Z9. itnflta. __• Sjminnva n^P* i» mf^gn ph. IM. Ml. bbbb^bh ____--------------- ———————■■^■^■^—^^^jp J .. ■«MWMWWwM^p^awww^^^i^^wwyr^*w,**"™»" ■■'■ Ah BnananB Ab bbv Hl ■ H H £■ H •• Hl : H H H H H bm HHH bbv J ^B BB AV B&\ ^B ■ - ■ BB ■■ BB ^B BB AV ■ Bfl BB • ■■■■■■■J ■■ A^Bft^BH ^■■■■■■■■■■■■■M ^BJ Bh. B& W 1 ^V^ I il l\ li ■ ^^ ■ P lr 1^1 '^■mh^t • 1 r ' ' m T ' II 1 ril I !■ I ™l ^™I I ■ ft ■ ^H ^B I ■ ■ ■ ■ K; I ||/ || | IJ V ^m I | J| I I | ^H ^| ^B ™l lw anai anml Hal I II mani ^^ IJL *■ v I mL ■■■ II amm III II I anal anan mml mna! anam W amnanamnal ^ a? anama ■ ananl Bw *v V ^^V ^fl ^sifl ^b' as nm ma Lm al ■■ bk^bI bm bbb am I ^B al anml a? ■ h4 ■ ^ Baaaaaaaaml ^Baaaaar I I Bavi T' ama aaaaaaamar I I aaaaaal ■ II Baaaaaa ■■ ▼Baaamer BaaaaaaamBr B^B^B^B^ mm>IHB| ^BB BB^ BB BBVBhVB&VBHB| ptf BB ■■/ ^■■■■■■■^■■■■■■■■l ■■■■■■■■■ ^■■■■■■■l m ■■■■■■■■ ■■■■■■■■l I wZ ^H B^r B^T Imutfn tMk dan popoldne, isvMaasi aaaal|e ia arasaftaa. ■*■ *r»M l Prottor l m/m X 54 m/m z* navadne in male oflase 80 vin* a uiadne razglase 1*20 K, z* poslano In reklame 2 K. - Pri naročilu nad 10 objav popust VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. «Tpr*vnJatvo „Slov. Narodno in ,Narodna TIskarne" Hnallora nllea si. 5, pritlično. — Tololon 4L 80. v jmfootaniit celoletno naprej plačan . K I2fr- poiletno ...,...„ 00*— 3 mesečno ■ •••••„ 30* — 1 ........ 10*- oalotetno......K140-— poiemo.....• . „ 70*— 3 mrnaftio ......* 35-— .......12-— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno W^T P© nakaznici. Na samo pismena naročila brez poatatve denarje se ne moremo ozirati. ■aodnlslio „mm Naroda-« Kanflovn nUon it. 1, L aaaaama4a» Telefon stav. 34. JafftM oprotoann lo podpisane In saeeetao MltliaH ajaF~ Kokoplaov nn wwmimm "fHd PoMttiaina Številka velia 60 vlnarfav. Izjava. »Jugoslavija« je dne 22. januarja 1920 nečuveno napadla našega župana gosp. dr. Ivana Tavčarja. Zoper take podle napade na osebo našega župana moramo z vso odločnostjo protestirati. Sicer je vsak, ki javno deluje, podvržen javni kritiki, a ta se mora gibati v mejah dostojnosti. To, kar pa je »Jugoslavija« nanizala v svojem listku, ni kritika, temveč ostuden pamflet. Takšnega napada naš župan, ki deluje vse svoje življenje z vzgledno nesebičnostjo za Magor celokupnosti. ki si je pridobil nevenijivih zaslvg na polju naše književnosti in ki \e zlasti med vojno storil za mestno prebivalstvo toliko, kakor nihče drugI, ni zaslužil. Ako abstrahiramo od vsega drugega njegovega delovanja in uvažujemo samo njegovo požrtvovalno skrb za aprovizacijo Liubliane med vojno, se nam vsiljuje vprašanje: Kam bi prišla v tej dobi Ljubljana in kaj bi bilo z našo prehrano, da nismo Imeli v teh težkih časih tako skrbnega župana? Obsojamo one pobalinske napade, obžalujemo, da se je našel slovenski list, ki jim je dal mesta in izražamo gospodu županu svojo zahvalo za njegovo občnemu blagru posvečeno delovanje ter neomeuno vdanost in zaupanje. V Ljubljani, dne i. februarja 1920. Klub občinskih svetnikov y>Jugoslovenske demokratske stranke«. Dr Vekoslav Kukovec: Delo !b orjiRteclla demokratske stranke. (Poročilo s strankinih zborov na Vranskem in v Mozirju 29. in .30. jan.) Kakor je videti, v naših večjih mestih odločuje še zmiraj gmotna beda in zavist na eni strani, na drusri strani pa lov za bogastvom tudi Dolitično orijentacijo. Zato hočem tu na deželi, kjer je bil pogled na javne razmere zmiraj mnosro bolj jasen in nepopačen, govoriti o delu in organizaciji stranke, katere mandat nosim. 1. Občinske volitve. Zakaj je demokratska straka hotela imeti občinske volitve? Gotovo le zato, da demokratska vlada izvojnje stranki premoč v Sloveniji, dokler je še čas, pravijo naši nasprotniki. Jasno je. da je na tem le toliko resnice, da hočejo demokrati tudi v občinskem gospodarstvu zasledovati cilje jugoslo-venske demokracijo. Ni dvoma, da ho-Čeio demokrati zato vplivati z vsemi tudi druorim strankam razpoložljivimi in dopustnimi sredstvi na izid teh volitev. Ne razumem, zakaj se nekateri nasprotni listi na tem izpodtikaio in nam očitajo, da za volitve agitiramo Širom Sloveniie že prej nego je vlada razglasila volilni red. Mi pripravliamo ljudstvo na občinske volitve po takem volilnem redu, ki odgovarja postopanju pri volitvah v sosednih modermh državah n. pr. na Češkem, ker mislimo, da tudi pri nas ne more obveliati bistveno kaj druzega. Znano nam ie, kai misli prilično tudi naš sicer odgo- đeni državni zbor in vlada o volilni pravici, kar pa ve lahko tutH vsaka druga politična stranka. Zato smo si precei na iasnem. Nikakor pa ni naš absolutni interes, da se občinske volitve povsod izvršijo izrecno v obliki borbe demokratske stranke proti drugim strankam. Delujemo, kakor vidim, z velikim uspehom na to, da dobe nasproti nazadnjaštvu moč v občinah v roke novi možje in če hočete tudi žene, ki odobravaio bistvena načela naše stranke, ki žele napredek naroda kot enote brez ozira na plemena in vere in ki hočejo hoditi po potih, katere "am predpisuje zdrava demokracija: Vendar nam je pa celo dobro došlo, da se uveliavljaio na zakonitih tleh občinskih zastopov tudi mišlienia skupin, ki niso organizirane v demokratski stranki. Zato sodelujemo z vsemi činitelii. ki v naših občinah v podobnem smislu žele poživiti smisel za skuono delo. zlasti gosnodarsko. kulturno in <=ociiafno delo. ReCi pa moram naravnost, da nam »e liubše, ako v kaki občini rfnbi *^eT moči ali celo veČino v svoie roke skupina, ki ie nam nasprotna, nego da ostaneio občine zanemarieno Ni brez vodenega zastopstva v pologa in. v katerega iih je vgla voina. Ureditev občin nam ie prvi korak za orga^raci-io iavneea gosnodarsrva v 51 ^em okrožin. kamor bodo poslale nho"t*»e svote deleeate. Naš vzor niso de*>fnl nokraiinski zbori, ker nas ie skrb. da bi že ta sam ooiem pospeševal razcep- ljenje edinstvenega našega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hočemo pa ustvariti na podlagi občin višje samoupravne enote kar najprej, izločiti iz njih stvari, ki jih obremenjujejo brez potrebe in iim odkazati gospodarski in socijalni delokrog. Zato kar najprej izvolitev občinskih odborov in županov, mož demokratov bodisi iz naše organizacije ali iz sorodnih skupin? 2. Organizacija enotne demokratske stranke za celo krallestvo. Kje je dr. Korošec? Vemo prav dobro, da ne spi, ampak da neutrud-IjiVo deluje nevidno in neopaženo zo-ner demokratsko Stranke z organizacijo In spletkami v Sloveniji in še boli izven Slovenije, v Bosni, na Hrvaškem, v Varaždinu, v Karlovcu, vsepovsod. Njegovi uspehi do sedaj nikjer niso preveliki. Tudi sociiali-stični voditelji so šli limat slogo med svojimi levičarji in desničarji pred nekaj tedni v Beograd, potem jo je Uma! minister Kristan v Ljubljani, ne vemo s koliko srečo. In mi demokrati! Pred 14 dnevi se je stori! v Beogradu važen korak, ki se je nekoliko premalo opazi! v naši javnosti. Sprejel se je program enotne demokratske stranke in storil sklep, vzeti organizacijo v celem kraljevstvu resno v roke, kar velja seveda nujno tudi za Slovenijo. Kongres, ki se skliče za formelno ustanovitev te enotne stranke, je neposredno pred durmi. Upam, d a S i o v e n i j a n e b o -de razočarala. Slovenski demokrati so mnogo storili in mnogo sto-* re za uresničenje stoletne naše sanje, da dobimo močno svojo domovino. Nimamo je Še dotove in zasigurane in utrjena še ni. Slep mora biti. kdor bi jo zaupal slučaju ali pa našim strankam in strančicam. ki pospešujejo razpad in razkol in imajo sumljivo preteklost in sedajnosti. V močni enotni demokratski stranki celega kraljestva vidim jaz danes, kakor pred letom dni nujni predpogoj boljše bodočnosti nas vseh. Za ta cilj treba zastaviti vse sile. Konec. Naravnost ginljrv je pogled na mnoge, ki so dobrega srca in imajo lepe namene ter se trudijo, da bi spravili življenje v nekdanje struge in mu dali stari ritem. Njih prizadevanje je vredno vse pohvale — a je brezuspešno. Ce se podre siavba, ne more \iseti streha v zraku,* - ampak se neizogibno zruši, in če ni idej, na katerih je slonelo življenje, se mora razkrojiti to življenje, fn razkrojilo se je že. Utegnilo bi se mi odgovoriti, da Je zgodovina polna takih prelomov, kot ie sedanji po svetovni vojni in da se bo novi val tem moeočneiše pognal kvišku. Tu bi odvrnil, da ie težko najti tak upadek, kot ie sedanii, in da je tuka i vsako ubadanje zaman. Vse znane kulture in civilizacije so imele za bazo religijo, umetnost, znanost in osebnost. Tako tudi naša. Danes na so te baze v Evropi strohnele. Religije ni več, pač oa nebroi kon-fesir s ceremonijami, ki ne govore k srcu, ampak se ponujajo državi, da bi lih vzela v zaščito, ker jih posameznik odklanja. S tem se je posušil glavni vrelec, iz katerega so se cenile umetnosti in znanosti. Vloge veb'kih ader>-tov z Vzhoda so prevzeli Renani. Straussi, Haeckli in Haruacki. Tn pra-tajnost ie postala formula 2 tn 1 ie 3. Z umetnostjo ni nič boliše. Ne re- BBnBBBBnBBBBBBBIMPBBBBBBBBBBBBJBBBBaBBa^BHBBBBni čem, da ne bi bil še tu in tam kak umetnik, ali vendar Čuti, da to ni doba zanj, da je njegova beseda zaostalega ptiča bolestno čivkanje v temni noči. Na mestu Goetheja, Heineia in Hoff-manna imamo Lissauerja. Meyrinka in Cwersa, mesto --Fausta- »Alrauno* itd. Priznam, duhovito so pisane te stvari, tudi naklada je lepa. a zginila je linija, tista priprosta in jasna, ki je lahko nastala samo počasi in v miru, ko ni izračunal posameznik že zjutraj, koliko časa sme porabiti za pot od tramvaja do kavarne. Kajti umetnost se ne da spraviti v sklad z ekspresni-mi vlaki in ie nerazumljiva v njih. S tem na ne pravim, da se ne bo več delala literatura, ki je bo šlo dvanajst kosov na tuca t in bo namenjena potujočemu občinstvu — še več se je bo produciralo nego do sedaj, kar ie najbobši dokaz, da ni več prostora za umetnost. Pa tudi če se rodi še kdo, ki bf nam rad kai povedal, kar ne bi bilo v zvezi s prometom, delavsko zakonodajo in društvi hišnih posestnikov, ne bo našel potrebnega predmeta. Winke!mann je rekel, da bo nehal biti Pim Rim tisti tr^notek. ko dobi drž. policijo.- In zgodilo se je oboje. Ren. ki je dal nemški literaturi ne^oi pesmi — in ne najslabših — je postal baje vsled ladij silno umazan in kalen in na kraju, kjer se je skrivala Lorelev, so postavili tvornico za cement. Tako zgublja umetnost ped za pedjo na svoji zemlji in se umika koristnosti. Ni mogoče daleč čas. ko dobimo fabriko, ki bo izdelovala 100 Apolonov na uro. Enako je z znanostjo, mislim fflo zoiiio, kajti druga je koristna, in je je vsak dan več. Filozofija pa je umrla ie zdavnaj, tisti trenotek namreč, ko so določili, da bodi filozofija nekaka krona vseh pozitivnih znanosti. S tem so se odprla vrata na široko vsem netKV klicanim, konec ie bilo raznim Pasca-lom in Swedenborgom, zato pa so začeli rasti sistemi kot gobe po dežju. kritike in komentarji so se delali no vatlih, ustanavljale stolice za filozofijo kot gospodin i ske šole in imenovanj za tajne svetnike in člane akademij je deževalo. In tako je prav: kajti na ta način se je mnogo pripomoglo k splošno zaželieni nivelaciji. Glavni vzrok vsemu temu pa je odprava osebnosti. Danes ni več osebnosti, danes ie samo še množica, in kdor ne verjame, naj 9cre vprašat Gumplowicza in Ratzenhofferja. Car-Iyle ie pisal še pred kakimi sto leti o junakih in o čaščenju junakov, Napoleon je bil inkarnacija francoskega naroda, v italijanskih vojnah ie bilo na vsakem jeziku ime Radetzkega; Molt-ke pa več ni znal dobro jezditi, pač pa se je bolj razumel na cirkelj in številke, v svetovni vojni pa smo slišali samo še besedi tank in top. Vse obvlada stroj, vse služi stroju; stroj pa nima smisla za osebnost ampak za množico. Vsi možgani "bodo postali enaki, vso življenske potrebe in navade enake. proizvajalo se bo samo ene vrste sukno in takrat bo — kaj? Skoro strah me je. Zdi se mi namreč, da se bližamo zonet primitivni stopnji krdela, kjer so bili vsi enaki in niso rabili niti producirali nobene kulture in je vladal ma-triiarhat. Tudi za to zadnjo možnost govore mnoga sumljiva znamenja. Gotovo pa je, da bo svet higijenski sedal mnogo na boli sem. mogoče tako. da še umreti ne bo mogel, komur bi se slučajno zahotelo po smrti v tej neskončni, sivi enoličnosti. Ne pravim, da bi bila kultura potrebna — nekdo jo je imenoval morbus ionicus — toda prizna irno si to odkrito in ne igrajmo se sleoih mi*i z anahroni^ml. kar nam le samo v škodo in nezadovoljnost. Recimo bobu bob in popu pop — pa bo zavladalo zone t veselje v Jeruzalemu. To pa je glavna stvar. Joso Jorkovlc. Canar:«!? 8 K, ustanovnim 200 K LISTEK. Etična uzgoja. Vsi moramo vedeti, da nam je delati za bogastvo skupne hiše, potem bomo smeli sesti k skupni mizi in zajemati iz iste sklede. Vsako kolesce v državnem ustroju ima svoj pomen: vsak zob na tem kolescu je potreben. Kdor vodi stroj, ve, da potrebuje vsaka os kolesceva, vsak njegov zob svoje mazilo, da se predčasno ne obrabi in da stroj teče nemoteno dalje. Tako je treba v državi mislti na vse sloje, ki tvorijo naš državni ustroj, ustroj, ki še ni, pa mora biti velik. Doma naj se vzgoji po operacijah, ki so bile in še bodo potrebne, nov rod z dobro hrano. In to hrano more dati narodu le šola, a prava šola, kf jo preveva pristen idealizem. Idealizem je pa v narodu brez materijalne podlage nemogoč. Zato ni pozabiti, da skrbimo najprej za materijalno kulturo, ki pa mora biti tako osnovana, da Je stremeče sredstvo po sreči, ki jo more dati samo idealizem. Zato si morajo stati vsa sredstva, ki služijo materijalni kulturi, v ravnovesju s sredstvi, ki služijo idealizmu že koj v začetku vzgoje. Će se materijalna misel razpase v mladi duši, umori ideali- zem tudi za bodočnost. Umetniške vzgoic je treba v šoli na vseh stopnjah. Oouti je treba estefški čut pri vsaki oriliki. v vsakem predmetu osnovne šole. Vsak predmet ima kot sredstvo v ta namen svoj delež. Kako umetniško vzgojo podpira risanje, motfeliranie. o tem se je govorilo na drugem mestu, n drueri pr:liki. K"nko jo po^pJra telovadba, literatura. glasba in končno vsak drug predmet, o tem ra7motrivati bi bfla nadalfna hval^na naloga- Nekateri priča kuie jo mnogo od estetike m n;e«ega pouka v šoM. Kaj le estetika? Pravijo, da veda o lepoti, zlasti o umetnosti. (S tem nikakor ni določen pojem estetiki. Marsikdo govori o njej, pa nima poima o njej). Torej veda? Veda. sfroga veda ne spada niti v spodnje letnike srednje šole, kai šele v ljudsko in ž njo sorodne šole. Stroga veda spada na univerzo! Veda o lepoti! Kaj je lepo? Ta pojem se še ni dal določiti. Od Platona in Aristotela do danes se prosvitUene glave belijo s tem pojmom. Ki čuda! Saj tudi pojem »časti« ni določen. To so pojmi, ki so odvisni od običajev, čas«, objležja in okusa, fi* o okusu, kakor vemo, se da aH ne da pričkotf. Zato se Je oa tudi Izjalovila umetniška vzgoja tam, kfer se Je postavila na znanstveno stalnice, na stalftte estefke, umetniške zgodovine m umetnike filozofije. Umetnost mota v narod, postati obče blnsro. Zato ne spada ne ena teh ved v strogi oblik' v šole, ki so n?miemene širšemu narodu. Postaviti se moramo na strogo empirično stališče Naš narod se mora izobrazit? le samo po zgledu m vežbj ter navadi, da bo čutil, kai je leno. Abstrakcij estetičnih zakonov mu nf treba, pač r^ ^rtrav čtit za estetične vrednote in V" ovan je do umetnisTrn izdelkov. Vseg^ rega se more le »privadi** <. ne naučiti. Ker je vaja tu glavnj element v iimetn**H vzeoj*'. zpro se mora s to va-k> kmalu začeti mora se ž njo nada-llevnti dosledno da pos+ane res last našega blt»a in torej, kakor prav?mo, meide v meso m kri. Zato Je treba estetičmh val od prvega dne, ko učenec stopi v Šolo do tiste dobe. ko se posveti strokovnemu študiju ali si izvol? poseben poklic, kamor ga ie srce potegnilo. Vani mora stopiti z zakladom estetične izobrazbe, ki je ie treba v vsakem stanu, v vsakem poklicu. Ooflti moramo do tiste dobe tudi vse tiste stroke v pouku, ki dajejo estetlčni vzgoji največ prilike, torej za vnodab-Uaiočo umetnost, risanje in modeliranje (m kar fe po učnem načrtu in zdravi metodi s tema prednotoma ▼ zvezO '— za govorništvo« Jezik (deklamova-nfe). za pesništvo obravnava pesmi, za glasbo netje, datfe gimnastiko (telovadbo). V vsakem teh predmetov pa ne nastop? teorija, ampak zgolj le praktič- Zato se uč;mo estetike po motrenju izbranih umetnin bodisi katere umetnosti koli. Otroka peljemo v cerkev pred podobo, kip ah ornament, na trg pred monumentalno stavbo, pred snomentk, na prostor, kier je učinkovti eksistenci umetnine odkazan prostor, ki ga mora izpolnjevati po svojem pomenu in svoji oblikj. Cstet'ka na se tudi goii, če zahtevamo povsod i. kjer je mogoče, snago, če čuvamo red v hiši in Šoli; zmisel za simetrijo in ritem v razporejanju, shranjevanju, nastavljanju katerihkoli reči, — ako gojimo čnt za barvo pri opazovanju nvvive, ako opozarjamo na lepe oblike v naravi, v umetni obrti, v pro-dntalni, doma, v mestu, na kmetih, na polju, v gozdu, ako se ne uklanjamo vsakdani? modi, amoak motrimo vse naše izdelke z vidika porabnostj, ličnosti, vestnosti naprave (dela) in pristnosti snovi Tstotako se krije tn estetika z dostojnostjo in resnico. Gojimo za to lepoto ustnega in pismenega izražanja* dostojnost in lepoto v kretnji doma, v sol!, na ulici v družbi, ne samo na plesu, dostojnost in snažnost v obleki, — red na domu in v javnem življenju, varstvo javnih naprav za uživanje ndobnostf in spodbuje krasočutja. Neestetfčna, seveda obenem nedo-stoma. ie torej nesnaga v katerikoli obliki |n na katerem mestu koli,1) čeč-kanie na stene in na druga mesta, kvarjesje naravnih lepot in umetnih na- sadov aH drugih naprav, odurni Izraz v ustih aH na papirju, zlasti kletev in banalna ali vsakdanja fraza, — tuja. stanu al' praktični vporabi neprimerna obleka in oprava v hiši in v javnosti, nespoštovanje starosti in še mnogo drugega, kar ne ngaja niti estetiki, niti nravnosti. Da je pot skozi šolo prava do umivanja umetnin Jn k umetniški vzgoji naroda, o tem ni dvoma« Pa Šola ne more storiti vsega. Ce se njeno delo ne podpira izven Šole, ostanejo vse take težnie brez uspeha. Ce se danes očita šoli. da v vzgoji ni zapustila tistih sledov kakor bi morala in da so njeni uspehi glede vzgoje in znanja premah*, je to očitek, ki ne ustreza objektivni sodbi. Da se pojavlja surovost pri mladini, ki je baš odrasla šotf, tema Je krivo dejstvo, da se ljudski šoli odrasla mladina preveč prepušča sama sebi. Baš čas pubertete je naikočlji-vejši v nravnostnem ozirn. Tedaj pa se često mladina sama scW prepušča, ko Je vendar znano, da potrebuje mladina vodstva najmanj do 24. leta. Tn bf mnogo lahko storila umetnost, če bi ne delovalo na to, da se mladina zanjo zanima. KakorSeu učinek imajo v tem *) Ali ni n. pr. sramotno za mesto, da mora stati ob belem dnevu stražnik pri Javnih nasadih, da se meče papir po ulicah in šetališć'h, ostanki od sadja 1.1 SaIus animarum suprema le* tisto . (Blagor duš bodi najvišji zakon.) DodJR* » Bosnu. •m ^mm^mm^mm^m^ ^^mm^mmm^m—^ mft^^m mmmMm*~ (Od aašeg redavitaf dopioflta). V Sarajeva, ksa< mu tanana. Stranački život j socialne nevete. a poiiaMft plemenska razdraBuanja nesavjasaHi elemenata nmanjiia eu u Bosnu drlavnu irljsst Bosanac je apaHčan prema tvemn. jer su aa takvim stvorili njegovi vodje. Klicu tat sla treba dakako tražiti a bivšem anatrijskom poiltiacom odfloj-nom sistema, aH mora «e dodati, da se ie od vremena prevrata do danas vrlo malo ngfnlfo protiv Hh žalostnih simptoma. Čitava je Jugoslavija digla svoj Klas ovih dana protiv talijanskih presi-ranja, samo Bosna miruje. Kad su već posvuda održane protesrre skupštine, sjetio se je jedan gradski zastupnik, da bi trebalo nešto pokrenuti u Sarajevu. I komotnošeu orijentalaca, zaključeno je. da se protesna skupština održi tek 2. februara. Sjećamo se jedne protesne skupštine iz prošle godine. Na Crkvenom trgu sakupilo se je par stotina ljudi, večinoma Dalmatinaca, koji borave u Saraievu i dlaka. Naši su gazde briljirali svojom odsutnoŠĆu. $to viSe v neposredno! blizini skupštine promenirak) je mnoštvo naših Ki-co^a. ToSMkanaca. Ako ima biti i ovogodišnja protesna skupština ovakva, bolje bi bilo. da je i ne priredjuju. Bosanski Srbin, Hrvat i Musliman neće nikada pokazati onu ljubav prema jugoslovenskoj zajednici kao sto je pokazuje Beogradjanin. primorski Slovenac i r^rvat Da iron;la bude potpuna, jugoslovanska muslimanska organizacija sa-zivlje veljku protesnu skupštinu protiv dogadiaja u B;tećj. gdje je nekoliko notornih pljačkaša i razboinika pokralo vjSc stoke muslimanima. Žalosno je, da se taj muslimanski protest ljudi oko »Pravde« diže pod geslom: »Srbi progone Muslimane«, premda se ne mogu zločini u Bilećj kvalificirat? kao po-Htičke osvete. U harem Careve Džamije doći će ih koja stotina na tu protestnu skupštinu, a na skupštini protiv Talijana moći ćete ih na prste pre-brojati. S druge strane i sarajevska štampa bez razlike stranaka ne vrši u ove dane svoin patriotfčkn dužnost. U uvodnim člancima vode se stranačke polemike, nadmudrivanja i natezanja o pitanjima. krwa se može } mora u ovaj *» odgodu Pitan* Marftntk aadla na aredomn školama natoj |a štampi mnogo vnSnije, nego jadranski problem itd. Bosna je politički senilna, u rta. Reorganizacija našeg Javnog života može proizvesti samo nov|, posve nov| naraštaj« odgojem u jugoslavenskom, a ne srpskom, hrvatskom ni muslimanskom duhu. U Bosni nema danas Jugoslavena. A a t o j o i ih treba dati, poslati. U tome le*i najkrvavija politička potreba. Upravu zemlje, škole, sudstvo i dr. trebali bi preuzeti Srbilancf, Slovenci i Hrvati, izrazit! Jugoslaveni. Za desetak godina opazila bi se znatna promjena. Konstatirati treba, da su omladinski krugovi u B. i H. velikom većinom zavojeni čistim jugoslavenskim idealima. Omladina živ? još uvijek pođ dojmom prevrata, zato se i buni protiv svih plemenskih borbi i natezanja. Veliko je pitanje, hoće li omladina ostatf takvom bez valjanih vodja. Svaki srednjoškolski profesor iz Slovenije, Hrvatske t Srbije, koii zatraži svoje oremještenje u Bosnu, neka znade, da Će svojim radom u Bosni vršiti veliku narodnu misiju izmirenja i izjednaće-vani-'' iednakokrvne braće. Cesto puta Čujemo, da u Bosni i Hercegovini leži kliuć za rješenje nutarnje? jugoslavenskoj? problema. To se Je vjSe puta konstatiralo, alf se niie dosad3 n?Sta ilf vrlo malo uradilo t tu *vrhu. Najstvarniji rad u sadanjem momentu bjo bi ovaj: S a' i i m o Bosance u Srbiju. Hrvatsku f Sloveniju, a Jugoslavene iz Slovenije. Hrvatske i Srbije u Bosnu i Hercegovinu. Neka se započne u pravom redu s onim našim elementom, koji će u okupiranom području izgubiti svoju ožu domovinu. Slovence i Hrvate iz Primorja (činovnike, profesore, učitelje) treba smjestavati u Bosni i Hercegovini. U istom ciliu trebala bi započeti akciju kulturno - prosvjetna društva. koja uzdržavaju dfa§ke konvfkte, brinu se za obrtnički i trgovački naraStaJ- Ko bude sistematizirao i provađjao tai rad za obnovu Bosne i Hercegovine, steći će u našoj državi neizmjernih zasluga, koje će n budućnosti biti ravne zaslugama pobjedonosne srpske vojske, jugoslavenskih dobrovoljaca 5 naših emigranata za vrijeme rata. v. Politične vesti. ae Iz sele nacetetva JD& Načet-stvo JDS ie v svo/f seii dne 3. februarja na pretilog gosp. inpana dr. hrana Tavčarfa Izreklo sontosno predsedniku deietne vlade zosp. dr, Gregorln Žerjavu svojo popolno zaupanje in url-znanie ter odobrilo zahteve. Jd iih je predložil centralni vladi v zveri s svojo demisijo, izjavljajoč, da sprejme te zafrteve za svoje. m Poflričtti kfub ima svoj redni sestanek v petek, dne 6. februarfa ob 20. v tajništvu JDS v Narodnem domu. = Kriza v pokr^ifnskf vladi za Slovenijo v permanenci. Ostavka predsednika drja Gregorja žerjava 5e ni sprejeta. Rešitev krize se je odložila, dokler se definitivno ne končalo pogajanja radi koncentracijske vlade v Beogradu. Cim bodo ta pogajanja končana, pride tuđf do sestave nove pokrajinske vtp^c za StoveoHo. rv> tte»j na bo vodil vladne posle deželni predsednik dr. Gregor Žerjav, s Dogodki v delavnici v Maribora. Dne 21. in 22. januarja 1°20 so se odigrali v delavnici v Mariboru dogodki, ki so dali povod, da se je ž njimi bavil tudi IV. kongres narod-nostanovskih železn. društev v Ljubljani, dne 25. m 26. januarja Hi je bila tozadevno sprejeta tudi ostra resolucija. Komisartjat ministrstva saobraćaja v Ljubljani je smatral za svojo dolžnost v posebnem komunikeju od 30. januarja celo zadevo predočiti kot malenkostno in je tudi hotel ugotoviti, da so vsa poročila pretirana, deloma neresnična itd. Ker komisartjat pr? tej svoji konstataciji ni dela! nobene razlike, smatra tudi nastop TV. kongresa za pretiran itd. Da bode t*vm**t Informirana m da se ne bod'e po nepotrebnem razburjala m potem zopet pomirjevala, ugotavlja podpisani sledeče: Pažnja razmeram v delavnici In sploh v Maribora ta posveča v tako veliki meri. da najhujši nemikonacijonalci že mesece pod krinko internacijooalnega komunizma in bratstva terorizirajo stovenske delavce In železničarje in je psovka Wlndiscber« še najbolj lepa. Dne 20. Januarja se je vršila neka preiskava pod vodstvom komisarijata, sporazum se Je tudi dosegel. Ali ima ko-rnisarijat o temu sporazumu kako obvezno pismeno izjavo? Kako Je moglo priti do dogodkov, ki »so povzročil baje nesporazumljenje« en dan ozir. dva dni po preiskavi. Verjamem, da so dogodki povzročili nesporazumljenje. ko se je 21. Januarja s silo izbacnilo enega zaupnika slovenskih delavcev in se je 22. januarja zopet s silo vrglo ven druge slovenske zaupnike in sicer s parolo »Aussi mit den Windischen«. Padale so tudi psovke Windischer Hund itd. Ako se delovodjo vrže na tla, a se ga ne ubije, delavca prav pošteno premika-sti in ko se ta prime pri svojem stroju, se «:a s silo od tega odtrga in vrže ven. se to pravi »so se izrinili nekateri delavci, ki ne pripadajo socijalno - demokratski organizaciji«. Preiskavo pod vodstvom komisarijata je podpisani takoj aahteval orl komi-sarijatu — a brezuspešno. Po 9 dneh šele so prišli zapiski od načelstva delavnice in takoj nato tudi komunike. Al? nal bode ta komunike nekak predhodnik — za novo sporazumite-nje po že preizkušeni metodi, — da se bode krivce — »katere bode mogoče dognati« — po preiskavi znabi-ri kaznovalo ali pa pardoniralo in potem izdalo zopet nov komunike v Domirjenje razburjene javnosti? Toliko za sedaj komfsarijatu in Javnosti v vednost. — Ivan D e r ž i č, predsednik Zveze jugosl. Železničarjev. sss Zveza jugoslovanskih Železniki vpokojenci lužne železnice. »Naprej« od 30. januarja 1920 se s prav Jezuitskimi zavijanji zaletuje v Zvezo jugoslovanskih železničarjev radi vpoko-iencev ju?ne železnice. Da ne bode slepomišenja, ugotavljamo, da se Je ZJŽ. zavzela za vpokojence Že takoj po prevratu in izposlovala sledeče podpore: 1. do konca junija lvlv okoli 120.000 K. 2. od 1. julija 1919 do 30. juniia 1920 pa 300.000 K od Južne železnice. Več upravni svet na DunaJn pod kontrolo internacionalnih nemških *odrugov avstrijskega Verkehrsamta blažene avstrijske republike ni mogel ali pa nf hotel dovoliti, Vpokojenci dobe pokof-nino glasom pravil pokojninskega sklada in se pokojnine iz pasivnega sklada ne morejo povišati. Upravni svet je na stah" 5ču, da poviSa pokojnino le takrat, ako preskrbi uprava denar. Sodrugi so bfh* lepo tiho, ZJ2. se je obrnila neštetokrat na naSo pokrajinsko jn centralno vlado. V obeh sede sodrugl na m-ter nacionalno - komunistični podlagi, a so vse proSnje kratkomato ignorirali. Oospodje pr| »NaPfeJu« to gotovo prav dobro vedo, a objavljajo kljub temu Ia-2i in hujskanja. Sodrugl fn komunisti. primfte svoje voditelje v vladi za n$e~ sa- ZJŽ. ni v vladi in nima prav nobenega zastopnika. Va5 minister Kristan se je cedil usmiljenja za DunaJČane in nemške sodruge, ceh komunikeji so prihajali v »Napreju« o priliki njegovega bivanja na Dunaju. — a slovenskega proletarca. vpokojenca južne železnice pusti gladovati fn umirati lakote — Primer v Laškem? Kot zastopnik ml- oziru pevske organizacije in telovadna društva, še lepši učinek bi imele organizacije, kf bi prevzele nalogo, da bi vzgojevale Soli odraslo mladino umetniško z gojenjem diletantizma v vpo-dabljajoči umetnosti ,v r sanju, modeliranju, rezbarienju itd. Kak učinek bi to imelo slede povzdige obrti, o tem soditi je prerano, A veliki upi so m upravičeni. Ves narod se mora zanimati za umetnost, če hočemo, da njegova misel ne bo obrn'ena samo materijalinim težnjam v podlem boju zgolj le za udobno eksistenco. Že Aristotel je rekel, da ie nizkotno se povsod brigati le za dobiček. Fr. S u h e r. ---------0-------- Ivan Albreht: Slike iz Roža. 3. Slovenec Enega poznam, ki je korenina, trden kakor da je rastelnapistih kra-Skih skalah, a ne pod nemško peto. Slok je, zagorel in vedno dobre volje, naj pride veselje ali zlo. Posestvo ima v hribovitem kraju, a lega Je lepa in skrita, da misli človek nehote na pravljice. Vse je v redu pri njem. vsaka reč na svojem mestu — kakor V predalu. K njemu zahajam rad. da se porazgovorim ž njim; kajti ponos in samozavest je med temi steptani* mi ljudmi redka kakor roža v puščavi. »Kako je Rok. — ali vas Je kaj »Česa?« zategne s pojočim glasom. »Nemcev —«. »O. teh se pa ne bojim. Po naSl zemlji ne bodo hodili več. nikoli več! Dokler bo moja zemlja pila moj moj, ne bojo jedli tuji postopači njenega kruha.« Tp in tam pride človek v hišo, znanec, kmet iz obližja, ki je zaslutil druščino v gorah in se je priSel po-razgovorit Polagoma je hiša polna, kakor cerkev v misijonskem času. Verni, neverni in mlačni so tu. goreč je pa samo eden. Rok. ki govori Jasno in razločno — kot da bi pribijal. »Tobaka ni, tobaka.« se oglasi nekdo, a Rok je brž hud. Stokanja hi godrnjanja proti nJim. ki flh aove svoje, ne prenese mož pod nobenim pogojem. '»Kaj, zdaj brž veš, da Je česa malo manj! Ko so pa bili Nemci tukaj, ti Je bilo vse prav: če bi tf bfll sfekfl hlače, bi jim dal Se košuljo.« Malo osuplosti, malo mrmranja, — in Rok se obrne proti meni: »No. aH ni res? če kaj manjka, ootroimo! Tobaka Je res včasih nekoliko premalo — no, je pa drugo toliko več vredno. Živine nam nihče ne goni iz hlevov, dokler Je nočemo prodati sami. žita nam nihče ne meli — to je tisto, kar nekaj velja a kmeta!« Beseda, izrečena od domačina, zaleže in prežene vsako nevoljo lu slehern ugovor. Ljudje se spogledu-l Jejo in pritrdijo nazadnje: »Je tako, res, tako je, tako —«. Rok navede Se nekaj primerov, počasi, zmagonosno. vŠČipne malo na to. malo na ono stran — in odloči nazadnje: »Jaz sem Slovinec in ostanem tak, pa če b! tudi dfVa cepili na meni. Komur nisem všeč, naj mi pa nikar ne hodi blizu!« ' i. Janičar, ^% »Poturica je huj£ otf" Turka,« pravi naSe ljudstvo — in morda ni nikjer mogoče opažati resničnosti tega reka bolj živo nesro baš na Koroškem. Morda ne bi niti govoril o tem, da mi ni prišel čisto slučajno v roke kos enerra najbolj hujskaških listov, kar jih poznam, namreč celovške »Freie Stimmen« od 1. junija 1919. Tu se repenčl neki učiteljček, ki se Je pasei ob slovenskih žuljih. Jedel slovenski kruh In Je Še povrhu sloven-ske*a. danes sicer že tudi renegat-skeea odeta sin. Ce mi ne veruje, na) pogleda svoj rodovnik, pa bo videl, da ae pretaka po nJcgoVlh žilah kri tfsteaa plemena, ki aa on danes usnje a psovkami, kakršnih sploh al im> goče prevesti v slovenščino, ker slovenski iezik ne pozna takih ogabno-sti — To Je učitelj Joaef Piiedrich Perkomg. rojen v Borovljah, đovek, ki mu niti umetnost nI dovoO sveta, da ne U trosil šovinizma in laži na iri*n itrvaš. V svojem romanu »Dle stiflen Konigreiche« toži, kako ae Nemcem na Koroškem godi hudo In kako morajo z velikim trudom ped za podlo trgati svojo senOo aazai k • grabežljivih slovanskih rok/ Naše ljudi slika tu kot same zahrbtne, zvite in robate bedake, ženske kot prostitutke en gros, medtem ko so mu nemški tfpi sami heroji. Vredno dopolnilo k temu je podlistek v imenovani Številki »Freie Stimmen« z naslovom »Slawennot im Rosental. 10 Blldnisse«.* Stvar se nanaša na čas prvega zasedanja Roža po Jugoslovanih, od Jeseni 1918 do 8. prosinca 1919. Kaj more mož navesti zoper Jugoslovane in njih upravo? Nič, prav nič! Zato pa obklada tedanje člane Narodnega sveta v Borovljah s psovkami ter jih skuša smešiti s tem, da jim očita — telesne napake. »Doktor Krumpl, Doktor Buckel. Doktor Kropi« našteva po vrsti. Sirotle ni pogledal na svoj rod; kajti sicer bi moral zapaziti med svojci obilo božjega daru. ki mu pravijo Nemd »Kropi« In bi gotovo ponižno — * Dela trenotno nimam pri rokah hi ne morem navesti citata. Izšlo Je pa med vojno — če se ne motim 1. 1915. Stvar je obsežna; no svoji vsebini ogaben izbruh nacljonal-nega šovinizma In apoteoza nem-škega »Jungschfitz«-ovstva. Opotn. p Is. • Pod Crto ima podlistek opombo: »Siehe »Freie Stimmen« Nr. 73, 7% 85. 91* 96,101, 107« 113 und 119.« Kakšna modrost je razlita po teh spl-sih, na venu ker mi niso prišli v roke, Opompis, molčat Župnika Trunka napada v nekakem pridigarskem tonu in mu nredbaciva. da je poslan »das Wort Oottes zu verkfinden und ein Tro-ster zu sein den irrenden, zerrlsse-nen Menschen dieser hochwogenden Zeit«. Tako si upa moralizirati človek, ki pri drugi priliki (»Die stillen Kčnigreiche«) poje tirade klanju ta mesarjenju med ljudmi. Kaj takega premore edino — rcnegatski jani-čar! Na sličen način »slika« še več osebnosti, zlasti vr.^r:« pa napada tovarnarja Poschin rji- in majorja Lavriča. Seveda so tudi ti napadi nestvarni, gole psovke in zavijanja dejstev, na kar ni vredno odgovarjati. Poudariti sem hotel le eno: dejstvo. da je odredba plebiscita na teritoriju, kjer si je nasilni avstrijski sistem vzgojil janičarje J. F. Perkonlgovega tipa, nepojmljivo smešenje našega naroda in naše države! Dobili smo brco, ki bi se Je morali po vsej človeški pameti sramovati predvsem tisti, ki so nam jo »servirali«. Ako se Je ne sramujejo danes. upam. da se bojo vsaj tedaj, ko začne govoriti doslej teptano ljudstvo. Uverjen sem namreč, da bo v Izmučenih Korošcih spričo sedanje svobode oživel ponos in zmagala zdrava namet ter bodo z glasovanjem povedali, da janlčarsklh* eksistenc ne trpe več kot vodnikov hi gospodarjev nad seboj. Zato upam, gospod J. F. Perkonlg. da so vam vrata v lepi Rož enkrat za vselej Hita. ^ Štev. 39. .SLOVENSKI MAROP« dne i. fdmaija ina Stran 3. nistra saobračaja je ime! priliko !n mofi, pokazati ljubezen in pomoč slovenskim iužno - železniškim vpokojencem — a Je šel raje barantat za lokomotive in pomagat nemškim sodnikom. Dokler pa gospodje od »Napreia« ne dokažejo svojih trditev, da je ZJ2. nastopila proti povišanju pokojnin in ovirala delo t, zv. socijaristične organizacije za izboljšanje stanja južno - železniških vpokojencev, naj smatrajo svoje postopanje za sramotno postopanje intema-cijonalne gospode in preračimjeno obrekovanje v imenu internacionalne slovenske kulture — Predsedstvo ZJ2. = Protestni shod proti ???!Hapske-am nasilju v Metliki. V ponedeljek, 2. t. m. dopoldne ob 9. uri, se je vršil v Metliki na trsu Pred mestno hišo, raz katero so plapolale zastave, sijajen protesten shod, katerejra se Je udeležila ogromna množica ljudstva vseh političnih struj iz mesta in okolice. Govorili so gg.: Valerian Učak, dekan, Dako Makar, dr. Jože Bavdek, v imenu Sokolov Anton Okom in v imenu Orlov I. Plut. Ljudstvo je i zanimanjem sledilo njihovim izvajanjem. Sprejeta je bila sledeča resolucija: I. Odločno in slovesno protestiramo proti krivici, katero nam hočejo storiti Italijani s svojimi zavezniki s tem, da nameravajo odtnrati od države SHS. nretcžno slovenska ozemlja. 2. Poživljamo vlado v Beogradu, da ne pripozna niti londonskega Pakta, niti takozvane Wilsonove črte fn da energično zahteva za ta ozemlja plebiscit, zakaj krivične rešitve brez samoodločbe ljudstva ne bomo nikdar priznavali. Nato so pevci zapefi himno »Lepa naša domovina* in »Jadransko morje«. Po shodu se je liud-stvo mirno razšlo. = Protest? oroti Itall!?. Tekom včerajšnjega dne je vlada sprejemala iz vseh krajev naše države proteste proti zavezniškemu ultimatu. = Ultimatum ooko^an. Italijansko časonisie je začelo proti Jugoslaviji zopet živahno borbo in zahteva od ministrskega predsednika Nittija, naj ne popousti od stavljenih zahtev. Konferenca poslanikov v Parizu je ponovno razpravljala o našem odgovoru na ultimat Njeno mišlienje za sedaj ni znano, toda sodi se. da je ultimat pokopan. = Dr. Tnimbfč fn posralania z ftalHo. LDU. Beograd. 4. februarja. V nekaterih naših listih je bilo javlienn. da ie minister za zunanje posle dr. TrumW odH! neposredna po^ainiania z Italijo. Te govorice so absolnmo netočne, ker dr. Trumbič ni nikdar odbil neposrednih razgovorov. To vest so prinesli italijanski listi radi volilnega manevra. — Za juEpoca« dolži zaveznike velikega pogreška, da grozijo z londonskim paktom. Kaj se zgodi z Reko, ako treba res izvesti določbe pakta, po katerem ima Reka pripasti Jugoslaviji. Reko ie okupiral d* Annunzio in bi s svojimi desetimi tisoči ne mogel kljubovati jugoslovanski armadi. D* Annunzio si je privošči napram domovini fuksus, sli-Čen mehikanskim banditom. Položaj bi spravil Italijo v novo vojno z onim dnem, ko bi Jugosloveni okupirali Reko. Oni, ki zahtevajo danes izvršitev londonske pogodbe in ki zagovarjajo d* Annunzijevo akcijo, si oči vidno niso svesti resnosti situvacije, v kateri se nahaja italijanska vlada, ki ne more v očigled reški aferi niti misliti na to, da bj se odpovedala Reki. — »Mes-saggero« izjavlja, da se vlada Davl-dovič zelo moti, ako misli, da bi mogla prekinjena pogajanja nanovo oživeti. Italija bo znala kot velesila varovati svoje pravice in svoj ugled. Kakor si ne pusti dopasti direktnih provokacij, ki jih nameravajo Jugosloveni, tako je tudi nepristopna vabilom, o katerih lahko že naprej vidi konec. Italija bo vstrajala na svojem stališču, trdno prepričana, da bosta AnglMa in Francija znah* uveljaviti svoje zahteve v Beogradu. Zaveznikom to ne bo težko, ker je Jugoslavija odvisna od njihove finančne in gospodarske pomoči. — »Tribuna« poudarja, da je jugoslovenska namera, zopet privesti na mirovno konferenco ameriškega »zaveznika«, izraža pa upanje, da bo znala italijanska vlada nastopiti ob ugodnem trenutka in prekrižati take zavratne spletke, — »Corriere d' Italia« smatra položaj za skrajno delkaten. Toda staliSče Italije je javno začrtano v njenih pravicah in njenem ug'edu in izraža upanje, da bodo zavezn?ki to vpoštevdli. = Odgovor opozicije in nfenf po* ffofc LDU. Beograd, 3. februarja. Danes predpoldne okoli 10. Je opozicija izročila predsedniku narodnega predstavništva dr. Pavlovlču svoi definitivni odgovor na vladne pogoje. O tem odgovoru se doznavalo iz krogov opo-*c§* tale podrobnosti: Y od*wow M pred vsem povdarja, da so bili poslanci opozicije pozvani, da vstopijo v ustavni odsek in da so bili pripravljeni sodelovati v tem odseku. Vlada pa ni sprejela njihovega staliSča, temveč ie stavila pogoje, ki da izključujejo na-daljno diskusijo. Dalje se v odgovora I veli, da so poslanci opozicije preko predsednika narodnega predstavništva urgirali sklicanje parlamenta. To so storili radi zunanjega po!o?a'a ter 8* baje obvezali, da so pripravljeni razpravljati samo o tem vprašanju in da se ne bodo dotikali nobenih drugih vprašani. V odgovoru pravi opozicija dalje, da je pripravljena razpravljati o možnosti koncentracijskega kabineta. Zdi se ji pa, da vlada onemtročuie tako strnienje vrst v predstavništvu. Nikake zapreke ni za sklicanje parlamenta, a klicanje parlamenta bi olaišalo pravilno rešitev onega, kar vlada zahteva. Stališče opozicije glede sklicanja parlamenta se ne bo izpremenilo, ker je niegova bitnost sankcionirana po kro-(Tjfe, ki so sodelovali pri nrocrlišeniu in izvedenju ujedinjenja naše dr?ave. — Paffe pravi opozicija, da Je narod priznal začasno narodno predstavništvo kot svoj prvi parlament. Začasno narodno predstavništvo je s krono proglasilo narodno edinstvo in ima baš radi tega avtoriteto, s katero smo branil; svojo stvar na mirovni konferenci. — Dalje priznava opozicija, da se mora to naše stanje imenovat? začasno, pa ravno zaradi tee:a ne smemo biti brez parlamenta, ker je ravno za to stanje ustvarjeno narodno predstavništvo. Dalje pripominja odgovor, da je bilo svoječasno sklenjeno, naj ostane narodno predstavništvo trajno skupaj in naj bi bilo stnlra kontroln vlade do konstjtuante. Opozicija smatra, da se drugače ne sme delati. ?e!ja opozicije ie, da pride ćr> konsttttmnte in da se sedanje začasno stanje skraiša, ali za enkrat je važno, da to. Če tudi začasno narodno predstavništvo reši volilni red, mirovne pogodbe, odobri proračun in zakon o emisviski banki. Opozicija smatra, da morajo mirovne pogodbe priti pred narodno predstavništvo, ker se drugače njihova rešitev ne more izvesti, ter se za to sklicuje na člen 52. srbske ustave. Nato veli opozicija v svojem odgovoru, da o tem ni druge ustavne odredbe ter je jasno, da *a ustavna odredba velia za vso kraljevino. Da bi pa moglo narodno predstavništvo Čimprej rešiti svojo nalogo, naj se puste vsi drugi posli, ki se morejo odgoditi in ki so takega značaja, da jih mora rešiti stalno predstavništvo. Nikakor pa se ne more dopustiti, da bi se delo narodnega predstavništva utesnjevalo, in je vsled tega potrebno, da se pokMče na delo In da se z nijm rešuje situacija, o kateri smatra vlada sama. da je nezdrava. = Novinarsko pravo. V seji nemško - avstrijskega parlamenta, dne 30. januarja je poročal poslanec Austerlitz o novinarskem zakonu. Zakon, kakor so ga prediaealiavstrijski novinarji, je fmel namen osamosvojiti stan novinarjev in mu dat? za-slombo v državni napravi. V Nemški Avstriji je bil ta zakon tembolj potreben, ker je sedanja smer vlade v hudem nasprotju z velikim delom časopisja. Svoboda novinarskega stanu je bila torej kolikor toliko omejena. Pa ne samo v tej smeri je bilo potrebno najti izhod, marveč rudi napram lastnikom časopisov. V Avstriji namreč se pogosto dogaja, da prehajajo listi iz roke v roko in da izpreminjajo kar čez noč svojo smer. Ščititi tudi v tem slučaiu novinarja, ki noče in ne more izpremeniti svojega prepričanja, je naloga tega novinarskega zakona Poročevalec je na-glašal. da se odsek ni zadovoljil z okvirom, ki ga je nudil zakonski načrt, marveč, da je nekatere določbe samostojno poostril in prilagodil razmeram časa. Zlasti če preide list v druge roke. mora prevzeti novi lastnik gotova bremena napram dosedanjim urednikom, če jih po stari pogodbi ne prevzame v svojo službo. Starostna preskrba novinarjev ne sme bit? samo sredstvo, da novinar na stara leta ne trpi pomanfkanja in bede, marveč mora osvoboditi novinarja v gotovem trenutku tudi odvisnosti. Novinar naj bo zopet sredi§če novinarskega delovanja. V slučaju, da spremeni list smer svoje politike, morajo novinarji Imeti zagotovilo, da v svojih Interesih ne bodo oškodovani. Zakon urejuje na to obligato-rično pogodbo, dopuste, odpovedne roke in odpravnine. Zakonodaja se je postavila popolnoma na stran novinarjev, ki jih hoče Ščititi ne glede na njih strankarsko prepričanje, = Povrate* čefcoslovalkfli tetflo-rtarjev v Prano. LDU. Praga. 2. februarja. (CTU) Danes dopoldne je dospel v Prago arvi čehostovasfcf sibirski strelski polk »Mlstra Jana Husi«. Na kolodvoru so ga pričakovali trot zastopniki predsednika Masarvka, In Se nI popolnoma okrevat mfaHrter za za-nanje posle dr. Beneš, mtafatrski predsednik Tosar, ministri Habermann, Hondek, Sonntag in Klofač, Sef čeho- storaOnfft fanafihtpi Siata t«M» I ral Peile, gemvafatf inšpektor 6eho> slovaške vojske dr. Machar ter prod* stojnikj civilnih oblasti. Po prisrčnem pozdravu na kolodvoru Je polk, ki ca Je spremljala nepregledna množica, korakal med nepopisnem navdušenjem prebivalstva na Stare namesty k sporna* niku Jana Husa, kjer se Je vrtila prav pozdravna slavnost. = O padca Clnae—i me—. Francoski poslanec Thom. Seltz piše o vofit-vi novega predsednika francoske republike med drugim tole: »Pred generalno probo v senatu dne 15. januarja se je splošno sodilo, da so lance za Cle-menceaua naravnost izborne. Pretežna večina stav se ie sklenila pod vtisom, da bo Clemenceau dobil večino in ne Deschanel. Splošno je bilo razširjeno prepričanje, da bo iz volilne borbe v VersaiHesu končno izSel Clemenceau kot zmagovalec. In to bi se bilo tudi iz-vrSjln, ako bi se Clemenceau mogel odloČiti za to. da bi se javno proglasil kot f-pnHMat. Teea Pa ni hotel storit*, ker ie hotel, da bo izvoljen prostovoljno, 4 nontano. ne pa, kakor je on naglašal. nod javnim pritiskom. Niegovi prijatelj? *o ga utrWali v miSfi&nju, da bo izvoljen z veliko večino rudi v slučaju, ako favno rw5 raz^si svoje kandidature. In to je bila velika zmota. Da Je bil Cle-meneenu po volttvi nad vse razočaran, se razume samoobsebi. Nasproti svojim r-riinteliem se ie po volitvi b?de izrpzil takole: »fTh bien, vous mavez mfs ians une joVe merđe' Allez — vous en, tas de cochous!« (No dobro, spravili ste me v m^v IHine^niiv* hWo. Poberite se ofl tod, sviniska čreda.) = Prfcimo vpokojenje častnikov v AvstrlH. Avstrijska vlada obJavBa: Vsi Častniki in vojaški uradniki brez ozira na Saržo, ki bodo dne 29. t. m. dovršil; efektivno službeno dobo 29 let in 6 mesecev, se pozivajo, da najkasneje do 20. februarja *• t službenim potom predloge svoje proSnje za vpokojitev. Iz službe se odpuste vsi brez izjeme dne 1. marca 1920. HABSBURŽAN1 NA MADŽARSKEM PRESTOLU NEMOGOČI. LDU. Pariz« 4. februarja. (Dun. kor. urad.) Na včerajšnji seji konference poslanikov sprejeti sklep fclede Habsburžanov se bo po službenih komentarjih sporočil vladam nasled-stvenih držav bivSe monarhije, In sicer Čehoslova§ki, Romuniji, Poljski, Jugoslaviji in NemSki Avstriji. Avstrijskemu zastopstvu v Parizu se ta nota dosedaj še ni dostavila. Njeno besedilo Je po komunikeju to-le: Glavne sile združenih držav smatrajo, da morajo Izrecno dementiratl vesti, ki bi utegnile zbegati Javno mnenje. Te vesti pravijo, kakor da bi bile glavne sile aliirancev zadovoljne s tem. da se vzpostavi habsburška dinastija na madžarski prestoL davne sile aliirancev pa menijo, da se vzpostavitev dinastije, ki Je v očeh podanikov vteleševala sistem tlačenja in gospodovanja nad drugimi plemeni v zvezi z Nemčijo, ne strinja niti z načeli, za katere so se bili boji, niti z izidom vojne, ki pripušča osvo-bojenje dosedaj tlačenih narodov, niti ne nameravajo glavne sile aliirancev niti ni njih dolžnost vmešavati se v notranje madžarske zadeve, ali predpisovati madžarskemu narodu gotovo vlado ali ustavno obliko. Vendar pa bi glavne sile ne mogle dovoliti, da bi se vzpostavitev habsburške dinastije smatrala za vprašanje, ki se tiče samo Madžarske. Glavne sile aliiranih držav izjavljajo torej, da bi taka restituclja bila v nasprotju z osnovo miru in da bi Je ne mogle niti priznati, niti trpeti. MONARH1STIČN1 MAD2ARL LDU. Pariz, 4. februarja. (Dun. kor. urad.) »Petlt Parisien« priobčuje daljši članek o vprašanju vzpostavitve kraljestva na Madžarskem in razpravlja o možnosti, da bi vojvoda Adolf von Teck, svak angleškega kralja, zasedel madžarski prestol. SEDEM ŽELEZNIŠKIH DELAVNIC. LDU. Beograd, 3. februarja. O priliki svojega potovanja po Avstriji in Nemčiji te minister za šume In rude g. Kristin nabavil med drugim opremo za sedem železniških delavnic, ki bodo služIle n popravo vagonov in lokomotiv. Nabavljena oprema bo pričela prihajati po 1. marcu 1.1. V kolikor je Ma*o naročeno ▼ Nemčiji, se bo transportiralo preko Regensbunrju v AvstrlH naročena oprema se pa že naklada na Dunaja. a denjnemove vlade. LDU. Beocrad. 4. februarja. Bivši mokovski župan Camikov, tel so mudi v Beogradu, kandidira sa ml* nistra notranjih poslov nove Dantn-kinove vlade v Jekarermodaru. ODESK1 MEOUNCL LDU. Beocrad* 4. februarja. Na« še oblasti se prtpravftalo sa sprejem ruskih beguncev Is Odete, U bodo došli preko Carigrada. STAMHUi INSKI m KOMUNISTI LDU. Beograd. 4. februarja- b Sottt Javttala da Je haal 8taatala> skf v sobranja govor proti prevrat- - nim tendencam, pri kateri priliki je i vzkliknil proti komunistom: »Ne bo-t fim se valih groženji Ako hočete re- - vohtcijo, poskusite, toda vedite, da - vas uničim, zakaj razen zveste voj- • ske Imam za seboj- tudi nepokvarjen ' narod!« ___ IZROČITEV VILJEMA. LDU Pariz, 3. februarja. (DKU) • Konferenca poslanikov se je bavila s • sestavo nove note nizozemski vladi . glede izročitve bivšega nemškega cesarja. Poročila, ki so bila o vsebini te note objavljena včeraj, niso resnična. , Zaenkrat še ne namerajo nikakih prisilnih sredstev (prekinjenje diplomat- ; skih odnoSajev z Nizozemsko ali pomorsko blokado). Vendar pa se konfe- 1 renca poslanikov o besedilu note ni mogla zediniti. ker so poslaniki želeli, i da se o tem prej posvetujejo s svojimi vladami. IZROČITEV VOJNIH KRIVCEV. LDU. Nauen, 3. februarja. (Brezžično.) Konferenca poslanikov v Parizu je, kakor poroča Agence rfavas? v ponedeljek določila imenik vojnih krivcev, ki jih mora Izročiti Nemčiia. Imenik bo prejkone v torek oddan Lers-nerjf. Krivci se morajo v roku treh testov izročiti zavezn:škcmu sodišču v Parizu. General Hamilton je prosvedo-val proti zahtevani izročitvi vojnega maršala Ltman v. Sandersa. VLADIVOSTOK V ROKAH REVO-LUCUONAR.IEV. LDU. VVashington. 4. februarja. (DKU.) Reuterjev urad poroča: Vojni urad je dobil sporočilo, da so re-volucljonarci zasedli Vladivostok. BOLJSEVTKI V SIBIRUL LDU. Nauen, 3. februarja. (Brez-'/icno.) »Times« javljajo iz Harbina, da so boliševiki 20 milj od Vladivostoka osvojili Sloansko (?) in Nikolskajev, kier so bile shranjene zaloge za Vladi-vostok. poTOPmrv bivše avstrijske VO.TNE LAD.IE. Dunaj, 31. januarja« Telegr. Komp. poroča Iz Londona: Neka av-stroogrska vojna ladja, ki se je imela predati Franciji, se Je na poti iz Kotora v Brindlsl potopila. Oovori se, da so vse avstro—ogrske vojne ladje poškodovane, tako da niso več sposobne za plovbo. SMRT VOHUNA. LDU. Parfe, L februarja (DKU). Jutri zjutraj bo v Vincennesu ustreljen bivit pehotni častnik avstro - ogrske vojske Norbert Pnnck. Fnnck je bil leta 1918 obsojen od vojnega sodjSča na smrt Obtožen Je bil, da Je z napačnimi listinami vstopu kot Anglež v pariško banko in da je v zvezi s šefom nemške poizvedovalne službe, baronom Rolandom vohunil za Nemčijo. Dajal Je zlasti pri obstreljevanja Pariza z da-lekosežnimi topovi Nemcem podatke. CESTNE ZADEVE. LDU. LJobUana, 30. januarja. Predsedmštvo deželne vlade za Slovenijo sporoča: Ker so nastali dvomi, kateremu oddelku deželne vlade pripadajo cestne stvari se daje na znanje, da so vse zakonodajne, upravne (upravnopravne. In tehniško upravne) in tehniške stvari ce-starstva in gradnje mostov prešli od bivših deželnih odborov, od bivših avstrijskih namestništev in deželnih vlad in od bivšega avstrijskega ministrstva za javna dela na poverje-ništvo za javna dela. Izvzete od pristojnosti tega poverjenlštva so le naslednje stvari: L cestna policija, ki pripada deloma kot varnostna policija poverjenlštva za notranje zadeve deloma v zmislu točke 111. št. 3„ odst. 2., naredbe o prehodni upravi v ozemlja Narodne vlade SHS. v LJubljani, z dne 14. novembra 1918, št m. Ur. U okrajnim političnim oblastvom (naredbe ©pritožbah zoper krajnopollcijske naredbe in odredbe občinskega odbora oziroma županstva, ki so slično kakor že izza 1. 1875, na Štajerskem prešle tudi v ostali Sloveniji od deželnih odborov na okrajna politična oblastva; 2. one cestne stvari, ki so preje pripadale bivšemu avstrijskemu železniškemu ministrstvu ;3. železniški mostovi In mostovi pomorske uprave. Tehnična preiskušnja motorskih vozil fn pre-Izkrrševanje voznikov za Ista nista nista izvzeta od pristojnosti poverjenlštva za javna deta. POLJSKA IN SOVJETL LDU. PMt, a februarja. (DKU.) O aHiovBi predlogfh, Id Uh je sovjetska Rosila stavili Poteki, poroča »Ma-tto«: Piedfiem zagotavlja sovjetska vlada, da al sklenila nobenega talnega dogovora s Nemčijo ter priznava ne-odvtanost Poljske. Botlševtsi predlagajo aadaUa* aal se nad Poljsko in sovjet-sto Rastjo sklene premirje na fronti, kakrtao ie d*Ms In naj se začasno do-locUo BKle. Ukrajinska sovjetska vlada naj te prtaa kot neodvisna od ostale Rastje, vendar m kot njena zaveznica. LDU. Nanea, 3. februarja. (Brez-flčao.) Botfevlška mirovna delegacija Je tavodtfa * J*»kv% dalsPoBska ustavila pripravo za volno proti sovjetski Rus«i. LDU. Nauen, 3. iebruarja. (Brezžično.) Po poročilu poljskega poslanika v Londonu varšavski vladi je Lloyd George odklonil podpiranje poljske armade zoper napade boljševikov in izjavil, da se ne bi nikakor protivil sklepu miru med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Kakor poroča »Morningrpost« \z VarSave, je naredila ta vest grlobok vtis na varšavske časnike, ki sedaj živahno polemizirajo proti Lk>yd Oeor-geu. Po angleškem viru se dela kar največ na to, da bi Poljska ustavila so-( vražnosti. 0» komisija lehniCflo - Usoloiol-sklt Mol. Z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 3. julija 1919 štev. 565 Ur. 1. se ie izdalo ustanovilo za tehnično visokošolske fonde, ki naj jih upravlja posebna za to postavljena komisija. Upravna komisija za te fonde se je kmalu sestavila ter začela v zmislu naredbe pridno z nabiranjem sredstev, ki naj bi zalagali tehniško - visokošolski fond. Oklic, ki ga je komisija izdala na privatnike, kakor tudi na avtonomna zastopstva je v mnogih našel polno razumevanje za to, da je ustanovitev tehniške fakultete izredne važnosti za naše kulturno in gospodarsko živ-ljenj'e. Tem veljaj naša najprisrčnejša zahvala imenom učeče se tehnične visokošolske mladine. Vsem pa, ki doslej še niso položili svoi obolus na žrtvenik omike in napredka bodi v opomin in posnemanje ter vabilo na sodelovanje k zgradbi tako eminentno važnega kulturnega ognjišča. Za tehniško - visokošolske fonde so doslej darovali: Trboveljska pre-mogokopna družba 300.000 K. Kemična tovarna Liubljana - Moste 250.000 K, baron Bom 234.000 K, Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani 100.000 K, Upravna komisija za prehodno gospodarstvo v Ljubljani 52.000 K, Jeklarne grofa Thurn, Guštanj 30.000 K. Knezoškof ljubljanski, Stroine tovarne In livarne d. d. v Ljubljani po 20.000 K. Ka-rol Pollak, tovarnar v Ljubljani, A. Westen, Celie po 10.000 K, J. Birola, Zagorje ob Savi 5000 K, Kranjska tovarna železnine, Kamnik 3000 K, Bratje Sternberger, Slov. Bistrica 2000-K, Kolinske tovarne kavinih primesi 1100 K itd. H koncu bodi omenjeno, da podpira upravna komisija doslej 101 dijaka tehnika na raznih tehniških visokih Šolah v inozemstvu, kakor v Pragi, Brnu, Pribramu. Dunaju. Gradcu in v Ljubnem, 21 šumarjev in geodetov v Zagrebu ter 124 tehnikov raznih strok na tehniški fakulteti kr. vseučilišča v Ljubljani. Pole* teh podpor dijakom, je komisija dovolila in deloma že tudi izplačala znatno svoto 452.000 K za ustanovitev in opremo znanstvenih inštitutov, zlasti za kemični, geološko - mineraloški in elektro - tehnični inštitut. Toda zaveda se komisija, da jo čakajo še druge ne manj važne naloge, če hoče res v polni meri doseči svoj namen, za kar je pa treba še mnogo, mnogo denarnih sredstev. Zato se obrača še enkrat do vseh merodajnih činiteliev, da ji pomagajo doseči svoj cilj, sodelovati prf zgradbi kulturnega zavoda, ki naj bo vreden sovrstnik svojih tu- in inozemskih sestersklh tehničnih visokih šol. Narodno gospodarstvo. — ng Valutni problem, izšla Je knjt-ftca predsednika nizozemske banke Visse-rtnga, ki obravnava mednarodni finančni in gospodarski položaj. Znameniti mož postavlja sledeče zahteve: 1. Prenehati treba i izdajanjem papirnatega denarja, državnih in komunalnih obligacij, ker ustvarjalo samo dozdevno in umetno kupovalno silo. 2. Revidirati je dolžniško breme najbolj obremenjenih drŽav ter ga znižati na zmag-ijivo mero. 3. Ustanoviti je splošno kreditno organizacijo ob udeležbi vseh važnih dežel sveta. 4. Uvesti je organizirano Izmenjavo blaga med onimi državami, Ciiih valuta ne prihaja već v pošte v kot plačilno sredstvo v svetovnem prometu. Po Izvedbi teh zahtev Je zopet vpostavlti novfinl sistem in bankovčni promet v deželah, katerih valuta le močno trpeli. — ng Skrb za Časopisni (rotacijski) papir narašča tudi v Avstriji. Mnogi Usti al pomagalo le Se od dne do dne. Cena papirja Je bila ob prlčetku vojne za 1 kg W vin-, decembra 1919 pa 3 K 65 vin. za 1 kg. Papirnice zahtevajo pa že za veljavnost 1. Januarja 1920 povišanje cen tega papirja na 7 K za 1 kg. Časopisi računalo s tem, da bo številka Usta stala 1 krono. V organizaciji papirne Industrije preudarjajo, kako zmagati naraščajoče cene Časopisnega pa« pirla. Ker Se vedno eksportirajo, hoče držati cene doma na ta način nižje, da se občutno povišajo eksportne cene. Pripomnili Je, da je dobavljanje rotacijskega papirja pod državnim nadzorstvom. — ng Bankovcev v NetaM Je bilo talija 1914 v prometa 1890*89 milijona mark. torej manj nego 2 milijardi. Tekom vojne |i iiioflin trajao ntriffirfH Majat 04 Stran 4. .SLOVENSKI NAROD« dne 0. februarja 1920. štev. 29. zaceli tudi posojilniSke Usta, ki krotijo prav kakor bankovci državne banke. Dne 15. Januarja 1920 so imeli v prometu nad 35fA mijarde bankovcev ter 13 milijard posojfl-niških listov, torej blizu 50 milijard že> Ta stalna množitev papirja, trdi novi davčni zakoni in neurejenost političnega položaja provzroča nezaupanje mednarodne spekulacije. Marka trajno pada, prišla Je ie na 5Vt franka, pa se zopet malo popravila. — ng Bankovci Švicarske uadjoaelae banke imajo po izkazu za leto 1919. metalne podlage 75 odstotkov proti 48*5 odstot v letu 1918. V prometu Je bilo zadnje leto 1036 milijonov frankov bankovcev. Metalno pokritje znaSa 5906 milijona. — ng Položaj laneno industrije. Zveza Švicarskih industrij cev za laneno stroko porota: Položaj laaoae tadastrtfa la veta* bolj zamotan* daleč le Se ta stroka od ure-Jenih razmer. Pomanjkanja Unu ja večje nego se je mislilo. Predilnice kupujejo razpoložno blato po vaaJd ceni Za nekoliko mesecev nastopi najbrž občutno pomanjkanje surove robe. Zaloge v Belgiji so izčrpane. Posledica tega pomanjkanja surovine Je občutno povišanje cen za pralo. Vrtoglavo višino so te dosegle. Visoka cene za prejo učinkujejo naravno na tkalnice. Platneno blago Je vedno dražje, pa Je komaj v bližnji bodočnosti računati aa Izboljšanje. — ng Na Francoskem imajo po Izkazu koncem Januarja blizu 38 milijard bankovcev v prometu. Ljubljanski občinski svat. Ljubljana, 4. febr. 1920. Zupan g. dr. Ivan Tavčar otvori ob 5. popoldne sejo, konstatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika gg. Hudovernika in Vencajza. Protest proti ital. Imperializmu. Nato da župan v kratkih besedah duška čutenju našega naroda ob priliki izročitve ultimatuma Antante naši kraljevini in protestira proti nasilnemu laškemu imperijalizmu, ki omalovažuje naše zahteve. Ju-goslovenski narod mora vstrajati na svojih zahtevah, ker so te zahteve pravične. V prvi vrsti gre pri tem zahvala naši omladini, ki se je z vsem svojim mladeniškim ognjem zavzela za to vprašanje, zahvala pa tudi vladi, ki je tako moško odgovorila na ultimatum. Tolažimo se, da se je položaj od časa nagega odgovora na ultimatom, pa do danes, znatno izboljšal. Tudi naša občina z vso odločnostjo protestira proti kateremkoli odtrganju delov naše kraljevine in proti temu, da bi se sklenil v Parizu kak tak mir, ki bi opeharil Jugoslavijo za njene pravice. (Odobravanje v zbornici in na galeriji!) — Župan se spominja nato umrlega bivšega dolgoletnega občinskega svetnika notarja g. Plantana, prt čemur so navzoči občinski svetniki vstali raz sedeže. — 2upan odgovarja aato na razne interpelacije, stavljene v zadnjih sejah, nakar se zapisnik zadnje seje odobri. — Nato poroča mag. svetnik g. Oovekar o raznih prošnjah za podelitev domovinstva, pri čemur se nekaterim prosilcem podeli domovinska pravica brezplačno, nekaterim proti taksi, drugim zopet se da zagotovilo, da se Jih sprejme v občino proti preskrbi j neslovenskega državljanstva, edino prosilcu trgovcu B. Ootzlu se njegova prošnja za domovinsko pravico zavrne. Poročila personalno - pravnega odseka. Občinski svetnik g, R. Pustoslem-š e k poroča o dopisu mestnega magistrata glede pokojninskega zavarovanja mestnih uslužbencev pridobitnih podjetij ter se sprejme tozadevni odsekov predlog. — Nato poroča o dopisu Mestne hranilnice ljubljanske glede spremembe hranilničnih pravil in predlaga: 1. spremembo § 36„ 2. da vzame občinski svet izjavo uradnikov ki nastavi j encev Mestne hranilnice na znanje, 3. da dovoli zvišanje prejemkov v Iznosu 120 odst od 1. decembra 1919 m 4. da se všteje 9 vojnih semestrov od 1. aprila 1919 dalje v službovanje. — Isti poročevalec poroča nato o dopisu ravnateljstva državne obrtne šole glede ohranitve učnih prostorov v svrho obrtnega pouka ter predlaga sklep, da obč. svet prejkotslej vstraia na določbah pogodbe, k! jo Je leta 1914. sklenila mestna občina z bivšim ministrstvom za iavna dela. Vsi odsekov! predlogi so bili sprejeti. Poročita finančnega odseka. Podžupan dr. K. Trlller poroča o županovem dopisu glede odobritve dra-g1n?skih doklad mestnim uslužbencem ter povdarja, da bi znašale te doklade do konca meseca marca t 1. 927.409 K 70 v, kateri kredit nai se naknadno odobri. Pri utemeljevanju svojega predloga povdaria zlasti deistvo, da čakajo v tem oziru bodoči občinski svet velike naloge, ki se bodo dale rešiti Ie z izdatnim investicijskim posojilom ali pa z izdatnim davkom na alkoholne pijače. — Kredit v izmeri 927 409 kron 70 v se odobri. Na predlog poročevalca se zviša dohodke mestnih podjetij na ta način, da se 1. zviša cena hektovatu elektrike za razsvetljavo na 50 v, za motorje na 25 v in za električno cestno železnico na 15 v za uro. Istotako se zviša cena plinu na 4 K za 1 m*, cena vode ostane zaenkrat neizpremenjena. Glede zvišanja dohodkov mestne zastavljalnice se sprejme odsekov predlog glede zvišanja odstotne mere in se sprejme tudi resolucija, po kateri se naroča posebni komisiji proučevanje vprašanja, ali bi ne kazalo izvesti opustitev in likvidacijo tega zavoda, o čemur naj bi se poročalo na prihodnji seji občinskega sveta, — Nato poroča poročevalec o županovem dopisu glede zvišanja veseiič-nega davka in predlaga, da se zviša sedanji malenkostni veselični davek na 10 odst vstopnine, najmanj pa 20 v od vstopnic in bi stopilo to zvišanje 15. februarja t 1. v veljavo. — Sprejeto. Nato poroča o županovih dopisih glede zvišanja davka na listke cestne električne železnice in o prošnji ravnateljstva cestne električne železnice za zvišanje vofnih tarlfov ter predlaga, da se zvišani tarifi odobre, obenem pa zviša davek na listke na 10 odst. Na predlog občinskega svetnika g. Venca j sa se sprejme tudi resolucija, s katero se pooblašča župana, da intervenira pri podjetju radi IzplaČanja enkratnega nabavnega prispevka iz eventualnega dobička tega podjetja v času od septembra do Januarja t. 1. — Poročevalec poroča nato o prošnji Mestne hranilnice za zvišanje denarne zaloge kreditnemu društvu Mestne hranilnice in se odsekov predlog sprejme. — TsrJ poročevalec poroča o prošnjah ravnateljstva mestnega užit-ninskega zakupa za dovolitev kredita za razne poprave in nujne naprave pri raznih mitnicah in se odsekov predlog glede dovolitve tozadevnih kreditov sprejme. — Končno je podal poročevalec poročilo mestnega knjigovodstva o računskenr sklepu aprovizacije za čas od 1. avgusta 1914 do 31. decembra 1919 ter o bilanci mestne aprovizacije z dne 31. decembra 1919. — Dohodki mestne aprovizacije so znesli v tem času 70,893.563 K 35 v, Izdatki pa 70,393.152 K 63 v, skupni promet torej 141,286.715 K 98 v, prebitek 500.410 kron 72 v. — Bilanca koncem leta 1919 Izkazuje 2,329.739 K 05 v čistega dobička, od katerega se je porabilo za ubožno akcijo itd. 2,042.062 K 58 v, ostanek 287.676 K 47 v pa Je na razpolago pri mestni aprovi-zaciji. Izvoli se na predlog odseka poseben odsek 3 članov občinskega sveta, kateremu se pritegnejo tudi strokovniakL V odsek so bili koncem seie Izvoljeni gg. dr. Adlešlč, Ukozar In Mihevec. Sprejeto. Poročilo poMdiskega odseka. Občinski svetnik g. LI koz ar poda v imenu policijskega odseka poročilo o prizivu Rudolfa Cika proti odloku magistrata glede odstranitve raznih skladišč v soseščini njegove hiše In se na predlog odseka njegov priziv odkloni. Nato sta občinska svetnika g. Vencafs in g. Marinko stavila na g. župana razna vprašanja in interpelacije, nakar Je zaklju-čfl g. župan javno sejo. Dnevne vesti. V L/ublfanit 5. februarja 1920. — Vse, kar }e prav! Ako kdo potrebuje inštruktorja, hlapca, vzgojiteljico, hišno al; kai sličnega, pošlje stvar uredništvu, v brezplačno objavo seveda. In vsak utemeljuje to svojo zahtevo. Prvi ima pravico do brezplačne objave za to, ker je >notorično znan rodoljub, ki si je že pridobil nevenlJivih zaslug za narod in je že ogromno Žrtvoval za narodno stvar«, drugi ie mnenja, da se mu mora brezplačnost priznati že za to, ker daje v svojem oglasu prednost — »beguncem in invalidom«, tretji pa reklamirajo zase brez-plačnost za to, ker slučajno zastopajo >akšno narodno podjetje, končno pa vlada in njeni organi, ki sploh mislijo, da imalo Isti svoje predale samo za to, da se v njih brezplačno objavljajo rar-ni službeni komunikeji, uradne naredbe in odredbe, ukazi in fermani. PotrplHvo smo vse to prenašati ter tlačanfll tem in onim, sedaj pa smo se naveličali te tiake, ki je pod solncem božjim ne opravlja noben drugf list, in pravimo: Za oglase brez izjeme |a na razpolago inseratni daL Kdor hoče oglaševati, naJ plača ! — Star način ooINBm foi«S. Urednik mariborske »Straže« Pran Ze-bot je hotel podkupiti uradnika na mariborskem magistratu, da mu izroči peke tajne uradne spisa, Uradnik ie o ^poročal kakoc te bite pdtm dolžnost, nadrejeni mu oblasti, ki le stvar prijavila držav, pravdnlštvu. Žebot le bil nato aretiran in državno pravdništvo v Mariboru ie odredilo, da se ga pridrži v preiskovalnem zaporu, dokler niso zaslišane priče. Zaslišanje svedokov ie bilo v dveh dneh končano, nakar so Žebota Izpustili iz zapora. Jasno ie, da Je državno pravdništvo vršilo samo svojo dolžnost Kljub temu napada seda! »Straža« na najnodlejšl način državnega oravdnfka v Mariboru dr. GrasselMa. Očita mu, daje bil pod Avstrijo šotjonafni oficir v Spilju in kasneje nameščen prt »KriegsGbenvachungsamtu« aa Dunaju ter mu podtika« da je kot tak zajordil razna dejanja, zaradi katerih bi ga morali poklicati na odgovor. Kdor poena dr. GrasseUf ja, vč. da le bil vselej dober narodnjak in poštenjak* ki ni niti v najtežavnejših položajih zagreli! ničesar« kar bi aa modo kompromitirati pred slovensko Javnosti«. To vi prav dobro tudi gospoda okrog »Straža«« a ga kljub temu napada HI shira kot nekak izmeček Ooveika družbe. Al ie to dostojno, aH Je to morajnof^ Ha vetno* v koftko ie kriv uradnik Zabot. to bo pokazala obravnava, to na veuao, da ja postopal državni oravinfc soglasno z zakonitimi predpisi Napadati ta seda] radi tega, le podlo ta poitt-nih ljudi nevredna — Nemški Senatore** v gmotnih stiskan. Nemški list! iavUaio: »Nemški svoim PottoPia, NemSka učitelje in uči-tellftce so skoro vse izgnali iz Jugoslavije, V Cehoalovaiki je društvo še moglo doaedai vzdrževati reden pouk na svoffh šolah, vendar pa mu povzročajo plačo ogromne izdatke« ker mora izplačevati prejemke v češki valuti. V vodstvu nemškega Scbulvereina razmišljajo o sredstvih, ki bi društvu omogočili, da ae izkoplje iz sedanjih gmotnih stisk«, šulferajn ima toliko grehov na vesti« da bi mu zlasti ml Slovenci privoščili, ako bi neslavno poginil. — Nastrani Naaacl v LJubljani Slaščičar Voltman v Prešernovi ulici je iskal pomočnika. Prišel se mu je ponudit Slovenec pa ga je odslovil, češ, da si premisli. Znano pa ie, da Slovenca sploh ne sprejme. V Gradcu in na Dunaju odstavljajo Slovence in v Ljubljani — tudi. Ali bomo to trpeli? — Trikratni živjo vsem, ki se vračate! Komanda dravske divizij, oblasti v Ljubljani je pod zgoraiSniim naslovom izdala za vračajoče se vojne ujetnike iz Italije proklamacijo, ki obsega pozdrav in kratko navodilo, kam se imajo uietnikj obrniti radi zglasitve, ufetniških pristojbin, civilne obleke, radi morebitnega nadpregleda itd. Te proklamacije so se dale natisniti in vsak ujetnik dobi na sprejemni postaji po en izvod. Razposlale pa so se tiste tudi vsem županstvom, da tista vedo, kako imajo postopati. Županstva so dobila obenem s tem} tudi evidenčne listke, katere morajo z domov se vr-nivšim ujetnikom v dvojnem izvodu spolniti en izvod pristojni polkovni okružni komandi (Maribor. Celje, Ljubljana, Pliberk), drug izvod pa vojaški intendanci za Slovenijo v Ljubljani. Vsak ujetnik se mora tekom 48 ur potem, ko je prišel na svoj dom, zglnsitj pri Županu z dokazilom o razkuženju. Da se ne zanese v našo deželo kaka bolezen, naj vsi župani skrbno pazijo, da se bodo spolnjevali vsi predpisi ^lede razkuženja .Natančneiša navodila o tem so Županstva itak dobila od zdravstvenega oddelka za Slovenijo in Istro v Ljubljani. — Iz magistralne sln^be. Nadzornik mestnih delavcev Vinko Magister je bil na svojo prošnjo stalno vpoko-5en. Magistratnerrm oficrjnlu Tvorni Tavčarju Je bil podaljšan doruist do 1. maja t. 1. S 15. januarjem je bil reaktiviran vnokojertf pisarniški ravnatelj Jernej Boltar. Uslužbencema nasilnega in reševalnega dm^fva Antonu Zdravicu in Gašperju KumlJe se ie zvišata mesečna n" Trn rta na 420 K. — Iz obrtne stroke. Mestni občinski svet je sklenil priporočati: prošnjo Ivane L a v t a r Je v e za podelitev sro-stilniške koncesije, prošnjo Frančiške Novakove za razširjenje gostilniške koncesije, prošnio Marjete T o m š ? -Č ev e za podelitev koncesije za prodajo kave |n čaja na stojnic? in prošnjo Ivana Radovana za podelitev zobo-tehniske koncesije. — Pozor pred ponarejenim* bankovci. Centralna uprava za trgovački promet sa inostranstvom v Beotrradu. nodružnica v Ljubljani, nam poroča: Pri blagajni njenega urada je plačala dne 2P. t. m. neka tvrdfca iz Maribora večji znesek s tisočaki, med kolima se je konstatiralo na licu mesta 19 fafsi-ffkafov. Opozarja se s tem vso javnost, da strogo pazi v lastnem interesu in na korist države na take falsifikate, ker so jako dobro ponarejeni in jih je mogoče le z veliko pozornostjo razločiti od pravilnih po temnejšem tisku ter po drue^eih potezah okraskov. Orel je slabo ponarejen. Na teh bankovcih pa so obenem ponarejene tudi Štampi-Ijke, oziroma žigi in je skoro na vseh kaka slovniška ali drugačna napaka. — Koflci z ravnimi robovi. Ker so nastali dvomi, ali se morajo spreiemati bankovci, k| nosijo kolke z ravnimi (ne-perforiranD robovi in so opremljeni po največ s hrvatskimi žigi, se opozarja, da so vsi bankovci, kolkovani s takimi kolki, veljavni, ako so sicer tj kolki pristni in Je kolkovanje pravilno izvršeno. Torej ni nihče upravičen, da zavrača t*ke bankovce. — Otvoritev teMonrike centrale pri poštnem uradu Cankova v Prek« umrlu. Pri poštnem uradu Cankova (PrekitiurJel se je otvorila telefonska centrala brez javne govorilnice za krajevni in medkrajevni telefonski, promet — %aapaijawjai fconMfa naMaa vlade ta stvarao asmuiMiacln v UabHaal odda SO M rumove komeoatdla hi ruma s 4n do 44 odstot. Traflea iz skladišča v Ptuju. Enako aa odda zaloga ene cistern« katrana* ki se nahaja aa postaji državnega kolodvora. ReflektantI za označeno blago naj viole prošnje pet gorenjtm uradu do IS. februarji 19H z navedbo ponadnih cen. Tatovi aejavaaaifke. Včeraj sta bfln aretirana neki Anton Bavda* In neki Joelo Pridal, ker ata okrog ponujata 4 avtnooevmatične plašče za 14000 kron. PfaKl so biti tast vojaške oprave. — PoflcOa le »plenila v neki avto-garmM delavnici P. onem avtopiaščev, h ao hm tudi vojafta tat ^^^ — Zasjanul • avnnnPtl aa aYfcffni6uw Danes ponoči Je preminul nai dolgoletni član g. Prah Bartl, uradnik okrajne bofnfške blagajne. Pogreb se vrif v gpfnTJnf fkjt. na, nt> pet HU an Pope** ^nn^^f^r^^naua^at^anna" ^y _ ^^ ^?y ^^^^^^_! mo zadnjo čast našemu zvestemu rišu, prosimo polnoštevilne udeležbe. — Saurtna koaa. Zdenka D a k s, rojena L a d i h a, soproga nadstrojnika > Maksa Daksa v Učiteljski tiskarni. Po- greb je v soboto popoldne ob 2. — V Trnovski ulici št 23 Je umrla gdčna. Jo* sipina Debevec, poštna adjunktinJa-Pogreb bo v petek ob pol 14. Blag Jim spomin! najnooeiSa porottla. KONCENTRACIJSKI KABINET NA VIDIKU. Beograd, 4 februarja. Regent Aleksander je pozval v torek k sebi predsednika začasnega predstavništva dr. Pavlovića ter konferiral dol-ko ž njim o možnosti sestave koncentracijskega kabineta ali pa. če bi bila sestava takega kabineta popolnoma nemogoča, vsaj glede sestave širšega koalicijskega kabineta. Pri tej priliki je izročil regent dr. Pavloviču tudi lastnoročno pismo, v katerem opozarja regent na veliki zgodovinski moment, ki ga baš v teh dnevih preživlja naša država. Regent apelira na vse politične skupine, ki stoje na stališču narodnega in državnega edinstva. era složno nastopijo v teh težkih časih ter daje dr. Pavloviču polnomoc. da stopi v dogovor z načelniki vseh političnih skupin kot homo regius ter se ž njimi dogovarja glede sestave koncentracijskega kabineta. Dr. Pavlovič je takoj nato pričel s konferencami s posameznimi šefi političnih strank in s predsednikom ministrskega sveta Davidovičem. V obče se misli, da bo dr. Pavlovič s svojo misijo uspel. Glavno sporno vprašanje tvori v tem trenutku vprašanje zasedenja portfelja ministrskega predsedstva in notranjega ministrstva. Politična borba se vrši sedaj zlasti med Svetozarom Pribičevičem in Stojanom Protićem. V političnih krogih so mnenja, da. nobeden izmed obeh ne bo zmagal. Glede Protiča se zatrjuje v političnih krogih, da ima največ izgleda, da mu bo poverjeno nredsedstvo ustavotvornega odbora, glede Pribičevića pa se govori, da bo najbrže prevzel portfelj ministrstva za notranje zadeve. V političnih krogih se mnogo imenuje tudi ime dr. Milenka Vesniča. našega bivšega noslanika v Parizu. Vesnić se nahaja ravnokar tia potovanju po Vojvodini ter je bi! brzojavno pozvan v Beograd. Ali gre za sestavo kabineta, še ni znano. V tem slučaju, da bi Vesnić prevzel sestavo kabineta, bi dobila ministrstvo za notranje zadeve Demokratska zajednica, vendar pa bi Sv. Pribičevič v tem slučaju prevzel drufg oortfeli v tem ministrstvu. . Politični krogi vedo, da obstoja med socijalisti hudo nernzpoloženje in da ne vstopiio v vlado, če se poveri dr. Koroščevemu klubu kak ministrski portfelj. Ce se uresničijo gotove aspiracije dr. Koroščevega kluba, bi bil odpor socijalistov še hujši. Po dosedanjih kalkulacijah bi prišlo v novi kabinet 6 demokratov, 4 radikalci in 2 člana Narodnega kluba. Kandidata opozicijonalnega bloka sta Drinkovič in dr. Ivan Lorko-vič, kandidati Demokratske zajednice Davidović, Sv. Pribičević, Dra-škovič in Veljković. Vsi politični klubi imajo neprestano seje, v katerih se posvetujejo o možnosti sporazuma, do katerega, tudi po prepričanju demokratov, nrav gotovo pride. Pri tem se razna-ša tale vest: Če se posreči sestaviti koncentracijski kabinet, bo sklicano 15. februarja narodno predstavništvo, ki se bo najDrej bavilo z zunanjepolitičnim položajem naše države torej zlasti z jadranskim vprašanjem. Nato bi prišel na vrsto volilni red, nakar bi se volitve razpisale. Seje narodnega predstavništva bi trajale en mesec ter bi se po rešitvi zgoraj omenjenih vprašanj v poglavitnem bavile z vprašanjem ustavotvorne skupščine, za katero bi se mogla izvršiti volitev začetkom aprila. DR. VESNIC SE VRAČA V PARIZ. Beograd« 4. februarja. Glede našega dosedanjega poslanika v Parizu, Vesniča. smo dobili poleg zgr> rajšnje še drugo Informacijo. »Beogradski Dnevnik« pravi, da Je prišel poslanik Vesnič v Beosrrad, da sondira notranjo politiko v naši držav! nakar bi se odločil, ali ostane kot poslanik v Parizu ali vstopi v politično življenje v domovini. V Beogradu je zbral okrog sebe nekatere mlade člane radikalne stranke, ki so zelo demokratičnega mišljenja in ti so zahtevali od nJega, da nastop! proti Stojami Protiču. Vesnič se ie prepričal, da niso dani pogoji za njegovo politično delovanje v domovini ter se vrača v Pariz. REOENTOVA BOLEZEN. Beograd, 4. februarja. Regent Aleksander Je že zapusti! posteljo, ne sme pa Se Iz sobe. Sprejemanje na dvoru Jo odgođeno. Včeraj Je poklical k neb! predsednika začasnega predstavništva dr. Dražo PavloviČa ter mu naložil dolžnost da konfert-ra z vsemi strankami glede sestave koncentracijskega kabineta. Regent fcu-injienfiak da fcpa kOAcaajtrajdlaJca vlada izvesti volitve v ustavotvorno skupščino. Dr. Pavlovič Je konferiral že s Protičem. Drinkovičem in dr. Korošcem. Danes se konference nadaljujejo. VOJAŠKA KONVENCIJA S ČEHO* SLOVAŠKO. Beograd, 4. februarja. Kakor ae zatrjuje, se vrše sedaj razgovori med našo državo in Cehoslova- ško glede vojne konvencije. Pogajanja potekajo zelo dobro in Je pričakovati, da pride v najkrajšem Času do sporazuma- NAŠ MEDNAKODNI POLOŽAJ. Beograd, 4. februarja. Kakor poročajo iz Beograda merodajni činitelji, se je naša pozicija po odklonitvi ultimatuma znatno zboljšala, tako da o ultimatumu že sploh ni več govora njti v službenih krogih. Simpatije politikov so večjidel na naši stranj in tudi časopisie in javnost sta se postavila za nas. ODGOVOR OPOZICIJE VLADI. Beosrad, 4. februarja. Odgovor opozicijonalnega bloka vladi stremi za tem, da vstopi opozicija tudi v kabinet. Če.bodo za to dani ugodni pogoji. Opozicija z?hteva za sebe portfelj notranjih zadev, ki bi se moral prepustiti kakemu radikalnemu politiku. Ce bi demokratska zaednica te zahteve ne hotela izpolniti, zahteva za se mesto ministrskega predsednika, za katero mesto ima baje pripravljenega poslanfka Vesniča. Na vsak način pa zahteva oposrt-cijonalni blok sklicanje narodnega predstavništva. Odgovor, ki ga le ae-stavil Stojan Protjč in tudi ze podpisal, se je moral naknadno na zahtevo mnogih poslancev opozicije preustro> Viti in ublažiti. NAS POSLANIK PRI VATIKAN0. Beograd, 4. februarja Prestolonaslednik regent Aleksander Je podpisal ukaz, s katerim se Imenuje za našega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri sveti stolici dosedanjega tajnika pri tem D0n sianištvu dr. Luja Bakntiča. MINISTER DVORA. Beograd, 4. februarja. »Trfbuna« poroča, da je vest, da le Imenovan mfr- r>*ster dvora BalugdŽiČ zaj poslanika v Washingtonn fn da prid© na njegovo mesto sedanft" poslanik v Washingtonn Jovo JovanovfC. popolnoma ne4stlntUjft\ STAVKE V SRBIJL Beograd. 4. februarja. KorminfcB nameravajo v Beogradu za lotil, 5, jL m., proglasiti generalno stavka V uradniškem domu bo ta dan veliko zborovanje. Vlada Se odločena preprečMf vse, kar bi ogrožalo redni promet . Beograd, 4. februarja* Na progi Paračin - Negorin je Izbruhnila želen-; ničarska stavka. Vlada ie odločena, da udttši to gibanje. DESOKUPACIJA DALMACIJE. Beograd, 4. februarja; Odsele apj saniranje pasivnih krajev naše državfj Je odredil, da se od zaloge pšenice w koruze, namenjene za Dalmacijo, o*itftu»> štee. 29l .SLOVENSKI NAROD* (tat S. fcbraai^ IMO. Stran 5, aiia popoldne: >Pepelka«, Izven aboom; zvečer: »Na dnu«, Izven abonm. — V pe-aedetjek. dne 9. februarfa: »Korenček« — »Ženitev«, aboana D - li. MnHIsanlan * ililiifffi V četrtek 5.. nedeljo 8. in torek 10L februaila v dvorani Mestnega donia on 4. popoldne: »Pre* los — Čarobne gosli«. — Koncert v Tismlgon priredita v sredo dne 11. februarja ob 8. zvečer v Por te je vi dvorani jugoslovanska nmetnfka i. J. Tkalci C vtrtnee na violončelo in g. C. Ličar, klavirski virtuoz. Osebna vabila se ne razpošiljajo. — Za lovce. V kratkem začne izhajati v Beograde glasilo lovskega udruženja pod naslovom »Lovac«. List bo lahalal pot-mesečno. Sokotstvo. — Žensk) telovadni kratek Sokola T. v LJubljani vabi na svojo »Telovadno akademijo«, Id Jo priredi v sobota dne 7. svečana t, I. v veliki dvorani Uiriona z le objavljenim sporedom. — Opozarjamo starše na to prireditev, kjer bodo dobili točen vpogled v delo v telovadnicah m se prepričali kaj vse doseže sokolska disciplina ta vztrajnost dela. Naše male SokoHce bodo pokazale, kakšen uspeh ima točno in vestno zahajam c v telovadnico! Članice bodo izvajale češke proste vale za vseso-kotski zlet v Pragi leta 1920 V preciznem Izvajanja teh vaj, katerih posamezni gibi Izražalo vso bof zatiranega slovanskega naroda in veselje zmage nad zatiralci, si bo lahko ustvari! vsak posameznik sliko nagega preteklega življenja. S telovadbo članic na orodja se bo nudil vsem, za telovadbo vnetim gledalcem vpogled v ved-eo naraščajočo spretnost in moč telovad\ — Po telovadni akademiji bo sledil kratek od^or, da se bo dvorana pripravila z* ples — Vstopnice se dobe v predprodajl pri s. Oorianc. Mestni trg 3. Vstopnina 10 kron. sedeži po 10 K: za člane In članice v predprodaji vstopnina 6 kron. na dan prireditve po navadnih cenah. Sokol L opozarja m vabi bratsko čtenstvo ter drago cenjeno občinstvo na svojo t—Ml plesao piliuefrsv, m se vrti v dvorani hotela »Union« ob 8. eun> cer. Sodeluje kompletni društveni salonski orkester. Za pomete se priporoča tđbm. Zdravo! Primorski sokolski kril* ima danes 5. t. m. svoj debatni voćer v kavarni Zvezda (posebna soba). Predaval bode £. dr. čok, narodni poslanik o našem zunanjepolitičnem položaju. Mastarada Unbljanskega Sokola se vril letos na pustni torek v obeh dvoranah Narodnega doma. V eni prihodnjih številk priobčimo podrobnosti. Sonaltnl ples priredi Sokol Mozirfe v soboto dne 7. februarja 1P20 v hotelu Ilirija v Mozirju. Sokol v Št Jnrje ob Južni železnici priredi v nedeljo, dne & februarja ob 20. ari »Večer rngoslov. pesmi« z gledališko igro *Brat Sokol« v gostilniških prostorih brata KlanJIka. Sokol v RadoariJ* priredi skupno a društvom »Jugoslavija« v nedeljo, dne 3. februarja po gledališki predstavi ^Španska muha* v vseh prostorih predpustno veselico. Društvene vesti in prireditve. — Občni zbor »Spfoftncffa sloven Ženskega drtrS*v»« se vrši v nedeljo 8. t. m. ob 4 uri pop. na magistratu. Dnevni ted: Pozdrav predsednice. Poročila taurW. b'i^nin^arlce in knjižničarke. S!uČai"osti. Volitev odbora Naj bi se udele^V vse olrmice občnega zbora ter naj se te zadnje dneve pridobe novih pristaš'uj. Vsaka zavedna Slovenka mora biti Članica '♦Splošnega slav. ženskega društva-. Članice sprejema knjižničarka vsak torek, četrtek in petek od 5.-7. nre zvečer, v društveni!] prosiorh. — Slov. pevsko društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani je priredilo v soboto 31. januarja v hotela »Union« zabavni večer, na katerem Je nastop?! điatUsoai w/0tt f**«*l sfjer prvič ta* ■iimnliii Iivakl t* m Mk: Sfeva* na 4amU &** doanovinsld, Moj dota, Savuka in Irtt oihrliena. Vse točke 8» bile dobro prti***«, f a ter gre tttav la g*af«venin pwrovo*| g. Prsmitta. Upa« !c, da se ta pevski zfcor, dbslo-ječ skoraj iz suniti dosedanjih pevskih laJilfov, v kratkem razvije v zdravo, močno pevsko drnttvvx — Pri prireditvi je svirala marUivo godba dravske divizije. Društvu čestitamo na prvem nspebn fn mn Želimo fepetra razvitka. . Slovenije v svrho ustanovitve strokovne zadruge, se vrsi dne 22. februarja ob i. dopoldne v mestni posvatovalnJcJ (usagl-strat). Na ta sestanek se vabijo vsi tesne-sk! raojsfr! iz cele Stovenfle, ker gre se ustanovitev velevažne gospodarske strokovne organizacije. — Grli - Metodova podružnica za Orobetno m okolico priredi S. februarja, v nedeljo predpustno veselic© v prostorih gostilne 2nidar v St. Vidu. Cisti dobiček je namenjen za Slovenske vofne sirote. Poizvedbe* — V ruskem vjetnlstvo je irmrl Martin Nagode, star 22 let, pešec T7. pp.. dne 2' iumia !°!7 v Nfžnjem Novgorodu. Svojci naj naznanijo svoj -istov »Slov. Rdečemu križu« v Lieb-tjaiti. — Ključ fWertheftn) se je našel na Planinskem plesu in ostroga. Dobi se ori Korenčanu na Starem tram. Istotam se dobi tudi broZa, srbsko ročno delo, k; je bila najdena v drevoredu. — Svofcf vojne« vjernika Franc Štelančičn, roj. 1882., nas naznanijo svoj naslov Slov. Rdečemu križu v Ljubljani. P°ztv. Ivan V i ran t iz GrosupBa Št. 44 ie danes od deželne blagajne sko- zi Ogavni trr đo Turfaftega trga aH od lata gk> Prešernove kavarne Izgubil 638 aH 639 K, to je dva kosa po 100 kron, 8 po 910 K in drugo v papirnatem drobila presto, to je brez denarnice, — Ljattjaaa, 1. februarja 1920. Iv. Vfrant. Tisoč Imate* aH 10 000 kren dobi. Mor mi pomaga iailedlti- dotična osebo, ki me le tožila neresnKnih dejanj pri deželni vladi, vsled katerih sem bil zato več časa interniran v Ljubljani. Ivan Kada, izdelo-vatelj harmonijev sedaj v Gorici, Via Aacok 31. Poziv. Pričetkom septembra lanske;a leta Je bil pozabljen v večernem vlaku Celle-Maribor fotografičen aparat »Ideal 246- znamke Ika, 9 krat t Z (Cornpound-Verschluss). Ker se je med tem posrečilo najti sled sedanjega imejiteija, se Isti tem potom pozivlje, da odda aparat hišniku v Mariboru, Viktrinjska ul. 17 osebno aH po pošti, ker bi se morala drugače vsa stvar izročiti policiji. Včeraj dne 4. lebrnerja *e je v sredini mesta Izgubila damska ura (tnla z zlatimi zvezdicami) In damska verižica k uri. Na verižici je bila mala knjižica Iz zlata z mo-1 negramom K. T. Prosi se naj pošteni najditelj proti dobri nagradi to odda upravai-Stvn »Slov. Naroda«. — Slika, slikana z oljnatim] bar-vami, signirana s črkami ».Teta* 8. I. 1019« se ?e našla. Okvir ie nrjav z zlatimi okraski. Lastnik, kj naj izkaže 1 pravimo posest, naj se zglasi pri policijskem ravnateljstvu v Liubljani, soba št. 19. Pozor gg. lovci! Potresa se od 30. Januarja lovski pes fermač, krepke rasti, i kratkodlak, bele barve s svetlo - rjavimi lisami, približno 50 cm visok, 80 cm dolg. Sliši na Ime »Hektor«. Primerna nagrada za Izsleditev. Obvestila na naslov: A. Po-tokar, Karfovska cesta IS. Ljubljana. 827 Zgubil se le v nedeljo pes bernardinec, pol leta star, z belo dolgo dlako in rjavimi lisami. Pošteni najditelj se prosi, da ga pripelje nazaj proti nagradi Sv. Petra cesto 5tev. 71. ^^mmmmmmmm m ■— ■ i——i——«fc—«1 Vremensko poročilo. fMt— Mi wmi*m ZMri VtHfl w»ggl tUklM mm *! e« ft* i i* i I 3 cas aaro-' o m .. . M ^_ S m* eetrs i |1 Vetrovi **° £ jwjs> t mm ' gj| j___________________ i 2. pop 750 8 2 2 si. sever jasno . 9. ZV. 749 2 -07 5 7. zj. 749^4 : —0-9 brezvet oblaCno i . _ '______________^_______________________________ Obir 2044 m nad morjem. 1 9. zv. 60451 —*5 j si. svv. jasno 2 7. zj. 603-8 —-2 I si. zap. | Paaarlaa v LjaMfant v24artk # aaOMrJa 0 ■■ Srednja včerajtna teaperatata 07», normalna —1*4» Glavni urednik: Kasto Ptfstoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. ~-"------------------------------------------------- .^-^—.———« Ne morete spati? Niti delati? Tma-te nervozne bolečine? Občutek zado-volstva doprinese Vam Fellerjev pravf Elza fluid, 6 dvojnatib ali 2 veliki Specijalni steklenici 24 K. Trpite na počasni prebavi? Za-nrtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerlevimi Elza krogljicami, 6 5kat-Ijic 12 K. — 2elodec okrepčujoča Švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eu^cn V. Feller, Stublca donia, Elza trg Štev. 238. Hrvatska. %i| mfin (Bdsendorfer,ttareJ-r\l»Mwln ?! sistemi 5« v dobrem stanju, se proda na Bledu. Več pove z Miftr Tedeb. IjaMjaaa. Breg §t, 18 m. 867 WE~ fi«|8lKB8 m sili. Ponudbe: Tovarna Besne. 856 iM it wHa WSa sjŠSTk,? pove upravništvo Slov. Naroda. 848 intfiia z mm ^^r^r tkem se da takoi v najem. Naslov rove nprava Slov. Naroda. 85? lani iMjrtKja m u tato! taji. Ponndbe franc o nosta« i Vižmarje To-tarna lessil izlelisf Zg. Gtaieljae sad IjiMaao. 860 nVttffaia en ^ pooolnoma nove rdeče naJdjl K jahalne hlače. Naslov pove uprava »Slov. Naroda* 861 BrniMdg* &z 20 m ***** ,e spfci" rlUU jHU v trgovini z mešanim blagom pri tvrdki Anton VerMc. Sevalca t» Savi 877 llzar a sprejme «LfflSS9£ ■d se pri restavr. B. Šfachta t nafedaen daoias. 883 BliJiHflH !Hl Jlftl, mo?. Vonudbe pod .Premag 873" na oprav. Slovenskega Naroda. 873 IIRffllsi imarn *20 vagonov smrekove-naUlUfjtJj ga. tesanega lesa (tramov) Pismene ponudbe ra upmvniitvo SI. Naroda pod »Ut 848'. 868 ftSimidei in Kompletna redihiica iz rei-nilllUHn! !C fjane hrastovine. 3 perzijske rreproge iti rjava konjska brzda. Naslov pove npr. Slov. Naroda. 872 IgJiMS^«1*^ proda za 12.000 kron. Naslov pove uprav. Stov. Naroda. 864 FetooraftU aiant. ^ «fS±i 10X15 z vsemi niibldinaml In 38 pfolč se proda is 3000 kron. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 8*5 MsMsiaiHi sobi ti!avoek5^pSfVs^ Poučeval bi eventualno francoščino. Ponudbe pod .Reraaaist 851" na upr Slov. Naroda. 851 |- - - ■ - — " ««*—^-ii^^-^^^^««^«««^"— tis—iaia i8C« mirna stranka proti JtSlUfđBJ! nagradi :»0 K. Ponudb, na uorav. Slov. Naroda pod: .telSZSi-čar«2«_____________ »2 z. Ronili iiitniite starini z pohištvo, slike, porcelan in slično. Ponudbe na upravniStvo .Slov. Naroda' pod .startne SW 853 Urade sa* nove zimske modre hlače rlHi K. oprava za sušenje sadja, razne cevi za peCi, vrtna škropilnica, Ogleda se v nedeljo, 8. februarje dopoldne, Titatts essta IX 857 Hit llftl ffflt ki^a^eseUe^o trgovine, iSce s«esU kot učenec v kaki večji trgovini metsne stroke, nairate v Ljub jani, pa tudi laven Ljubljane Na lov pove uprave Slov. Naroda. 871 ItMeatm 130 oralov v bli»ni Metlike, rOflSllO z ttvim in ■"**}? tolP*?J*-rom kakor tudi z gt>sf)odarslrtSi rdstop-jem se proda. Naslov pove opwviil$to Slovenskegs Heroda. ^^ Starejša, izobražena dama icU »esta kot ZUPlitl M^tfmatieii. Pisca po UM*** stvar« Pony»>e^^ itaftaaiafM 8aa* isa aMsaaaiMpe Slov. \M sloBia ssirluiiia. A"5&. stvo. Oženjen brez otrok. Naslov pove upravništvo Slov. Noroda. 7?6 (lHlilliafa ft dve *lu?kinil, prva kot »Pl^JulCIfl IC sobarica, diuga za vsa hišna dela, oroti dobri hrani in plači. Ponudbe : Estonska cesta 8-1L 773 Rfllifa naeni ;ž^€ »obo če mogoče z DUl;5(S URjia %so oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod Šifro .Oskrba 831'. 831 ttafina zlasti nofatštvo, podobe, pre-ululll!", proge itd. kupi zssebnfk za lastno zbirko. Ponudbe s popisom in ceno na poStni rredal 161 7<*5 hTORfSI : dobrimi soričevali sorejme UulHfl tre. mesanc^s blaga Laidovik Szeole ▼ Sevnlef ob Savi. 799 •Vgfo Ilira v orignalnih zabolib po aKtu jilliJ 1440 komadov po K 1*50 komad. — Ponudbe na F.is.Sap ase v Rogatca, (Slav $ta ers!eo>. 544 Večja miožina štedilaikov je naprodaj. Poizvc se: Jeranova nt. Številka It. 10424 Prala e Tjnmt velik, in zraven I •/* orala hoste, oddal:ena eno ni© od trga Sevnice. Več pove S. VerMC. Ser-lica e» Stri. 678 Pran n sunili *zsssr£X& ka (Gebrockanzug) za srednji postavo. in še skoro prav nič noSena. Dalje Častniški škomji, llkaste in druge častniške montnre in drugo. Vprašati med 14. in 15. uro ob delavnikih na Blei vrisati cesti H L sHsv. 854 aijitn zi iiidimu mle spfii&e RadalSka ▼adstvo. tajheabarg s strojnim obratom. Prednost imajo reHektanti s rrakso v tej stroki. Prosilci na) naslove svoje ponudbe neposredonta ne zgo rajfnje rudniško vodstvo. S63 ltonafipMjJtTi^nnr^ seCev do enega lota ali dali Česa proti dobremu plačilu, na) potlje ponudbo naeopravo Slov. rltroda pod Šifro: •Zakamaki par S7S-. 875 I PrfporoCa ao si. občinstvu | I Ivan Carman i i izderovateli nsnjatib eokoleaic i Zg. MHa ti« 43. I Iehu lecitna pmfli""Žs" T ietne zunanjosti 28 let star, s lep»m posestvom na deželi, se feif v avrho takoiSnfe tenštr* seznaniti s zdravo deklico od 18 do 23 let staro t nekoliko tisoč* premoženja in da razume kmečka dela. Le re*ne ponudbe na upravo Slovenskega Narode pod .Upa Mtei 87«- afco je mogoee s altko lo> rera se vrne, tajnost zajaarfens. 874 U 12/38/3 Wl IzJaTa. Podpisane tJ Josip t»iolc kOfS«^ stični, ta l) Josip Htlbllsa, krojne v Matanla pri StKai telwwa, da s^sn-Cerkom decembra 1910 ovadfla sneto »tansko apiovo v Stični mil priktrvaata zalog aladkorla hi ver1fen|8 le ta ga-potno Infoftaacljo trrl|Pj osob Ipee zanvaUva seaaoetann, de Je opast" nad t n najino aedne katanUm praga-aiartie. JMaP FlSglV oflia aftAligoV Mkt «m«^^fla *^^^^«a *aac ^_^^aia sama\ U ?wn^^prnpo^?fin^deKetf^^r»3 aSatni trej at> H. fi3 V trgovsko hišo v Ljubljani, kjer ie gospa večji del odsotna, se sprejme res dobra, zanesljiva skrbna kuharica in vestna sobarica. Plača 100 K. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda*. 792 „SOKOL" u Sta*. treba učitelja glazbe, koji bi u prvem redu bio vfeSt ptaao* vim, te podučavanja glazbenog pomladita i pievačkog zbora. Mjesečna plata 800 K. Učitelj će moći da u stoto dno vrijeme zaslužuje i privatnim podnozvanjetn. Nastup 15. veljače 1920. Molbe aa svfe-dotbaina upraviti Upravnoga Odboru, gdje će natjecatelji dobiti i druge eventualno potrebite informacije.________815 I Alanrnirarirs izurjena moč. se sprei-uloUd UlOlM me v fino trgovino, proti dobri placi. Stanovati mora pn slanim v Linbtjani. — Ponudbe pod .Blagaj■Karta 767* na npravništvo SI. Naroda.________________________767 Ema sfcobehdk, misno okrožno žago ilCil, In leseno strugalno mizo proda takoj električna družba Uneaka, Ktre-ske. Zgtasin' se sa ogled in pogajanja pri Jožefu Arnejc, poŠta m postaja Ledenice. 731 Dober klavir se proda. Sodna ulica štev. 2/11I. desno od 2—3. 834 flBIltt^^ prvorazredna sila uz velika placu traži ir. S^nanJ Modrica, Zagreb, lika 5.__________________814 «ajaan* V*viatBA *^a^al dalmatinsko vino fz otoka Vis) Imam 8e nekaj sodov v zalogi. Vprašanje ao postni predal 164 Ljubljana. 797 Drva aauao, anebka ta trdn, goajaaa ta oofijoaa, iafjnai tat aeipollo a« l VB^gaVaia SaWg4g90^p^av as e^n^sr a^g*«aa^a oaa^^^g^^p^apw^ara»««Poaoa I—aa 88.__________________in :: Mehke treske:: v butarah 50/50 cm aa vagane Is Bistrice ▼ teta odaja V. Leitgeb, g« tnjntn Slaeavat — Kawiha.78i Bukove in druge hlode trame in deske kupi Švicarska tvrdka. — Ponudbe s ceno na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, njjaat Sarfi |SVlja vsem sorodadkom. prijateljem bi znancem Žalostno vest, da j* njen ljubljeni aopaag, ece, brat, sbic in svak, gospod FRANC BARTl aradaUk okralao balStlka) MaajBtM v četrtek, 5. t m. po dolgem nauAgpofja«faitipI|«^ rntrn^^^tlaj. Pogreb nepozabnega poa^i™**0 Jf"* w P*™* ^..^T: eb pol 4. uri popoldne iz (Meattlifca sliti It T. aa aifapiNrll k Sv. Krlžn. V tifniblfaaa, dne 5. februarja 100. Maznanjamo, da je ntarla nsSa blaga sestra, os. svakinje in teta c^aaHMttfBa JOSIPjUa DEBtVEC dM 4 nun—i« taaa ob 8. uri avecer. _ wnke dkt U. M m *■**»» k S». Hb ' V LJUBLJANI *• 4 Mte^i MM. fjfaaianjL Isjajr tali k tgaj. Zahvala. Z* vse dokaze sočutja in itevilno spremstvo povodom prebridke in tako nepričakovane izgube moje nad vse ljubljene soproge, gospe (petice IT)el)rbael)er se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujem. •orloaaOf dne 5. svečana 1090. lomi MoliTbacher9 vodja papirnice v Goričanah Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega socvstva ob bolezni in povodom smrti našega iskrenoljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Janeza Gruma sa poklonjene krasne vence ter za številno spremstvo na njega zadnji poti izrekamo našo najprisrCnejio zahvalo. MaaZnM-faii Zahvala. Za oMte dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nadvse ljubljenega, nenadomestljivega, za svojo deeo preskrbnega očeta, gospoda tolmunu scosnetmo im darovane krasne vence in za obilno spremstvo na zadnji poti se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo gg. zdravstvenemu nadsvetniku dr. Šlaimerju, vseuč. prof. dr. Šerkotu in dr. Zupancn, g. prtorju oo. lazaristov kakor tudi čč. sestram mirniqenaani za vse, kar so storile dobrega blagimi pokojniku, gg. pevcem druitva .Slavec" naj-toplepo abvalo za lepi nagrobnici. Vmm 8*npaj iti vsakemu posebej Se enkrat: Srču bvalal V iJaiJtlaaaV 4. lebruarV 19» ^^^ kM M: m lanu, lan Srna*. Sitan 8. .SLOVENSKI NAROD* 4ae «. fct>ra«Ja 1990. Stcv. 29. SPEDICIJSKI ODDELEK: Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarinjanja, prevozi z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiščenja raznega blaga in pohištva. „saTkan" Trgovska, špcdicijska in komisijska delu. dražba. — MARIBOR PISAMA: ReUcrJera «1. i. Telefon rtrterarb. 375. liste« itMi s *ajveejl«l tu- I« iMitniklnl turdkaml. BLAGOVNI ODDELEK: Prodaja vsakovrstnega kolonijalnega blaga na debelo, import ter eksport, prekmorske kupčije. KOMISIJA: Prevzame se vseh vrst blago v prodalo. Vinara fra Mani Ma. Hrvatska priporoča pristna rdeča 1b bol« vini po ugodni dnevni ceni 511 Zamenja se dobro vpeljana trgovina s steklom porcelanom in steklarsko obrtjo v prometnem mestu Nemške Avstrije, za enakovredno trgovino iste stroke, v kakšnem večjem mestu Jugoslavije. (Kranjske, Štajerske ali Hrvaške). Ponudbe pod „Steklo 812" na upravo lista. 812 Občinski zastop v Radgoni je sklenil prodati svojo opekarno v Borevih pri Križevcih, okraj Ljutomer. Kupci se vabijo, naj se zgla-sijo pri mestnem uradu v Radgoni, potem si lahko opekarno ogledajo pod vodstvom ravnatelja. Kupni pogoji so na razpolago pri mestnem uradu v Radgoni. 823 Mm »Hinila za dopisovanje v slovenskem (srbo-hrvatskem) in nemškem jeziku sprejme čim preje v službo Jurija grofa Thumskega jeklarna na Ravnah (Guštani - Ravne, Koroško.) Ponudbe z navedbo točnih podatkov o dosedanjem službovanju in o jezikovni in strokovni uspo sobljenosti ponudnikovi naj se vpošljejo ravnateljstvu do 15. februarja 1920; prilože naj se prepisi izpričeval. 816 Ter* ni čar ::::: traži vodilno mjes'o kod velikog in-dustriiskog poduzeća gradjevne iti strojne struke. Velika praksa u gradnji i saobračaiupam h i elektiičnih Želiez niča i uspmiača i u r:ran)e oblek, izdelovanje uniform. Uradnike in uradnice sprejme velika zavarovalnica. Pismene ponudbe s prepisi spričeval na upravo pod „Stalno št. 1007850*. Ipiio z mešanim blagom ali špecerijo, ozir. tud. prazne trgovske prostore s primernim stanovanjem v prometnem kraju Slovenije iSče v najem ali nakup reelen trgovec Dopisi pod .Selitev maj 1920*. Naslov reflektanta pove upravniStvo .Slovenskega Naroda* 853 Naznanilo. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem » 15. januarjem !920 prevzel staro renomirano veletrgovino Oska Reitterjevo v Slovenjem gradcu katero bodem vodil v istem veli* cem obsegu kakor moj prednik. Moja dolgoletna praksa v različnih veletrgovinah mi bode omogočala cen j. odjemalcem v vsakem o žiru ustrezati. Posebno važnost bodem polagal na solidno, prijazno, točno n hitro postrežbo. Imel bodem vedno veliko izbiro manutakturnega in špece-ijskega blaga, kakor tudi železnine, katero bodem oddajal na lebelo in drobno. Kupujem vse deželne pridelke in plačujem najvišje cene. Za obilen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem Alojzij Dular. Trboveljska premogokopna družba _______________v Ljubljani______________ namerava zgraditi v Ljubljani na stavbišču ob Aleksandrovi cesti nasproti Narodnega gledališča uradno poslopje in razpisuje v svrho pridobitve stavbenih načrtov iaven natečaj z omejitvijo na udeležbo arhitektov, ki prebivajo v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa prebivajo v inozemstvu, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti. Določa se, da je osnutek v smislu razpisnega programa in pogojev izdelati v skicah v merilu 1:200. Doba izročitve osndtkov določena je do 12. ure opoldne 31. marca 1920 na naslov: „Trbovetjafce prtmogokopna družtoa v LJubljani, Knafljeva ulica štev. 13" v zapečatenih ovojih, označenih z geslom v smislu razpisanih pogojev. V presojevalno komisijo izvoljeni so sledeči: Ing. A. Kllnar, gradb. direktor za Slovenijo, kot predsednik. Mi. Jan Duffe, mest. gradb. nadsvetnik v p., kot podpredsednik. Ing. J. Foerstsr, profesor obrtne šole, kot član komisije. Ing. N. Pirnat, dvorni svetnik. Ing. M. Pretovsek, mest. gradb. nadsvetnik. Ing. S. Radnai, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe. Dr. N. Zamik, mag. direktor. Vsi stanujoči v Ljubljani. Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so sledeče nagrade: t darilo v znesku K 10.000*— n. . 6.000-— IH. . 4.000— Gugoslov. kron) in poleg tega še nadaljni dve nagradi, vsaka po K 2000-— za eventualni nakup dveh osnutkov, katera sicer nista bila odlikovana, vendar pa od presojevalne komisije v nakup priporočena. Za izgotovitev konkurenčnih osnutkov potrebni pripomočki, razpisni pogoji in drugi podatki se dobivajo poštnine prosto pri Irtmljai Htatnfcmi InlH i LUNjaH mm Utta an.il Ljubljana, dne 30. prosinca 1920. ..ADRIJA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. Ijfll«, fantoamL 1 Kanila za obleke ..TEKLA44. fraln praški. Čistila za slamnike „STROKU". Nadomestilo tobaka. Nadome-itilo toaletnega mila. „ROŽNI PRA SČKU nalboljše sredstvo za negovanje polti. Preizknšeao dobra sredstva proti moljem. — Partimi in dišave. Sredstva za konzenrlrmnie jajc — — Esaccujsalrana zaloga stripovi MaroiUe si ta brnimo Radenski- ZDRAVILNI VRELEC najobilnejši vseli poznat h natron-lition vrelcev. Kot zdravilna voda od zdravniških avtoritet radi svojega iako Taztvarjajočega in kislino zatirajočega učinka posebno priporočena proti m^humirn, ledvičnim želodčnim boleznim, protinu in nahodu. Najboljše zdravilno sred-stv | nrnti p*»sku in kamenčku. ======^= G1ZELA MIH rSES: mm aga mmci, um EsSaH! S*rrSSTSSrjS!*S*"""**SSr**S*r*^Z»^^^MJ*r*ZSSS sadnim sokom ■ ■ -1 i i m IflRIFlf IH HRflMFIf 1/DPiFf zdravi,na in :,a,T1!zna voda- posebno priljub-iUnJLl 10 lUtriLiL! VRLlLl 'jena za mešanje s kiselkastim vinom, sad devcem in sadnim sokom. 917 *^ Jeklarna na Ravnah. *^ Itrija grofa Cimrnskcga ieVlarna na Ravnah — ustanovljena 1774. leta. GuitanJ Ravna Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Gu-Štanj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Prolsvara i Azzalonsko In breselansko ieklo v zaboiih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana In neleglraoa topltnltka fakla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla ia orodja), drugovrstna za kladiva, žlebe, matr ce, ?a dleta in nože za oode-lovan-e železa; za svedre za rudo, premog in kamen ; za čile, rezila, vrtalna dleta i. t d. Legirana In nelegtrana martlaova fekla za vozovne in vasonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obrotja; za kose, srpe, scuire, motike, lopate itd Ugotovila: Vozovne osi s rušami in nakončniki ; transmisijske vaike (ostrugane do 4 m, surokovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dete za avtomobilne in vagone; krogle za cerruntne mline Ltd Mu teiarra —— ■ ■ ■ v Ljubljani, Prešernova ulica 7 iHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitininiiiiiiiiiiiiniiiimiriiiuHitmu je prevzela zastopstvo vseh narodnih in historičnih jugoslovanskih slik izdanih po Patru NlkoHtu. Opozarja se zlasti na najnovejšo in najboljšo reprodukcijo x naSega regenta Slike se ogleda lahko v knjigarni, kjer se dobe tudi vsa natančna pojasnila. MikiSin „CELERITAS" Jagoalaveasko otpremalčko Imtsortno 1 eksportno d. d. IUca br. 82 ZAGREB Talal. 6-45 Podružnice: 1MMOM, SABAJEV0, MARIBOR, WIEH, Gonzagag, 16. PRIMA. sve zbirne i vagonske otpreme iz Hfamatbe Austrije za djelu Ja§aalavsja i obratno. ZBIRNI PROMETI Wlan—Sagrab, Bagrab—Zanmti—Baagradt Moviaaa% W