NO. 47 illlERiSia v Ammo&N m spmir tornim m umum% omw National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 9, 1965 SLOV€N(AN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXIII — VOL. LXHI Nov pohod (racev iz felme. v MonSgemer? trni pod vodstvom dr. M. L. Kinga bodo dan'es znova korakali iz Selme proti Moatgomervju v znak protesta proti kršenju volivne Pravice. Montgomery, am. — bržavna policija je v nedeljo s sUrovo silo ustavila črnce na Protestnem pohodu iz Selme v Montgomery pred državni kapi-kamor so hoteli iti protesti-rat proti kršenju njihove v usta-zajamčene volivne pravice. Guv. Iz slov. naselbin ROCHESTER, N. Y. — Tukajšnji splošno znani rojak ing. France Grum, je prejel žalostno sporočilo, da mu je v Slapah pri Devici Mariji v Polju umrl oče. erner Sonnska ¥ zadrski mil da Egipta - BONN, Nem. — Egiptovski stične vlade spravil zahodno-nemško vlado v veliko zadrego. Bcnnska vlada je namreč povedala Naserju, da bo: pretrgala z Wallace je poslal nBm diplomatske stike in jenja-la s podpiranjem Egipta, ako bo Naser sprejel Ulbrichta kot državnega poglavarja. Naser je kljuboval in postavil s tem bonnsko vlado pred alternativo: ali uresničiti vse, kar je Naserju napovedala, ali pa umakniti svoje grožnje, to se pravi kapitulirati. Da bo zagata še večja, pritiskajo na bonnsko vlado Amerika, Anglija in Francija in ji svetujejo, naj ne pretrga diplomatskih stikov s Kairom. Ako bi bonnska vlada poslušala nasvete, bi ne samo kapitulirala pred ^ržavno policijo proti črncem halogo, da “čuva javni red in Zakr.n”. Surovi nastop policije dvignil val ogorčenja v delu ^Vnesti, zlasti seveda med črn-c* M njihovimi podporniki. Tako je dr. M. L. King napo-Vedal, da bo danes sam. stopil .a eelč novega pohoda črncev Selme proti državnemu glav-aemu mestu. Vodniki črncev so Se obrnili na zvezne oblasti, da j^epovgcM guvernerjevo upora-0 Policije za ustavitev protest-^e§a pohoda. Zvezno sodišče do Set^aj še ni odločilo te zahteve, guverner pa je izjavil, da bo tu-1Naserjem, ampak se tudi uklo-sedaj poskrbel za “izvrševa- 11G a pred zavezniki. Tega pa zakona hi in “ohranitev mi- žila ^r- L. B. Kingu se je prid.ru-vrsta duhovnikov raznih ^6r iz vse dežele pri njegovem za odločen nastop, zastopniki ^Povedanem pohodu. - j svobodne demokratske stranke, Indija brani Kašmir V nedeljo j'e policija prijela tam vrsto vodnikov gibanja za neodvisnost Kašmirja. Indija je zaradi tega v ostrem sporu s Pakistanom. SPINAGAR, i Kaš. — Kašmir je gorata dežela na meji med Indijo, Zahodnim Pakistanom in rdečo Kitajsko. Velika večina diktator Naser je s svojo politi- -njegovega prebivalstva je islam-ko do vzhodnonemške komuni- ske vere in bi torej naravno spadala v islamski Pakistan in ne v hinduistično Indijo, kamor je Kašmir spravil njegov hinduistični vladar. Med Indijo in Pakistanom je prišlo do ostrega spora zaradi Kašmirja. Ta je pripeljal do pravega vojnega spopada in Kašmir je bil po črti premirja razdeljen v njegov pakistanski in indijski del. Indija je ohranila večji in rodovitnejši del dežele. Pakistan je vprašanje Kašmirja prinesel pred Združene narode. Ti so sklenili, naj spor reši ljudsko glasovanje. Pakistan je na to takoj pristal, Indija pa je kljub vsej svoji zunanji demokratičnosti njegovo izvedbo odklonila in Kašmir enostavno proglasila za sestavni del svojega ozemlja. Kašrnirci s tem niso bili zadovoljni. Indijci so njihovega vodnika šejka Mohameda Abdulaha prijeli in ga več let držali v ječi. Predlanskim so ga končno izpustili, pa strogo nadzirajo njegovo delovanje. ZVEZA LAHKO TOŽI DRŽAVE nemški narodni ponos ne prenese. Zato so se člani bonnske vlade razdelili na dve skupini: pristaši Adenauerja in Straussa so V mestu vlada napetost, obe . rar>i se pripravljata, množica , likarjev iz vseh predelov de-, ‘e Pa nestrpno čaka, kaj se bo bodilo. ki je s krščanskimi demokrati v koaliciji, pa so za popuščanje. Nemški zunanji minister dr. Schroeder je za popuščanje. To pa Erharda zelo jezi. Tako se vlada nahaja v prikriti krizi. „ . Njena žrtev bo verjetno zuna- ©ZlSltl S© cmeraj pre- nji minister, ki mu prorokuje- pri svojih 83 letih J0 skoraišen Padec- .jc°AKLAND, Calif. — Vse, kar to, !leka-j Pomenilo v prvi sve-T vojni, je že davno pod ‘Mjo. Od politikov v drugi g^0vnx vojni je živ samo še j ^ GEORGETOWN, Brit. Gvaj, aii ko Ministrski predsednik krat-lik °- 6 svokodne ruske repub- svojih 83 letih hodi pre-"t Po ameriških visokih šo- Pojemati je začela tudi kriza v britanski Gvajani leral De Gaulle. Edino zad- i ^se kaže, da se bo nova vlada črnega voditelja dr. Burnhama konsolidirala. Vsi napori znanega levičarja Jagana jo do sedaj niso mogli podreti. Dr. Burnham bo dal uzakoniti gospodarsko petletko, ki jo bosta Anglija in Amerika gospodarsko podprli s precejšnjimi zneski. Dr. Burnham, upa, da bo pridobil tudi precej Jaganovih pristašev na svojo stran, kakor hitro jim bo z javnimi deli preskrbel kruh. Boljši življenjski pogoji bodo zelo omilili napetost med črnci in domačimi Indijanci, tako mislij c poleg dr. Burnhama tudi domači politični opazovalci. k 1917 Korenski je še živ ^avat Se M univerzah. Ravno te dni l,v>b na Mills College v Oak-Calif. ka^arn so ga staknili tudi časni-0 k in hoteli izvedeti, kaj misli k j^nasnM mednarodni politiki, je j;e§ovih izjav je razvidno, da 0^ . . 111 da ne rine z glavo skozi Hj j Mzna sedanje stvarno sta- W sv°jih pogledih kar sodoma j ^ Pri ihojPa Ruskem in misli, da bi st}k svobodni svet iskati več 2 ruskimi narodi. Ne na-, e skorajšnjega konca ru-hn komunizma; je pa še zme-k>ti) rePričan, da je sedanja dik- vsiljena ruskim ljudem. y»( J • k najmanj 95% ruske- tajCjaroda ni za tesne stike s Ki-°bst !n da v Rusiji še zmeraj %pr J1 Podtalno javno mnenje, ga ne more priti do prave-% praZa' To pa, kar sedaj vlada llskem, ni noben kcmuni-“^a^ak samo čisto navaden Hi""! kapitalizem” v svoji ‘Utj- lvni obliki. Vremenski prerok pravi: ga adnejše z naletavanjem sne-“jvišja temperatura 36. Aretacije so zaostrile spor Abdulah se je kar očitno izrazil, da kašmirsko vprašanje ni rešeno, dejal je torej, da ne priznava indijske priključitve za končno. Predložil je, naj bi ljudsko glasovanje odločilo, ali hočejo Kašrnirci ostati združeni z Indije ali hočejo neodvisnost. Ko je odšel na romanje v Meko, središče islama, so indijske oblasti preteklo nedeljo šle po vsem indijskem delu Kašmirja in prijemale vodilne pristaše šejka Abdulaha. To seveda vprašanja ne bo spravilo z dnevnega reda, povečalo bo pa znova napetost med Pakistanom in Indijo. Pakistan je prav zaradi svojega spora z Indijo o Kašmirju začel gojiti tesnejše odnose z rdečo Kitajsko. Ta naj bi ga podpirala, če bi prišlo do. novega spopada med Indijo in Pakistanom. Indij ske-pakistanski spor ima tako svoj vpliv na politični položaj v jugovzhodni Aziji, kjer trenutno merita svoje sile komunistični in svobodni svet. Is far ZM^gifs mi segregate ¥ šsfafi ffSSršSHMM VOLIVNIH PRAVIC na podpirati tistih šol in učnih zavodov, 'ki bi še odklanjali sprejem črnih učencev. Ta pravica stopi v veljavo z letošnjim poletjem. Jeseni ne bo torej treba federaciji podpirati nobene šole, kjer še obstoja segregacija. Federalna uprava je na to o-pozorila vse šole, ki; prejemajo njeno podporo, poselilo pa vse šole, ki prejemajo njeno podporo, posebno pa vse šole na jugu. Opozorilo je hitro zaleglo. Šolske uprave v južnih državah se proti segregaciji borijo le še z besedami. V resnici pa skušajo izvrtati od federalne uprave, kako daleč morajo “integrirati” svoje šole, da ne zgubijo federalnih podpor. Zato ni treba dosti dati na bahave izjave faznih južnih politikov. Izjave so jim potrebne, da o-hranijo simpatije svojih volivcev in da z njimi zakrijejo, kaj v i-esnici hočejo doseči: na zunaj boj proti segregaciji, na znotraj pa pogajanja s federacijo o obsegu integracije. Seveda bo tudi to pravilo poznalo nekaj izjem, ki jih bo konservativno časopis-^ je primerno napihnilo. Spričo takega stanja šo zagovorniki civilnih pravic zgostili vsa svoja prizadevanja na registracijo črnih volivcev. Na tem področju se trenutno- bije glavni boj za civilne pravice. Vrhovno zvezno sodišče je včeraj odločilo, da ima pravosodno tajništvo zvezne vlade pravico tožiti posamezne države zaradi kršenja splošne in enake volivne pravice. WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je odločilo, da ima zvezna vlada pravico tožiti državno vlado v slučaju, če ta krši volivne pravice državljanov, zajamčene v zvezni ustavi. Zavrnilo je odločitev zveznega okrožnega sodišča v Mississippiju, ki je razsodilo, da zvezno pravosodno tajništvo ne more tožiti države. Doslej so bile take tožbe omejene le na okraje. Odločitev Zveznega vrhovnega sodišča je zato pomembna, ker bo zvezni vladi olajšala postopek za jamčenje volivne pravice. Zvezne oblasti so tožile državo Mississippi, da načrtno z določili državne ustave in posebnimi zakoni ter odredbami skuša držati število belih volivcev čim višje, črnih pa čim nižje. To postopanje je očitno v nasprotju z zvezno ustavo, ki določa splošno in enako volivno pravico. Vse te določbe in odredbe so =================== v nasprotju s črko in duhom predpisa in tudi poškodovanja ustave. Vrhovno sodišče je prav , im ovine tuje države, tako obsodilo zahtevo votivnih ! -o---- Iz Clevelanda in okolice Sprememba časa naj spada v pristojnost federacije! WASHINGTON, D C. — Danes sta senat in predstavniški dom v Washingtonu dobila zakonski predlog z istim besedilom, ki pooblašča federalno u-pravo, naj regulira spremembo časa spomladi in jeseni po istih načelih za vso deželo. Sedaj vlada na tem področju prava anarhija. V 30 državah je sprememba časa vpeljana, vendar pa prehode večkrat odrejajo občinske in državne administracije. V nekaterih državah se javna uprava sploh ne meni za to vprašanje, par držav pa izrecno prepoveduje spremembo časa. Da bo zmešnjava še večja: imamo v deželi štiri “časovne cone”, ki se avtomatično razlikujejo za 60 minut od cone do cone. Ako pridenemo še vozne rede na železnicah in avtobusnih progah, ki se zopet držijo svojih pravil, potem je poleti oblasti v državi Louisiani, da | dlŽavljamska mora volivec, preano ga registrar « i » » # j ■ vpiše v volivni seznam, pokazati ! »Sljcžll! ¥ i)@brilSr|ll svoje poznanje ustave s tem, da obrazloži pravilno enega od njenih členov, ki mu ga določi registrar. Ta zahteva je sredstvo, s katerim so oblasti v državi zadrževale vpis črnih volivcev v volivne imenike. “Trditve te pritožbe so preveč resne, pravica voliti v tej deželi predragocena in potreba po rešitvi teh pritožb mirnim potom v sodiščih prepomembna, da bi bilo mogoče to 23ritožbo zavrniti.” pravi Zvezno vrhovno sodišče v utemeljitvi svoje odločitve v prizivu proti razsodbi okrožnega sedišča v državi Mississippi. lepiti s Mm siapii pslwllfa IM?, ¥ IM WASHINGTON, D.C. — V nedeljo je skupina kubanskih beguncev piketirala sovjetsko poslaništvo “zaradi nasilnih demonstracij proti a m e r i škemu poslaništvu v Moskvi pretekli ko hodij0 vsaj podnevi vojaki in uradniki sajgonske vlade. Tudi vseučiliško mesto Hue je čisto obdano od komunističnih gveril- mlo velike smrlnih žrtev SAJGON, J. Viet. — Ameriška vojaška uprava je objavila podatke o izgubah v državljanski vojni, kar jih je bilo v februarju. Še noben mesec jih ni bili toliko. Sajgonske čete so imele 870 mrtvih, 1,820 ranjenih, 1,450 pa pogrešanih. Pod pogrešanimi je treba razumeti dezerterje, ki so prebegli na komunistična stran. Ameriške čete so imele 43 mrtvih, največ jih je padlo v boju za Pleiku. Na komunistični strani je pa bilo 1,730 mrtvih, 334 se jih je dalo ujeti od sajgonskih čet, 325 jih je pa zbežalo od komunistov na sajgonsko stran. JVted ostalimi novicami vojaškega značaja so važne te-le: Rdeči gverilci so koncentrirali svoje čete okoli znanega tabora Da Nang. V okolici tabora se nahaja kakih 80 vasi, samo 10 med njimi je takih, da tja lah- Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 sejo v navadnih prostorih. Iz bolnišnice— Frank Virant z 2194 Glenridge Road se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Zadnjo čast— Klub Ljubljana prosi svoje članstvo, da pride nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkaže zadnjo čast umrlemu bratu Mattu Baragi. Roko si je zlomil— Frank Perko s 1092 E. 174 St., tajnik Podr. št. 3 SMZ, je padel na obcestnem tlaku in si zlomil v zapestju desno roko. Dali so mu jo v mavec in jo bo moral imeti v njem od 5 do 6 tednov. Okrevala je— Mrs. Mary Langenfus s 6700 Schaefer Ave., ki je bila tri mesece težko bolna na domu, se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Sestanek— ! Skupne podružnice SŽZ imajo jutri, v sredo, ob enih sestanek v St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Avenue. Zadušniea— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Johna Tanka na 30. dan njegove smrti. Nov odbor— Slov. tel. zveza v Clevelandu ima za 1. 1965 sledeči odbor: duh. vod. rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, taj. Zalka Zupan, | blag. Frank Tominc, načelnica žen. skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Viktor Blatnik. Vse dopise na naslov J. Varšek, 1101 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103. četrtek in zaradi navzočnosti 40,000 sovjetskih vojakov na Kubi”. Skupina demonstrantov je nepričakovano udarila proti cev. Ponoči ne upa nihče iti v okolico, ako nima dovoljenja od gverilcev. Vsi znaki kažejo, da bi komunistične čete še zmeraj rade odrezale gornji del južnega Vietnama od spodnjega na — Okoli ena sedmina ameri- Naši diplomaciji se bo pa odva- škega kopna skriva pod-površi-lil kamen s srca. |no ležišča premoga. poslopju in vrgla proti njemu katran. Policija ni bila na to pripravljena, pa je demonstrante kmalu ukrotila in pet od njih prijela. Na protest iz sovjetskega po-jčni Da Nang-Mekong-Laos, kot slaništva proti “napadu” se je'smo 0 tem že poročali, državno tajništvo opravičilo. | Uganka je pa za Sajgon pri-j TV P1 edpisih za District of hod izredno močne misije ame-veiikokrat prava uganka, da do- Columbia je prepovedano vsako ugjuh generalov. Pod vodstvom ženeš, kakšen čas imajo zunaj piketiranje in demonstriranje šefa glavnega štaba naše arma-tvoje najbližje okolice. i pred poslaništvi tujih državne generala Johnsona so prišli t Ako bo Kongres napravil red znotraj 500 čevljev širokega pa- kar štirje generali “nadzorovat” do zadnje nedelje v aprilu, mu su. Policija je kubanske demon- naše čete v Vietnamu. V njiho- bo hvaležna vsa dežela. . strante obtožila Predsednik L. B. Johnson priganja Kongres k delu WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson računa s časom; ve, kaj je polovica. Ta teden poteče namreč polovica dobe za sedanje kongresno zasedanje, ako bodo senatorji in kongresniki res hoteli končati svoje delo do srede leta. Zdi se, da jim Johnson ne zaupa preveč. Zato je za včeraj sklical sestanek vseh 68 demokratskih senatorjev, da jim poda poročilo o stanju domače in zunanje politike in seveda tudi o vietnamski krizi. Tako veliki sestanki senatorjev so redki, letos je bil do sedaj samo eden. Zato ima včerajšnji nekaj več pomena kot bi človek mislil. Predsednik hoče namreč opozoriti senatorje, naj pohitijo; nevarnost obstrukcije proti spremembi pravilnika je minila, ni torej nobene potrebe, da bi kdo nem redu tudi Johnsonovi zavlačeval delo v senatu. Johnson je opozoril senatorje, da leži pred Kongresom še cela kopa zakonov, ki še niso izglasovani. Zakon o bolniškem zavarovanju je še zmeraj v Mill-sovem odboru. Ako bo Mills držal besedo, pride sredi marca pred plenum, toda za to ne more jamčiti nikdo. Zakon o podpiranju šol ima pred seboj tudi še dolgo pot skozi Kongres. Ni še jasno, kalko dolgo se bo Kongres mudil pri zakonu o znižanju trošarin, ki je tudi še v Millsovem odboru. Zakon o podpiranju tujine se je pa zataknil v senatnem odboru za zunanje zadeve. Postopek o novem imigracij skem zakonu se še tudi ni razmahnil. Potem so na dnev- koni o pobijanju revščine, o reorganizaciji narodne obrambe, o podpiranju mest in zidave stanovanjskih hiš. Pri vsem tem pa misli Johnson poslati Kongresu še nekaj zakonskih načrtov socijalnega značaja. Ker je večina teh zakonov še pred predstavniškim domom, bo senatu ostalo le malo časa, da jih obdela, ako hoče iti Kongres poleti na počitnice. Predsednik Johnson je najbrž namenoma povabil na razgovor le senatorje. Jim hoče samo pripovedovati in jih prositi, rad bi od njih tudi zvedel, kaj misli dežela o njegovi politiki. Senatorji so namreč v tem oziru bolj razgledani Ikot kongresniki, ki dom bolj pristojen kot senat. poznajo samo svoje volivne o-kraje. kršenja tega vem spremstvu se nahajata tudi _ dva osebna civilna zaupnika ; predsednika Johnsona za informacije in politiko. Vse se sprašuje, po kaj je prišla taka zbirka naših vodilnih vojaških in civilnih uradnikov. Na vrsto bodo prišli seveda tudi kongresniki. Teh pa je toliko, da ne bo lahko spraviti vse na en sestanek. Johnson jih bo povabil na razgovore v posameznih skupinah, kot to že dela, kadar se mu zdi potrebno. Glavna predsednikova skrb je seveda zakon o proračunu in z njim zvezani nakazilni zakoni. Vsi ti še tičijo zakopani v posameznih pristojnih odborih in pododborih. Če bo kaj zavlačevalo letošnje zasedanje, bodo ravno ti zakoni. Zanje se bo pa predsednik bolj potegnil na sestankih s kongresniki, kajti za denarne zadeve je predstavniški Moskva noče podpreti kitajskih in vietnamskih komunistov? LONDON, Ang. — Londonski politični krogi so postali pozor- Kongoški Čombe je vendarle šel v Kenijo NAIROBI, Ken. — V Nairobi-ju je zboroval nad teden dni ministrski svet Unije afriške edinosti. V glavnem se je pečal s krizo v Kongu. Čombe je prvotno naznanil svoj prihod, potem pa ga je preklical. Sedaj pa je vendarle šel na zadnje seje. To bi pomenilo, da mu je kenijski predsednik Kenyatta jamčil ne samo za življenje, ampak tudi za udeležbo pri sejah, česar mu Naser svoj čas ni hotel ko se je vršila podobna konferenca v Kairu. Obenem je njegov prihod na seje tudi dokaz, j da ni med afriškimi politiki več tako hudega nasprotovanja Čombejevemu režimu, kot je bilo še pred nekaj tedni. S Čombejem seveda nihče i^e simpatizira, toda večina ga vsaj smatra za potrebno zlo in ne zahteva njegovega padca. Tako je kongoška kriza začela kar sama pojemati brez vsakega sodelovanja mednarodne politike. Veliko mesto NEW YORK, N.Y. - Mesto ni na izredno oster napad glav-!New York je dolgo 36 milj in na nega albanskega komunističnega dnevnika Zeri I Populit na Moskvo'. List očita Kremlju, da tam vladajo strahopetci in bojazljivci in da so izdali komunistično stvar v Vietnamu. Trdi, da je Kosygin svetoval severno-viet- najširšem kraju 16.5 milje široko. zmagali v Južnem Vietnamu. V Londonu mislijo, da je napad precej pretiran, da pa je bil gotovo narečen iz Peipinga. Po-namskim komunistom, naj se meni začetek iskanja krivca, skušajo poravnati s sajgonsko ako se v južnem Vietnamu ne vlado. Ta izredno oster napad trdi na koncu, da bo Moskva kriva, ako komunisti ne bodo bodo uresničile vse želje kitajskih in vietnamskih komunistov. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 9, 1965 Ml (inESiSM Domoviim asm* 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece le Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio o^gtgap 83 No. 47 Tues., March 9, 1965 Dvoboj Johnson - Maocetung Sredi februarja —, dan je težko določiti — je predsednik Johnson postavil našim oboroženim silam v Južnem Vietnamu in v njegovi bližini novo nalogo; upreti se morajo same na svojo odgovornost in ne več kot “svetovalke” vietnamskim četam komunističnim gverilcem in se pri tem nič ne ozirati na sedanjo demarkacijsko črto ob “17 paraleli”. Naše oborožene sile so torej dobile nove naloge in s tem dale vietnamski tragediji vsaj vojaško čisto novo podobo. Do sedaj smo bili navajeni, da smo govorili o vietnam- ren pred komunistično podtalno napadalnostjo. so jo zidali, kar nas je še živih, Na to stališče seveda kitajski komunisti pristati ne!so člani in članice Kluba upo-morejo, kajti s tem bi pokopali tudi vse svoje načrte, kar jih kojencev. imajo v jugovzhodni Aziji. Zato še zmeraj upajo, da bodo' ~ zmleli ameriško politiko na tem področju. Vsaj začasno se gotovo motijo: Amerika ni namreč — Francija! Tudi Fu-san ni bil Dienbienphu! Ne moremo prerokovati, kako dolgo bosta Johnson in Mao vsak na svojem stališču. Zaenkrat kažejo vsi znaki, da si ne bosta hitro premislila. Zato vietnamske tragedije ne bo tako hitro konec, kot si ga vsi želimo. Prav tako velja tudi za Slovenski dom na Holmes Avenue, ki je bil odprt 24. avgusta 1919 kot prvi slovenski narodni dom v Clevelandu. Bivše pevsko društvo “Soča” je leta 1919 začelo organizirati delniško družbo rinščine ni mogoče nadomestiti, ker je samo ena in edina. Če kdo to zavrže, druge nima. Materinščina je namreč sredstvo, ki pomeni prvo in elementarno duhovno vez med materjo in otrokom, ko mati mlademu bitju z materinsko besedo vceplja prve pojme o svetu, ki ga obdaja, in o življenju, v katerega ga z lju- BESEDA IZ NARODA “Slovenski dom” in so kupili bežni j o in modrostjo uvaja. Ni zemljišče od Johna Assega tam,'na tem svetu dobrine, ki bi po kjer Dom sedaj stoji. To je bilo aktivnosti. Prodajali so delnice, svoji resnični vrednosti presegala materinščino. Kajti materna KOVICE @0 SV. VIDA Cleveland, O. — CERKEV VARUHINJA MATERINEGA JEZIKA. Kot za toliko drugih narodov po svetu tako velja tudi pri našem narodu, da je bila Cerkev in njeni duhovniki dolga stoletja poleg kmečkega človeka tako rekoč edina varuhinja naše materine besede in skrbna gojiteljica lepote našega jezika. Kot taka se je izkazala tudi v današnjih dneh, ko se v skladu z novimi določili 2. vatikanske- je, kot znano, uradno glasilo Slovenske narodne podporne e- vozili opeko iz opekarne, metali beseda vsebuje najžlahtnejše prvine otrokovega mišljenja in čustvovanja, ki ostanejo v njegovem bistvu kot dragocena do- opeko zidarjem. Vse je delalo, moški, ženske in otroci. Potem smo imeli vsako leto semenj in note, na prvi strani v prvi kolo-;baZa"- D™stva bl]a delovna, ta vse življenje, čeprav se tega ni poročilo iz Rima o tem. NalP0Sebn° dra™atsf°. drast™ Ll-|ne zaveda. Zato je materinščino naslov jugoslovanski škofov in ^ P°zneje čitalmca, Godba im^t zunanjl izraz človekovega posebej tudi ameriških lete na-;f Ta^ J® °b | tuzemskega izvora sicer mogoče slednje besede: “.. .V Jugosla- viji je imenoval za kardinala zagrebškega nadškofa Franjo Še-perja. Na vrsti bi moral biti . . , ljubljanski nadškof, a Vatikanu £anJamo 0 S se zdi zagrebška škofija veliko važnejša. Zadnji Slovenec, ki je bil kardinal, je bil goriški nadškof Missia: Vse Primorje je bipod Avstro-ogrsko se le zraven usedemo. Upoko- j ti. Kdor bi jo pa zavrgel, bi bil jenci imamo prost prostor, kjer jbrezobrazna poturica, ki na svoj se snidemo od časa do časa, pre- pravi obraz nadene tujo masko. v naši domovini po novi instruk-ciji (navodilu) rimskega liturgičnega sveta in obredne kongregacije ter pri sv. mašah z u-deležbo vernikov rabijo slovenski jezik. Slovenski ordinariji so v ta namen izdali enotna navodila, veljavna za vsa njihova ski državljanski vojni. Pod tem si je vsakdo predstavljal dalje, mašujejo po vseh cerkvah nekaj svojega. V glavnem smo bili vsi složni v tem, da pod “ ’ tem pojmom razumemo boj med komunističnimi gverilci in južnovietnamsko vlado, pri čemur gverilci dobivajo podporo od kitajskih komunistov deloma naravnost, deloma pa preko Severnega Vietnama, dočim dobiva južnovietnamska vlada podporo od Amerike. Na obeh straneh državljanske fronte so bili domačini glavni igralci v tej tragediji, Washington in Moskva sta bila le za vojaško, gospodarsko, politično in diplomatsko rezervo. Pri tem smo doživeli, da so glavni igralci na ameriški strani opešali in se pokazali za nesposobne, da se z uspehom vojskujejo proti komunističnim upornikom, dočim so igralci na komunistični strani zmeraj bolj uveljavljali svojo moč in zmagovali, ne morda v standardnih bitkah, pač pa v ne-številnih malih, na videz malopomembnih bojih “na terenu”, dokler niso dobili pod svojo kontrolo večino južno-vietnamskega ozemlja. Ker so ameriške čete igrale le vlogo svetovalca, niso mogle posegati v taktiko in strategijo vietnamskih poveljnikov, kolikor so jo sploh kaj imeli. To je rodilo katastrofalne posledice ne samo za južnovietnamsko vlado, ampak tudi za Ameriko. Brez velikih bitk smo se znašli približno tam, kjer smo bili na Koreji po vdoru kitajskih čet, ki so potisnile ameriške vojne sile nazaj skoraj do Fuzana. Vendar si je Amerika hitro opomogla. Ameriške čete so začele nastopati proti severu in dosegle tak strateško in vojaško močan položaj, da je bilo mogoče zaključiti vojno s kompromisno demarkacijsko linijo. Zdi se, da so azijski komunisti pozabili na vse to in da jim bdi predo črni samo francoski poraz pri Dienbienphuju v 1. 1954, kjer niso samo prisili francoske čete na kapitulacijo, ampak tudi želi vse uspehe, kar jim jih je mogla dati takratna zmaga nad Francijo. Zato so prepričani, da bodo tudi sedaj pripravili Ameriko na kolena in jo prisilili k umiku, kot so 1 1954 prisilili Francijo. Tako prepričanje na strani kitajskih komunistov ni samo plod domišljije po željah, je komunistom tudi potrebno, dokler hočejo živeti v upanju, da so poklicani, da spravijo pod komunistične režime vse tiste dežele, ki so bile nekdaj v zgodovini pod kitajsko oblastjo. To upanje js pa po prevzemu oblasti na Kitajskem doživelo nekaj hudih udarcev. Najpreje jim Moskva ni hotela dati v Sibiriji in ob Tihem oceanu ničesar, kar bi radi imeli. Potem si je Japonska neprimerno hitro pomagala na noge in se ob ameriški podpori osvobodila vsakega pritiska od strani kitajskega rdečega režima. Potem je prišlo razočaranje na Koreji: samo severni del tega polotoka je ostal pod njihovo kontrolo. Zgubljene so bile potem vse nade na Formozo, otočja Ma-tsui, Quemoi itd. Filipini sploh ne mislijo, da bi se brigali za kitajsko nevarnost, tako varni se počutijo pod ameriškim “dežnikom”. Za kitajsko napadalnost ostane torej odprta samo še ena pot: preko nekdanje Indokitajske v prostor med Azijo in Avstralijo. To bi radi dobili pod svoj vpliv. Tu pa so naleteli na oviro v Laosu, še bolj pa v Južnem Vietnamu. Ako te ovire ne preskočijo, ne morejo nadaljevati svojega pohoda proti Avstraliji in Novi Zelandiji. Če gledamo s tega vidika na Južni Vietnam, dobi ta kos jugovzhodne Azije čisto drug pomen. V Južnem Vietnamu se ne vrši samo boj, kakšen naj bo političen režim v Sajgo-nu, ali protikomunističen ali nevtralen ali komunističen. Kitajskim komunistom je ta dežela potrebna kot odskočna deska proti Singapurju in Indoneziji. Ako bi režim v Saj-gonu bil na njihovi strani, bi mu najbrže ne gledali na barvo: lahko bi bila živo-rdeča. lahko pa tudi samo nadahnje-na z rdečo barvo. Na vse to misli Maocetung in ne morda na to, kakšne barve komunist naj vlada v Sajgonu. Amerika seveda ne more ravnodušno gledati, kam cilja sedanja kitajska zunanja politika. Prišli bodo časi, ko bo tudi Kitajska imela medcelinske rakete in atomske’ ter vodikove bombe, ki bodo ravno tako lahko priletele na zahodni del naše dežele kot sedaj lahko priletijo ruske na vzhodni. Ali naj pri tem čakamo, da bosta oblast in vpliv kitajskega komunizma segla prav do Sidneyja? Zato je razumljivo, zakaj zahteva predsednik Johnson tak režim v Sajgonu, ki ne bo samo za metlo kitajskim komunistom. Zato tudi zahteva, da mora biti takemu režimu zagotovljena možnost političnega obstoja, da mora biti va- ga cerkvenega zbora uvaja v bo-!10 teda;i. goslužje tudi naša slovenska be- monarhJ°- ^os °: secia jvanski kardinal je bil zagreoski SLOVENSKI ŠKOFJE IZDA-^‘T^’ L* VOi‘ LI ENOTNA NAVODILA Od7° “f0Val 2 “stas,.s , , , , ,. • wu Mussolinija m Hitlerja. V novi pretekle nedelje, to je od 7. t.m. Jugoslaviji je bll s, ina„ obso. riolio macmoirv r\r>. . . jen vsled veleizdaje in že ko je čas in obujamo spomine. Priznanje moramo vim naseljencem, ki sem po zadnji vojni dati ne- cerkvena področja, tako da ni tozadevno nikakršnih nasprotij. Hvala Bogu, župnik pri Sv. Vidu g. msgr. Alojzij Baznik si prizadeva, da bi bilo v pogledu bogoslužnega jezika tudi v njegovi župniji vse popolnoma skladno v onim na področju slovenskih škofij v naši rodni Sloveniji. NE VEČ: TELO KRISTUSOVO, MARVEČ: KRISTUSOVO TELO. Glede na to, da so se slovenski ordinariji doma odločili za skladnejšo z duhom slovenskega jezika obliko Kristusovo Telo namesto Telo Kristusovo, ki je bila napravljena v duhu germanskih odn. romanskih je-zikov, je ta nova lepša slovenska oblika od zadnje nedelje v rabi tudi pri slovenskih mašah v vidovski cerkvi. Gospod župnik sam jo je rabil pri svoji maši ze v soboto pred tem dnevom, tj. 6. t.m. “POJDITE V MIRU!” Za “Ite missa est” so slovenski škofje odobrili prevod “Pojdite v miru!” Ta prevod namreč veliko bolj ustreza duhu (latinskega) izvirnika. Dosedanja oblika, kakor smo jo rabili od prve letošnje adventne nedelje po slovenskih cerkvah v Clevelandu “Pojdite, poslani ste”, je bila vse preveč slep prevod iz latinskega jezika. “BERILA IN EVANGELIJI.” Že tri nedelje nazaj smo pri Sv. Vidu lahko opazili, da je duhovnik na prižnici bral evangelij iz posebno v lepo rdeče platno vezano knjigo. Ta knjiga so Berila in evangeliji, bil obsojen, ga je papež v protest proti Titu imenoval za kardinala. — V sličen protest je bil zdaj imenovan za kardinala praški nadškof Joseph Beran. Beran s svojo klerikalno politiko zelo nagaja čehoslovaški komunistični vladi, ki mu aktivnosti sed-nijsko ovira.” — “Vsi novi kardinali so poznani tudi kot klerikalni politiki. Katoliška cerkev se s politiko veliko ukvarja. V nekaterih državah ima vso politično moč. Vatikan ima, odkar je postal politična sila, tudi državnega tajnika, ki se izključno peča s političnimi zadevami po svetu. — Tudi vsi ameriški kardinali se več ali manj udejstvujejo v politiki. Posebno še nju-jcrški kardinal Spellman. V komunističnih državah pa jim je politika zabranjena, češ, da je njihova dolžnost bogoslužje. Temu pa se upirajo posebno katoliški duhovniki na Poljskem, Če-hoslovaškem in tudi na Hrvat-skem, ne pa toliko v Sloveniji, kjer mnogi celo sodelujejo z vlado in ona z njimi. Torej so v politiki kot prijatelji vlade.” (Prim. Prosv. 27. jan. 1965!) VISOKOŠOLSKA EKSKURZIJA V EVROPO POD VODSTVOM PROF. K. BONUTTI-JA. Kakor je razvidno iz najnovejše številke clevelandskega škofijskega tednika “The Catholic Universe Bulletin” (od 5. sušca t. L), bo vodil v času od 27. maja do 17. junija tl. 1. naš rojak profesor Karel Bonutti posebno poučno in zabavno ekskurzijo svojih študentov v Evropo. (The first Notre Dame sponsored European tour.) Prof. K. Bonutti je bil rojen 1. 1928 v Bukovici pri Gorici. Srednje šole je opravil v Gorici, na Reki in v laškem Vidmu. V ZDA (Cleveland) je prišel z družino 20. maja 1950. Tu je leta V tako skupino brezobraznih maškar bi morali uvrstiti slo-I vensko mater, ki s svojim, otro-so prišli kom govori v drugem jeziku, in oživeli, kakor se ga je naučila od. svo- „ w samo talnico. Čitalnica je odprta vsak j odvratno, marveč protinaravno, četrtek zvečer od 7. do 8. ure. Nič ne pomagajo izgovori, da je Knjižničar France Hren rad in bolj praktično in bolj koristno z vljudno postreže, člani in člani- otrokom takoj govoriti v jeziku ce Kluba upokojencev na Hol- novega kraja. To je nasilje nad mes Avenue imajo knjige za- lastno krvjo! Je nekako tako, dramatsko društvo Lilija in Či- je matere. Kaj takega ni stonj na razpolago. Ne stane nič, poslužimo se jih torej! Čitalnica ima na razpolago naj večjo zbirko knjig od vseh slovenskih čitalnic med nami, ker smo leta 1925 kupili v starem kraju eno celo knjižnico. V njej so knjige, ki jih ni mogoče dobiti nikjer drugje. To mi je znano, ker sem bil tedaj tajnik Čitalnice, Lilije in Slovenskega doma, poleg tega pa še Društva Kras št. 8 SDZ. Lahko bi torej napisal kar lepo zbirko spominov. Naj končno omenim željo članstva Kluba upokojencev, da se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili naše prireditve, posebno mladini, naši drugi in tretji generaciji. Prišli so v izrednem številu in tako pomagali k res lepemu uspehu. Zadnja seja je bila v počastitev zlatoporočencev Mr. in Mrs. Frank Kocin in Mr. in Mrs. John Asseg. Lepo je bilo, da se je članstvo odzvalo v tako lepem številu. Jutri, v sredo, 10. marca, bo redna seja Kluba slov. upokojencev v Slovenskem domu ob dveh popoldne. Po seji bo zopet nekaj novega. Ženske bodo imele svojo zabavo, moški bomo pa vrgli karte. Tudi nekaj prigrizka bo na razpolago'. Moški naj (prinesejo karte s seboj, za ženske bo pa “orodje” preskrbel tajnik. Članstvo je vabljeno, da se seje udeleži. Vabljeni so tudi tisti upokojenci, ki še niso člani, pa žele postati! Na svidenje! John Trček, ta j. ------:—o-------- kot če bi na mladiko domačega drevesa cepil iz tujine prinešen cepič še tako koristnega sadeža: se po navadi prime in požene, pa se kmalu pokaže, da so sokovi različni in drevo se ne razvije prav, lotijo se ga bolezni, nazadnje postane rakasto' in hira vse, dokler se ne posuši. Noben vrtnar noče rakastega drevja. Nobena dežela se ne ra-duje nad prišleki, čijih potomstvo nosi val duševne razklanosti, ker je mati na svojo kri vcepila tuj cepič. Dr. Ludovik Puš še pesmi, katero je Bog dal iz rolk naših skladateljev. Poprawek k dopfliiils Družba sv. Mojja v Cetocu 1957 d°Se8eI f? "f61" Reser-založila * pa Slomškova založb! T6. “m5era degree °I ravno tam. Slovenski ordinariji]"*8 ^ fspodarskih ved)”. Je-______ne , , o..........J I sem 1959 je začel poučevati na so prosili oblast, da bi smeli to knjigo za svoje župnijske urade uvoziti iz Avstrije (Celovca). Knjiga Berila in evangeliji je izšla v veliki nakladi. Na Koroškem se dobi po 190 šilingov izvod. V .Sloveniji odn. Jugoslaviji bo veljala okoli 7,000 din. Kdor bi jo od ameriških rojakov rad, naj jo hitro naroči ali naravnost pri Mohorjevi družbi v Celovcu, Viktringer Ring 26, Austria, ali pa pri Slovenski pisarni v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, 44103. Cena $9. Notre Dame kolegiju ekonomijo in sociologijo, kar dela še danes, ko je obenem tudi predstojnik oddelka za sociologijo in e-konorhijo na omenjenem kolegiju. Kronist Kdo sipkojoitd m Holmes kvmml Cleveland, O. — Na to vprašanje želim na kratko 'Odgovoriti. To smo pionirski Slovenci Knjiga in Slovenke, ki smo leta 1906 u-ima 544 strani, fin papir in ve-stanovih župnijo Marije Vnebo- iik tisk' lvzeie na Holmes Avenue in me-(no prebira članke te vrste, je BREZ KOMENTARJA. Ob'seca avgusta 1906 odprli svojo|najbrž'popravek odveč, ker je nedavnem imenovanju novih novo slovensko cerkev, ki še se-jže sam odkril nesmisel onega New York, N.Y. — Tiskarski škrat najbolj samolastno gospodari, kadar s svojo zvitostjo popolnoma pokvari vsebino in smisel celotnega spisa s tem, da v važnem stavku spremeni eno samo besedico. To se je zgodilo v spisu ‘Slovenska beseda v zdomstvu’, objavljenem v Ameriški Domovini dne 3. marca 1.1. Na sredi članka je bistveno pomemben stavek, ki se mora glasiti pravilno: “So vrednote v človeškem življenju, ki jih ni mogoče 'nadomestiti, če si jih zavrgel. Med take vrednote sodi materinščina in izvirna narodna kultura.” škrat se je vsedel na besedico ni in jo zamenjal z je, češ da je mogoče nadomestiti materni jezik in kulturo. Pravilno je seveda, da teh dveh vrednot ni mogoče nadomestiti in v tem smislu naj bo sedaj škratova muhavost popravljena. Za bralca, ki razumno in vest- Ocflišess pevski tesari v lilwailee MILWAUKEE, Wis. — Preteklo nedeljo, 28. februarja 1965, je bil v dvorani sv. Janeza pevski koncert mladinskega in mešanega pevskega zbora sv. Janeza. Izveden je bil vsaj za amaterske pojme, na kvalitetni višini, v ponos fari, v radost in užitek poslušalcev, ki so to pot v izredno velikem številu napolnili dvorano sv. Janeza. Med njimi smo opazili lepo število rojakov in gostov iz Chicaga in iz drugih bližnjih mest. To je hvalevreden pojav, ki nam daje zagotovilo, da bo lepa slovenska glasba in pesem v Ameriki še dolgo svetila in budila zavest naše kulturne dejavnosti v ponos našim rojakom in rojakinjam-zanam-cem. Pisati poročilo o koncertu je težavna reč. Eden hvali, drugi graja, toda nihče po zaslugi, je spehu iskreno čestitamo ter želi' Takoj po uvodnem in pozdravnem govoru g. župnika K. Okorna in po odpet ju amerikanske in slovenske himne se je pričel pester in dokaj zahteven program. Predvsem je treba pohvaliti idealne in požrtvovalne pevce in pevke, ki žtrvujejo veliko svojega prostega časa za to kulturno delo. Razumljivo je, da je bila vsa teža tega koncerta na ramenih marljivega in zmožnega zborovodje Ernesta Majheniča, ki mu je uspelo v kratkem času toda z velikimi in nepričakovanimi ovirami, pripraviti ta kvalitetni koncert. Vsak pevovodja je v velikih skrbeh, če mu nekateri pevci in pevke radi službene zadržanosti ali nenadne bolezni ne prihajajo k skušnjam. To pot je imel te skrbi tudi Majhenič, toda k sreči je prebredel vse težave. Zato je bilo razumljivo, da kljub svoji zavidljivi muzikalni zanesenosti in temperamentu ni mogel prikriti par spodrsljajev — kar pa ni motilo celotnega in uspešnega koncerta. Moški in ženski zbor sta imela na sporedu slovenske skladatelje, in to: Prelovca, C. Preglja, Venturinija, Deva, Rančigaja, Medveda, Sattnerja, Žirovnika, Simonitija, Bajuka, Vodopivca. Vogriča in Fleišmana. Solistične vložke pri raznih pesmih so imeli Rudi Kotar, Janez Rifelj, Darko Berginc in sopranistka Olga Pene, ki je med drugimi, s svojim lepim glasom odpela par slovenskih pesmi in v duetu s pevko Vicki Rozanski operno arijo “Tiha noč, ljubezni noč” iz Offenbachove opere “Hofmanove pripovedke”. Zali dekliški C.Y.O. zbor je dobro odpel dve Mancinijevi pesmi Moon River in Charade ter Oli-rierovo pesem More. Dobro se je postavil otroški zbor, ki je korajžno zapel dve amerikanski pesmi in našo narodno pesem Izidor ovčice pasel-V duetu sta nastopila tudi Sophie in John Staut, kjer sta zapela lepo A. Howthorne-jevo pesem Whispering Hope. Razne pesmi so na klavirju spremljali pianist Leo Muška-tevc, Cynthia Gallun in Ernest Majhenič. Naj omenim še, da je pred zadnjo točko sporeda prišel župnik Rev. Claude Okorn k pevovodji Ernestu Majheniču in mU čestital k njegovi 50-letnici življenja, za kar je prejel šopek rdečih rož. Zaslužil jih je! Stik s poslušalci, ki je bil takoj vzpostavljen, toplo aplavzi, ki so jih prejeli pevci po vsaki J odpeti pesmi in na koncu na' vdušeni aplavzi, ki so prosili za ponovitve, vedro razpoloženje ^ dvorani, so dokazovali, da je koncert odlično uspel. Zato je prav, da pevskemu zboru sv. Ja' neza in odličnemu zborovodji Ernestu Majheniču k lepemu u- napisal pesnik Simon Gregorčič. Pesnik dr. France Prešeren je dejal: “Knjige so zato na svetu, da jih ljudje bero, toda napisane morajo biti v razumljivem jeziku. Naš slikarski velikan Jakopič je v nekem govoru trdil, da so slikarske razstave namenjene ljudem, ki imajo oko in čut za lepoto in ubranost barv, mojster Hubad pa je dejal, da so orkestralni in pevski koncerti za ljudi, ki poslušajo lepoto in u-trip človeške duše in srca. Na splošno je o umetnosti pisatelj Ivan Cankar povedal: “Umetnost je lepota, ki je nepopisna in neskončna. Lepoto ni mogoče razumeti, lepoto je treba gledati, poslušati in uživati.” če pa je ta umetnost in lepota iz naroda, v katerem smo bili rojeni, nas ta lepota prepleta s toplimi sončnimi žarki, spominjajoč nas rojstne domovine v našem vsakdanjem ameriškem življenju. Tako nekako sem jaz doživljal na koncertu. In prepričan sem, da so ostali rojaki, ki so bili na tem koncertu, gledali naše postavne pevce, zale pevke in našo dora- mo, da bi nam še pripravili ta' ko veselje in užitek v prihodnji!1 letih. Po koncertu je bila v spodnji dvorani prijateljska zabava 5 plesom, ki je potekla v lepe«1 prijateljskem vzdušju. Sam0 kulturno delo in prijateljstvo vzdržuje in podaljšuje sloven stvo v Ameriki. Pozdravljeni i-" še enkrat iskrene čestitke vsemi ki so sodelovali pri koncertu irJ hvala vsem, ki so sodelovali tudi pri zabavnem delu večera. L. G. V “ ' --------1*^0. p c v IV c lil Ilci 5) U CLOra- kardinalov po papežu Pavlu VI. daj stoji kot ta stara cerkev”,stavka iz vsebine celotnega spi- ščajočo mladino poslušali njih je prinesla čikaška Prosveta, ki na oglu E. 156. ceste. Tisti, ki ,8a. Jasno je namreč, da mate-1lepo petje ter uživali lepoto na- Jezni dedič Nameščenec oddelka za op0' roke na sodišču v Rochefortu je strmel, da mu je zmanjkoval0 sape: komaj je potrkal na st°' novanjška vrata priletnega m°' ža in mu sporočil veselo n0^' co o dediščini v znesku 40,0^ dolarjev, že se je znašel na st°P' nišču. w Dedič, ki je “prinašalca sreč0 dobesedno vrgel iz stanovanj3’ je pojasnil: “Brez tega denar j3 sem v miru živel 75 let in se P°' staral, zato ne maram, da bi 111 ta denar s skrbmi zagrenil ve čer življenja.” 'AMERIŠKA DOMOVINA, KANADSKA DOMOVINA iz slovenskega Toronta Povsod zraven: na cesti, !Precl t0 Stvarnostjo. Res pa je, V pisarni, v politiki, v go- ^7ni vse z* °troke’ kar^,._kaf! spodarstvu . . . Srečala sva se s sinom sloven-ske.ga staronaseljenca. Bilo je v vOiki dvorani “Catholic Information Centre” preteklo nedelo. Razgovarjala sva se o zanimivih predavanjih, ki jih ta katoliška ustanova prireja ob nedeljah zvečer. Razlagal mi je, kako čuti potrebo po talki tvari-m in zlasti po razgovoru o teh Sodobnih vprašanjih, ki se tičejo ^ere in praktičnega življenja, življenje okrog nas je tako Mehko,” je potožil. “Čajanke in kleipet po zasebnih hišah, banketi in veselice, vse to je na intelektualnem nivoju trinajstletnikov. Naš razum in naše znanje Potrebujeta neprestane ostritve, oe ne otopi.” Predavanja z odgovori na pi- vprašanja v omenjenem Borci so zborovali ^echscu trajajo vsako nedeljo kaki dve uri. Sodobno tvarino Društv° slov. protikomunistic-P°d naslovom “Vera in življe- nih borcev Je imelo v nedeljo, Pje” obravnavajo samo strokov- 28- februarja, svoj redni letni Maki, duhovniki in laiki, ki po- TV; ni vse dobro, ni vse lepo in ni vse koristno. Zato je važno, da TV ne vzgajajo nas in naših otrok. Ob teh programih nam je dana možnost, da mi sami sebe in svoje otroke vzgajamo in tako zlasti otrokom privzgojimo čut, kaj je na TV lepo in dobro in koristno. To bo pa družina dosegla samo, če bodo otroci skupaj s starši gledali TV, če bedo skupaj izbirali programe. Samo tako bodo starši lahko vplivali na otroke, da si bodo privzgojili pravi odnos do tega, kar TV prinaša.” Predavatelj Walsh, ki je oče šestih otrok, ki sam pripravlja TV programe, gotovo ve, kaj je govoril. Brez dvoma so njegove besede vzete iz življenja za življenje. P. M. majo vero in življenje iz živi j e-Ma in knjig. Zadnjo- nedeljo je predaval Richard J. Walsh iz New Yorka, * je direktor za radio in TV P1* narodnem svetu katoliških mož in istočasno prireja televi- %k “k, e programe. Govoril je o OTunikacije, vera in laik”. Iz Mzsežnega predavanja bi povzel uatno eno misel. da bi kes Potreba današnjega časa je, je cerkev povsod: med čistil-'"1 cest in med-stroji v tovarnah; j^vzoča mora biti v pisarnah, Jer se ureja promet, kjer se od-ca o proizvodnji in prodaji; Meno-mesto je v parlamentih in vladnih sejah ter v najraz-knejših društvih; biti mora zra-en, kjer se ustvarjajo progra-i za TV in radio in se izdaj a-0 časopisi. Napačno bi bilo, če Cerkev, to je katoličani da-zapuščali področja svetnih 2 Varitev in odločitev ter bi se Pbali v svoj ograjen svet v ahu, da nas bo svet pokvaril okužil. Mesto katoličanov-^°v je v svetu, je med svetom s to sredi dogajanj, a ne da bi mo opazovali, temveč so-Var j ali, soodločali in to po Mi katoliški vesti.” redavatelj je z odgovorom vprašanje ali ne bi bilo bolje , družino z otroci, da nima v 2 ^ MV aparata, sprožil še eno . lnoivo misel. Odgovor se je Ssil. “Pomislite, kako dolgo j^° živeli brez TV. Vendar da-j, ne bi nobeni družini pripo-H CaJ’ da je brez njega, če ga fi-gj Cn° zmore. TV je tukaj in del an^e televizije izpolnjuje življenja. Ne bi bilo ro otrokom, zakrivati oči potovanja ilSI V Slovenijo z ladjo od $329.25 v °l>e smeri. — Isto tudi za obisk Vaših sorodnikov. ^ fiS STROKOVNA potniška pi-^ ;Ila> zastopniki vseh važnih U !°nskih in ladijskih družb z ■t0 tPopoineisimi uslugami od fo-V&afye za p0tni ijst vseh it(j kart, najetja avtov, hoteli z ža dobra mesta 1965 re-1:rajte čimpreje brezobvezno! J^GRANTSKE CENE za avion ^ubljailia. <