POZOR! kulturno -politično glasilo • Sedaj cenejše, kdor želi pravočasno naročiti apno. Dostavljata ga na dom vaša zastopnika za Podjuno brata Jože in Tonei BLAŽEI LETINA - Pošta: ŠMIHEL pri Pliberku s v e i o vr> ib in domač ih d o godk o v mmmm Poštni urad Celovec 2 — Verl^;si>ostaint Klagenfurt 2. Izhaja v (Plovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XV./ŠTEVILKA 14 CELOVEC, DNE 4. APRILA 1963 CENA 2.- ŠILINGA Pred italijanskimi volitvami EWG se mudi s pristopom Avstrije Najhujša kriza Evropske gospodarske skupnosti je preživeta Italijanska politika je prišla v zagato takrat, ko je stranka krščanske demokracije zgubila absolutno večino v rimskem parlamentu. Ker ni bilo nobene druge stranke, ki bi mogla prevzeti vlado, jo je morala ona, za kar je potrebovala koalicijo z nekaterimi manjšimi sredinskimi strankami, posebno z republikansko in desno usmerjeno socialistično skupino. Seveda so te male stranke zahtevale pretirana plačila za svoje sodelovanje v vladi m krščanskim demokratom onemogočila voditev politike v smislu njihovega programa. Krščanski demokratje so zmeraj bolj čutili, da bo tako vladanje delalo zmeraj več težav in škode in so iskali izhod iz zagate. Izhod je bil samo eden: sporazum s tretjo največjo stranko v parlamentu in to so levičarski socialisti, ki jih vodi Nenni. Sedanji ministrski predsednik Fanfani je že dolgo tipal, kako bi ustvaril koalicijo z Nennijem, toda nagajal mu ni pri tem samo precejšen del levičarskih socialistov, ampak tudi desničarska skupina v njegovi stranki. Nenni se je med tem naveličal svojega političnega prijateljstva s komunisti, ki so od njega imeli več koristi kot njegova stranka. Seveda niso bili in še sedaj niso vsi levi socialisti istega mnenja kot Nenni. Na letošnji seji glavnega odbora stranke je za Ncnnija glasovalo samo 45 odbornikov, 35 jih je bilo proti. Vse to je nagnalo tudi Nennija, da počasi in previdno plete vezi s Fanfanijem. Dogovorila sta se, da bo Ncnnijeva stranka zaenkrat samo „pri vladi” in ne pa na vladi. Zato ne bo glasovala proti sedanji vladni večini, s tem pa onemogočila opoziciji, da podere vlado. Fontani je pa Ncnniju obljubil, da bi nacionaliziral elektrarne in pripravil vse potrebno za organizacijo pokrajin, kot so predvidene v ustavi. Sporazum je do sedaj držal in še drži, toda ima razpoke. Prva velika razpoka so zahrbtne misli obeh ..zaveznikov”. Fanfani bi rad za zmeraj razbil staro povojno politično zvezo med Nennijevimi socialisti in komunisti. To delo mu ne gre tako od rok, kot bi rad videl. Levo krilo Nennijevih socialistov je še zmeraj močno in upa, da se bo staro prijateljstvo s komunisti prej ali slej obnovilo. Nenni seveda bi rad videl, da se razcepi stranka krščanske demokracije v levo in desno skupino. Tako bi veljava njegove stranke močno narastla. Kazumc se, da oba zaveznika dobro vesta za zahrbtne misli in da skušata preprečiti njihovo uresničitev. To zakulisno igro pokriva seveda na zunaj politična taktika obeh strank. Fanfani je sicer nacionaliziral elektrarne, toda desničarjem je dal zagotovilo, da ne bo več ničesar spravil pod državno kontrolo. Pridobil je Nennija tudi za načrt, da bodo volitve v pokrajinske avtonomije šele po parlamentarnih volitvah. Takoi je postalo vprašanje pokrajinskih avtonomij eno med glavnimi političnimi debatami v italijanski politiki. Nennijevi socialisti so za avtonomije, ker upajo, da bodo vsaj tam dobili večino v nekaterih pokrajinah, da torej ne bodo popolnoma odrezani od oblaste Podobno upanje imajo tudi komunisti, zato spadajo med najbolj goreče zagovornike avtonomij. Skupaj s socialisti bi gotovo dobili besedo v precejšnjem številu novih avtonomnih pokrajin. To seveda ne gre v račun krščanskim demokratom, še manj gre to v račun vsem italijanskim desničarjem, ki so goreči pristaši sedanjega upravnega sistema, ki je s centralističnega stališča naravnost idealen. Vsa Italija je razdeljena v 100 provinc. V vsaki provinci vladata dva uradnika: prefekt in kvestor (policijski ravnatelj); oba sta seveda popolnoma odvisna od italijanskega ministra za notranje zadeve, ki je tako absoluten gospodar v javni upravi. Ako bodo organizirane avtonomne pokrajine, bo politična moč centrabie vlade močno zmanjšana. Bo pa redna prikazen, da bodo avtonomne pokrajine v rokah ene stranke, centralna vlada pa v rokah druge, kar je v federalistično urejenih državah nekaj vsakdanjega, za italijansko politično pamet je pa to nekaj nezaslišanega. Tako so v ospredju političnih debat v Italiji boj okoli načrta za avtonomne pokrajine, davki, vpra- MinisLiuki svet Evropske gospodarske skupnosti namerava še v tem obdobju zasedanja doldčiiti termin, kdaj naj bi proučila avstrijsko prošnjo glede njene asociacije k omenjeni evropski skupnosti. Določitev tega roka je pred dnevi zahteval zahadno-nemšlki zunanji minister Schroder. V splošni debati, ki je sledila govoru Sohro-derja, je 'predsednik komisije EWG, profesor HalLstein, stavil predlog, naj se ter- Ko je (levičarski zunanji minister Qui-nin Foisena iz Laosa prestopil y ponedeljek prag svoje hiše, ga je ustrelil njegov stražnik. Pri tem je bda ranjena tudi njegova soproga. Morilec je bil nek dvajsetletni pripadnik ministrove straže. Izstrelil je 18 strelov na zunanjega ministra in njegovo ženo. Motivi tega dejanja so še nejasni. Pninz Suvanufong, zastopnik ministrskega predsednika in vodja p ro-korn u i ti st i čn e stranke je trdil, da so umor organizirali inozemci. Informativni minister Fumi Vongvichit, je tudi izjavil prepričanje, da so umor organizirali inozemci, ker so se hoteli iznebiti Foisena, ki je vodil nevtralno politiko. Začetkom. tedna sta dve kubanski letali napadli ameriško tovorno ladjo »Fioridan«. Izstrelili sta več salv, ki pa niso zadele ladje. Nekaj ur po težkem spopadu pred Kubo se je Fidel Castro opravičil pred Združenimi držaivami. Kubanska vlada je v sporočilu na Washington izjavila, da sta kubanski letali verjetno »pomotoma« obstreljevali 'ameriško ladjo. Ameriška vlada je takoj zahtevala popolno razčisti tev dogodka. Predsednik Kennedy je poklical nacionalni varnostni š;iii j a gospodarstva, napredka v južnem delu Italije in socialne politike. Zunanja politika ne igra tiste vloge, kot misli marsikje inozemsko časopisje. Italija ne more iti v Moskvo, to vedo vsi, toda rada je s Hruščovom v dobrih zvezah. To ji koristi v gospodarskem pogledu, to ji daje ugled v mednarodni politiki. Ako je pa proti politični zvezi z Moskvo, ji ne preostane drugega, kot da je z Zahodom, torej v NATO, Evropski gosvodarski skupnosti itd. Italija sc tudi tu ne počuti dobro. Misli, da jo svobodni svet vse premalo upošteva. Prizadeta je sedaj posebno po novi osi Pariz-Berlin. Os ne bo gojila kakih posebnih simpatij do Rima. V Bonnu še niso čisto pozabili, da jih je Italija pustila na cedilu v obeh zadnjih svetovnih vojnah, v Parizu pa niso pozabili, da jim je padla v hrbet ravno takrat, ko je bila Francija na tleh. Italijanska politika išče tolažbo v Londonu; ve pa, da tudi Anglija išče pri tem samo svoje koristi in čim manj upošteva laške. Več upanja kažejo sedaj zelo tople zveze z -Vmeriko. V Italiji je bila A-merika zmeraj zelo priljubljena — seveda še bolj ameriški dolar —. Kcnnedyjeva administracija misli, da mora sedanjo italijansko vlado podpreti, kjer se le da. To je tudi namen Kenncdyjevega potovanja v Rim. Naj poteka volilni boj tako ali tako, naj bodo izidi volitev taki ali taki, bistvenih sprememb ne bo po volitvah ne v italijanski notranji, ne v zunanji politiki. To je skoraj soglasno mnenje vseh tujih političnih opazovalcev v Rimu. Mislimo, da imajo prav. min takoj določi. Predlog so vsi enoglasno sprejeli. Schroder je stavil svoj (predlog v svojem govoru, ki je trajal eno uro in pol, in ki je bil splošno priznani višek dneva. Išonn-ski zunanji minister se je ipri tem (prizadeval, da spravi gospodarsko skupnost zopet v tek, ko je od zadržanja de Ganila v vprašanju pristopa Velike Britanije dalje zastala za cele tedne. Schroder je zahteval, Častihlepni Foisena je v 50-letih ustanovil levičarsko usmenjono stranko in je leta 1960 izgulbil sedež v parlamentu. Pozneje se je priključil kot politični svetovalec nevtralističnemu stotniku Kong Lee-ju. V času hojev za Vietnam se je obrnil na komuniste za vojaško pomoč. Zaradi svojih prijatetljskih stikov k nevtralističnemu ministrskemu predsedniku Suvana Fumi se je slednjič povzpel do ministra. Toda kmalu si je nakopal mnogo sovražnikov, ko se je oprijel levičarske stranke Lathet-Lao. Foisena, na pol Kitajec ter jurist, zapušča veliko družino. Mmogo njegovih otrok študira v Pekingu in Moskvi. svet k izrednemu zasedanju. Kapitan ladje je med akcijo mogel slikati letali. Filmski trak, ki ga zdaj študirajo, bo omogočil marsikateri zaključek. Pripetljaj pa je sprožil še neko drugo neugodnost. Kljub temu, da je kapitan »Floridana« takoj ob prvem letalskem napadu obvestil ameriško obalno stražo, so se prva letala pojavila šele uro pozneje. Pred kratkim pa je Sovjetska zveza protestirala proti napadu skupine pregnanih Kubancev na sovjetsko ladjo. Pri tem je dolžila Združene države, da so odobrile to dejanje. To je drugi .protest Sovjetov v teku enega tedna zaradi dejanj Castrovih nasprotnikov. Sovjetska zveza je izstrelila raketo LUNIK IV NA POTI PROTI MESECU Sovjetska zveza je izstrelila novo raketo (brez človeške posadke) proti meseni. Lu-nik IV. tehta 1422 kilogramov. Dospel bo v območje meseca tri in pol dni po izstrelitvi. Sovjetska zveza do sedaj še ni razglasila namena tega poleta, ali bo raketa luno obkrožala ali j)a na njej pristala. Kot poroča TASS, se je raketa le malenkostno oddaljila od določene poti. Vse naprave v raketi pa normalno delujejo. Moskva je v tej zvezi izjavila, da bi ta ali druga mesečna raketa utegnila ponesti na mesec avtomatični observatorij, ki bi pošiljal podrobnosti o mesecu na zemljo. Zahod pa računa z možnostjo, da je Lunik IV predstopnja za polet človeka na mesec. V prestolnici Kostarike, srednjeameriške republike San Jose, se je zaključila konferenca predsednikov ameriških držav. Sestanka se je udeležil tudi predsednik ZDA Kennedy, ki je poudarili trdni namen a-meriških držav, da hranijo svojo neodvisnost in razširijo socialno blagostanje med vse dežele zahodne poloble. naj se najprej zedinijo glede splošnega delovnega programa. Predlagal ije: Opustiti je treba takšna dejanja, ki bi pozneje mogla otežkočiti pristop Velike Britanije k Evropski skupnosti. Treba ho dognati, če bo mogoče vse tri evropske oksekutivne oblasti Gospodarske skupnosti, Evratoma in zveze Montana združiti v eno. Trdba bo preizkusiti možnost, če bo že letos možno izvršiti direktne volitve za Straftb utški evropski parlament. Pred vsem prvima dvema točkama bi naj bil privdlil tudi francoski zunanji minister Cuove de MurviMe. Splošno je ob koncu zasedanja prevladal vtis, da je najhujša kriza v evropskem ministrskem svetu že mimo. Računajo, da bo prišlo do večjih trgovinskih izmenjavanj, pri katerih bodo Francozi dobili svojo ureditev agrarnih cen in zato kazali več razumevanja v vprašanju carin nasproti drugim ddželam. — KRATKE VESTI - Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) ima po zadnji združitvi manjših okrajev v republikah Hrvatiski in Bosni ter Hercegovini od L januarja naprej samo še 50 okrajev namesto dotedanjih 74. Občin je sedaj v državi 566 prej pa jih je bilo 700. črna gora sploh nima okrajev. Prav tako ne kasovško-metohijslka oblast. Po številu prebivavstva so sedaj največji okraji Beograd, Zagreb, Osijek, Kraljevo in Split. Splitski okraj je tako velik, da obsega vso Dalmacijo, samo občina Split pa je s 127.000 prebivalci največja občina na Hrvatskem. Na zasebnem obisku se je mudil v Italiji poljski ministrski predsednik Cyran-kievdez, ko se je vračal iz Mehike nazaj v domovino. Ob tej priliki je imel poljski državnik razgovore tudi'' s Fanfanijem in Segnijem. S V Rimu se je mudil na večdnevnem o-bislku turški zunanji minister Erkin, ki je imel vrsto pogovorov z Italijanskimi državniki. Po razgovorih s Piccionijem in Fanfanijem ga je sprejel tudi republiški predsednik Segni. Ob koncu svojega uradnega obiska pa ga je sprejel v posebni avdienci sv. oče Janez XXIII. Zaradi nedavnega močnega dežja, ki so ga spremlllja1! viharji, je v Tunisu poruše-riiih ali poškodovanih blizu tisoč hiš. Poginilo je veliko živine, zlasti ovac in kamel. Poplave so poškodovale 80 odst. obdelovalne zemlje v tuniški pokrajini Gatza. Vihar je izruval s koreninami 2000 dreves. Stavka 20.000 državnih uslužbencev na Finskem, ki traja že pet tednov in ki je omrtvila železniški ter poštni promet v deželi, grozi, da se bo še bolj zaostrila; to pa zaradi lega, iker je desno usmerjeno socialnodemokratsko vodstvo sindikata uslužbencev zavrnilo tudi najnovejši vladni predlog, da bi Sklenili kompromis. Finski listi plišejo, da je položaj postal zelo zapleten, ker vodstvo sindikata zavrača sleherno vladno pObudo, medtem ko je vlada sporočila, da ne more v večji meri ugoditi zahtevam stavkajočih. V iraškem glavnem mestu so pričeli soditi skupini oseb, za katere trdijo, da so ubile Abdula Vahaba al Šavaha, voditelja mo-sulskega upora proti Kasemovemu režimu leta 1959. Med šestimi obtoženci so tudi tri vojaške osebe. Dvema pobeglima obtožencema Sodijo v odsotnosti. Glavni tožilec je za vse obtožene zahteval smrtno kazen. Politični umor ogroža Laos Stražnik je ustrelil levičarskega zunanjega ministra Foisena Nov kubanski napad Fidel Castro, ki se je oprostil pri ZDA, ga je označil kot pomoto Politični teden Dr. Reginald Vospernik: Slowenen und Volkspartei Po svetu ... FRANCIJO SKRBI STAVKA RUDARJEV Kakor smo poročali, so francoski rudarji I. marca 1963 začeli stavkati. Stavka še vedno traja, kar postaja usodno za vso Francijo. Njen socialni položaj se je do zadnjega zaostril. Stavkajočim so se pri-kijnčile tudi še druge skupine — deloma iz simpatije do rudarjev deloma da bi podčrtale svoje zahteve, četudi se razne skupine branijo delati samo nekaj ur ali dnii, je vlada vendar postavljena pred pogubno polomijo. Sicer je že ustanovila komisijo, ki bi naj preštudirala stanje med plačami v privatni industriji in onimi v 'podržavljenih podjetjih. Ti podatki z vsem številčnim materialom naj bi pospešili pogajanja z rudarji. Po teh študijah je država ponudila rudarjem povišanje plač za osem odstotkov, to je 2,3 odstotke več, kot so prvotno nastavili skrajno mejo. Medtem pa rudarji nadalje vztrajajo pri enajstih odstotkih; in ko so se zastopniki rudarjev sestali ob Ikonferenčni mizi z zastopniki vlade, se je to zgodilo očividno samo zato, da bi se zopet brezuspešno razšli. Novega roka niso nastavili in tako se stavka nepretrgano nadaljuje ter uživa podporo vseh sindikatov, tudi krščanskih. Ob vseh sporednih pojavih v tej zvezi, ki jih ne smemo podcenjevati, kot pomanjkanje toka in plina ter kaotične prometne razmere v glavnem mestu, pa je pred vsem omeniti slabo luč, v katero zahaja vlada končno itudi po vedno ostrejšem tonu francoskega tiska. Tako ji očitajo, da goji neznatno, nečastno ter neenako socialno politiko ter da sama pospešuje stavko z neprimernimi izjavami. Bahave izjave finančnega ministra Giscarda d’Estainga so bile krive, da je sploh prišlo do stavke. Finančni minister je izjavil, da so državne blagajne polne kot še nikdar prej in da so zaloge na zlatu in devizah dosegle stanje, ki ga Francija še ni videla. — K vsemu temu pa pride še itole, da se je prebivalstvo postavilo na stran rudarjev. Redko kdaj je tako širokogrudno darovalo kot zadnjič, ko je metalo denar v rudarske čelade rudarjev, ki so prosili za finančno podporo. NOVI KURZ NA OGRSKEM Že ob zadnjih volitvah v ogrski državni zfbor je bilo opaziti, da stremi ogrski strankarski in vladni predsednik Kadar v svoji bodoči politiki v smer »notranje izravnave«. Pred vsem mu gre, kakor je izjavil pred državnim zborom, za odstranitev vseh problemov, ki so nastali v zvezi z »dogodki leta 1956« (ljudski upor) in pozneje. Svojo izjavo je utemeljil s (trditvijo, da na Ogrskem ni več sovražnih elementov. One državljane — nasprotje je očitno —, ki še vedno odklanjajo »ljudsko fronto«, pa je možno prepričati o pravilnosti politike njegove vlade — to je njegov cilj (hoče najbrž reči: ne da bi bilo treba pri tem uporabljati sile). Že pred zadnjimi volitvami v državni zbor so Ogri dosegli sicer prej bridkih kot sladkih sadov svojega upora za svobodo. Odklon komunistične diktature se je s tem razostril, zahteve po še večjih liberalizaciji pa so se povečale. Da Kadar utrdi svoj režim, mu ne ostane storiti ničesar drugega, kot popustiti korak za korakom. Na zunaj se nova smer politike kaže v širdko zasnovani preosnovi vlade, pred vsem pa v amnestiji, ki naj bi je bili deležni vsi, ki so bili dobili v zvezi z uporom leta 1957 kakšno kazen. Obenem z zagotavljanjem, da so se odnosi do Katoliške cerkve normalizirali (o tem seveda ne more biti govora) in da tako ni več potreben politični boj proti njej, so imenovali tudi kardinala Mindlszemtyja, ki živi v azilu ameriškega poslaništva. WILSON SE ZVIJA V nekem razgovoru z nemšlkimi novinarji je novi voditelj britanske Labour-Party, Haraflld Wilson, Skušal razostriti izjavo, ki jo je bil podal ob priliki svojega uradnega nastopa k nemškemu vprašanju ter tako razložiti vse »nesporazume« s težavami s prevodi. Sicer je priznal, da njegova stranka priznava vlado Nemške zvezne republike kot edino zakonito, vendar je ob vrašanju dejanskega priznanja s strani Sovjetske zveze zašel v težave in se lovil v zelo plitvih primerih. V vprašanju nemških vzhodnih mej bi bilo treba misliti bolj elastično: elastičnost, v kateri se vadi Velika Britanija, odkar obstaja vprašanje Vzhod — Zapati. KUBA - ŠE VEDNO TRN V PETI V San Joseju (v Costa Rici) se je pred kratkim vršil sestanek šestih predsednikov šestih srednjeameriških republik, namreč Paname, Nikarague, Guatemale, Costa Ri-ce, El Salvadora in Hondurasa, ki so se Zbrali okoli ameriškega predsednika Ken-nedyja. Kot je bilo pričakovati, je stalo srečanje čisto v znamenju kubanskega vprašanja, ker ipostaja komunistično rovarstvo vedno močnejše, ki pade prav v gospodarsko Slabotnih deželah na najboljša tla. »(Nujni ukrepi za zboljšanje gospodarstva*, je bil uradni program razgovorov. Tako je konferenca morala obravnavati več vprašanj. Na eni strani ameriška pripravljenost, da s pomočjo »alianse za napredek« v Srednji in Južni Ameriki spravi v tak socialno evolucijo, na drugi strani pa de počasna izpolnitev k temu potrebnih predpogojev, kaikor so to razne reforme, moderna davčna (zakonodaja in podvojeno prizadevanje za vzgojo v teh deželah. Ob vsem tem ne smemo prezreti stalnega nadlegovanja s strani Kube, ki ne dopušča stvarem pravega razvoja in ki predvidene ukrepe nujno prevrže v vojaške. Ob koncu konference Objavljena »Srednjeameriška deklaracija« priča o teh okoliščinah. V ospredju je kubanska nevarnost, ki se hočejo srečati z njo /. dodatnimi kontrolami in novimi omejitvami. Proti željam nekaterih udeležencev so opustili vse vojaške ukrepe, obenem pa izjavili, da si hočejo kriti hrbet s (sodelovanjem trinajstih ostalih držav Organizacije ameriških držav. Glede reform so Konnedyju obljubili še več prizadevanja, Obenem predvidevajo carinsko združenje in finapčne reforme. Kenncdy je obljubil s svoje strani »začetno vsoto« za novi fond za regionalne razvojne projekte po Združenih državah. Ministri sedmih držav se hodo sestali k novemu posvetovanju letos aprila. ... in pri nas v Avstriji KONEC BREZ USPEHA Po več kot štirimesečnih prizadevanjih so Vladna pogajanja (zaključena — vendar brez posebnih uspehov te ali one stranke. Obe stranki sta privalili v vseh zadevah v kompromiisne rešitve. Skromnim uspehom Ljudske stranke na terenu stoji nasproti znatna zguba na ugledu. Svoje prvotne zahteve, da bi naj zunanje ministrstvo ne pripadalo več socialistom, temveč da bi to mesto zasedel zastopnik Ljudske stranke, so zastopniki OeVP zdaj končno opustili. Ta odpoved pa se nanaša samo na sedež, ne pa na kompetence. Tako bodo razne agende zun. ministnstva in zveznega Ikanclerstva poverili trgovskemu ministrstvu, in ne več posebnemu zu-nanjetrgovskemu ministrstvu (takšna instalacija bi bila v trenutni finančni krizi neodgovorna). Trgovsko ministrstvo pa bo razbremenil državni (tajnik Ljudske stranke. Verjetno bo dobil izgornjeavstrijski poslanec Kotzina 'to nalogo. Trgovsko ministrstvo ho odslej imelo torej dva državna tajnika, ker bodo obdržali tudi socialistični sedež. Drugega, novega državnega tajnika bo dobila Ljudska stranka v pravosodnem ministrstvu. Za to mesto je predviden poslanec Hetzenauer. Na (področju proračuna, financ in socialne poiliitike so bili sklenjeni številni kompromisi, ki bodo pogojili na eni strani večje (dohodke, na drugi pa večje državne izdatke. Tako bodo zvišali pokojninski zavarovalni prispevek v dveh stopnjah: od ]. maja dalje bodo prispevek povišali za delojemalce in delodajalce za četrt odstotka, od 1. januarja 1964 dalje pa za novi četrt odstollka. Toda tudi »bogati« plasti prebivalstva so naložili breme: za čas dveh let so zvišali premoženjski davek (Vermo-genssteuer) za četrt odstotka. Tudi iz davkov za motorna vozila bo država skušala dobiti večjih dohodkov. Davek za pivo bo odslej za 20 grošev večji, davek za žganje pa za tri šilinge na liter. Prav tako hoti o zvišali davke za uvoženo blago. Kar nadeva dajatve države, moramo omeniti povečanje otroških doklad za deset šilingov na otroka. Razen tega bodo vpeljali še razne druge državne podpore socialnega značaja. / Uglcd7ii dunajski tednik »Dic Furche* prinaša v svoji številki z dne 30. marca 1963, številka 13, naslednji članek, ki ga objavljamo v celoti: Die NationaIratswahlen des vergangenen Jahrcs forderten auch von den Karntncr Slowcnen cine klare Entschcidung. In den folgenden Ausfiihrun-gen soli der Versuch einer Analysc der Gescheh-nlssc vor, wahrend und nach den Wahlen ver-sucht werden. Es ist klar, daB die polilische Mci-nungsbildung der modemen Menschen die Funk-tion schr vider, nianchmal von ihm seibst nicht crkannter Faktoren ist. Zum entschcidcndsten die-ser Einflusse gehbrt wohl die Geschichte cincs Staates, cines Volkes, ciner Volksgruppe. Und um so eine Volksgruppe hajidelt cs sich bei den Kamt-ner Slovencu. HISTORISCHE GEGEBENHEITEN Wechselvoll sind die Geschickc eimer Volksgruppe, wie sie die Kamtner Slovencu sind. Im (i. Jahrhundert vanderte etn Teil der aus der Ur-hciimat hinter den Karpate« abgezogenen Slaven nach kricgerischen Handlungen mit den damals sehr daru iederliegenden Byzantincrn iiber die Pan-nonischc Ticfebene in die Ostalpen ein. Die Slaven stie(len zunachts auf keinen \Viederstand, da das Lami Karan tanien — es ist die Zeit der Vdlkervan-derung — soeben von den Langobarden verlassen vorden var. So bcsiedeln sie die inneren Alpen-tiiler, bis sich ihnen am Toblacher Feld die Bajuvarcn entgegenstellcn. Diese Besiedlung reicht nahezu bis zur Donau, umfalit ganz Kamten, ganz Stcicnnark, cinen Teil Salzburgs sovie Teile von Nieder- und Oberosterrcich. An diese Zeit erinnem urn heute noch zahlreiche Ortsnamen slavischcn Ursprungs. (In der Nummer 13 der „Furche” des Jahrganges 1962 bat Dr. Erieh Korner unter dem Titel „Unscr Karantanisches Erbc” ausfuhrlich dariiber geschrieben.) Nur kurze Zeit dauert die politischc Selbstandigkeit der Alpen-slaven. Im Osten von den kriegcrLschen A varen bedroht, rufen sie die l>cnachbarten Bayem zu Hille. Mit der Hilfelcistung aber erkaufen sie auch die politische Abhangigkeit. Mit diesem Zeit-punkt setzt dann die Christianisierung ein. Spater kommt Karan tanien zum groden Frankenreich Karls des GroBen. Nun beginnen die Jahrhunderte mehr oder Veniger geschichtsloscn Daseins unter Iremder Obcr-herrschaft. Erst das Jahr 1848 bringt auch den Kiirntner Slovencu erste Vorstelhingen ciner lang erschenten freiercn Bctatigung. Diese Revolution vird auch zur Geburtsstunde des politischen Wil-lens. Seit 1848 gibt cs eine freilich manchmal imterbrochene freie Parteienbildung. Die Fiihrcr dreser Parteien sind mcist Pries-ter oder katho-lisch eingcstellte Laicn. Uberhaupt blcibt das katholische Element das beherrschende. Es folgen das Martyrium des Dritton Reidics und das Jahr 1945. STRUKTURWANDEL NACH 1945 Die politische Neuoricnticrung Jiigoslaviens nach dem zveiten VVeltkrieg blicb auch auf die politischen Organisationcn der Kamtner Slovcnen nicht olmc EinfluB. Es kommt zur Lostrcnnung der marxistisch eingestellten Slovcnen. Diese Grup-pc bildet heute eine eigene Organisation unter dem Namen „Vcrband slovenischer Organisationcn”. Die katholisch eingestellten Angehorigen der Minderhcit aber varen gegen eine marxistische Infiltration, und es kam im Jahrc 1949 zur Bc-grundimg des „Rates der Karntncr Slovcnen”. Dem Umstand, daB die Mehrhcit der Kamtner Slovenc« tiel im katholischen Glauben vervur-zelt ist und daB die soziale Struktur eine iiber-viegend bauerliche darstellt, ist es zuzuschreiben, daB der Rat der Kiirntner Slovcnen ctva zvci Drittel aller Wahlcr auf sich vereinigt, viihrend ein Drittel dem politischen Konzept des „Vcrban-des slovenischer Organisationcn” folgt. Daneben aber gibt cs — und das ist cine Besonderheit der Kamtner Slovcnen — einen Teil der Bevolkerung, die seme Stimme der OeVP bcziehungsveise SPOc gibt, und eine veiterc Gruppe, die sich politisch nicht entscheidct, vcil cs ihr das sehr olt deutsch-nationalc Vcrhalten der beiden Parteien nicht gc-stattet, diesen ihre Stimme zu geben. Hier erhebt sich auch die Prage nach der zahlcn-miiBigen Starke der Kiirntner Slovcnen. Der Rat der Kamtner Slovcnen und der Christlichc Kul-turverband erfassen mit ihrer Kulturarbeit ctva 60.000 Menschen. DIE SITUATION VOR AUFLoSUNG DER SCHULVERORDNUNG Das Jahr 1945 brachte den Kamtner Slovcnen berechtigte Hoffungen Ilir ein Wiederaulleben ihrer kulturcllen Bctatigung. Der Grundstein liir Erhaltung von Volkstum Ist und blcibt die Schulc. So beschloB die Kamtner Landesregicrung, in allen Gemeindcn des slovcnischcn und zveispra- chigen Gebictes den obligaten Slovenischunter-richt einzufiihren. Der AbschluB des Staatsvertra-ges aber licB viele ehemalige nationalsozialistische und deutschnationale Elemente vieder hervortreten, und es begann eine Hetze gegen die zveisprar chige Schule, die schlieBlich in Drohungen, Schul-streiks und dem AbmcldccrlaB des Landeshaupt-mannes Wedenig vom Hcrbst 1958 endete, vo-nach jeder scin Kind vom Slovenischunterricht abmeldcn komite. DaB es kcinesvegs bei einem „konnte” blieb, sondern daraus sehr oft ein „muBte” vurde, dafiir sorgten politische Hitz-kbpfc aller Farben. Die Karntncr OeVP var maB-geblich am Zustandekommen dieses Erlasses betei-ligt. So var cs damals psychologisch unmoglich, einen VVahlaufmf zugunsten der OeVP zu erlassen. Erstmals seit 1915 erlieB der Rat der Kamtner Slovcnen bei den letzten Nationalratsvahlen im November 1962 einen eindeutigen Wahlaufruf zugunsten der Osterreichischcn Volkspartei. Einige Satze daraus seten zitiert: „Wir haben uns entschieden, daB vir bei den Wahlen in den Nationalrat die Osterrcichische Volkspartei unterstiitzen. Wir sind uns dessen be-vuBt, daB es bei diesen Wahlen um groBc Ent-schcidungen geht... Bei so bedeutenden Entschei-dungen diirfen und konnen vir nicht abseits ste-hen. Die Freiheit, vic sie in vesteuropiiischem Sinne aufgefaBt vird, ist das groBte Gut, die mit dem Stimmzettel zu vertoidigen auch uns aufgc-tragen ist. In den kommenden Jahren aber sind auch fiir uns Slovcnen groBc Dinge ant dem Programm, an erster Stclle der Ban des Gymna-siums fiir Slovcnen. Diese und anderc Plime ver-den sich nicht von seibst vervirklichcn, dazu verden vir Kamtner Slovcnen immer vieder Hiife von seiten der Vertreter des Mehrheits-volkes brauchen. Gcrade ihnen verden vir am 18. November mit dem Stimmzettel auch unser Vertrauen aussprechen, das kiinftighin die Grund-lage fiir ein besseres gegenseitiges Verstehcn sein soli.” Das besondere Vertrauen der Mindcrheit ge-nieBt Nationalrat Diplomingcnieur Dr. Ludvig W c i B. AnliiBlich det Wahl gab er folgende Er-kliirung ab: „Im Artikel 7 des osterreichischen Staatsvcrtrages sind die Rechte der slovcnischcn und kroatischen Minderhcit in Osterreich um-schrioben. Es vurde erst ein Teil dieser Bestim-mungen vervirklicht, und es vird Aulgabe des ncucn Parlaments sein, dic notigen Gesetze zn erlassen, um den Verpflichtungen den Minderheiten gegeniiber nachzukommen. Es geht jedoch nicht nur um cine rein juridische Frage. Gesetze allcin verden die Mindcrheitentrage nicht Ibsen, venn nicht dazu der Wille zu gegenseitigem Verstand-nis und zur Zusammenarbeit kommt. Die Vcr-gangenheit muB iibervunden verden, und eine ncuc Geisteshaltung muB sich einstellen. Diese kann nicht in einem engen nationalen, sondern nur in einem europiiischen Denkcn ihre Wurzel haben.” Dieser Schritt ciner eindeutigen Entscheidung tur die erste Regierungspartei var schon irgend-vic durch die Wahlcn in die LandviitschafU-kammer im Hcrbst 1961 vorbereitet. Bczeichncnd dafiir ist, daB fler slovenlsche Vertreter in der Landvirtschaftskannner in Klagenfurt und allc drči Vertreter in den Bczirk-sbauernkaminern der Bczirke Vblkennarkt, Villach und Klagenfurt dem OVP-Prasidenten ihre Stimme gaben. Es var also von seiten der christlichen Slovcnen eine gevisse Bcreitschaft vorhanden, EINE SCHVVERE ENTSCHEIDUNG Bei der vor der Wahl von zirka 80 Vertrauen*-- inannern aus ganz Kiidlkamten bcsuchten Ver-sainmlung vurde dic Entscheidung nicht leieht. Zuschr erinnert man sich dara«, daB hcutige oVP-Gemeinderate an der Aussiedlung vieler slovenischer Kamtner Familien beteiligt varen, zu gut veiB man, daB der OcVP-Landtagsabge-ordnete Dr. Valentin Einspieler Obmann des von ihm ins Leben gemfenen „Bundes der Windi-schen” ist, zu schr erinnert man sich auch daran, mit velchem Mitteln Zahlkommissare aller Partei-richtungen bei der letzten Volkszahlung ein deutsches (deutschnationales) Bekcnntnis erzvingen volilen, vie sehr man manchen Unbeugsamen mit dem Entzug der osterreichischen Staatsbiirgcr-schaft, mit der Deporticrung nach Jugoslavien, mit ciner neuerlichen Aussiedlung bedroht bat, solite er trotzdem Slovcnisch als Umgangssprache bevorzugen. So ist es kein Wunder, venn dic O V P in tRn Augcn der Kamtner Slovcnen cine nationalliberal dominierte Partei ist. Die uberzcugt katholische Gruppe in der Volkspartei ist gcrade in Karnten in der Mindcrheit. Alluberall bemerkt man einen Suhstanzvcrlust virklichen christlichen und bster-reichischen Parteiprogramnts. Die <)VP ist zu ciner \Virtschaftspartci gevorden. (Nadaljevanje na 3. ,tr-) OB PRAZNOVANJU 1100-LETNICE SV. BRATOV CIRILA IN METODA: Slovansko bogoslužje Slovansko bogoslužje v srcih in ustih siv. Cirila in Metoda ni toliko izraz njune narodne ali domoljubne zavesti, kolikor izraz nadnaravne ljubezni do Boga; to je izraz zavesti, da so Adamovi potomci po svetem krstu eno v Kristusu in bratje med seboj. Pokristjanjeni Slovani ne smejo hiti ni/jja narodna Skupina, podrejena Ginkom ali Latincem. Slovani naj ne bodo predmet političnega prepira in boj,a med grškim Vzhodom in lati n.sik( h n ernšk i m Zahodom, temveč enakopravna narodna slkupina, včlanjena v mednarodno krščansko družino, posredovalni most vesoljne cerkvene edinosti med Vzhodom in Zahodom. V tem duhu je sv. Ciril izoblikoval slovan-Janez VIII. potrdila slovansko bogoslužje V tern duhu sta papeža Hadrijan II. in Janez VIII. potrdila slovansko bogoslužje in slovansko misijonatvo sv. Cirila in Metoda. Pred enajstimi stoletji je sv. Ciril s svojimi učenci v ponižni molitvi prosil Boga za razsvetljenje in pomoč, da bi mogel izoblikovati slovanski knjižni jezik in dostojno prevesti bogoslužne knjige za temeljni venski pouk. Bog je to molitev uslišali. Cirilovi učenci so bili prepričani, da je njihov učitelj tako blagoglasni in prožni književni jezik izoblikoval po božjem razodetju. Naj večji jezikoslovci raznih narodov občudujejo staroslovanski jezik in skoraj ne morejo verjeti, da je bil Ciril grškega, ne j ki slovanskega rodu. Resnično je, da je mogel to izvršili le veleumini svetnik, ki se je iz ljubezni do Boga in bližnjega tako ponižal k neizobraženim Slovanom in tako prisrčno prisluhnil utripam slovanskih src, da je visoko grško jezikovno izobrazbo združil z mladostno svežim slovanskim jezikom, ki ga je povzel iz ust mladostno (zdravih slovanskih kmetov in pastirjev. Po uničenju staroslovanske književne šole v Panoniji in Moravski se staroslovanski književni jezik ni mogel obdržati na prvotni višini. A najlsltarejši staroslovanski spomeniki, posebno prevodi sv. evangelijev in najstarejših bogoslužnih molitev, so o-žarjeni z očarljivim svetniškim sijem. To so dragocene svetniške relikvije naših blagovestnikov. V staroslovanskem jeziku in bogoslužju so se v duhu krsčanške vesoljnosti spajale vzhodne in zahodne prvine. Sveta slovanska blagovestnika sta spoštovala svoj domači carigrajski obred. Obenem pa sta med zahodnimi Slovani širokosrčno gojila slovansko bogoslužje po rimskem obredu, kakor je še danes ohranjen v hrvaškem glagolskem bogoslužju kot dragocena dediščina velikodušnih sv. apostolov krščan- Dočakati je moral svojo sedemdesetletnico, da je pisatelj J u.š Kozak doživel zaključek izdaje svojega Izbranega dela. Izšla je namreč četrta knjiga Izbranega dela z naslovom »Portreti« in zaključila izdajo, zasnovano leta 1957, ko je Kozak prejel najvišje priznanje za svoje literarno delo. Diploma Zveze književnikov in Zveze jugoslovanskih založb dbvezuje založbe, da v vseh jugoslovanskih jezikih izdajo nagra-jenčeva dela in talko je prišlo tudi do slovenske izdaje Kozakovega izbranega dela. Prva knjiga Kozakovega Izbranega dela vsebuje ponatis znanega romana Šempeter. Druga knjiga »Maske«, je prinesla naj- ske vesoljnosti in edinosti. Rimski kardinal Henmenegild Pellegri-inetiti, dolgoletni nuncij v Jugoslaviji (1922-37), je v javnem predavanju pred mednarodnim občinstvom v Rimu izjavil o ustanovitvi slovanskega bogoslužja: | »V Cirilovem pojmovanju je Kristus I skupni cilj, h kateremu so poklicani vsi | rodovi. Sv. Ciril je ustanovil slovansko N bogoslužje iz globokega prepričanja, da | mora Kaištus, ki razsvetljuje vsakega Človeka na tem svetu (Jan 1, 9), priti z vsako dušo v stik po tistem, po čemer se sleherni najgloblje, najimaravneje, naj-prisrčneje sporazumeva, to je pa materin jezik, narodni jezik ...« V najtnavejšem času se po vsem svetu poudarja važnost bogoslužja za verski pouk. Narodno bogoslužje se nadomešča z molitveniki in prevodi bogoslužnih knjig, širi se liturgična obnova. Zalto bogoslovni ■strokovnjaki vseh narodov slavijo sv. Cirila in Metoda, da sta s slovanskim bogoslužjem vzhodnega (carigrajskega) in zahodnega (rimskega) obreda poudarila važnost bogoslužja za verski pouk. boljše novele Jusa Kozaka, tretja z naslovom »Izpovedi« pa Kozakove eseje in meditacije. Zadnja, četrta knjiga prinaša pod naslovom »Portreti« štiri Kozakova dela »Celico«, i»Beli mecesen«, »Gašperja Osata« in »Balado o ulici«. Vsi teksti so napisani v značilnem Kozakovem stilu, pollnem poudarka na miselnem in notranjem svetu, z življenjskimi resnicami in spoznanji. Sicer pa ne uvršča zaman kritika Jusa Kozaka med moderne sllovonske pisatelje, ki so s svojim dedom ustvarili docela samosvoj slog v slovenski književnosti. Zaključeno Izbrano delo Jusa Kozaka Slowenen und Volkšpartei (iNadaljovanjie z 2. strani) In letzter Zeit hat sich audi die Position der katholischen Kirdie Ln Kamtcn insofeme gcwan-delt, als das Gurker Ordinariat in bezug auf den Rciigionsunterricht ganz auf dem Standpunkt des vom Parlament verabsihiedeten Schulgesctzes steht und daher nicht immer in gerechter VVeise die grundlegende Forderung der Sloivcncn nach dem muttersprachlidien Rciigionsunterricht erlullt. DAS ERGEBNIS DER W AH LEN Das Ergebnis der Nationalratsvvahlen in Ivam ten war fiir allc cine Clierraschung. Die dsterreichisdie Volkšpartei komite ihre Stiimnenanzahl gegen-iiber den Nat iona hatsnali len 1959 um 5826 Stim-men erhdhen. Davon entfallen auf die Stadt Kla-genfurt 1811 Stinimcu, auf die Bezirkc Klagen-furt-Land, Volkennarkt und Villach-Land 2402 Stimmen, auf allc iibrigen Bezirkc K&mtens 1613 Stimmen. In 47 Gemeinden des zsveisprachigcn Gebletes komite die d V P iliren Stimmenzinvachs tcilweise sogar stark erhohen, dagegen hatten die Sozialisten in 33 Gemeinden einen Stinunenruck-gang zu verzeichnen. l ur allc Parteien war dieser Ausgang von cntschcidendcr Bedeutung. Die SPo riihlt ihre Mehrheit im Lande bedroht, die Frci-heitlichc Partei aber Iiattc ihr fiinftes Mandat ver-lorcn, vvare cs um cine Landtagswahl gegangen. i n d damit ivarc auch der Stuhl des einzigen Vetrc-ters der Freihcitlichen in der Landcsregicrung bedroht gesvesen. Die osterreichische Presse befaBt sich in ihren Kommentaren auch mit dieser Frage. So schreibt die „Presse” vom 20. November 1962: >.Bci cincr Ubcrtragung cn vverden, so miiBten die iibrigen unerfiillten Forderungen des Staatsvertragcs nicht mir dem Buchstaben, sonder audi dem Geiste nach erfiillt vverden, so miiBte SchluB gemaclit vverden mit der Zvvcckkonstruktion der Windischen, so miiBte die Diffamierung aller sich als Slovvenen liekennenden Menschen cndlich aufhoren. Die Folgcn, die sich aus der Tatsache ergeben wuriten, daB die OVP diese Chance nicht vvahmahme, sind noch nicht abzusohen. BEKENNTNIS ZUM GEMEIN SAME N ERBE Wir befinden uns in einem Zeitalter rasanter Entvvicklungen. Fiir die KUmtner Slovvenen vvachst eine ficncration von jungen Menschen heran, die sich politisch noch nicht eindeutig fcstgelegt hat. Das Leben dieser jungen Generation manifestiert sich in einem eisemen kulturschopferischen Wil-len, in tler Herau-sgabe einer <|ualitiitvoHen lite-rarischen Zeitschrift, in der Neubcgriindung cincr Biihnc, die es sich zum Ziel gestcckt hat, Dramen der Weitliteratur in guten Atiffuhrungen vvieder-zugeben. Es ist eine Generation, der die Zukunft gehort, vveil sie Jung ist und vveil in ihr schopferi-sche Kraft lebt. Es ist kcincsvvegs selbstverstand-lich, daB diese auch zahlemnaBig starke Generation, die aulierst kritisch Lst vvie Jugend in aller Welt, ilirer christlichen Einstcllung vvegen OVP vvahlen miiBte. Es vvurde schon oben aufgczeigt, daB unsere Parteien zu VVirtscliaftsparteien ge-vvorden simi. Der Sulistanzverlust macht sich ge-rade in Karnten bespnders bcmerkbar. AuBcrdem bietet die Sozialistische Partei als die starkste Frak-tion im Lande den jungen Menschen beruflich und auch in anderer Hinsicht mehr, als die OVP vermag. Die marxistisch einegestcllte Grujipe der Karntner Slovvenen ist vvirtschaftlich und finaiuiell stiirker als der Rat der Karntner Slovvenen und vermag daher gerade hier entschcidend einzu-gredfen. Mit dem Mehrheitsvolk im Lande und im Staatc verbindet die Karntner Slovvenen eine mehr als tausendjahrige Geschichte. Die Slovvenen vvollen und nuissen als Staatsbiirger erster und nicht zvvei-ter Klasse behandelt vverden. Sie haben Anspruch dar auf. Und doch ist cs in Wirklichkeit so, daB der GroBteil der osterreichischen Publizistik die-sem Problem ablehnend oder doch vollig indif-ferent gegenubersteht. Der Ausspmch eines Wie-ner Journalisten ist bezeichnend: „Es ist unpopu-liir, in Ostcrrcich {lositirv iiber osterreicliische Min-derheitenprobleme zu schreiben.” Hier miiBte ein vvahrer Gesinnungsvvandel Platz greifen. Das slo-vvenisclie BekemiUiis zu Ostcrrcich, das im ersten Paragraphen dei- Statute« des Rates der Karntner Slovvenen dokumentiert ist, vvare dann audi ein Rckcnntnis zum lojalen und toleranten Mit-biirger anderer Sprachc im Lamle und im Staatc, und dariiber hinaus auch ein Bekenntnis zum genicinsamen Europa. Den Weg dorthin zu bah-nen, sind vor allem Menschen aufgerufen, die in BerUhrung mit anderen Volksgruppen leben und daher das Bekenntnis zur groBeren Heimat Europa in der viel kleineren Heimat Karnten von Tag m Tag aufs neue unter Bevveis stcllen und in liebende und verstehende Tat umsetzen kbn-neti. Stoletnica slovenske stenografije Ni znano, kdo je prvi rabil slovensko stenografijo, dognano pa je, da je teta 1863 — torej preži sto teti — stenografiral slovenske govore v kranjskem deželnem zboru v Ljubljani sodni nadsvel-nik Ivan Kapretz, ki je isto teto tudi ustanovil prvo slovensko stenografsko druitvo v Ljubljani. Svoje predavanje „0 prilagoditvi Gabelsbergovcga sistema slovenskemu jeziku” je dredil‘e vse in le zanj živele 'ter umrle... »Idealen ifanit« je 'gotovo oznaka, ki je najlbolj čalitha iza kaitodtekega fanta. Nikakor pa ‘si pod 'takšnim »idealnim fantom« ne predstavljamo kakega manjvrednega, movžastoga, vase zaprtega, neodločnega pasdbndža. .Nalsiprotno: zares »idealen fant« je vesel, družaben, delaven, podjeten, odločen, izobražen, pri tem pa gloiboko ver.on, požrtvovalen in plemenit falnit! »Idealno ddklle« pa j'e nj'emu podolbno! KATOLIŠKI TISK V NEMČIJI Nemški katoličani posvečajo veliko važnost katoliškemu tisku. Samo škofijski tedniki v raznih škafijiah imajo skupaj tri milijone naklade. Mnogi teh cerkvenih listov imajo nad 100.000 izvodov. Last katoliških organizacij, » Bonifaciushlatt«, ima 650.000 naklade. Zelo so razširjene misijonske revije, ki imajo skupno tri milijone 146 tisoč naročnikov. Za mladino in prosveto Izročila očetov so nam sveta Kulturno življenje naroda ima več virov, od koder črpa svojo stvariteljsko moč. Poleg kulturnih pridobitev s pomočjo kulturnega prizadevanja je zlasti tradicija mogočen tvorec kulturnih dobrin naroda. Dejansko vsak človek začne bivati v svojem rodu, ki ima svoje kulturno bogastvo od svojih 'prednikov. To bogastvo so izročila dognanih spoznanj in izkušenj. Starejša generacija izroča svojilni potomcem nenadomestljive dobrine, ki si jih sami ne morejo dati. Predvsem je to jezik ali govorica in z njim veliko bogastvo narodnih običajev, narodovega značaja in miselno- Televizija bo dražja? Kakor so že prod dobrimi desetimi leti ■Vpeljali pri vstopnini za kino »kulturni groš«, tako nameravajo sedaj tudi pri naročnini za televizijo vpeljati »TV-šiling«. Računajo, da bi naj zvišali naročnino za televizijo za 10.— šilingov. Pri tem pa drugi zopet računajo, da se bo posrečilo to namero preprečiti, kar bi ne bil prvi slučaj v Avstriji. Mnogo razpravljanja zlasti gre na račun »kulturnega groša« pri kinu. Pri tem namreč poudarjajo, da uporabljajo denar, ki ga plačujejo kmo-abiškovalci v najrazličnejše namene; večkrat celo v namene, ki s kulturo vobče nimajo nobene zveze. Tako gre precej tega denarja za kritje stalnega primanjkljaja pri gledališčih, a uporabili so ga tudi že za podporo športnim organizacijam. Kritiki tega načina uporabe »kulturnega groša« danes poudarjajo, da bi danes potreben denar za kulturne ustanove že lahko drugje dobili in bi naj bolj upoštevali slab gospodarski položaj kiino-podjetni-kov, ki vedno bolj čutijo filmsko krizo, ki je zajela zadnja leta vso filmsko industrijo. Hudi mož (tačei ! človek spoznava s svojim umom smisel življenja, smotre in cilje življenja. Pamet pa mu pravi, da naj uravnava vse svoje življenje po teh spoznanih ciljih. Te spoznave pa so že izraz splošnih načel. Človek brez načel je torej človek, ki živi ne vede zakaj in čemu. On se ravna le po hip?iih vtisih, ki uravnavajo njegova dejanja. Njemu niso vodilo življenja' na- Sti. Ta miselnost je svojska in je obdana s posebnim čustvoval njem in vrednotenjem. Prav tako jo obkroža poseben svet običajev in navad, iz katerih diha življenjska sila narodove duše. To bogastvo narodovih vrednot vsrkava mlada duša kar neopazno, ono vpliva kar podzavestno na človekovo ravnanje in zadržanje navadno skozi vse življenje. Vsa njegova duhovna zgradba je oblikovana pod vplivi tradicionalnih kulturnih sil, ki mu talko dajo gotovo notranjo duhovno usmerjenost. Ta trdnost je izredno važna za rast in obliko varu j e človekove notranjosti, posebno pa še za izpolnjevanje življenjskih nalog. Iztrganost iz tradicije in njenega območja pa jemlje človeku pravo usmerjenost in "trdnost. Tak človek z lahkoto postane igrača tujih vplivov, ki ga premetavajo zdaj sem zdaj tja in nevarnost je, da ga vrtinec požre. Še morda nikdar v preteklosti niso toliko poudarjali pomena tradicije za narodovo življenje kot danes. Saj imajo celo posebne stolice na visokih šolah, ki imajo nalogo, da poglabljajo študij narodovih šeg im izročil. Tudi posebne kulturne ustanove delujejo, ki uživajo posebne državne podpore za prizadevanje, da med ljudstvom poiščejo Čim več Starih navad in jih skušajo poživiti ali vsaj umetno ohranjati s posebnimi prireditvami. Upravičeno se narodi z bogato tradicijo ponašajo in v Ujej imajo neizpodbitno kulturno legitimacijo. Pri tem je brez pomena, ali je kak narod številčno močan ali pa je majhen. Seveda je pa za majhen narod bogata kulturna tradicija veliko večjega pomena, ker v ogroženosti od velikih sosedov ravno v kuiturni moči črpa sile za uspešen in trajen odpor. Iz tega razloga je to zlasti za mali slovenski narod — pa naj je ito v matični državi ali v zamejstvu — izredne važnosti. Saj se s političnimi sredlstvi zdaleč ne more kosati z sodržavljani večinskega kulturnega kroga; edino globoka zasidranost v tradicijo ali izročila rodov mu dajejo dovolj moči, da more vztrajati in kljubovati v neenakih življenjskih pogojih. c?£ lilmskeiia sneta MUSSOLINIJEVA HČI NI USPELA Kakor smo že poročali, je hči nekdanjega italijanskega diktatorja BemSlta Mussolini, poročena z grofom Cianom, nekdanjim najožjim sodelavcem Beniita, vložila tožbo na sodišče v Melsidrah zaradi filma »II procesiso dl Verona«, v katerem je prikazan žalosten konec fašističnih mogotcev, med njimi' tudi grofa Giana. Sodm/ijske oblasti iso te dni priziv zavrnile in se pri tem sklicevale na odločbo rimskega sodišča, ki je že pred časom v tej zadevi popolnoma oprostilo proizvajalce imenovanega filma. Sedaj vrtijo ta film po vseh italijanskih mestih in je zaradi gornjega zaplet-Ijaja ob tek še številnejši. SORAVA, FILMSKA ZVEZDA Prejšnja perzijska cesarica, ki je zaradi (krutih mohamedanskih (predpisov mora- čela, marveč le slučajnosti, menljiva in varljiva mnenja s ceste, ljudske sodbe ali pa razni nagoni, strasti in trenutna razpoloženja. Človek brez načel zares ni sam svoj gospod, ni osebnost; ni on, ki vodi, ampak vodi njega slučaj, vodijo ga ljudska mnenja ali lastna čustvovanja. Zato tak človek ni nikak človek — osebnost ali kakor navadno pravimo: mož! Pisatelj Jurčič je zapisal: »A mož bodi mož!a la zapustiti peraijiški dvor, je našla pot v filmski svet. Italijanski režiser Dino de Laurentiis je princezinjo Sorayo sprejel v krog njegovih sodelavk in jo temeljito pre-iizkiuisal v svojem filmskem ateljeju. Po dobro prestani preizkušnjii je de Laiuremtis izjavil, da si Obeta s Sorayo velike uspehe, ker igralko odlikuje velika naravna igralska nadarjenost in človečanska toplina. Znano je, da pripravlja Dino de Lauren-tiis vele-film »Biblija« in še nekaj drugih večjih filmov. Napovedujejo, da bo Soraya sodelovala kot glavna igralka v nekaterih teh filmov, morda celo v Filmu »Biblija«. id- dafrca i/otfo Kar po telefonu Tone in }ože sta hotela presenetiti prijatelja in sta mu za njegov godov/ni dan kar po telefonu zapela »Kol'kor kapljic«. Na drugi (Strani žice se je po odpeti pesmi zaslišal tuj glas: »Ni varžno, če sta zgrešila. Potrebna sta bila te vaje.« Uspešna reklama Predstavnik ndke tvrdke je prišel do uspešnega sredstva svoje reklame. Predstavil se je svojim odjemalkam z besedami: »Gospa, imam za vas nekaj, kar je po mnenju vaše sosede predrago za vaš žep.« JANEZ JALEN: 25 CVETKOVA (OUkcL ZGODBA »Kaj imate sitno ženo?« je skušal uganiti zdravnik. »Sitna ravno ni. Samo razumeva se ne prav dobro.« »Veste kaj. Ko pojemiljete zdravila, naj pride žena k meni, da bo povedala, koliko so vam pomagala. Jaz bom pa njej povedal kako in kaj,. Saj bo prišla, ati ne?« »Če prav sodim, se ne bo branila.« »Dobro, dobro,« je potrepljal zdravnik Viktorja po rami. Viktor bi bil najrajši še malo posedel na mehkem stolu, pa je čutil, da že drugi čakajo zunaj. Vstal je, plačal in šel. V lekarni so mu rekli, da bo moral dobro uro čakati na zdravila. Nič ni priganjal. Kar prav mu je prišlo. Potreben je bili pdčitika in že dolgo ni nič užil. Stopil je v gostilno iln si naročil gosposko kosilo. Pa kaj, ko ni mogel jesiti. Še z juho se je moral siliti, pečenko je pa Skoraj vso zavil in jo spravil za pozneje. Poživilo ga je vino. Sedel je pri mizi tik ograje. Globoko pod njim se je v soncu prelivala Sava. V visoke Skladovnice so bile zložene deske Ob žagah. Izmed že porumenelega drevja ga je gledala lancovska cerkev. Za Pustim gradom pa se je strmo poganjala pod nebo 'temnozeleno poraščena Jelovica. Z Obrazom je bil obrnjen na večerno Stran. Daleč za (priostrenim Strgavnikom je mogoč- no stal Triglav, zavarovan od cele trume zastavnih sosedov. Okrog vrhov so se že zbirali oblaki. Zaskrbelo ga je, kako bo zvečer hodil 'domov, če bo deževalo. Poklical j c še drugo četrt vina in se zagledal v bohinjsko stran. Skušal je natančno določiti, v kateri smeri leži Koprivnik. Zdelo ise mu je, da je kar prav zadel. Zame-žal je in natančno videl pred seboj Cvetkovo domačijo, vso hkrati, poslopje in njive, (senožeti, planine in drvošče. Pri miri v veži pa sedita oče in M inča in j u ži-mata. Cilka pa ima še opraviti pri ognjišču. Postavila bo zadnjo jed na mizo in bo spet prisedla. Živahno se pogovarjajo, kakor se nikoli ne, kadar je on zraven. Mlinca se smelje in kaže hdle zobe. Cilka pa je nekam zamišljena, kakor bi večno ugibala, kje hodi in kaj dela Bajitnikov Janez. »Seveda, na 'zdravnika me je res o-ipomnila. Menlda samo zato, da bi je vest ne pekla. Ima me pa že zapisanega smrti in se na tihem veseli, kako zagospodari pri Cvetkti Janez.« Osa je obletavala vino in priplesala Viktorju prav pred obraz. Jezno je zamahnil im jo zbil na tla. »Ne, nikolii, in če se ves svet podere! Vama že .zmešam štreno. Da bi Bajtnikov Janez navsezadnje še vozil z mojo kobilo —« Plačali je in urno odšel. Mudilo se mu je k notarju postavljat zid pred Cvetkovo domačijo, da ga Bajitnikov Janez ne bo mogel preskočiti, če bi se njemu kaj’ primerilo. Zvečer je na Bistrici mimogrede povedal Tdmci, da je za Viktorčka dobro poskrbel. Mudilo se mu je naprej. Napravljalo se je k dežju. Na ijerekarški strani je pričelo pršeti. Domov je prišel Viktor do kože premočen, čeprav je stopil spotoma večkrat pod streho. Pri Cvetku je bilo vsem tesno, kakor bi bila mora sedla hiši na sleme. Viktor se je prehladil, da je obležal. Vročina ga je kuhala in kašelj' ga je dušil. Jesti ni mogel kar nič, zdravila pa je jemal pogosteje, kakor so bila predpisana. Cilka mu je vrela čaje, pa se jih je branil, čeprav so mu mehčali kašelj. Tako čudno je pogledoval ženo, da Cilka nikakor ni mogla razbrati, kaj misli. Viktorjev pogled ni bil sovražen, pa tudi odpuščanja ni prosil; še najbolj je očital. Seveda, ko bi bila Cilka vedela, da bo mož zbolel, bi ne bila še '/brodila ločitve. Da bi bilo treba iti po zdravnika, so vedeli vsi, spomniti mu pa nihče ni upal. Čakali so, da bi ga zahteval sam, namiga-vali so nanj, pa Viktor je vsako tako besedo preslišal. Nazadnje Cilki ni ostalo drugega, kakor da mu je morala naravnost reči, sicer bi utegnil še misliti, da se ji škoda zdi denarja. »Po zdravnika pošljem, Viktor.« »Ni treba.« »Saj vendar vidiš.« Viktor se je zagledal v strop: »če že ravno hočeš, pa pojdi sama v Radovljico. Saj je prav za prav zdravnik naročil, da pridi.« »Takooo —?« »Da!« Viktor je zamežall. In Cilka sc je kaj preoblekla in tekla po stopnicah navzdol, da je še ujela na Nomenju vlak. Pri zdravniku je Cilka zvedela, da ima mož jetiko. Zgubljen tla ravno šc ni, je pa jetika v Bohinju zelo nevarna. Komur se je ne posreči ustaviti kaj, ga hitro zdela. Streže naj možu in dobra naj ho z njim. »Bom,« je kratlko obljubila Cilka. »Morebiti vaju pa prav bolezen spravi.« »Bog daj!« Zdravnik je Cilki stisnil roko, kakor bi jo hotel za trdno obvezati, da bo njegovemu bolniku potrpežljiva in ljubezniva (Strežnica. Cilka mu je pogledala odkrito v oči in zdravnik je vedel, da ni obljiUbila samo z Ustnicami. »Ni videti napak ženska,« je mrmral zdravnik in gledal skoz dkno za Cilko, »če ji mož. umrje, bo lahko drugega dolbi la.« Kakor bi se bila zdravnikova misel pritihotapila za Cilko, je tudi njo prav takrat obšla Skoraj želja, da bi Viktor umrl. Že je tudi Videla prihajati zdaleč Janeza, zagorelega in močnega in vsega veselega. Zavedela se je in zardela: »Greh je, kar mislim. Nočem!« Pa če se je še tako branila, Viktorjev pogreb in 'poroka z Janezom »ta ji neprestano plesala pred očmi prav tlo doma. Možu je nekoliko odleglo. Tudi pogledoval jo je zdaj vse drugače. Vize1! je zdravila, ki mu jih je prinesla žena, in se popolnoma umiril. Sedel je na postelji: »Ali si bila tudi kaj na sodniji?« Cilka je bila užaljena, pa se je hitro P * I * S * /\ * N * O * B*R* /K * |SJ * J * E MATEVŽ RAINER: MOJI SPOMINI Začeli bomo priobčevati zanimive spomine, ki jih je za „Naš tednik — Kroniko” napisal g. Matevž Rainer, pd. Sušnik, iz Loge vesi pri Vrbi. Ob branju njegovih spominov bomo spoznavali dobo in razmere, v katerih je živel. Uredništvo Vefikrat mi je že kdo izrazil željo, da bi z ozirom na svoje dolgoletno žiivljeruje napisal nekaj spominov. Toj želji ustrežem rad, dokler mi to dovoli moj spomin. Že vpnaprej vem, da Vse, kar bom povedal ne 'bo zanimalo naših bralcev. To, kar bom napisal, se je v resnici dogajalo, torej ni olepšano ali pretirano in je mogoče prav, da se ne pozabi. Rodil sem se leta 1882 v Ločah pri Po-brežnjaku v župniji št. lij kot sedmi (zadnji) otrok Valentina in Marije roj. Košat. Od teh mojih bratov in sester so že trije v nežni mladosti za nalezljivo boleznijo umrli. Tedaj zdravniške pomoči še nismo bili toliko deležni kot danes in tudi na deželi še ni bilo zdravnikov. Torej je vsaka nalezljiva bolezen, ko je izbruhnila, imela bogato žetev. Ostali trije (brat in dve sestri) so pa v zadnjih desetletjih umrli. Moj prvi spomin sega nazaj v poletje 1885 leta. Tedaj so prišli k nam dedej (oče moje matere) Primež Košat, pd. Košat v Deščicah in pozneje pd. Wirt na Žopračah. Mati so rekli »to so dedej«. Bili so velik, bolj suh, obrit mož v črni obleki in s črnim klobukom. Bil je za tiste čase precej izobražen, tako, da so hodili ljudje k njemu zmerom po nasvete in ako so dobili od oblasti kaj pismenega jim je raztolmačil. Celo predstojnik sodišča v Rože- Pomladi v pozdrav Sneg je ze skopnel, veter topli po trati zašumel. Zima vzela je slovo podala mrzlo svojo, vigredi topli je roko. Ptički v gaju ze pojo, na travnikih pa rožice cveto. Vse se veseli teh prekrasnih sončnih dni. ■Zame pa pomladi ni, ker mam’ca moja v grobu spi. Ona sladki, večni mir vživa in v gomili sladko sniva. Vse se večne pomladi veseli, le zdme pa pomladi ni. F. E. premagala: »Tako grda pa vendar nisem.« »Kaj hočeš reči?« »Da zdaj ne grem od tebe, čeprav bi me podil.« »Cilka!« Viktor je ujel ženo za roko. Na mizici je zamigetala luč. Spodaj v veži sta začela moliti oče in Minca rožni venec. Na pol tiho sta odgovarjala tudi Cilka in Vilkitor. Okrog voglov pa je zaprhutal veter, ka-kor bi bil odletel velik netopir s Cvetkovega slemena v temne gozdove na Poljaki. Grenki j)elin Dneva je bilo vsak dan manj, sonce je zgubljalo moč in otave so se slabo sušile. Kdor je količkaj utegnil, jo jc obde-val v stog, da se mu vsaj močila ni. Pri Cvetiku za sečo kar nikogar ni bilo. Oče se je silil, pa je kaj malo opravil. Šel •rtu jc pomagat Viktor, pa je potem za dva dni obležal. Ni k a zali o drugače, kakor da sta Cilka in Minca morali sami prijeti za koso. Minca se je kmalu privadila, da je tudi sklepati sama znala, Cilki pa kosa ni hotela rezati. Grabit pa je sama od sebe prišla teta Jera. Res da so bili Cvetkovi prav pri zadnjih, otavo so pa le spravili vso na skedenj. Bolj je Cilko skrbel 'krompir. Dokaj so imeli nasajenega in dobro je kazal, sa-uto, kdo ga bo vzdignil? Spet je poskusil Viktor. Na Ravnih njivah se ga je lotil. Minca mu je vodila, pa jo je vos čas opo-tninjal, da pusti kobili prehitro vleči. Iz brazde sta odmotavali teta Jera in Cilka. S stisnjenimi zobmi jc Viktor zdržal do konca. Bil je pa zdelan, kakor bi bil ves ku je rekel enkrat: »Ko bi tega Košata ne imeli, bi bili tako izgubljeni!« Pa saj ni čuda, tedaj še ni vsak obiskoval redne šole in tudi nemščino je le redkokdo za silo lomil, uradni spiši so pa bili vsi nemški. Moj dedej pa so obiskovali šolo nekaj časa v Celovcu, kjer je bilo več možnosti za izobrazbo. Ta mož so bili zelo veren gospodar in vnet rodoljub. Ko se je začelo pred približno sto leti narodno prebujenje, je bil Sklican na Žoprače pri Vrbi k Wirtu leta 1870 tabor, katerega se je udeležilo okrog 6000 ljudi. Ta tabor, kateri se je vršil na prostem pri Wirtu, so o tvorili naš dedej. Na tem taboru je bila zastopana cela Koroška. Prišli so gostje iz Slovenije, Trsta in celo iz. Hrvaške. Dedej so bili v sorodstvu s pesnikom Tomažem Košatom, kateri jih je večkrat obiskal na Žopračah. Vedno sta si tudi dopisovala. Tisto korespondenco je imela shranjeno moja teta Klara, poroč. Schmidt, a se je po njeni smrti žal zgubila. Drugi moj spomin seže na 8. 3. 1886. leta, ko se je ženil naš dobri najbližji sosed Šiman Surnper, polbrat prošta Florijana Isopa, ki je umrl v Sp. Dravogradu, oče sedanjega tudi že osivelega Joža Sumper-ja, pd. Hobjana. Bila je topla pomlad in že brez snega. Kakor je bila navada, je morala oskrbeti rj u š niča ra zne dobrote — sladkorčke, orehe, kvoce (posušene hruške), jabolka in kot največje darilo šartelj, ter tudi cigare za kadilce. Vse te darove je sejal oziroma metal ob strani rjušnice cav-rnar iz okna prvega nadstropja pred hišo zbranim pobiralcem. Da bi zbrane, kateri so željno pričakovali darov, zmotil, je kazal, da bo vrgel na desno, zraven je pa le vrgel na levo. Posebno je motil ljudi pri šarteljnu. Tu je vpil zraven: »Pičano, pa-čano, mene je izročano, vam bo pa dano!« Pri tem je mahal enkrat na desno, potem parkrat na levo, nazadnje pa ga je čisto v drugo smer vrgel. To je bil tepež za šartelj, ter čast za tistega, ki ga je dobil. Jaz se nisem upal iti k temu tepežu, sem samo od daleč gledal, a se še na vse dobro Spominjam, čeprav sem bil star komaj štiri mesece čez tri leta. Molj oče je bil pevec in je pel tudi v cerkvi. Leta 1886 je bilo pranganje pri naši podružnici v Ločah, mislim da je bilo to eno zadnjih pranganj (obhodov z Najsvetejšim) — saj so se ti obhodi tedaj pri po-družnih cerkvah, kjer ni bilo tabernakljev. dan Vlačil hlode. Komaj je dobro ustavil na ozarah, se ga je 'lotil kašelj. Tako hudo ga do takrat še nikdli ni napadel. Moral je sesti. Manci seje zasmilil. Da ga ji ni bilo treba gledati, je propregla kobilo od drevesa v koš. »Viktor!« se je ustavila teta ob mladem. »Kar ne mor,em spraviti prehlajenja iz sebe,« je potožil Viktor. »Pelin jej! Pelin s prekajeno slanino, pa 'boš kmalu zdrav, kakor si bil kdaj,« je vedela svetovati Jera. »Ko bi me bil tako grenak!« »Vsaka dobra zdravila so neprijetna, še če se komu vedno po volji godi, redkokdaj zdravo misli.« Viktor je razumel namigavanje. Pogledal je Jero, kakor bi ji Jiotel reči: »Ženska, še sanja se ti ne, kako hudo je meni.« Jera je spoznala, da ga je prizadelo. Brž je hitela popravljati: »Tudi k delu se nikar ne priganjaj, Viktor. Krompirja ne boš več vzdigoval. Vidim, kako te je ugnalo. Ubogaj zdravnika!« »Moram, ko nikogar ni.« Viktor je govoril 'pohlevno, kakor ga Jera zlepa mi slišala. Morebiti še prav nikoli. »Robarju porečem.« »Le, če utegne im če bo 'hotel.« Teta sc je zveselila Viktorjevega pristanka: »Martin? Rad. Še vesel bo, ko bo videl, da zavoljo njegove pomoči nisi nejevoljen.« »Spodobilo bi se, da bi ga šel sam prosit, pa ros težko hodita.« Viktor je sedel v koš in se odpeljal domov. Južime se je komaj pritaknil, potem je moral leči. Po dolgem času je spet oče opustili. Na ta dan je povabil moj oče pevce na jiužino, česar se še spominjam. Sedeli so na vrtu v senci. Oče, ljubitelj petja, nas je otroke tudi učil peti. četudi nam melodija ni šla prav v ušesa, je pa ostalo besedilo vendar precej v glavi. Bile so to pesmi »Svetlo sonce se je sikriJo...«, »En 'hribček bom kupil ...«, »Pridi Gorenje ...« in druge. Leta 1887 je moj oče zbolel. Dobil je sušico ter prišel na posteljo. Tudi jaz sem sc v začetku lota 1888 prehladil ter moral v postelj. Ležal sem več tednov. Spominjam se še, ko je mati šla v Beljak k zdravniku v tukajšnji bližini ga ni bilo — sem moral na stran. Oče mi je hotel pomagati, a sva vsled oslabelosti oba padla. »No, sedaj bova pa Oba umrla« — si je mislili oče. Čez nekaj dni se mi je začelo stanje zboljše-vati in oče mi je tekel: »Vidim, da boš kmalu ozdravel, jaz bom pa umrl.« Res se je njegova bolezen vsak dan hujšala in je na večer dne 10. 3. 1888 za večno zaspal. Njegov zadnji poduk nam štirim otrokom, v starosti še ne 6, 9, 10 in 14 let, je bil: »Ubogajte mamo in žebrajte zame!« Razume se, da smo sprejeli vsi otroci to slovo s krikom in jokom. Kakor otrok tudi najtežjo bol hitro pozabi, omenim le, da pri pogrebu, kateri je bil šele po treh dneh njegove smrti, nisem več čutil tiste žalosti. Sedaj je prišla vsa skrb v kmetiji in družini na našo skrbno mater. Brat Fol-tej je hodil tedaj v Beljaku v zadnji razred osnovne šole in bi moral, ker je bil med najboljšimi, študij nadaljevati. Gledal sem včasih njegove zvezke iz šole in skoro nisem mogel verjeti, da je to njegova pisava. Vsaka čika je bila kot tiskana. Ko sem bil z njim enlkrat, ko je bil že približno 30 let star, v Beljaku, mi je tam prikazal v farni ceikvi pri darilmifcu tablico z besedilom: Gpfer fiir die Kirche. »To je moja pisava,« je dejal. Veliko šolarjev je bilo povabljenih k temu delu, a kot najboljša pisava je bila potrjena ta, mojega brata. Vzlic dobremu uspehu v šoli ni kazalo materi kaj drugega, kot vzeti brata, kateri je bil med nami najstarejši, iz šole. Nadaljnje šolanje bi vendar precej stalo, rabila ga je tudi doma pri kmečkem delu. Kakor navadno vsi kmečki otroci, smo morali vsi že zgodaj pomagati pri raznem delu. Meni se je godilo tudi tako kot Prežihovemu Vorancu, kakor piše v svoji knjigi »Solzice«. Že kot petletni deček je moral pasti živino. Jaz sem tudi že v tej starosti začel pasti najprej ovce — imeli smo jih kakih deset. Nekaj let kasneje pa mlado goved. To delo sem moral, kot tudi drugi šolarji, opraviti pred in po šoli. Težko je bilo poleti že ob 5. uri vstati in zapregel rjavko in zvozil krompir z njive pred klet. Pod noč je domov grede teta Jera stopila k Robarju. Zvečer, terna je že bila, a prej ni utegnil, je prišel Martin k Cvetku. Kakor je imel sam čez glavo svojega dela, je bil kar Skoraj hud, zakaj mu za oranje in težko vožnjo že prej niso rekli. Da bo tudi nastil in drva pomagal napraviti, je obljubil. Zvozila jih bosta pa z Minco; on s svojim vranam, Minca pa z rjavko. Minca se je zveselila, da ji Martin toliko zaupa. Pa kaj bi ji ne! Saj je vendar že odraslo dekle! Delati tudi zna, kakor malrikatera druga pri njenih letih. Cilka pa kar ni vedela, kako bi sc svaku zahvalila, ko ji je odvzel dve veliki skrbi. Oče sc je pa zamislil. Očital si je, kako vse drugače bi bilo lahko pri hiši. Martin je Stopil v zgornjico k Viktorju. Ogovoril ga je, kot bi jima ne bilo prišlo živ dan nič navzkriž. Da naj se varuje, mu je prigovarjal, in da naj zraven pelina in slanine še planinski mah pije. Drugi dan je pri Cvetku delo spet v redu steklo. Viktorja je vzdignilo gorko jesensko sonce iz postelje. Natrgal si je v vrtcu nekaj vršičev zelenega pelina in si odrezal v shrambi prekajene slanine. Ženo pa je poprosil, naj mu zavre lonec grenkega gorskega mahu. Koj je bila pripravljena, da mu Ustreže. Viktor in Cilka sta se spogledala. Pa je Cilka prva umaknila oči. Nič ni vedela reči. Ni mogla, pozabiti vsega kar na mah. Žaliti pa bolnega moža ni marala. Še zdaleč me. Kakor bi bil Viktor uganili ženine mi- hitro gnati na pašo na bližnjo trato — na vaški pašnik blizu naše hiše in ob Dravi. Po paši pa urno v šolo v Št. Ilj, kjer se je začel pouk ob 9. uri. Popoldan pa spet po šoli brž na pašo do mraka. Akoravno za razne igre ni bilo posebno veliko časa, smo na paši, kjer je nas bilo po navadi kakih deset pastirjev, menjaje uganjali razne burke in igre. Tako smo kamenčkali, imeli skakalnice s črtami, po katerih smo skakali po eni nogi bosi. Pri tem se skakalec ni smel dotakniti nobene črte in je moral zmiraj stati na eni nogi. Tudi heplali smo ter svinkali, kar je skoraj čisto enako sedaj tako priljubljenemu »golfu«. Razloček je bil le v tem, da smo pripravili k tem igram vse potrebno sami, kar nas ni stalo, pa saj tudi denarja nismo imeli, da 'bi si kupili zato pripravne palice in krogle. Pozimi smo se posebno ob četrtkih, ako nam niso dali dela, ko ni bilo šole, drsali na ledu Drave ali pa sankali. Tudi za ta šport smo si napravili drsalke in sani sami. Urili smo se pri Dravi, kjer je bilo vse sorte kamenčkov, v metanju ploščic po vodi ter z metanjem takih kamnov čez Dravo. Posebno spreten in močan metalec je vrgel včasih kamen čez Dravo na suho, dočim so bili po večini vrženi do srede, ali nekaj čez polovico Drave, kar se je lahko opazilo na vodi. Naučili smo sc Skoraj vsi tudi plavati ter uživali s tem pri vodi najvoeje veselje. Bil je res šport, pa le s tem razločkom, da smo bili mi potem doma, posebno ko smo prišli domov zmočeni ali pozimi premralend, kregani ali pa tudi tepeni, dočim so danes športniki po uspelih prireditvah bogato obdarovani. (Dalje prihodnjič) iZ« umk Previdna mati »Zapomni si dobro, hočem, da si doma pred deseto uro.« »Toda, maima, saj vendar nisem več o-'trrik!« Prav zato hočem, da si doma pred deseto uro.« Hatzenbichlcr-liombinatarjc, sejalne stroje, orala, brane, trosilce gnoja, gnoj nične sode ih črpalke, elektromotorje dobite vedno najcenejie v vaši domači strokovni trgovini JOHAN L 0 M š E K St. LipS, Tihoja, p. Dobrla ves ialoga strojev, mopedov, koles, radio-aparatov sli, je globoko zajel sapo in glasno rekel: »Pelin zdravi.« Cilka je dobro razumela, kaj je hotel mož povedati: »Da, ozdravi najprej, Viktor, potem utegne biti med nama vse drugače.« »Upajva!« Viktor je sedel na klop pred hišo, vzel iz žepa nožič in odrezal košček kruha in slanine, priložil vršiček pelina in Vse skupaj zanesel v usta. Grenkoba se mu je razlila čez Obraz. Cilko je kar streslo, a Viktorju ni hotela prikazati, kako čuti z rij im vred zoprnost maščobe in pelina. Odšla je po opravkih. • Hladne noči so porjavile vrhove dreves. Listje jc začelo odpadati. Slane so pobarvale zelenje rdečkastozlato. Rahlo pošume-valjoče se je obletavalo drevje. Čez dober 'teden so od jezera in Save in še z gora navzdol goste megle zagrnile Koprivnik in vse hribe naokrog. Po tihem je začel pršeti dež in padal zmeraj gosteje. Sprevrgel se je v večdnevno jesensko deževje. Z drevja je zbil listje skoraj do zadnjega. Priložil je pa it udi Viktorja za stalno v posteljo. Viktor je ležal v zgomjici. Samega Cilka za dalj časa kar nič ni mogla pusititi. Večna boja po strmih stopnicah navzgor in navzdol jo je utrujala. Pa ko hi še prazna hodila. Pa je bilo vedno treba kaj prinašati in tudi odnašati. Ponoči je skoraj vsako uro prišla gledat k 'bolnemu možu; včasih še po večkrat. Dokajkrat se vso noč ni slekla, ni bilo vredno. Večkrat je vstala zjutraj bolj trudna, kakor je zvečer legla. (Dalje prihodnjič) DAS ERSTE 1 | | W d r m u Fiar Damen: Spartlichc Bluse aus gut wa1schl>areni Baumwoll-popeline, in ModeEarben, im Rock und auBer-dem Rock iu tragoa, GroBc 40—48 .... S Sdiick wiTkit diie Unilormblusc mit au Cgesetaten Tasohcn und kurjem Arm, GriiBe 40—48 . . S Modische Rluscn in hubschcn PastellfailKm, in 98- allen GrciBon . ab S Gcrade Ročke aus Trenira mit GehEalten in hiib-schen Farben und Dessiinis, in alen GroBcn, ab S verschiedenen Faltenstellungen und .............................ab S Faltenrocke in Farben Der bewahrte Wettemiantel aus feinfadigcm, kniit-terarmen Perlon, in allen Gr8Ben...............S HUbscher Damenmantel aus bewabrten Qualitatcn, .in allen GroBen und Fassonen...............ab S Filzmantel, jugendlich und fesoh., in mehreren Aus-fuhrungen und allen GroBen..................ab S Paletots, dn siiloppen, sportliclien Fassonen und mehreren Farl>en, die sich zu Hose und Rock gut koimbinioren lassen.........................ab S Aparte Jumpcrkastume in eleganter Linienluhrung; auch die horvorragende Qualit;it wird sicher Ihren Bedfall Jinden! .........................S Hochmodische Slad« aus Lastex; BeinabschluB mit Steg, in allen Modefarben und GroBen ... S Helanikahosen aus hochivcrtigem Material und her-vorragendem Schnitt, GroBe 38—48 .... S Modische Fruhjahrsklcider in allen Fassonen und GroBen zu Warmutb-Preisen! 98- 188- 215- 240- 616- 630- 497- 456- 280- Fur Herren: 875- Herren-Anzug, reine Scliurvvolle, in modilscher, ein-reihiger Form, hochvvertiige, gezwirnte, knitterar-me Qua]itatmitbor'A>rragondorTragedgcnschaft S Herren-Anzug, dežent gemustert, aus Wolle und Trovira, beste Eachmanniische Verarlmitung, aus- 44 A 9 _ gezeichnetc PaBCorm ...........................Sl IU Ja Hcrren-Popeline-Mantel, hervorragendc, echt agyp-tisohe Mako-Baumwolle, dreifach gezwirnt, sehr gut ausgefuhrt, ein Bogriff fiir Bequcmlichkeit und Elcganz ....................................S Herren-Trevira-Mantel, ideal fiits Fruhjahr, ausge-zeidinete PaBform. Fiin vomehm wirkendes und ileicht zu pflcgendes Kleidungsstiick .... S Herren-Sakko, reine Wolle, hochwertigc, original englische Spitzenqualitat, eredklassige Verarbei-tung, mit Innenausstatitung . S Herren-Sakko, gute wollene Stolhjualrtat, dežen! ge-mustort, salide Vorarboitung, ganz mit Seide ge-f ii Ctort....................................S Herren-Kammgamhose, aus roiner Schunvollc, Bund mit Gummizug, GesiiBtaische, gnlc Inneniverar-beitung ......................................S Herren-Trevira-Kammgarnhose. Die Vorteile dieser Hose spreclien fiir sich: Elegantes Aussehen, an-genelunes Tragen, temperaturausgleiohend, bugel-faltenbestandig.................................S 581- 525- 587- 378- 270- 346- Fiir Kinder: Knaben-Anziige aus la knitterarmem Kammgara, in hiibschen, dunklen Modede.ssins, Saikko ganz mit Seide gefuttert, eine Innentasche, 2 Patten-taschen, Hose im beliebten Twen-Schnitt obme Stulpe, mit Giirtel, ab GroBe 6..............S Knaben-Anzttge aus Trcvira, beste, stra]>aizfahigc Qualitat, in modegrau, Saikko ganz mit Seide ge-fiittert, oine Inncn- und 2 Pattentaschen, Hose mit verstellbarcm Gummibund, ohne Stulpe, mit breitem Binschlag, ab GroBe 6...................S Walker, fiir Knaben und Madchcn, aus bestom Lo-den, mit buntem Zephir, ganz gefuttert, Passepoil am Vorderteil und an den Taschcn, in den Farben Rot, Mittelblau, Grau, Griin, Weinrot, GroBe 3 S Knaben-Hose, lang, aus toititerfreiem Trcvira, ele-gantor Schnitt und l>cstc PaBform, vcrstelllrarer Bund, ohne Stulpe, mit AuEscblag, in Grau, Griin, Braun, ab GroBe 3.............................S Knaben-Hose, lang, aus l>cstem, strapazlahigem Kammgamflanel 1, gute PaBform, beste Ausfiih-rung, 2 Seitentaschen, iin Hell- oder Dunkelgrau, Braun, Oliv, ab GroBe 3.........................S Knaben-Pullover aus Reinsvollvevemit, gut wasch-bare Qualit;it mit V-Ausschnitt, in den Modefar-ben Blaiu, Rot-Meli', Griin-Melt-, ab GroBe 2 -S Knaben-Weste aus stntpazfahiger Shetlandrvolle, lose Fasson, mit 2 Taschen, Sportkragen, in Oliv, Grau oder Braun, ab GroBe 2...................S Knabcn-Miintcl aus llammerle-Nolreline, wasserab-stoBende Qualitat, m/it dezent karierter Šekle ge-fiittert, zwei eingeschniittene Taschen, laser Dra-goner, Seltenschlitze, in Modebraun, aib GriiBe 6 S Madchen-Kostiim aus feinkariertem, knitterfreiem Trevtira, Jacke ganz mit Šekle gefuttert, mit lan-gen Anneln, iin der beliebten Herren fasson, Rock dn tiefe Falton gelegt, Gummibund, mit oder ohne Trager, in Rosa oder Hcllblau kariert, ab GroBe 55 S Jackcnkleid aius gut waschbarer, biigelfrcier Dralon-Qualitat, Rock in hiibschcm Karodessiin, mit tie-fen Falten und Gummibund, einfarbige lose Jak-ke mit Passepoil an den Taschen und %-Armel. Jacke einfarbig hellblau, Rock blau kariert, ab GroBe 4....................................S Entzuckcndcs Sommerdirndl aus Zephir oder Druck leinen, gut rvaschbare BaumwolIquailitat, am Vorderteil miit Spitzon oder Zierstepp geziert, runder Halsausschnict, dazupassendes Schiirzerl, in Rot, Rosa oder Blau gemustert, ab GroBe 45 . . . S Reizende SomtnerklcidtT aus foinstem, gemuster-tem Popelime, leicht \vaschbar, Hemdblusenfas-som, reich gezogener Rock mit hohem Einschlag, Stoffgiirtel, in -verschiedenen Farben, ab GroBe 55...................................S Miidchen-Rocke aus Tieviira, mit Schurvvolle, gut tragbare, biigelfreie Qualitat, in tiefe Falten gelegt, mit breitem Saum, mit Trager oder Gummibund, in den Modefarben WeiB, Hellrosa, Hell-griin, Hellblau, Grau, ab GroBe 45 .... S Madchen-Rockc aus Trevira, in hiibschen, duttk-len Karo-Dessins, weiter Faltcnrock, mit oder ohne Trager, leicht vvaschbar, ab GroBe 50 S Madchen-Pulli aus Perlon, gut vvaschbare und bii-gelfreie Qualitat, lange Armel, in Rot, Gclb, Zy-kilame, Hellblau, ab GroBe 2....................S 496- 545- 151.20 189- 139- 89“ 117- 343- 435- 328- 91- 107- /I# Sfoffe, Wasche, Sfriimpfe, Strickwaren, Lederwaren . . . und der Warmuth-Schuh gehorf dazu . . . ^^ Madchen-Pulli aus kochechiter Baumvvollc, liubsches Strickmuster, runder Halsausschn.itt, kurzor Arm, in WciB, Golb, Hellblau, ab GroBe 2 ... S Madchen-Bluse aus foinstem Popeline, Bubikragerl, lange Armel, miit zarter Spilze verziert, lose Fasson, in WeiB, Greme, Golb, Hellblau, Rosč, ab GroBe 55...........................■ ... S Eiitziickcnde Bluse aus Batist, kochccht und leicht zu biigeln, mit zarter Stickerei oder Riischen-biende im Vorderteil, kurzer Arm, weiB, ab GroBe 4 ...............................S Perlonmiintel fiir Knaben oder Madchen, fiir Rcgcn und Alltag, abknopfbare Kapuze, ’ zwei oinge-____________ 39.5 S7S 59-s Taschen, in ab GriiBe 2 Braun, Blau, Oliv und S schnittene Bromfoeer, Latzhosen aus Reinvvall-Vevenit, gut waschbar, mit Tragern, zvvei Taschen, Seitenschlitzc, mit Kno,pf-veraierung, blau, braun, grau, ab GroBe 1 S strapazfahjg, und Seilen-ihulltschen, duukel karierten Dessins, 66-1 Latzhosen, beste Reinw'oll-Qualitat, mit Tragern, zwei Quertaschen schlitzen, in u Hose mit beliebtcm K lein -..............S ab GroBe 1.....................................S Klcinkioder-Anzug aus bcvvahrtcm, leicht vvasobba-reiu Vevenit, Jacke mit Fasson, zwei laschen, langen Arino!n, GoldknopfvenschluB, Tragern, seitlich geschlitizt, Karomustor, ab GroBe 1 Kleidchen aus kochechter Baumvvolle, mil langem Arm, rundem Kragerl, reichgezogenes Rookerl mit Bordiire, gelb-weiB gemustert................S Kleidchen aus roiner Wolle, sohrumpffest, mit Sat-tel, langen Armeln, vvoitem Rookerl mit Stickerei-iMHdiirc, in Rot, Hellblau, WciB, ab GroBe 2 S TrachtcnmantcI aus einfarbigom (xlor kariertom Iziden , mit hiibschom Trachtenfutter, Passepoil am runden Kragen und den zwei Pattentaschen. losei Dragoner, breiter Einschlag, in Rot, Griin, Braun kariert, ab GroBe 42.............................S 241- 51- 151.“ 283- Karntens groDte Kaufhauser 1 mmmm ritenska ocena Bistrica ~v Rožu. — Sobota, 6. 4.: Fin Gharmantor Hochstapler (IV). —- Komedija, o domiSljavcu, ki Tara oselre in oblasti. — Nedelja, 7. 4.: Das schvvar-ze Scbaf (IH-f — Kriminalni film o duhovniku, ki ima kriminalistična nagnjenja. —• Sreda, 10. 4.: Die Ven us der Piraton (IV). — Pustolovski Silni o tiraniji in ljubezni. Pliberk. — Sobota in nedelja, C. in 7. 4.: SchluB-akord (IVa). — Dramatičen film o pisateljici, ki pospešuje moderno opero. — Torek, 9. 4.: Die Katze (IV). — Vohunski film izza časa 2. svetovne vojne v zasedenem Parizu. — Četrtek, 11. 4.: Meutcrei am SchlangcnfluB. Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 6. 4.: Buigen in Flammen (Ha). — Zgodovinski film o osvoboditvi Švice po Silerjovem ..VVilhelm Tell”. — Nedelja, 7. 4.: Vita mala (IVa). — Dramatičen film, Mlinar muči svojo družino, katera ga končno spravi v smrt. Borovlje. — Sobota, 6. 4.: Die Titr mit den siebon Schlossem (IV). — Kriminalni inšpektor varuje mlado milijonarko pred zločinskimi napadi. — Nedelja, 7. 4.: Hochzoitsnaoht im Paradies (IVa). — Film po znani opereti. Moralni zadržki! — Torek, 9. 4.: Piratcnkuste (III). — Pustolovski film iz mornariškega življenja. — Četrtek, 11. 4.: Der Rik-schamann (IIa++). — Preprosto življenje kitajskega pocestnega delavca — kulija, ki z ljubeznijo do tujega otroka in s svojo srčno veličino osramoti neko damo. QLEDALISČE V CELOVCU Sobota, 6. april: Das Fenster zum Flur. — Nedelja, 7. april’: Die Hochzeit des Figa-ro (krstna predstava:). — Sreda, 10. april: Die Hochzeit des Figuro. — Četrtek, 11. aprila in petek, 12. aprila ni predstave. — Sdbota, 15. april: Das Salzburger grofic Radioaparati šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (HadLakaus KERN Klagenfurt. Burggatte Ugodna plačila na obroke Welttheater (krstna predstava). — Velikonočna nedelja, 14. april: Der Vogelhdnd-ler. — Velilkondčni ponedeljek. 15. april, db 15,00: Das Salzburger grofic Wcltthea-ter. — Za vse predstave prosta prodaja vstopnic. Začetek vedino ob 19.30 (razen 15. :tprila). KOMORNE IGRE: Nedelja, 7.; velikonočna nedelja, 14.; velikonočni ponedeljek, 15. aprila: Bunbury. — Prosta prodaja vstopnic. Začetek vedno ob 19.30. ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI: Pintar Marija, Montreal L— $; Palaho-vič Veronika, Hamilton, Canada L— $; jx) 20,— šli: Hafner Filip, Št. Jan/., Svet- Biago za pomladne obleke, posteljno perilo Velika izbira zelo ugodne cene L Maurer Klagenfurt Alter Platz 35 na ves; č. g. dr. Hornlbodk, Podgorje; Ogris Tomaž, strojnik, Bilčovs; Brddar Janez, Spittal/Drau; Plpp Mihael, BilStrica na Zilji; Stritiidh Marija, Dunaj; Urak Tomaž, Nagdlče 8, Št. Vid v Podjuni. po 10,— šil: Keischnigg Franc, Brezni ca, Podnožčica; Trehtar Barbara, Dob, Pliberk. Najbolje kupite ure, nakit in drngo pri urarskem mojstru Gottfried flnrather Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT, Pauiitsthgasse (Prosenhof) List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Na5 tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radije, p. Zrelec — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.