno dvojico. Good for yours, I should worry! V zadnjih par tednih je naša okolica dobila novo zeleno odejo. Po dolgem suhem poletju je začelo precej deževati, tako da se je rajava suha skorja spremenilo v zeleno odejo. Povsod je zeleno in gospodom kmetom se bereta smeh in radost na obrazih. Zadnji teden sem bil v malem prijaznem mestu Palo Alto. Videl sem vse v cvetju. Fižol se je ravno priko-bacal do vrh palic; vse je cvetelo kot v starem kraju meseca junija. Škoda, da se naši rojaki ne selijo v take kraje zlate Califor-nije. Pozdrav vsem znancem in prijateljem, posebno onim v Pueblo, Colo. — Jo.sip Somrak. Svoboden. Iz cikla "Sibirske povesti". I. Takoj za groznimi kame zda, odkoder je pregledal vso rav-; nino, ne da bi ga kdo mogel opa-j žiti. Tupatam je obstal, poslušal in napenjal oči v daljo. A ničesar ni videl, ne slišal. Tu se je vzpetina zaobrnila v gozd in ravno ( tukaj je bil razgled težaven, go-, sto grmičevje je segalo prav do borovcev. Že je hotel starec, nejevoljen, ( nadaljevati svojo pot, ko je začul , priglušen udar kopita, kakor tolče konj ob zemljo. Kolikor mogoče oprezno se je izgubil v gostem vejevju, da bi ga nobena suha 1 vejica ne izdala. Njegova psica je bila izborno naučena; tiščala se ga je in samo tiho je dihala zrak. Sedaj je starec obstal. Trojka je stala pred njim. Konji so bili privezani k jelši in mulili trdo stepno travo, ki je bila na tem mestu sočnejša. Pri vozu je stal majhen, a krepak mož s temno polno brado in skrbno je natezal platneno odejo nad vozom. Hip je premišljal Ivan, ali naj stopi naprej; kaj vendar ima ta opraviti ob tem vremenu izven mesta .' Mož pri vozu je vrgel od sebe debel kožuh in prikazala se je tem-nozelena eerkeska obleka. Toliko da ni zaklel Ivan in prst je bil že pritisnil na petelina; premagal se je iz pazljivo gledal, kako se je preoblekel mož pri vozu v nošo domačinov. Zagledal je za rumenim pasom s srebrom okovan ročaj revolverja in težak, širok, a kratek jatagan. Mož je l>il' oborožen in Ivan se je moral varovati. Se predno se je mogel Ivan za kaj odločiti, se je tujec obrnil in odliitel proti mestu tako naglo,1 da ga je Ivan kmalu izgubil izpred oči. Zopet je Ivan premišljal, ali se naj polasti voza, in negotov je bil, Če bo mogel vjeti tudi lastni-1 ka. Boljše je vsekakor ga zalotiti na licu mesta. In če se srečata na stepi? Tudi tujec je bil izborno I oborožen in pogled njegov in kretnje so izražale odločnost. Naglo je hitel Ivan v mesto. Ko je stopil iz gozda, so padle krvave kapige. Po tihem je klel in korakal z vso naglico. Bil je do kože premočen, ko je vstopil v stražnico; stepni dež, ki je v teh, krajih zelo redek, premoči vso | ' obleko, in dežnik je samo enkrat v življenju videl pri nekem Angležu, ki je potoval čez te kraje. Ivan je vrgel premočeno obleko od sebe in se jezno smejal, ko se je oblačil v suho. Nato je poklical kozaka, ki je bil v službi v sosedni sobi. Še predno je mogel kozaku dati potrebna navodila, so se odprla vrata in vstopil je tujec s temno brado, katerega je malo preje bil j opazoval v gozdu. Začudeno se je ozrl Ivan in strmel je v zagoreli , obraz. Tujec je vljudno in prijaz-j no pozdravil in zaprl vrata, nato je z očesom vprašujoče pokazal j na kozaka. Ivan je temu pokazal j vratjf pod vplivom tujčevega pogleda. j 4"Nekaj se imava pomeniti, ba-it<;uška", je pričel tujec in skrbno je zapiral vrata za zahajajočim j kozakom, "in česar ne sme vsakdo slišati." Ivan je medtem zadobil prejšnjo hladnost, vsedel se je na klop, na kateri je ležala puška, in segel je igraje po njej. In pokazal je tujcu stol, da se vsede, Po tujčevih potezah ;je izprele-tel tih, skoro zaničljiv smehljaj ko je gledal Ivanove kretnje. In udaril je, pri tem se je nagnil ma lo naprej, narahlo po puškini cevi ter dejal skoro zanieljivo: "Te ne boš pri meni rabil. Al nimaš malo vodke, batjuška? I)e; je in precej mrzlo." Starec je odložil puško in sto pil po steklenico; sam nase je bi jezen; v svojem vedenju se je sko ro izdal. Natočil je tujcu in pri inaknil bliže klop. "No, kaj hočeš?" je vprašal ir prijateljsko potrepljal tujca pt rami. Pogledal je Ivanu ostro v oko nato pa je odgovoril težko in po časi: "Da sva naglo gotova. Danes ponoči eden ubeži." Ivan je bulil tia'cu v blesketa joče se oči. Onemel je začudenja to mu pride povedat ? In kaj imu ta pri tem? Kdo je? Lump! mi je Sinilo v glavi in skočil je. Tujec je sledil vsaki njegov: kretnji in tudi mislim. Cital jc tudi zanieljivo potezo na starčevem obličju. Ali se je preračunal : Torej bo moral sam opraviti. Tudi tujec se je dvignil. Starec je planil nanj in ga zagrabil za prsa. "Pjotr... Pjotr!" je stokal Ivan. Kozak j^ udri v sobo in pograbil tujca, ki se ni prav nič branil. "Kdo si. kdo si?!" je sopihal starec, kateremu je pohajala od raz bi: r j en"; a sap a. "To ti takoj povem, batjuška", je odvrnil mirno tujec in zrl prijazno razburjenega jeearja. "Jaz ti pokažem!" je kričal Ivan in ga tresel za rame. "Lump si, navaden lopov!" "Bodi previden, starec", je odvrnil tujec z ostrim glasom, v katerem se je skrivala pretnja. "Tu se gre za tvojo glavo!" Ivan ga .je spustil in padel onemogel na klop. Kozaku, ki je nemo in začudeno bil priča prizoru, je mignil, da se je izgubil iz sobe. Tujec, ki je sklonil zmagonosno prekrižanimi rokami na širokih prsih k njemu, je zašepetal: "Ce boš pazljiv, dobiš dvojno nagrado. Bodi nocoj ob enajsti uri pri jelši!" Predno se je starec zavedel in mogel staviti vprašanje, je trrjec zapustil sobo. Zavedel se je, ko so udarila v veži vrata. Stekel je k oknu in zaklical. a ni bilo nikogar več. Napravil je nekaj odločnih korakov po sobi. Naenkrat ga je prevzela misel, pogledal je na uro: kazala je deset. Z naglimi koraki je zapustil stražnico, da sam naznani ves dogodek glavarju. n. Tujec je medtem zapustil mesto in na vso moč hitel v gozd. Dež je polagoma škropil, a nastal je močan in oster vihar. Gozd je šumel in stokal. In iz tega ječanja je odmeval glas svobode na uho nekemu kaznjencu v temni celici. V dolgih tednih je s težavo prepilil debele palice v oknih; kmalu bo prost, svoboden. Jetnik si je grizel ustnice, da ni zavriskal z veličastno besedo v vihar, ki je trgal veje z dreves. Kmalu nastopi odločilni čas. Svoboden bo. In še to noc. In jutri bo že daleč. Ne bodo ga več ujeli. Rajši umrje. A on vendar ne bo umrl, živel bo in svoboden. Tih šum pod oknom ga je vzbudil iz krasnih sani. Zdrsnil se je. Hip je poslušal pri vratih; vse je bilo tiho. Gotovo že vsi spijo. Oprezno je stekel k oknu; prav tiho so zaropotale železne palice, ko jih je jemal iz oken. Nagnil se je ven. Pridušen klic je začul. | Brez pomisleka se je splazil skozi okno in skočil na tla. Ko se je dvignil, je stal tujec pred njim. "Miha jI, Mih a jI, oj ti blagi!?' je zavrisnil potihem mladi opro-ščenec in objel je tujca. "Kje je Sergjev?" je ta vprašal in se izmuznil skoro nejevoljen iz objema. "Kaj ni že pri tebi?" je odvrnil mlajši začudeno. In pristavil je odločno: •"Iskati ga morava. Pojdi!" Starejši je pritrdil in sledil drugemu. Kmalu sta obstala, bila sta pod Sergjevim oknom. Tihe- j mu klicu se je oc'zval ujetnik. J Kmalu se je sklenila temna glava skozi železno omrežje. Že je bil skoro na pol telesa izven okna. Kar je padel strel; sledil je divji krik. In pred Mihajla je i padlo mrtvo telo. Sergjev je ležal mrtev na tleh. Kroglja mu je razbila možgane. Hip sta obstala obadva okame-nela. Prvi se je zavedel Mihajl; od znotraj se je začul šum. Vrata i so se odpirala, baklje so prižigali. Z enim skokom je bil za vogalom, odkoder sta bila prišla. "Naprej, naprej!" je šepnil 1 mlajšemu in se spustil kot mačka • po kamenitean obronku. Drugi mu je s težavo sledil. V gozdu ju je • čakal voz. i Mihajl je skočil brez obotav- • Ijanja na voz in udaril po konjih • z vajeti. Ni čakal na begunca; temu je nevarnost podvojila moči, 1 zavihtel se je na voz, ne da bi si > belil glave, zakaj je hotel Mihajl pobegniti brez njega. ; Nekatj strelov je "padlo za nji- ■ ma. . . Z zaničljivo kivinjo je zavihtel ' Nojaved Nikolaj pest. Bil je svoboden, svoboden! In globoko si je ■ oddahnil. ; "Stoj, bolj v ravnino, Mi-1 liajl!" je zaklieal vozniku. 1 A ta je odvrnil: "Pri Voldaku stoje sveži konji. Drugače naju 1 še zajamejo pasji sinovi!" Voz je letel ob gozdu; vedno boljinbolj se je bližala jelša. Naenkrat je okrenil Mihajl v ravnino. Istočasno je dvignil težak, kratek bič in z vso silo je udaril s svinčeno krogljo po glavi re-šenca. V velikem loku je odletel Nojaved Nikolaj na zemljo. Jelša je oživela. Streli so padali, postave so stekle na plan; a Mihael je bil že daleč in še tema je visela. Napol omamljen, bolj od začudenja nego od udarca, se je dvignil Nojaved Nikolaj. In v tem hipu mu je zdrobila kroglja vrat. Bil je svoboden. V divjem krohotu je videl Mihajl ga pasti. Bil je rešen, in on pred njim... In udaril je konje. (Konec prihodnjič.) ......^Siiia Čudni poročni običaji na otoku Mulgrave. Učenjak Walker je na svojih potovanjih prišel tudi med po-kristjanjene prebivalce otoka Mulgrave. Ti prebivalci imajo čisto svoje šege, posebno čudni so pa poročni običaji. Ko prideta mladoporočenca pred oltar, tedaj se mora začeti ženin jokati na vso moč. Najbolje stori to tisti, ki tako silno joče, da so vsa tla pod njim mokra. Naravnost neverjet- j no je, kako znajo nekateri točiti solze. Joče pa le ženin. Nevesta mora biti vesela, vse govori z njo samo lepe stvari, dočim se za ženina nihče ne briga. Ta kleči in joče kot pravi kup nesreče. — Kakor se vidi, je tu ohranjen še spomin na staro resnico, da zgubi možki s poroko vse, da gre poti jarem in da se poslovi od svobode, dočim postane ženska šele s poroko samostojna. —— - — ■ — ■ 3500 AKROV PRODANIH večinoma Slovencem. Imam še 2500 akrov najboljše zemlje na' razpolago onim, kateri žele po-1 stati kmetje pod najugodnejšim' podnebjem v Združenih državah, in sicer v deželi, kjer zraste vse več in boljše kot pa drugod. 160 AKROV ZASTONJ ' dobi oni, kateri kupi najmanj 40 akrov zemlje pred aprilom 1914. Obenem naznanjam, da sem notar (notary public). Pregledujem in potrdim zemljiščne papirje, iz- < tirjevam dolgove itd. Rojakom se priporočam za obilen obisk. Vsa pisma naslovite na: JOHN POTOSHNIK, 1035 E. 71st St., Seattle. Wash. ^ ali pa pridite na glavni urad: j 411 American Bank Bldg., J vogal 2. in Madison ceste. IŠČEM SLUŽBO v vinski trgovini ali pa v lekarni. V tem poslu sem dobro izučen, ker sem delal celih šest let pri enem gospodarju. Ce kedo potrebuje za ta posel sposobnega moža, naj piše na: Frank Trepal. P. O. Box SI. Robyville, Ohio (25-28—11) naznanilo. (.'lanom društva sv. Barbare postaja št. 32 v Braddoeku, Pa. se naznanja, da se vrši dne T. decembra 1913 redna mesečna seja Rešiti imamo več važnih točk v korist društva. Pri redni seji dne 2. novembra 1913 je bilo več predlogov, katere bodemo v decembru rešili, zato prosim vse člane, da se s<'je tudi v obilnem številu vdeležiti blagovolijo. Z bratskim pozdravom Martin Tomšič, tajnik. (25-28—11) Išče se radi važne zapuščine JANEZ PAPEŽ, po domaČe (Jantar iz vasi Katje, fara llinje na Dolenjskem. Najpreje je bil 10 let v Ameriki, v Coloradi in Minnesoti, leta 1910 se je mudil tri mesece doma v vasi Mali Lipljen, fara Škocjan na Dolenjskem. Pred enim letom je bil v Wheeling Creek, Ohio, in sedaj se ne ve, kje je. Kdor ve. naj ga opozori na la oglas, ali naj pa po dopisnici javi na spodaj navedeni naslov. Tu je važno pismo radi starokrajske zapuščine. — Aleš Košir. I*. O. Box 106, McKinlev. Minn. (25-28—11) ženitna ponudba. Želim se seznaniti s Slovenko, staro od 18 do 28 let. Jaz sem star 26 let in imam prodajalno in prilično farmo. Na bogastvo se ne oziram. Pisma s sliko pošljite na: J. R. Perico, Box 16a, R. 6, Red Wing, Minn. naznanilo. S tem naznanjam vsem prijateljem in sorodnikom, da sem prijel tudi jaz semkaj v to "'blaženo" deželo dne 22. t. m. s franco-' ikim parnikom "France". Podal jem se v državo Wyoming kopat ime diamante v Diamondville.! ■Sorodnike v Clevelandu, O., in prijatelje v La Salle. 111., prosim, laj mi kaj pišejo. Toliko za dales, ker nimam več časa. S pozdravom kličem vsem skupaj: Ži-reli! . - Frank Ldjidič, 3ox 35, Diamondville, Wyo.l iz -Sel pri Beli cerkvi na Dolenjskem. naznanilo! * Društvo sv. Alojzija št. 13 J. S. C. J. v Baggaley, Pa., je sklenilo i a svoji zadnji seji, da se začno mesecem decembrom seje ob 1. iri popoldan. Sobratje se s tem ►ozivajo, da se prihodnje seje u-ieleže, ker bo pri tej priliki tudi olitev novega odbora za prihod-ije leto. Kdor se seje ne udeleži, -o moral plačati 50 centov kazni ■ društveno blagajno; izvzeti so .< eveda samo bolni in zelo oddalje- ii sobrati. Torej pridite vsi! Ivan Arh. I. tajnik. (24-26—11) DAROVI za Ivano Jarc v Sp. Pirničah. Slov. podp. društvo sv. Barbare št. 41 J. S. K. J. v Aspen, Colo., $5. Društvo sv. Cirila in Metoda Št. 9 S. s. K. J. V Calumet, Mich., 4=5.90. Skupaj $10.90. V imenu revioe se vsem daro-valeem srčno zahvaljujmo. Uredništvo. i SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1914. ! Vsebina Slovensko-Amerikan-skega Koledarja je sledeča: .. Svetovna razstava v San Francisco (očrt bodoče razstave stremi velikimi slikami). Vampir. (Velezanimiva povest j iz balkanske vojne). Nekaj novega iz življenja mravelj. (Poljudna razprava iz ■ naravoslovja). Begum. (K ratka povest iz Indije, v kateri se kaj krasno slika razmerje med Indijci-do-mačini in angleškimi gospo-j dar ji). Detektiv na delu. (Pogovor o j kriminalistiki, kjer se slika de-I lovanje detektivov. Spis krasi j osem pojasnjevalnih slik). Boj vsem vrstam muh. (Vele-! poučna razprava o škodljivem delovanju muh ter obenem navo-idilo, kako jih zatreti). Nekaj splošnih stvari o jetiki. : (Poučna razprava iz peresa dr. Josipa Graheka, znanega sloven-jskega zdravnika). Največja blamaža Nick Carterja. (Humoreska iz življenja | ameriških detektivov), j Revolucijska svatba. (Zanimiva povest iz zgodovine francoske revolucije). ! Pravi odkritelji Amerike. (Zanimiva razprava o razkritju j ameriškega kontinenta). Milijoni, ki gredo v zrak. (Razprava o zgodovini in produkciji tobaka. S tremi slikami). Kako skrijejo tatovi svoj plen. (Zanimiva črtica o delovanju tatov in pone verjevaleev). Težkoče in nevarnosti arktičnih raziskovalcev. (Zanimiv opis raziskovanja Groenlandije). Monroe doktrina. (Dobesedni prevod prvotnega besedila zakona, s kojim je bila uveljavljena Monroe-doktrina). Blazna ideja. (Velezahavna ameriška povest). Elementarne nezgode v Združenih državah. K stoletnici bitke priLipskem. (Zgodovinska razprava. Z dvema krasnima slikama). Temu sledi še več manjših lepih povesti, razprav ter kronika, pisana v drugem smislu kot je bila navada dosedaj, kjer se daje nekak splošen pregled najvažnejših dogodkov brez navajanja minucijoznosti in suhoparnih podatkov. Na koncu sledi še šala. Cena Koledarja je 30 centov tudi za one naročnike, ki žele poslati Koledar v stari kraj. Treba je le poslati znesek 30 centov in naslov osebe, kateri se želi poslati Koledar. Naročila tfe nasloviti na: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York. f --- Slovensko katoliško E===a podp. društvo svete Barbare B- B Zedlnjene državo Severne Amerika. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januuj* 1902 v drlavi Pennsylvuie. ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERCJIAX, Box 633. Forest City Pa. Podpredsednik: JOSEF PF.TERXEL, Bo* 95 Wlllock, Pa. I. tajnik: IVAN T ELBA X. Box 707. Forest City. Pa II. tajnik: JOHX OSOLlN, Box 452 Forest City Pa. Blagajnik: MARTIN MUIIlO, Box 527. Forest City, Pa. I NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAU, Box 647, Forest City, Pa. I. nadzorni!:: IGNAC POOVASNIK. 4734 Hatfield St., Pittsburg, Pa II. nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St. Luzerne Pa III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 259 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wy« POROTNI IN PRIZrVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402 Witt, IlL I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kars. II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland Ohio I VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, C127 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. Dopisi naj se poSllJajo I. tajniku IVAN TELBAN. P. O. Box T07 v. Forest City, I DruStveno elasllo: "GLAS NARODA". IZ UBADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. Tem potom se naznanja, da je biJo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član, oziroma clanica, kateri je zavarovan za »250 00 lahko poviSa u-smrtnino do 1. Januarja 1914 na $500.00; to velja tudi za one, ki so že prestopili 45. leto. Kdor želi poviSatl usmrtnno, naj se da preiskati pri zdravniku; proSnja In I spričevalo naj se pošlje vrhovnemu zdravniku v potrditev. Asesment Je razviden iz lestvice, ki je razdeljena na $250.'.>0 in na JSOO.OO. ______________Ivan Telban, glavni tajnik. Sanje. Spisal A. P. Čehov. Dva orožnika ženeta v okrajno mesto potepuha, ki lieee vedeti, kje je prišel na svet. Prvi je črno-bradat, trsat na nenavadno kratkih nožicah, tako da se ti zdi, če ga pogledaš odzadej, da se začenjajo pri njem noge veliko nižje, nego pri drugih ljudeh; drugi je dolg suh in ravan ko sveča in ima redko bradieo temnordeče barve. Pri hodi ob kraju, pogleduje v stran, menca zdaj svoj rokav. se treplje po bedrih in poskuša potihem kako melodijo. — Sploh izgleda brezskrbno in leli-komiselno. Drugi pa je vkljub svojemu suhljatemu obrazu in ozkim ramam videti soliden, resen in korenit dečko, po zunanji obliki in izrazu svoje postave spominja na staroverskega popa, ali na voj.št"aka. kakršne slikajo lia starih podobah. Njemu je "za modrost Bog čela pridodal', to se pravi, plešast je, kar .Še bolj potrjuj.- omenjeno podobnost. Prvemu pravijo Andrej Ptaha, drugi je Nikander Sapožnikov. ( lov.-k. ki ga ženeta potom od-gona. nikakor ne odgovarja temu, kar si vsakdo izmed nas pred-stavlja pod besedo potepuh. To je majhen, »trhel človeček, slaboten in bolesten, drobnih brezbarvnih in čisto nedoločljivih potez na obrazu. Obrvi ima redke, pogled krotak brčiee se mu komaj prikazujejo, čeprav je pote-puše prestopilo že trideseto leto. Koraka neodločno, upognjeno, drže." roke v rokavih. Ovratnik njegove nekmetiške, suknjene in zmečkane suknje je privzdignjen prav do roba kape, tako da se upa samo rdeči nosek gledati v božji svet. Težko, vrlo težko se da vide i i v njem potepuha, prikrivajo eega svoje ime. Prej bi bil obubo žan, od Boga pozabljen in pone srečen popovski sin, pisar, spojen radi pijančevanja, trgovski six ali sorodnik, ki je poskusil svojt redke moči na gledališkem odru 11 sedaj išče domov, da bi izigral poslednje dejanje iz prilike o iz giibljenem sinu. Soditi po topem trpljenju, s katerim se bori z je-venskim, neprehodnim blatom, je to morebiti fanatičen samostanski *!užahmk. potepajoč se po ruskih samostanih, ki uporno išče "živ-lj nja miru in brez greha"', in ga ne najde... Po, otniki že dolgo hodijo, pa ne morejo priti z mesta. Pred njimi je za pet sežnjev blatne, uma zanorjave ceste, za njimi ravno toliko, a kamerkoli se ozreš dalje, ne vidiš drugega nego prodiruo steno bele megle. Hodijo, hodijo, a zemlja je vedno ista, stena se ni primaknila bližje, kakor da bi se z mesta ne bili genili. Prikaže se • 1. oglat mejni kamen, jarek ali prgišče sena. vrženega v stran od kakega popotnika. Za hip se za-1 e velika motna luža in nato se nepričakovano prikaže v ospr.nl ju nedoločenih obrisov. < »m bliže prihajajo k nji, tem manjša in temnejša postaja, še malo in pred popotniki vstane obcestni steber z zamazano številko, ali pa borna brezica, mokra in gola kakor pocestni berač. Brezi-ea zašepeče nekaj z ostanki svojih rumenih listov, en listek se odloči od veje in se trudno spusti na zendjo... A tam je zopet megla, blato umazauorjava trava ob i ; . ju ceste. Na travi vise temne, s.>l?e. To niso one solze tihe radosti, ki jih joče zemlja, pričakujoč in spremljajoč poletno solnee, in tudi ne one, s katerimi napaja ob zori prepelice, kosce in gosposke dolgonose kljunače! Popotnikom se pogrezajo noge v težko, mastno blato. Sleherni korak stane truda. Andrej Ptaha je malo razbur-jeu. Ogleduje potepuha in se trudi zapopasti, kako more živ, trezen človek pozabiti svoje ime. 44Si ti pravoslaven!" ga vpra- ** Prav osla ven'', potrdi kratko noteno h 44Hm... Saj so te menda kr- "Kajpak so met Sej nisem Turek... pa tudi v cerkev hodim, postim in mesnega ne jem, kadar ni dovoljeno. Lerigijo natančno izpolnujem..." "Nu. kako pa ti vendar pravijo T*' "E, dragi moj, rcei mi kakor hočeš. ." Ptaha skomizgne s pleči in se tleska« v skrajnem izumljenju po bedrih. Drugi orožnik, Nikander Sapožnikov, pa solidno molči. On ni tako naiven kakor Ptaha in i očevidno dobro pozna vzroke, j vsled katerih skriva pravoslaven človek pred ljudmi svoje ime. Njegov izrazen obraz je hladen in j strog. Koraka sam zase, se ne ponižuje do praznega govoričenja s tovarišema in si nekako prizadeva, da bi pokazal vsemu svetu, celo megli svojo častivrednost in razsodnnst. "Bog sam ve, kako te je treba razumeti", ga nadleguje Ptaha dalje. "Bi rekel si kmet, pa nisi kmet, gospod — tudi ne, ampak tako nekako v sredi___ Oni dan sem omival rešeta na produ, pa mi pride v roko taka-le prikazen, palec dolga, kakor kačiea z rebri in repom. Od kraja sem mislil, da je riba, potlej pa gledam, — da bi te pes opalil! — tačice ima! Ni ne riba, ne kača, vrag jo pretuhtaj, kaj je za en šment... Vidiš tako si tudi ti... kakšnega stanu si?" "Kmetiškega, poljedelskega stanu", vzdihuje potepuh. "Moja mati »o v gradu služili. Na oči nisem podoben kmetu, to je res, zato me je doletla taka usoda, dobri človek. Moja mati so bili pri gospodi za pestunjo in so uživali vsakovrstno veselje, a jaz, njih meso in kri, sem bival tudi v gosposki hiši. Radi se me imeli in me razavajali. Gledali so, da bi me iz preprostega stanu spravili med dobre ljudi. Jaz sem lia postelji spal. vsak dan sem imel pravo kosilo; in marinarske hlače in šolničke sem nosil, kakor gosposki otroci. Kar so mamica jedli, ' to so tudi meni dali. Gospoda so iim dajali kaj za obleko, oni pa so mene oblačili.. . Lepo življe-Ije sem imel! Koliko sladkarij in ' medenih potic sem v svojili mla-dih letih snedel! Če bi jih zdaj prodal, bi si zanje lehko lepega konja kupil. Brati in pisati so me ! naučili, strah božji so mi zmlada vcepili v srce in tako so me oli-kali, da ne morem zdaj nobene -cmetiške, nedelikatne besede spregovoriti. In žganja tudi ne pijem, veš, fant, in oblačim se či-1 sto in v dobri družbi se znam spo- 1 dobuo vesti. Če so še pri življe- i r nju, jim daj Bog ljubo zdravje, . a če so umrli, dodeli to, o Gospod, mir in pokoj njih dušici v kraljestvu tvojem, kjer pravični najde svoj mir!" Potepuh odkrije z vihrajočimi, . redkimi ščetnami pokrito glavo, 1 povzdigne oči k nebu in se dvakrat pokriža. 4 4 Daj jim, o Gospod, mesto slad-1 ko, mesto spokojno!" govori z zategnjenim glasom, poprej po-1 lobnimm glasu starke nego moškega. "Nauči jo, o Gospod, slu-" žabnico tvojo Ksenijo v neizmer-' nem svojem odpuščanju. Ko bi ne ' bilo mamice dobrotne, moral bi ' bil ostati jaz med preprostimi < smeti neveden in neolikan! Zdaj 1 pa, fant moj, vprašaj me, kar hočeš, jaz znam vse: posvetno pisanje in božje pisanje, vsake vrste 1 molitve in katekizem. In tudi ži-' vim tako. kakor je pisano. . . Lju-" dem ne delam krivice, svoje meso držim v čistosti in poštenju, poste izpolnjujem in o pravem času em. Kakšen drugi človek nima na svetu večjega veselja kakor žganje in strupen jezik, a jaz, če ) imam čas, sedem v kot in čitam i knjižico. Čitam in neprenehoma jokam, jokam... " "Zakaj jokaš?" "Tako genljivo pišejo! Za kakšno knjižico daš petico, po jokaš n ihtiš, da je strah." "Oče ti je že umri?" vpraša Ptaha. "Ne vein, fant. Ne poznam jaz svojega očeta. Kaj bi greh skrival! Saiu pri sebi si tako mislim, da sem materin nezakonski sin. Moja mamica so vse svoje življenje pri gospodi živeli in niso marali vzeti navadnega kmeta..." "Je pa na gospoda naletela", se smeje Ptaha. 44 Se niso vzdržali, to je res. Bili so častivredni in bogaboječi, a de-višt,va niso ohranili. To je seveda greh, velik greh, da se še povedati ne da, a zato se po mojih žilah preteka morebiti gosposka kri. Morebiti sem samo po stanu kmet, v resnici pa blagoroden gospod." Tudi "blagoroden gospod" izgovarja s tihim, sladkim tenorč-kom, nagublja svoje ozko čelce in proizvaja s svojim rdečim noskom hrepeče glasove. Ptaha posluša", pogleduje začudeno nanj in neprenehoma skomizga s pleči. Orožnika in potepuh so prehodili šest vrst. Vsedejo se na griček, da bi se odelinili. 'Še pes sliši na svoje ime', mrmra Ptaha. "Meni je ime Andr-juška, temu-le — Nikandra, vsak človek ima ime od kakšnega svetnika, in tega se ne da pozabiti! Nikakor ne!" GLAS NAHODA, 25T NOVEMBRA, 1913. j "Komu je pa treba vedeti moje ime?" vzdihuje potepuh podpirajoč lice z dlanjo. "In kaj bi mi to koristilo ? Ne rečem, če bi mi dovolili, da grem, kamer ho-. čem, a tako bo slabše, nego jej zdaj. Bratca pravoslavna, jaz po-; znam postavo. Zdaj sem potepuh,' ki ne ve, kje je rojen. In najbolj-' še bo, če me pošljejo v vshodno Sibirijo in mi jih 30 ali 40 odštejejo. A da jim povem svoje pravo j ime in stan, poslali bi me zopet v prisilno delo. '' Dobro vem !'' "Kaj si bil prej v prisilnem delu?" "Seveda, dragi moj. Štiri leta sem hodil z obrito glavo in nosil spone na nogah." "Zakaj pa?" "Za umor, dobri človek! Ko sem bil še majhen, tako-le pri osemnajstih letih, so natresli mamica nenadoma gospodu namesto sode in kisline mišnice v kozarec. Veliko različnih škatljic je bilo v shrambi, človek se je prav lehko zmotil____" Potepuh vzdiline, pokima z glavo in pravi: 44Bili so bogaboječi, a kdo bi jih spoznal? Tuja duša je dremajoč gozd! Morebiti so storili iz neprilike, pomotoma, a morebiti niso mogli v svoji duši prenesti razžaljenja, da je gospod vzel novo služabnico k sebi... Morebiti so mu nalašč nasuli, Bog ve! Jaz sem bil še majhen takrat in nisem vsega razumel... Zdaj se spominjam, da je bil gospod res vzel k sebi drugo priležnico, in mamica so se silno jezili. Premisli, potem so naju dve leti sodili.. Mamico so obsodili v dvajsetletno ječo, mene pa zaradi mladoletnosti v - dvanajstletno." "Pa zakaj tebe?" "Ceš da sem pomagal mamici. Kozarec sem gospodu dal, da. To je bil vedno moj posel! Mamica so pripravljali sodo, jaz pa sem dajal. Samo to vama rečem, bratca, jaz vama pripovedujem to po kristjansko, kakor pred Bogom, nikar nikomer ne pravita..." 'No, saj naju ne bo nihče vpraševal'. pravi Ptaha. "Na ta način si torej ti iz ječe ubežal, ali kali?" "Kajpak, dragi moj? Štirinajst nas je ubežalo. Bog jim daj zdravje, ljudje so ubežali, pa so še 1 mene vzeli s seboj. Torej zdaj presodi, fant, po svoji vesti, če je meni treba praviti svoje ime. Saj me zopet nazaj vtaknejo! Pa misliš, da sem jaz za ječe? Ah, kako neki! Jaz sem nežen, pohabijiv človek, rad na čistem spim in jem. Kadar molim, imam rad, če sve-tiljka ali sveča gori, in da je o-krog vse mirno. Kadar se do tal priklanajm, ne morem trpeti, če so tla smetna in popoljuvana. A iaz storim za mamico vsako jutro in vsak večer po 40 pok Ionov. Potepuh se odkrije in se križa. ''A v vshodno Sibirijo naj me le pošljejo!" pravi, "ne bojim se!" "Ali je to kaj boljše?" "Vse Jxaj druzega! V ječi si ravno tako, kakor rak v luknji: tesnoba, zaduhlost,. ropot, še dili-niti ne moreš — pravi pekel, tak pekel, da ga nas varuj Mati božja ! Za razbojnika veljaš in razbojniško čast ti ukazujejo, slabšo uego psu. Ni pojesti, ni pospati, ni pomoliti ne moreš. A v pro-gnanstvu je drugače. V prognan-stvu je človek najprvo prištet v družbo, kakor vsi. Postava ukazuje predpostavljenim, dati mi del, kar mi gre... da-a ! Zemlja je tam, pravijo, napol zastonj, kakor slama: kar vzemi, kolikor ti je drago! Tam bom dobil, fantič moj, zemlje za polje, vrt ni stanovanje ... In pričel bom kakor drugi ljudje orati, sejati, živino si bom pripravil in celo gospodarstvo, čebelice, ovčice, pse... Sibirsko mačko, da bi miši in podgane mojega blaga ne jedle ... Hišo si bom zgradil, bratca, in svetih podob si bom kupil... Če Bog da, se bom tudi oženil in otročičke imel." Potepuh tiho govori, in pogleduje zdaj na poslušalca, zdaj vstran. Kakor so naivne njegove sanje, a pripoveduje jih s tako gorečim, prisrčnim glasom, da bi jim moral verjeti. Črez mala uste-ca njegove se je razgrnil smehljaj in cel obraz, oči in nosek so zamrli in otopeli od blaženega predokušenja bodoče sreče. Orožnika poslušata in ga gledata resno, ne brez sočutja. Tudi onadva verujeta. "Ne bojim se jaz Sibirije", nadaljuje potepuh mrmra je. "Sibirija je taka Rusija in tak Bog in car je tam kakor tukaj, prav tako govore tam po pravoslavno, kakor jaz s teboj. Samo prostosti je tam več iu ludje so premožnej- ši. Vse je tam boljše. Postavim < tamkajšnje reke; kaj so naše pro- i ti njim! Rib, divjačine, — kakor ] listja in trave! A mene, bratca, | na svetu ribji lov najbolj veseli. ] Cel dan mi ne daj jesti, samo pu- ] sti me sedeti s trnkom. Ej, ej! Lovim pa na trnek in na osti, ] mreže nastavljam in, kadar je : led, lovim z zadrgo. Sila mi ravno ; ni z zadrgo loviti, lehko najamem kmeta za petico. Ah, moj Bog, j kakšno veselje je to! Vjami že menka ali klina, naj bo, kar hoče, pa ti je, kakor da bi zagledal svojega rodnega bratca. Toda, pro-; sini te, vsaka riba je po svoje zmetena: Ta gre na hrošča, ona na črva, druga zopet na žabo ali kobilieo. Vidiš, vse to je treba ve-i deti! Postavim menek ni izbirčna riba. zgrabi tudi okuna, ščuka ima j piškurja posebno rada, sinrkež — metulja. Ce dobiš za klina pravo mesto,, — ni večjega veselja na; svetu. Spustiš vado deset sežnjev j daleč brez pritege z metuljem ali kebrom, da po vrhu plava, stojiš v vodi brez hlač in greš za trnkom, j kakor voda teče, a klin — drg! j Kakor hitro je zgrabil, precej po- j tegni, čakati ne smeš. Strah, ko- i liko rib sem jaz že vjel! Ko smo' zadnjič bežali, so drugi arestantje j v gozdu spali, a meni ni dalo spa-1 ti, naravnost k reki! A reke so tam široke, čiste, bregovi strmi — a-ah! Po bregu pa črezinčrez: gozdi šumeči. Drevje pa tako, da I če v vrh pogledaš, se ti kar v ' glavi zvrti. Ko bi bila pri nas, je • vsaka smreka vredna deset rub-Ijev lepega denarja." Pod zamotanim navalom sanj. prekrasnih prizorov preteklosti in j sladkih slutenj prihodnje sreče, umolkne bedni človek. Samo z ustnicami še maje, kakor da bi; šepetal sam s seboj. Topif blaženi nasmeh mu ne gre z obraza. Orož-| nika molčita. Zamislila sta se in pobesila glavi. V jesenski tišini, ko se hladna, surova megla vle-gla z zemlje na dušo človeka in vstaja pred njegovimi očmi liki stena mračne ječe ter mu priča o omejenosti njegove prostosti, v takem času je sladko misliti na široke bistre reke s svobodnimi, strmimi bregovi, na neprehodne gozde, brezkončne stepe. Počasi in mirno slika fantazija, kako se ranega jutra, ko na nebu še ni ugasnila jutrnja zarja, premice po neobljudenem, strmem bregu človek liki drobna pika; stoletni jadreniki smrek, ki se se drenja-jo v terasah na obeli straneh potoka, zro mrko na svobodnega človeka in pridušeno mrmrajo; korenine, velikanske skale in bodeče grmovje mu zastavlja pot, a on je močan po telesu in čil po | duhu in ne boji se smrek, ne skal, ne svoje osamljenosti in tudi be-gajočega jeka ne, ki ponavlja vsak njegov korak. Orožnika si rešita slike svobodnega življenja, kakršnega nista živela nikoli; se li spominjata vtiskov davno slišanega, ali pa sta podedovala predstave o svobodnem življenju s krvjo iu mesom od daljnjih svobodnih prednikov, Bog ve! Prvi pretrga molčanje Nikander Sapožnikov, ki doslej ni bil spregovoril niti besedice. Je li nevoščljiv potepuhu za njegovo praznično srečo, ali pa je morebiti občutil v duši, da sanje o sre- či ne spadajo v vlažno meglo in j umazanorjavo blato? On grobo j pogleduje na potepuha in pravi: "Tako je, vse je tako in vse je lepo, samo da ti, dragi moj, ne prideš nikoli do svobodnih krajev. Kam pojdeš? Tristo vrst daleč, pa boš izročil dušo Bogu. Po-!1 gelj, kako si prepaden! Šest vrst ■ si prehodil, pa se ne moreš od- j! dehniti!" i Potepuh se počasi obrne proti i Nikandru in blaženi nasmeh mu i izgine z obraza. Prestrašeno ini pokorno zre v samozavesni obraz i orožnikov, vidno se nečesa domi- i V * • sija in glava se mu kloni navpik. i Zopet nastopa molčanje . .. Vsi | trije premišljujejo ... Orožnika i natezata um, da bi z domišljijo! objela ono, kar si more predsta- j viti samo Bog, namreč oni strašni i prepad, ki ju loči od svobodnega j kraja. V glavi potepuha pa se j prerivajo slike jasne, razločne in i strašnejše kakor prepad. Pred njim živo vstaja sodnijsko otepanje, izgnanje, prisilne ječe, are-stantske barke, utrudjlive postaje, bolezni, smrti tovarišev... i Potepuh pokorno premice oči. jotira z rokavom čelo, na katerem I se pojavljajo male kapljice, in se I oddihava, kakor do bi bil prav-jkar skočil iz vroče kopel ji. Nato . si briše čelo z drugim rokavom in se bojazljivo ozira. "Res ne boš prišel!" potrdi se daj Ptaha. "Kako si slabotenr Poglej se: kost in koža! Umr boš, bratec! 'Kajpak kakor umrl! Kam po; de!' pravi Nikander. "V špite iga pošljejo precej.. Gotovo!" i Človeček strahoma pogleduj na ostre, mrzle obraze svojih zb jvečih sopotniov in s kapo na gl; vi iu z izbuljenimi očmi se hi' križati... Ves se trese, trepeče z glavo in krč ga prijemlje, kakor gosenico, če si stopil na njo... I "No, čas je, da gremo", pravi Nikander vstaja je. "Odehnili smo se!" 1 Črez minuto popotniki že korakajo po umazani eesti. Potepuh se je še bolj sključil in potisnil roke globlje y rokava. — Ptaha molči. i Razne zanimivosti. Špionaža. i Iz Temešvarja poročajo: V Be-rolin pristojni potnik Edvard Buetler in njegova žena Marija sta preteklo leto stanovala v Bra-ševem. Nato sta se preselila v Bukarešto in od tam v Carigrad. — Kmalu nato sta se zopet vrnila v Braševo in od tam sta šla v Lipo v temešvarskem okraju. Tam se i je izdajal kot profesor medicine ! in je bil vsled tega kaznovan. Potem je odšel v Temešvar, od koder se je večkrat peljal v Srbijo in na Bolgarsko. Ponudil s1 je generalnemu Štabu. Ta se je informiral pri dunajski policiji, ki je dognala, da je bil Guetler že ope-: tovano kaznovan v inozemstvu, j kakor tudi v Avstriji. Temešvar-ska policija je izvršila pri Guet-lerju hišno preiskavo ter našla mnogo obremenjujočega materi- jala. Dognalo se je, da je bil Guetler v zvezi z ruskim generalnim konzuatom v Budimpešti. Guetler e bil obsojen na tri leta, njegova ena pa na pet mesecev ječe. _Vojni poročevalec Wagner in Mica Kovačeva. Znani vojni poročevalec du-iajske "Reichspošte", ki je svo-iečasno strašno premetaval in streljal po "Reiclispošti" Srbe, udal slavoloke zmagosnosnim aolgarskim četam ter pel slavo bolgarskim zmagam, katerih ni ridel in katerih ni bilo, Herme-legild Wagner, je doživel v zadnjem času poleg velike blamaže še dva zanimiva doživljaja. Za svoje izmišljene romane, s katerimi si je hotela pridobiti "Reichspost" svetovno slavo, je dobil Wagner od bolgarskega kralja red, ki zuači visoko odlikovanje. nekaj dni pozneje pa je sedel pri okrajnem sodišču v Je-sefstadtu na obtožni klopi zatožen hudodelstva goljufije. Tožil je tega junaka plačilni natakai Cziezek v Lerchovi gostilni \ Habsburški ulici, češ Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York, za $ i25j $ 6J Vprašanja in odgovori čitateljem "Glas Naroda". Vprašanje: Zakaj plačujejo ljudje 4 ali večkrat toliko, kakor je ura vredna? Odgovor: Kar ne pozna nihče tvorniške cene in ne ve. kje se za isto eeno kupi. Vprašanje: Zakaj računajo prodajalci za uro 4-krat toliko kot je vredna? Odgovor: Ker proda prodajalec le eno ali par ur na teden ter mora iz tega plačati za prostor, za -«'se stroške in živeti. Ako tvornica oglašuje, da da za $6.— ono uro, ki stane $25.—, — kaj poreče ljudstvo? Poreklo bo, da to ni res, kako bo mogfd kdo kupiti za $6.—, kar drugi pri trgovcu plača $25.—. No to pa ni pravilno. Vi veste zakaj zahteva trgovec 4-krat toliko kakor tvornica. Tvornica ne kupuje od nikogar ur kakor trgovec in tvornica ne proda le par ur na teden temveč na btotine in tisoče na teden. Vzemimo, da tvornica proda le 100 ur na dan in zasluži pri uri le 25c, to je že $25.—. Zato je umljivo, da tvornica more dajati ure tako poceni. Ako želite kupiti dobro uro po tvorniški ceni, kupite naravnost od nas in prihranili si boste veliko denarja. Naše ure so zelo lične, najnovejših izorcev in najboljše kakovosti, jamčene od tvor-jičarja za 20 let. So pozlačene (14 k. Gold Filled) ima- jo troje pokrovov, ki so umetno gravirani. Ure imajo najboljše kolesje, so skrbno regulirane ter priznane kot časovno merilo. Ako želite imeti eno teh $25.— ur za $6.— si oglejte gorenje , ' lzrez,te eno, katera se vam najbolj dopada in jo pošljite s $].— depozita. Mi vam uro takoj pošljemo uloženo v lični škatlji-ei. Kadar vam pride ura v hišo, jo natančno preglejte in ako ste zadovoljni, plačajte preostanek $5.— in ekspresne stroške od 25c. Ako bi pa ne bili zadovoljni z uro, je ne sprejmite in mi vam vrnemo $1.00. Dostavljamo že, da ničesar ne riskirate, ako naročite od ua» uro. To pa zato, ker so nase ure zajamčene za 20 let. Ako bi se vam tekom tega časa ura potrla, vam jo popravimo povsem zastonj, ako nam pošljete 25 eentov za ekspresne stroške. Opomba. Vse čitatelje tega lista prosimo, da pokažejo naš oglas, svojim prijateljem, zakar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Naslovite le: NATIONAL COMMERCIAL CO 505 E. 5th Street. Dept. 120. New York. GLAS NARODA. 25. NOVEMBRA, 1913. Nova železnica. Ivan liuitin. (Ki>tit?c.) , r lo jtoiuurja, da že začenjajo gozdovi. Dve postaji za "Be-i lira icoiovjpiii je okrožno mesto.' ki št* imenujejo po njem ti gozdo- J vi. trrmieevje in gozdiči s«- pojavljajo bolj in pogosto, — začf- i Jija s.- že luefcaiiu, emo in rud«*-ee pozdovje. Tako mine še ena ! ura iu -e po!, in naposled se pokažejo ta in dalee za lesovi streha in križi samostana, ki je po n » m daleč naokrog znano vse mesto. Borovje okrog njega sekajo neusmiljeno, in zdi se, daj prihaja nova železnica kakor j zmagale?, ki ji' sklenil, da osvetli ini vsak ua< iii to goščo, ki skriva življenje v svoji pravieui tišini. Jn dolgi žvižg vlaka, ki vozi pred m«-stom preko mostu gozdnega potoka, je slikati, kakor da hoče na/uaniti prvi »i vale mu teh krajev* ts\ o.j zmagovalni izprevod. Oz nekoliko minut se ji- razvilo okrog nas živahno gibanje: z;i lfs«>uim kolodvorom opekaste ; I mrve sto. t- trojke, zvene kra- ' •-»uljt ki in kriče kakor za stavo j/voščki; zimski dan pa je siv iu tuj el in .spominja na predpust. « Po peronu s<> izprehaja o gosj>o- ■ ilične in mladi gosj»odje, ki pr- ■ vaT-i iii«-d njimi visokozrasel brzojavni nižji uradnik, — oči- 1 vidno nujlej ši mož tega kraja — ! gizdelin s sivkastim na nosni kom 1 in kavkaškim pokiivalom. Vsak ' trenotek s<* odpro vrata kakega ' vagona, od zunaj veje mraz iu prinaša vonj po snegu in smre- J kovem gozdu. Postaven, lei>o vzrasel natakar v fraku in brez J čepiee in nosi okrog pečene pi- 1 roge ! paštete , in čudno je videti sredi gozdov njegovo trdo 1 srajco in belo ovratnico. V naš vagon vstopi mnogo deklet, ki spremljajo u koga. šepetajo med ' »••boj in koketirajo; trgovec z ' blazino s.- gnet«- na svoj prostor ' ill snje po poti vse, kar mu pri- ( de nasproti, suh, toda jako velik 1 duhovnik pribiti zasopljen v va- ' gon. porine bohrovo f-epieo s pot- 1 n«-ga -«-Jnazaj na tilnik in teče '■ zopet vun. ponižno proseč nošača ' pomoči. Neštevilno cul in zavit-1 ! kov polaga na divane in ]>o«| n je i ^ ter prosi vsakogar oproščenja. * •la ga moti in mrmra prisiljeno 1 veselo: "No. tako! Tole seinkaj... to * J»a detieiu prav laliko pod klop. I Ah vas n«* motim.' Ne* \*o, to ' j'- lejK)! Iskrena vam hvala!" ^ Sr |j vs«- r«- gn.-.-e >e vije hrom t nosae s košaro limon, nune z ve- ' limi olu-azi prosijo otožno za sa luostan. in nepričakovano, ko j.- j pozvonilo ž«- drugič, vstopi v va- t gon slfpee živalskega obraza, zo-igra na gosli: "Sumi 3Iariea" i ter spremlja kora-nieo z divjini z basom. j \ agon * jr začt-1 medtem po- « milcali nazaj in ->♦• j<- iznova usta- • vil. Dolgo j«- bilo slišati pr-go v.irjaiije i/prevodnikov in pra- | skelan.e signalske vrviee po oknih, ki so jo napenjali od stroja ,] po \ laku----Naposled se j.- vlak zopet premaknil. In zop.-t migljajo pred okni ">■/.<• in saj rek" v snegu, [»olja in vasiee. a med njimi — sivo nebo. y T«- br.-z,- m snireke so čim da- f bolj neprijazne: mračne po- 1 staj , o in s,- zbirajo v vedno go- stejv- tolpe. Mlad, lahen sneg ua- ' letava, toda vsled neprestane dre- z vewie go*re se inrači tudi v va- v gonili, a zdi se. da se temni {odi vreme. Razurt t.-ga se pričenja 11 vni -šavati v moj.- občutje nekaj 11 resnega in strogega, in radost 51 povratka k tihemu dnevu v goz- v du h«, kali počasi. Nova železnica * vodi vse dalje, v nove, meni š« c neznane kraje Rusije, in zato r občutim še bolj živo, kar s^in ču til tako gorko že v svoji mlado- ii sti: vso krasoto in vso globoko s tugo z ruskim življenjem. Novo i žcle/nieo so že mračno obstopili t trmiii gozdovi, kakor da hu-tjo reci: s Pojdi. poj.Ji. umaknemo se t ti, t oda pomisli, kakšno odgovor- 1 nost prevzame; nase! Ali 1 samo pridružiti zasužnjeni in ma- f lodušui bedi našega kraja še rev- 1 ščino narave?" I Zimski dan je v lesi], jako k-a- i tek. in glej, že se temni v ;.glih 1 vagona, pred okni se spušča vi- i »njev mrak na zemljo, iu malo- » pomalem ne krade v srce neosno- i va na. asna, prava ruska tuga.H Peterburg se mi zdi že kot kaka daljnja oaza tam koneem ogromne snežne pustinje, ki me je ob-stopila na tisoče vrst od vseh strani. Naš vagon se zopet prazni. Zopet se razun meri'* >e trije potniki : železniški delavee in dva speča — kavalerist in pomočnik postajnega načelnika. Kavalerist, i!i>~d mož v ozkih jezdnih hlačah, >pi kakor ubit. junaško iztegnjen na hrbtu; pomočnik leži z obrazom navzdol, lahno guga e se s >n m tja. kakor da se hoče prilagoditi butanju begočega vlaka. In tužen je pogled na njegov o-golejui plaš'"* in na stare velike galoše, ki vise z divaiia. Pa to je še malo: treba pomisliti se na temoto in mraz v ropotajočem, n *rodnem vagonu. (Jleda e ua medvedjo puščavo ukrog železnice, meniš, da vozi ta arrnieei vlak tam nekje na !> oknih v snegu smreke in bori: : zamolklo šumo se bliža črno rozdovje. \ vagonu se mrači... >ip - v oknih žvenketajo in br-le. lahno se giblje O v tečajih »riprta, iz rudečkastega lesa na-ejena vrata, ki vodijo v drug ►ddelek. a kolesa. prekinjaje Irugo drugo, je slišati, kakor da e razgovarjajo jmd z *mljo, im,-flo in nerazločno. "Le brbra.,te. le brbrajte!" im kličejo važno iu zamišljeno iiračue in visoke smrekove šume. Me se umaknemo, toda kaj pri-:ašat" v naš tihi kraj ?" V malih novih hišicah lesenih ostaj svetijo lučice plaho, toda eselo. Novo, živahno življenje >iva v vsaki izmed ni. h — male >«-ize sredi samotnega gozdnega arstva. Dva koraka od teh malih ;a/.nilnie pa se zač »nja povsem lrug svet. Tam sredi gozdovja emin- naselhine mračnih in otož-ili gozdnih prebivalcev. Xa pe-onih postaj stoji včasih nekoliko judi iz t *h vasic, nekoliko rc-ežev v strganih suknjah, razku-tranih in hripavih pre rojenju katolicizma piše m*ki socialistični list: "Katoliški pisatelji so dandanes mojstri mod ; pisatelji "Les eatholiuues de* Beaux-Arts", društvo katoliških ( umetnikov, ki je organiziralo skoro vso umetniško mladino, šteje •cz HM«) članov. Na čelu stoje : skoraj vsi znamenittiejši umetniki slikarske, godbenc. stavbne in ' kiparske stroke. Na pariški "E-š-oli Normah* Superieure", kje: . ie izobražujejo profesorji za lire i * in vseučilišča in ki sestojijo z modroslovne in prirodoslovne r'akultete. je sedaj 40 slušateljev skoraj tretjina i. k: so katoliča-:ije iz prepričanja. "La Bulletin les professeurs catholiques de " Vniversitč". ustanovljen ]»rcd štirimi leti, šteje 4<>7 vseučiliškil: profesorjev, ki svoje katoličanki vo javno priznavajo. Na licejili. i. j. gimnazi ali. ne nahajamo več privržencev Voltairovih, ne jako bineev. in na licejili po večjih mestih, zlasti v Parizu, ni nič nenavadnega. da je večina dijakov katoliškega mišljenja. Pravniški fakultete imajo že davno katoliško večino, in na zdravniških fakultetah uživajo katoliki velik uspeh."' Veliki konkurz. Iz Budimpešte poročajo: V (• voeiigvoesii je postal insolven-ten veleposestnik in ravnatelj Feliks Bernat. Pasiva znašajo nad 1,~){X).000 K. Bojkot Reuterjevega biroja. Iz Londona poročajo: 'Times'. "Daily Mail" in drugi v.-liki angleški listi poživljajo ostale časopise. naj bojkotirajo R eute rje v biro. ki ima tudi lastno inseratno ' pisarno, ker je razpisal inseren-tom eirkularje. v katerih se obve- ■ zuje. leta kadar so sprejeli povišano lestvieo na 1., ter; -edaj potd a je jo. Vsi tisti člani, kateri so pristopili pred le-t o • (j in katei so plačali prenizke asesmente, so do danes na- pravili pri Jednot i deficita za tri in dvajset milijonov. C lani, ki .so , listopili k tej organizaciji v prvih letih njenega obstaka, sedaj lako hitro umirajo. da preti J<>dnoti | olom. Razume se samo ob seli. .l.i mlajši elam, kateri so pristopili k tej Jednot i pozneje in za-•"tli pla evati po povišani lestvici, niso zadovoljni, ker se jim go-velika krivica. Nastala je torej kriza, v katero so posegli tudi Insurance < onimision-erji raznih držav. Posledica te krize je bila, «!;t je moral glav.ii urad naložiti izvanreden asesment na vse one lane, kateri so pristopili k .lednoti pred letom 1890. Ta asesment nas.i od >_'(».(Ki do $2<>O.0u za vsakih $1000.00 zavarovalnine: odvisno je od leta, v katerem je član pristopil k Jednoti. To je samo en slučaj, iz katerega je razvidno, da moramo mi tudi pri slovenskih Jednotah resno misliti na zadostne asesmente. ( e se t e1 !iu pravočasno ne izognemo, bode tudi nam prišlo to, kar je prišlo drugim pred nami. Vsak človek pri zdravi pameti ve, da ee e tie plača zadosti, se tudi neraore zadosti dobiti. Iz nič ni nič. V a k elan, ki želi imeti trdno zavarovalnino, ne more in ne sme ugovarjati našemu prizadevanju, da spravimo Jednoto na trdno stali see. Takih in enakih slučajev l»i lahko navedli veliko, upamo pa, da /•ode to zadostovalo, in da bodo vsi člani naše Jednote uvideli, da .-e trudimo edino /i. koristi Jednote in njenih članov. Z bratskim pozdravom GEO. L. BROZICH, tajnik. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Izobraževalni tečaji v Kranju. Mestna občina Kranj priredi tekom šolskega leta 1914 izobraževalne tečaje, pri katerih se bodo poučevali ti-le predmeti: Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina. laščina, francoščina, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo in obrtno računstvo; za deklice se namerava uvesti tudi poseben tečaj za ročna dela. Tečaji so namenjeni deklicam. ki{ so odrasle ljudski Šoli, trgovcem in obrtnikom, delavcem itd. Tč-n i na znaša mesečno 2—•'{ K za vsak predmet; delavci so učnine prosti, tako tudi revni udeleženci. Pouk se bo vršil v popoldanskih in večernih urah v gimnazijskem poslopju. Za. vsak predmet se mora oglasiti najmanj 10 udeležencev. Pri tečajih bodo predavali: dr. Simon Dolar, Jožef .Mani, dr. Fran Mischitz, Makso Pirnat in Vilko Rus. Tečaji so se pričeli dne 10. nov. S temi tečaji hoče mestna občina ustreči splošni krajevni potrebi in željam, ki ho se večkrat izrazile. Zelo napete razmere so nastale zadnje čase med mestno občino idrijsko in e. kr. rudniškim ravnate! »tvom v Idriji. Vsaj tako trdi erar. Vzrok je afera kmeta Smuka in erarja zaradi vodne pravice, v katero afero je posegla občina kot komunalna oblast. C. kr. rudniški erar seveda tega noče razumeti, ker mu je bila občina v prejšnjih letih vedno zvesta de-kla. Veljala je parola: Erar je v Idriji vse. Druge oblasti so le formalnost, ki morajo slušati rudnik. Da se Idrija razvija v prvi vrsti 'zaradi rudnika, tega nikakor ne zanikamo, kakor tudi ne veljave rudn. erarja. Ali v tem slučaju. ko gre za življenski obstoj kmeta Smuka in še nekaterih sosedov, se mora vendar uravnati konflikt tako, kakor zahteva to t — ■ ■ ■ človekoljubje in postavne določ- < be. Posestnik J. Smuk. oziroma ] njegov oče. je leta 1851 odstopil i iri svojem posestvu rudniku stu- ; dencc, ki se je zemljiško vknjižil. 1 la ta 1897. pa zopet začasno drug ] studence, ki se zemljiško ni i \ kjnižil, ampak se je sestavil samo zapisnik, da se Smuka odško- < d nje za polaganje cevi po njego- ] vem svetu s 26 gld. Tretji stu de- < nec pa je ostal Smuku za lastno ! uporabo. Iz tega studenca je imel 1 Smuk napeljano vodo preko liri- i ha na svoje lastne stroške v nabiralnik, odkjer je potem črpal < vodo na hrib k svoji hiši. Pred i dobrim mesecem pa je prenehala i teči votla preko hriba v nabiral- c nik in Smuk je bil primoran vodo ml izvira prinašati domu, ker vsi poizkusi, vodo v prejšnji stan spraviti, niso nič izdali. Smuk je domneval, da se je vedno posedajoči se svet tudi na.tem mestu, i kjer je izvir vode, posedel vsled rudnika, ker je splošno znano, da je Smukov hrib najbolj izpodko-pan. Skratka. Lzvir vode je prišel , v nižji nivo kot nabiralnik in Smuk je izgubil vodo. Obrnil se je do županstva, naj v tej zadevi kaj ukrene, ker on je davkoplačevalec, doslej že žrtvoval sam nad 2000 K za vodovod, ki je sedaj brez pomena. Nato se je vršil ogled stavbne komisije na licu mesta in konstatiralo se je, da ni druge pomoči, kakor da odstopi rudniški erar od začasne pravice do vode. Smuk pa erarju svojo votlo, ker je sedaj erarjev izvir toliko višji, da bi voda sama tekla k hiši J. Smuka. Tej prošnji rudn. ravnateljstvo ni ustreglo, vedno trdeč, da je vod«, njegova last. Županstvo je dalo po drugi komisiji vzlic temu vode zamenjati. Erar pa je takoj vložil na finančno prokuraturo v Ljubljani pritožbo in tej je sledil ukaz, da se mora v 48 ur ali začasno dovo- ljeni studenec rudn. erarja posta- < viti v prvotno stanje, če ne, sledi 1 tožba proti občini. Županstvo ni 1 imelo od občinskega odbora za s daljše korake nobenega poobla-stila, zato je ukazu zadostilo, ker J je bil rudniški predstojnik sam 5 izjavil, da če se ukazu zadosti, bo 1 rudnik potem vodo odstopil Smu- t ku za potrebo. Kljub obljubi jej' vztrajal erar zopet na prejšnjem i stališču, da so vode njegove in da j Smuk ne dobi nič. Sedaj je zade- 1 va zopet v rokah Smuka samega.j' Županstvo je storilo v varstvo i kmeta Smuka in sosedov le svojo š dojznost. Istotako je župap tudi z skušal doseči sporazumljenje s "v povdarkom, da gre za drug vodo- s vod, ne za onega, na katerega je i rudnik vknjižen. Čeprav misli h rudn. ravnateljstvo, da nima žu-'z panstvo nobene kompetenee pri r tem vprašanju, smo vendar pre-j pričani, da bo pravna določitev, b če pride do nje, taka, da kmet, ki u ima veliko posestvo in živinorejo, E ne sme biti tudi na ljubo c. kr. s< rudn. erarju brez vode. Cela afe- f ra pa naj bo onim, ki mislijo, da g bodo imeliobčinski posredovalni c uradi v Idriji kak uspeh, v pouk, n da hoče biti erar pri nas prvi m d ne trpi nobenega ugovora. 1 n n ŠTAJERSKO. š Žrtev svojega poklica. V Ptuju je zdrobila lokomotiva obe nogi 1' pripenjaču Brezniku. Revež je v j bolnišnici v strašni libolečinak ^ umrl. j ^ Kmečki strah. Iz Voitsberga se s h poroča, da so v bližini tega trga ° koncem koncev domačini in tuji1 lovci vendarle bili tako srečni, da s so videli "kmečki strah" iz ob- * ličja v obličje. Po vsem opisova-,f nju, ki se precej strinja, je zve-'J' rina menda zares — lev, če ni kaj lj drugega. Stvar je preeej smešna! 11 Telefonske postaje, ustanovljene ^ v pomoč proti zverini, so začeli ^ raz.puščati. Umrl je v Celi ju davkar Anton i1 Piclil, star 52 let. jI Zaradi živčne belezni se je j J ustrelil. 1/. CJradea poročajo, da s se je dne 2. nov. na Karmelil- 1 skem trgu v Gradcu z revolverjem ustrelil v sence vpokojeni ar-tilerijski stotnik Rudolf ,Feix v s starosti 56 let. Vzrok: huda žive- c na bolezen. Svoj čas je dolgo let * služboval na Reki. Aretacija izseljevalnega agenta s v Gradcu. Dne 30. okt. ob pol 9. zvečer so aretirali v Gradcu vpo- ' kojenega vratarja južne železni- l ce, sedaj lastnika izseljevalne pi- ' same, Ivana Schwarza in njego- 1 vo ženo Solijo. Dolže ga, da je po- 1 magal mladeničem, ki še niso za- r dostili vojaški službi, pri iziselje- J vanju. Ko je bila preiskava pri 1 dunajskem zastopniku kanadske l družbe ravnatelju Altmannu, so 1 našli mnogo Schwarzove kore- A spondenee. Dunajsko državno 1 pravdništvo je dalo za to nalog, s da se izvrši pri Schwarzu hišna 1 preiskava. Pri preiskavi so našli ' mnogo obtežilnega materijala, 1 zlasti o posredovanju delavskih < transportov z Ogrskega. Njegovo * pisarno je graško državno pravd- ' ništvo zaprlo. Samomor. V noči 30. okt. se je < obesil v St. Jurju ob Južni želez- 1 niei višji vrtnar na deželni polje- l delski šoli L. ftantelj. Rojen je bil * leta 1881. v Rubijak pri Gorici 1 ter je izvršil samomr bržkone za- .1 radi finančnih težkoč. ( Pes kot rešitelj. Iz Celja poro- 1 čajo, da je šel dne 31. okt. zlatar acchiatfo s svojim psom na izpre- ; hod k Savinji. Nenadoma pa je ; (začel pes vohati, tekel je k Savi- ^ nji in k svojemu gospodarju na- ^ za j. Pacehiatfo je postal vsled te- 1 ga pozoren, šel je k vodi in našel v njej nezavestno žensko. Po ne- 1 katerih poizkusih se je posrečilo 1 spraviti jo k zavesti. Hila je neka 191etna natakarica, ki je hotela { izvršiti samomor. Prenesli so jo v ^ bolnišnico ter bo okrevala. j PRIMORSKO. j Zlatomašnik dekan Sila častni občan. Iz Tomajščine poročajo: j Vsled sklepa starešinstvene seje ( 24. okt. je bil enoglasno imeno- . van častnim občanom naše občine * nam splošno priljubljeni in obče ( spoštovani naš župnik-dekan vlč. g. Matej Sila, častnik kanonik, vitez Fran Josipovega reda itd., m to vsled izvanrednih zaslug, ki j si jih je pridobil za prosveto v teku 20 let, odkar pri nas deluje. Svojega sina obstrelil. Rudolf Vodopivec, stanujoč v Rojanu, Vernielis sit. 564, je hotel zvečer! prepoditi nekega možaka, ki sta-m^je v isti hiši, z dvorišča. V ta i namen je šel po nabasano pištolo in hotel s strelom odstrašiti onega svojega nasprotnika. Bil pa je' nekoliko opit in tema je bila tudi jI in zgodila se je nesreča, da je za- Čft,AŠ NAftODA, 25. NO^EMBSA, 1913. del s strelom svojega lastnega 9-letnega sina v desno ramo. Odpe-j Ijal je otroka potem sam na re-[ silno postajo, kjer so revčku ob-1 vezali rano. "Strah kmetov" v Trstu. Dne! 28. oktobra si je izmislil neki ša-Ijivec v Trstu eno originalno. Ho-i tel je ljudi potegniti s štajerskim "'bauernšrekom''. Trosil je po' mestu novico, ua sta ustrelila zver dva tržaška lovca in da redki plen lahko vsak vidi v hotelu ''Voliil "22 let star, letošnji novinoc. | ivrščen med planince, doma z iovškega. O vzrokih samomora e govori mnogo, večina tudi, daj ant ni mogel prenesti tiste strogosti in ravnanija z vojaki novin-■i. Sorča so pokopali brez običaj-' iih vojaških časti. To se je zgo-lilo na brzojavni ukaz vojnega ninistrstva z dodatkom, da ostale ta ukaz v veljavi za vse vojake samomorilce. Samomor. V Pulju se je obesil >oštni poduradnik Bernard. Samomcr. V puljski deželni ►olnišnici je umrla mladenka lenninija Grublša iz Pazina. Za-S trupila se je zaradi nesrečne 1 ju-j jezni z oetovo kislino. Čudr.a redbina. Di;e 2. nov. je1, kočil čez most koncem ulice Sv. Clare v hudournik Koren mlad ant, katerega so spoznali pozne- i e v mrtvašnici za Gorjupovega z Gorice. V. ti rodbini vlada čud-io razpoloženje za samomor. Ne-lavno se je streljal oče, pa se ni '.adel. Na isti način se je poskusil ismrtiti njegov starejši sin, toda udi brezuspešno. Hčerka, ki je pohabljena, je jedla žveplenke. roda tudi njo so rešili. Posrečil ie je samomor torej samo najmlajšemu sinu. Strcp se je udri v II. razredu ljudske šole v Ronkih. En del | itropa je padel na tla, drugi večji del pa je obvisel. Učenci iri uči-; :elj so pravočasno pobegnili. K »reči je padel del stropa na pro-1 stor. kjer ni bilo klopi. Ncsitča na železniškem tiru.: FYed železniškim prelazom pri! Ronkih je stopil posestnik Fran Brešan, ki se je vračal pozno po-j noči domov, z enovprežnega voza ■ in pustil konja, da je šel počasi; naprej. Ko je prišel do prelaza, je zagledal konja in voz na železniškem tiru. obe zatvorniei pa sta bili zaprti. V istem času pa jej pripeljal v smeri iz Gorice brzo-vozni tovorni vlak. Brešan je sko-"•il h konju in ga hotel potegniti s tira. Toda prestrašen konj ni ubogal. Stroj je trčil v voz in ga zdrobil, konj je odletel v jarek in obležal mrtev, Brešan pa jej ostal nepoškodovan. Vlak je prišel v Ronki s 15 minut zamude, škoda znaša čez 600 K. Trgatev v Istri. S Kringe poro- i čajo: Trgatev je dokončana. Vino je že v sodih. Vina je več nego; lani. Vino je bol še nego lansko. Cena mu je 34—38 K za hekto-, liter. Vino je belo in črno. Letina ! je letos prav dobra. Vsega se je obilno pridelalo. Tako dobre letine ni bilo že več let. Tatcvi požiralci. Dne 3. nov. zvečer je začelo goreti v trgovini za jestvine pri Ivanu Malniču na Reki. Ogenj se je zelo hitro širil.! Ko so po večurnem gašenju ogenj pogasili, so zapazili, da so vlomili v trgovino tatovi, ki so že navr-tali železno blagajno. Toda do denarja še niso prišli. Odnesli pa so veliko zalogo suhega mesa. Dosedaj še ni znano, ali so zažgali tatovi zanalašč ali vsled neprevidnosti. Škoda znaša 60,000 K in je skoro popolnoma krita z zavarovalnino. O tatovih nimajo še nobene sleda. Homoseksuelna afera v Lovra-ni. Aretirali so zaradi homoseksu-elnih detjanj Grke Oihaka, Pečni-ja in Tolmajstra. V to umazano zadevo je zapleten tudi neki M., odličen Lah, ki igra veliko ulogo v italijanskih krogih v Lovrani. Njega sicer še niso aretirali, pač pa se to zgodi bržkone v najkrajšem času. Aretirani Grki so se izdali sami v neki gostilni. Bili so pijani in so glasno klicali, da bodo še tisti dan prav lahko zaslužili najmanj 200 K. Pri tem so se pomenljivo smejali in delali razne znake. To je izvedela žandar-merija, ki jih je takoj aretirala. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. KRETANJE PARNIKQY KDAJ ODPLUJEJO IZ NEW TORKA Parmi* j odfluji j y 1 hihiladelphia. nov. ^ Southampton Cai* doma..... „ 2f Hr ttenlam Carpath ia..... ,, il Tret - Fium® Niaearn..........10 Havrv. La Savo e----- ,, lu Havre Zeeland.......' ., K) Antwerpen Glede cene za parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite se na: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City, i Edina zaloga Družinskih in Blaznikovih; PRATIK za leto 1914. 1 iztis stane . . . .10c. i 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00 Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, New York pa: 6104 St Clair Ave.t N. E. Clevehnd. 0. PRVA HRVAŠKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI jMKA^^ priporoča se vsem Slovenskim tani-bnra^kim zborom, ^JSSjl kakor tudi poga- nie/.nikom, ki lju- tej tovarni se izde-B lujejo tambnre po VBH najnovejiem aiste-"j yCj mu in najpopolnei-S H iih umetniških naif M Okrašene s > z bi-W g! seri in vsakovr^t-n H nimi roiami. f . vsakovrstnih godal mJ&fE^^^^ in najboljših gra-SAn^^BjQ moi'inov ter finih B^EEu^&^nF slovenskih p!ošr i. tm/ffhVeliki il«Etro\a-■H, . l';1;-!'.''.^ ni treni k s olikami poS'j«1« vsakemu Iyan Benčic I 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO. ' ■ Iščem svojega prijatelja MIHAELA PODBOJ. Doma je iz Smihela pri Postojni. Odpotoval je iz stare domovine pred tremi meseci in ne vem, kje so je naselil. Prosim cenjene rojake, čp kedo ve, da mi javi, ali j naj se pa sam oglasi. — John Kaluža, Garry St., Tallest on.1 Ind. * (25-26—11) j Kje je moja sestra ANA ROJO? Doma je iz Žužemberka na Do lenjskein. Pred tremi meseci jij dospela iz stare domovine in se naselila nekje v Pittsburgh, Pa. Rad bi zvedel za njen naslov.; zato prosim, da se mi javi, ali pil če kedo izmed roja kov ve za njo. da mi poroča, za kar mu bom zelo hvaležen. — Math.; Roje, l:U>7 K. 53rd St., Cleveland. O. (22-25—11)1 •—*—*—«—_«—m_c_m.__* J Josip Scharabon J blizu Union postaje p J 415 West Michigan St., L i DulutH, Minn. * Pošiljam denar v staro do- P movino in prodajam paro- j i J brodne in železniške listke. L j H • » 9-•—-•—•—*—9 i i MT* Trgovec z zlatnino ^ftt M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 111J, Chicago, 111. Opomba: Pazite na ogla« ▼ »o-; botnih številkah. OGLAS. S Cenjenim rojakom priporočam i svoja . NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. j Lansko rudeee vino po 40«? gal., • lansko belo vino po 45c gal. in najboljše staro belo vino po 50^ j vral. li>0 proof močan tropinjevec |4Vi galone 10 galon pa $25. Vino pošiljam po 28 in 60 gal. binarna in distillerija blizo postaje. Pošljite vsa pisma na: j Stephen Jackse, j Box 161, St. Helena, Cal. NAZNANILO. Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domačega vina. Cena belemu vinu je 40— 45 in 50 c galon; Črnemu vinu pa 30—35 in 40 c galon s posodo vred. "Manjših naročil od 2S galon ne sprejmem. Z naročilom po šijite polovico d« narja in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, Cal. Keilor izmed rojakov iz okolice Trinidad, Colo, želi moje vino, ' naj se obrne na: j Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Colo. ker on ga naroča po cele kare. ^ Največ denaija iz Amerike nalaga se v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1912 ie znašal nadj .... 66O milijonov kron. Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 42 milijonov kron. 1,300.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41|a0lo brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba, vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena, vsaka spe-kulacija Z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico »odišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. NaS dopisnik v Zjed. državah je že več let RRAINK SAKSER, 82 Cortlandt Sfc, 6104 St. Clair Ave., N. EL, NEW YORK. CLEVELAND, 0. __GLASS NASADA, 25. NOVEMBR A, 1913. J Skrivnosti Pariza. | Slika iz nižin življenja. ' m • X •pUal Far Soe. - Za "fiUi H«o4a" priredil J. T. ^ ^ ** ^ ^ V V ^ * C (Nadaljevanje.) — Jutri zjutraj bora videl one ljudi. K nesreči sera pozabiL • li Vam je llroinee ukradel denarnico in družina Morelova je gotovo v veliki »tiski. Za štiri ilni pridem; bodite pripravljeni. Ze •Mlaj Vam povem, da »e boste morali preobleči — — Preohleei? Kaka sreča! Kako se bom preoblekla? — Tega še tam ne vera. — Kakor boste sami hoteli — Ko ne je Rudolf vrnil v svoje stanovanje, je bil zelo vesel rvojega Uttpeha. X. •VvrjivT'' • Revščina. Bralei gotovo še niso pozabili na nesrečno družino Morela, brntilea diamantov, ki je stanovala v petera nadstropju že vpč-J rat imenovane hiše v Ene dn Temple. Zimako jutro; ravnokar je oej povdarjatl. da je bil Morel poštenjak. V sobi vlada erozen mraz. N*a tleh le/.i blazna s-iarka, mati hrusilceve žene. K< r si je ved io ruvala lase, so jo popolnoma oslrigli. Košate obrvi ji renčijo glob«»ke ow*sne votline, v nagrhančenem licu je nekak pošasten iznt/. Le/i zvita in se trese od mraza. Po eelem prostoru se razširja neprijeten duh. Poleg nje polivajo na tleh trije dečki in deklici. Plavi kodrast: lasje pokrivajo bledi glavici. Eden dečkov vle-•e na kolena kos :>latna, da bi se boljše pokril; drugi drži konec? platna v zobeh, ki mu šklepetajo od mraza; treji leži med njima. Druga deklica, ki boleha za jetiko naslanja zamodrel obrazna prsi svoje petletne sestrice, ki si zastonj poskuša ugreti roke. Na drugi slar.inici počiva brnsilčeva žena; že več mesecev ni zapustila tru^a ležišča. Magdalena Morel je stara šestintrideset let. Okoli čela ima ovito staro modro rulo; pod ud rti mi, osteklenimi očmi ima široke, rnodre kolobarje; ustnice ko ji natekle in krvave. Kljub vsej revšeiui je bila vedno poštena, ker je bil mož poštenjak; ee bi bila taka blaga mirna du«a bi ne lahko zapeljala k l udemii, če bi bila sama sebi pripušeena. Ljubila je svoje otroke, vojega moža, tako trdna pa ni bila, da bi zdajpazdaj ne zavzdihnila. Venomer je gledala brusilea diamatnov. ki z napornim delom preživlja svojo družino. V sobi ni raz-u prstenega lonca, zlomljene pručice in kupa cunj ničesar več. V*o to žalostno sliko obsvetljuje leščerba, in v njeni medli vptlobi m* blmtketajo diamanti in rubini na mizi, pri kateri dremlje h rinile c. Oči v -.»»b so uprte vanj, vse molči in vse gleda na svoje edino upanje na edino pomoč. Mati je mislila na otroke; blazna ttarka ni na videz mislila na nič. Naenkrat ;*e vzdignila, sklenila rmene rolce na uvelih prsih. Bila je suha i n visoka, njena gladko ostrižena glava se je zdela človeku v primeri s postavo zelo majhna. Plazila »e je V mizi kot otrok, ki namerava napraviti kako bu-daloat. i Ko je prišla do luči, ji- objela plamen z obema rokama. Začela j*' opazovati i otroško radovednostjo bleščeče diamant*1 in rubine, pri tem ae je pa opekla v roko in divje zakričala. Morel je planil pokonei. Bil je atar kakih štirid -set let, odkritega, prijaznega, toda zelo upalega obraza. Njegova postava je bila bolj majhna, kot je že navada pri rokod<-W-jh, ki mnogo sedijo. — K*j hoeeW, mati! Kaj hočeš? -r- je vprašal tiho, boječ, da bi ne zbudil ostalih. — Le lezi, mati in miruj; Magdalena in otroci »pijo. — Jtiz ne spin — jaz gr'jem A delo — je rekle najstarejša deklica. i — Ne morem »pati, lačen sem — je pripomnil eden izmed dee-kov — včeraj nin>.m jedel pri gospodični Orlici, ker nisem bil jaz na vrati. " * — 1'bogi otroci! — je zastokal Morel! — mislil sem, da spite. — Bala sem m- te zbuditi Morel — je rekla Magdalena — če n#, bi te prosila za po/.irek vode; žejna sem; mrzlica me trese. — Takoj, najprej bora spravil tvojo mater k počitku. — P-u-flti kamenje! — je rekel str.rki, ki je hotela prijeti za velik blesteč rubin. — Lezi, mati — je še enkrat ponovil. — Du! — Da. — je odgovorila blazna starka in pokazala na rubin. — Ali že zopet ne daš miru —je rekel precej osorno, samo dn bi jo oplaiil. T — Ah, moj Bog, žeja me! — je zašepetala Magdalena. — Daj ml piti. — N« morem; če pride do kamnov in če katerega izgubi. Brusilee je položil roko na čelo in se obrnil k enemu izmed otrok. — fire#ko, daj materi piti. —- Ne, ne, aa." bom počakala; Sref ko se lahko prehladi. — Saj me ne zebe tako je odvrnil deček in vstal. — IHiiti! — je vzkliknil Morel preteče in pahnil starko od mi-ze, ker je hotela popasti diamant. . — Mati, voda v vrču je zmrznila — se je oglaail Srečko. — Potem pa razbij led. — Predebel je — ne gre. — Morel, razbij led v vrču — je rekla Magdalena nestrpno — daj mi vode, daj mi vode. Illaxna starka je začela mrmrati. — Pokliči jo vendar, včasih te razume. , — Mati, »di V počitku; če boš ubogala, ti bom dal kave, kate-ro tako rado piješ — Da! — Da! — je ponovila starka in hotela s silo priti do Morel jo je pahnil nazaj7pa zastonj. * i, — Dobri Bog, saj vem, da ne bo drugega pomagalo, kot da ji moral zagroziti i bičem — ga je prekinila Magdalena. Kaj so porotniki? "Papa,, povej mi, kaj je pravzaprav porotni jury?" "To je gotovo število mož. ki se sestanejo, da doženejo. kdo je najslabši pravnik ? Amerika in Amerikanci. Spisal REV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M, Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral'n aba viti vsak rojak V 'Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih ilustracij, fotografij društev in posameznikov, na katerih bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. budimo se le. da jo povpraševanje po knjigi j primeroma majhno, menda radi-j tega, ker se ni vpriz.orilo zanjo J kričeče reklame, s katero se spra-j vi v svet marsikatero drugo, ve-j liko manj vredno knjigo. Poseb-; no primerna je knjiga kot božič-! ni dar, ki ima trajno vrednost, i Cena elegantno v platno vezani j knjigi je $2.50 s poštnino vred. ] Za isto ceno se odpošlje knjigo j na katerikoli naslov v stari do-i movini. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N.Y., POZOR ROJAKI! Kedor izmed rojakov ima do- i biti denar iz starega kraja, naj i naj naznani naslov dotične osebe, j ki mu namerava poslati denar, j Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naroČilom, deuar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na na> obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi. Frank Sakaer, 82 Cortlandt St.. New York, N.Y. ---- Izšla je liSna knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje narodi li kdo Teč iztisov te knjige in je sedaj eenj. rojakom na ^ razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih seiitkov. obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani, pelo je o-premijeno z 255 slikami, tikajo Še se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski semljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p* 15e, vseh 13 sešit kov skupaj ps stane s poštnino vred $1.85. Na Y6&FW prir ~ - - Slorenie Publishing Co., -82 Cortlandt St. New York City.1 r""""""....... "i ► & SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* j OUTMI ODBOB: PreSeedalk: Vruk lafcwr, SS Cortland at.. Haw Yarfe, « *» Podpredsednik: Peal SehaeUer. Calumet. Mica. Tajnik: Prank K«r*e, 2711 8. Millard av? , t'hl.ngo, ill flaaaf-ats- Oee. k JB-eafte*. mp. Ulna. OtlBKtOltU] Dtrektorif abate* la JeSaeta eea opnlka ed veefc sioreaaklk Mnnlfe ortaataaetj, od veek Moveneklk Uatov in ed «Mh eamoetoJaJb drodtee. Ba naakib kaflMee la m trace ae obrnite na tajnika: prank Kr*\#, SS1S a. Lawndaie Ave.. CMeaae. IIL »bdi rae denarne podUJntee poSUJaJt, aa ta easier. Hare« U a* skrM aa aroje rere, otma troetora ated eHDlaovaalal nerad*. Človek ki ne podpira narednik aavodov, nI vradon ala erofag* naroda. epomtnod mize bič in parkrat počil ž njim. — Ali ne boš! Starka se je nekoliko odmaknila in ga divje pogledala. — V postelji, v posteljo! , 'Morel je še enkrat udaril z bičem, ne dabi jo zadel, toda blazna starka je začela grozno tuliti. Prestrašeni otroci, misleč, da jo je oče udaril, so bridko zajokali. — Oee, ne pretepaj stare matere! Ne pretepaj stare matere! Tepa groznegu prizora, prosečih otročjih vzklikov in starki- nega tuljenja ni moč opisati. (Dalje prihodnjič.) PROŠNJA. Rojak Jakob Vertin, kateri se nahaja že več let v bolnišnici državnih zaporov v Deer Lodge, Mont., prizadet od mrtvonda na i levi strani, upa biti v kratkem 1 pomiloščen po governerju v Heleno, Mont. Radi njegove bolezni ne bode nikdar več mogel hoditi. Je brez denarja in vsake pomoči. Zato se obrača do svojih rojakov s ponižno prošnjo, da mu vsak po svoji moči pomagamo vsaj toliko, da si nabavi voziček, s katerim se bode mogel voziti od hiše do hiše zadnje ure svojega obupnega živ-jljenja. Tak voziček stane okrog | $100. Torej če naberemo v 100 i slovenskih naselbinah po $1,. smo mu pomagali in nam se pa nič ne pozna. Rojaki, usmilimo se reveža, kateri je že preveč pretrpel za svoj nepremišljen greh. Vsak i najmanjši dar bo hvaležno spre-i jet. Darove pošiljajte na uredni-i štvo Glas Naroda. Nadalje, so darovali: Canon City, Colo.: John Želez-nikar 75o. Chisholm, Minn.: Po '25c: An-' ! d rej Rojnik, Anton Skerjanc, Ja-. i nez Rehar in 31 rs. M. tionder; | skupaj $1.25. Chicago, lil.: John Pcrko $5;| j (darovali člaui društva "Zvon" | št. 76 J. S. K. J.) Walkersville, Mont.: Mat. De j Paul i $10; po $2: Peter Špehar in John lierra; po $1: George Vuk-I monoviie, Louis Vukmonovič in ; Nick Nice. Oilman, Colo.: Po 50o: Vid Hren, Karol Škufca in Jožef Ma-rold. Sheboygan, Wis.: Jožef Baš 25o. Skupaj $25.75. Da«edaj nabranega $31.15. Vse skupaj $56.90. NA ZNANJE. Rojakom v Ohio naznanjamo, da jih obišče nai novi potnik Mr. FRANK KOVAČIČ, ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Olaa Naroda", kakor tudi druga naročila. Sedaj se nahaja v Clevelandu, Ohio, in okolici. Vedno in povsodi so Hi naši rojaki na roko našemu potnika in ga lepo sprejeli, zato smo nver-jeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanja tako. Rojaka našega novega potnika kar naj topleje priporočamo. Slovenje Publishing Co. ROJAKI NASOCAJTE .SE NA 4<3LA3 NARODA. ^ NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Novi parnik na dvajvijaka "Marthv Washikgton". R egulnrnalv oinj m med New York o m. Trstom In Reko. Coui voni^listkoT] x Ntw York« zi 0L razred soCdo:— Vsi spodaj navedeni novi paro- _DOT, ^ * V brodi na dva vijaka imajo j ' .................................... • •" •v.ir $36.00 brezžični brzojav wuniwAWii .......................an$37.18 ALICE, LAURA, ..................>...,..:...,.........$36.— MARTHA WASHINGTON, ...................................... *3?.08 ARGENTINA, K.AKLOVCA .......................................... $37.25 OCEANIA Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 več. ;-^ISER FRANZ JOS»EF I. II. RAZRED do: TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L $65.00, drugi $50.00 do $65.00. Whelps Bras £ Co^ Gen. Agetits, strert, new york. A vsfpo-Amerikanska crta (preje bratje Cosulich) Najpripravnslša in najcenejša parobredna Cita zs^SFovence jn Hmte. HARMONIKE f bodisi kakorinekoll rate ixdelujem in 4 popravljam po najaižjih cenah, a delo trpežno in sanesljiTO. V popravo tanc. •Ijivo vsakdo posije, ker eem te n»d 16 1 let tulca] vtem poelu i d seda) v b vojen) lastnem domu. V popravek vsamem kranjske K&kor vse droge Uarmoaike tet raCnnaa po dela kakor&no kdo lahteva brez nadaljnib vpr?Janj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., develand. O. parnikov 1,306.819 ton. Hamburg-American Line. NajveCja parobrodna družba na sveta. Regularna, direktna, potniška in eks-presna proga ined: NEW TORKOM in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, PH1LADELPHI0 n HAMBURGOM, BALTIMOREM in HAMBURGOM oskrbljena s naj vet jim parni kom nasvetu "IMPERATOR", 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in z velikimi poznanimi parniki: KeiHrie Aug. Victoria, Aetna, President Lie-; cole, PresiJcet Gnat. CIctcW. Cmcinuti Patricia, Pretoria, Poujlniii, Graf WaMcrccc, Pries Adalbert, Priaz Oskar, Bosnia, Saluueca, Arcadia in Barce!oaa. Najboljši ugodnosti v medkrovjn in tretiem razwdu. NIZKE CENE. Izvrstna postrežba za potnike. Za vae podrobnosti obrnite se na: Hambarg-Americai Lise, 41 Broadway, New York City ali lokala« agente. ——— WW TAŽHO ZA VSAXKOA SLOVENCA 1 H Vaak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obište PRVI ILOVXNSKO-HRVATSXI H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington 11, Mow Tork, Corner Ot4ar 11 Na razpolago se vedM Me sobe in dobra domala krut fe nizkih cenah. Pozor, rojaki! ' ffim&B^KlL. seovoiasdn* t Iret®' , f^J^G^i^B tU« aorleloo . ro date— , Arf^a^B^K SeouaošJ fo fl^HU^ »eaieWe U ^ ^ Dtill mre v« JH^Htv AloeBtfnkta-rohgSi tU« Ipuni' lea. hw. ne u® .. »t -i bUa,cd Jule-re "oUuet mu u. »1.1 taStmob. aepeeotuMMo UMU O *> ivkeao nitairial. t* B#'tl* ^ maSUm HM« ■raoai m Piauna* imtM. ViibsIIM * g*?* y^fctotaWeliT 9 M wSSTSe*. JAKOB VAHdC r. o. Bea m ......a a "glas naroda" je edini slovenski dnevnik v zdr dr2. naroČite se nanj. ggg^——■—m^mib—cm n bi i RED~STAR LINE. IPIovitba med!New Yorlrom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov ž brzopamiki na dva vijaka. 8bblahd - , " • • ' " • j otoomlan 11.W4 ton p„ rg4 j 11,7M Ion fdruuro 5' f ▼ adkrlamv 11,79« Um 11,017 Ion L.4PLAJKB i 8.ion. Kratka bi ndohaa po« aa potnike v AvstrQ«, a Ogniul Stmt. SEATTLE. WASH. 4T. LOUIS. MO. MOflT^AU CAJIA&A. ROJAKI, NAROČAJTE 81 NA "GLAB NARODA", NAJ TBCJI IN NAJCENEJŠI DNTN1K._ C0MPAQN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba, Blrektna irta do mavri, pariza, fevior, dfomosta in ljubljavr. Poitnl Bkaprea parnllcl aoi' LA PROVENCE" LA SAVOIE" '