LJUBLJANA, 15. AVGUSTA 1925,
VREDNI$TVOINVPRAVA V*VČITEL)SKI*TI$KARNi/ POKOPIJI ’ S E * NE • VRAČAJO/ANONlMNlDO-k ‘PlSl’SE*NE'PRIOBČV-A lElO/POjTNlNAPLA-m TANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
NAROČNINA'*A-JVCpaAt
Vlio ČETBTLETNPAIN >S
IfMfe
ŽtEViLKA PO DlN T50
POŠT. ŠEK. RAČ. I3.I88
in naciji, dasi obsega te danes niti največji pesimist ne bi mogel predstavljati !
Upravičenost te napovedi najbolj izpričuje to. da zbira velik del rezervnih oficirjev - Orjunašev in dobrovoljcev v Hrvtatski podpise za kolektivno odstavko na oficirski čin vsled tega postopanja...
faktorje, da se ne prenaglijo! Izigran je bil Stojan Protič. izigran ie bil Ljubo Davidovlč in ni morda daleč čas, ko bo v to kombinacijo prevaranih vstopil tudi naš sivi premijer. Pod nobenim pogojem ne sme priti v to kombinacijo naš naj-višji ustavni faktor, ker bi bila s tem prizadejana toliko Škoda državi
Položaj
L A J S A N A
PLAČILA ZA
Vročina raste od dne do dne. Nastala je splošna stagnacija v na-šem javnem in političnem življem • i Edino neumorno zgovorni prea . sedndk mirotvorne čudotvorae re mihlike hiti govoriti in dajati inter vuve da nadoknati to, kar je mudil v težkih in britkih dneh du- ' hovmih vaj. Drugače pa je zavla- ; dalo mrtvilo. Skupščina in delo sta j odložena na jesen.	j
Navzlc temu je ozračje polno elektrike in prežeto neke zaenkrat še pritajene napetosti. Nettun-ske konvencije, trgovinska pogodba z republiko Avstrijo, državni podtajniki in premeščanje državi ter jugoslovenski ideji zvestih uradnikov. ustvara stanje, ki kriči po jasnih' dejanjih in odkritih besedah. Tajnost sporazuma med radikali in radičevci je danes bolj ziat-varovana kakor kedai doslej. Vendar izgloda, da se sporazum ne razvija popolnoma v smeri, kot bi Se vsaj po besedah in Izjavah ra-, dikafinih triumvirov moral. Oblastne in občinske volitve so zaenkrat še odložene ad calendas graecas, govori pa se o novih skupščinskih, ki jih žele baje i radikali i raldlčev-ci. Oboji žele namreč vlade in veliko moči!
V	zunanji politiki dominira gospod minister Ninčič in daje izjave popolnoma divergetne z onimi njegovega radičevskega kolega dr. Krajača, Notranja politika pa stoji na mrtvi točki. Politiki in poslanci m se porazgubili po letoviščih in fcppiaiUščih. da si ohiade p© dolgem tn napornem delu v Narodni skupščini. živce in vroče glave.
Opozicionalni poslanci, posebno klerikalni, -zagovarjajo svojo politiko med narodom in mu obetajo, boljše čase, ki jih pa neče in neče biti. Pribičevič obdržava shode po Hrcegovini. ki pravijo, da dobro uspevajo. Na njih vzklikajo Narodnemu bloku... Pribičevič pa od-
pisane baš v hipu otvoritve liške železnice in Jadranske izložbe, ko je predstavnik taiste vlade, katera je podpisala te konvencije govoričil!
0 gospodarski osamosvojitvi Jugoslavije in o našem Jadranu.
Opozorili smo pravočasno odgovorne faktorje na strašne posledico teh konvencij, ki bodo pomnožile še zia mnogo tisoč armado brezposelnih Jugoslovenov, ki danes brezupno zro goli in lačni v temno bodočnost.
Z bolestjo'v srcu opažamo, da pa napram tem konvenejam ni onega odpora, ki bi bil popolnoma upravičen v vrstah našega delavstva. Njegovi sicer tako zgovorni poklicni branilci danes molče kot . grobovi in prepuščajo polje za akcijo izključno Orjuni, ki bo storila gotovo vse. kolikor bo v njeni moči, da se preteča nevarnost kar. najboii omeji. Vendar imajo v tei zadevi v prvi vrsti besedo naši delavci. ki imajo sedaj doveli prilike, izkazati sifo in moč svoje organizacije, s katero so hoteli zatreti Orjuno v Trbovljah.	.	,
Orjuna bo njih delo spremljala z vsemi simpatijami, poskrbela bo; pa tudi. da se bo vojna, ki jo je napovedala onim zločestim elementom, ki danes vrše mešetarsko; opravilo v dobro italijanske agresivnosti, končala z eliminiranjem vseh teli nekaznovanih veleizdajalcev. pa nadsi potem zavzemajo kakršenkoli že položaj! Sporednosto akcijo pa se bo pobrigala tudi zato, da bo bivanje dragih nam prijateljev iz dežele citron in oranž med! Jugosloveni kar najbolj udobno in prijetno, in to tako zelo. da jim bo ostalo v neizbrisnem spominu... v
Čudni privilegiji.
Štedenje so pričeli uveljavljat! zadnje čase v posameznih .panogah državne uprave. Posebno pa še pri
1 železniškem ministrstvu, ki je ukinilo vse različne vozne ugodnosti, katere so imeli nekateri pri potovanju. Ustavili se niso celo pri novinarskih prostih vozovnicah, ki so jih menda v znamenju posebne naklonjenosti sedanje vlade napram novinarjem tudi ukinili.
Zadeva ima poleg tega Jugoslo-venoan zelo neprijaznega lica pa še drugo lice, ki je posebno naklonjeno separatistom in drugim sovražnikom države tudi z one strani državnih .meja.
Tako smo imeli priliko te dni občudovati dva vagona priklopljena brzernu vlaku proti Trstu, ki sta bila polna napisov: »Eviva Itaka!« in »Eviva Jugoslavija!« V podkrepitev teh napisov sta bila tudi lepo dekorirana z italijanskimi trico o-rami in jugoslovanskimi prapori.
Zanimali smo se za potnike, ki jim je prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo prišlo že tako v kri. da so ga dokazovali s to svojo precej eksotično dekoracijo vagonov. Izvedeli smo, da so to mladi Italijani, naseljeni v Romuniji, ki potujejo v, Italijo občudovat veličino in delo črnosrajčnik odrešiteljev Italije.
Povedali so nam tudi prostodušno, da se preko Jugoslavije peljejo čisto zastonj in da jim gredo odgovorni faktorji zelo na roke. Kot dokaz temu so navedli, da so jih že v Vinkovcih ustavili in za-. htevali od njih vozovnice. Na ukaz
V soboto 15.VIII. vsi na veselico Oriune-Vic
generalne direkcije Da so jih morali peljati naprej proti Zagrebu, kjer se je ta proces zopet ponovil. Čudili smo se temu postopanju in naročili naši obmejni organizaciji na Rakeku. da pazno prcmotri te čudne »o-ste-zastonjkarje.
V	Rakeku so jih železniški organi ponovno zadržali in zahtevali od njih vozovnic. Na Intervencijo generalne dirckcije železnic pa so jih morali navzlic temu. da niso imeli nikakih vozovnic niti voznih dokumentov, prepustiti preko meje. Prevozili so na ta način celo Jugoslavijo v brzovlaku zastonj.
Bližina meje in samozavest radi visokega pokroviteljstva pa ie te zastonjkarske Italijane navdajo tudi z drskostjo, da so sneli napise »Eviva Jugoslavia!« in jugosloven-ske zastave. Vsled intervencije naših ljudi, ki so energično nastopili proti temu izzivanju in zahtevali,
da takoj odstranijo tudi fanfaronske napise, so zopet izvesiii jugosloven-ske zastave. Ob tej priliki je moralo nekaj teh Italijanov prepustiti v rokah naših članov tudi fašlstovske znake, s katerimi so hoteli izzivati po Rakeku.
Tako gola dejstva! Sedaj pa z velikim zanimanjem pričakujemo pojasnil generalne direkcije želei nic, ki nam bo pojasnila, na kak način se ie mogoče tujim državljanom in naši državi smrtno sovražnim organizacijam pripadajočim članom, voziti po celi Jugoslaviji z brzgvla kom brezplačno,
Pričakujemo tega sporočila s tem večjo nestrpnostjo, ker nam je znano, da tlrja železniška direkcija voznino od ljudi, ki so bili proti svoji volji v spremstvu orožnikov prepeljani v Ljubljano in to navzlic temu. da so že a prlori izjavili, da te voznine ne poravnajo 1
In ml bratje — sestre preostali? Kaj bo naša najlepša oddolžltev br. Rudlnu. Da gremo vsi po 'njegovih delih življenja In postanemo taki kakršen je bil on, t. j. značajni in pošteni ljudje. Njegov duh nal živi
med nami kakor živ Dlamen globokega spoznanja; in naše besede — yečen mu spomin — bodo pravi izraz čutenja globoko ranjenih src zvestih Orjunaševt
Škofjeloška Orjuna svojemu predsedniku hr. Rudolfu Ziherlu.
Težka in trnjeva je pot kladl-varjev Jugoslovenstva. Ni še dovolj žrtev; več in več terja Usoda od nas — do brezmejnosti. Dati smo morali Tebe. ki si nam bil najljubši, najdražji — Tebe, ki mu ne vemo vrednejšega naslednika.
Presilna je bila vest, ki nam je sporočila, da Te ni več. da si odšel od nas. presilna, da bi jo mogli razumeti v vsei njeni strahoti. Tega nismo pričakovali, zato ne moremo doumeti...
Dokaj borbenih dni ima zaznamovati škofjeloška Orjuna, Z desne in leve so hoteli njeni nasprotniki za« s ta vrti njen pokret. postaviti pregrade, preko katerih ne bi bilo poti. Ali zaman! Baš v najkritičnej-šem momentu posledic trboveljskih dogodkov si postal krmilar našo organizacije. Kljub vsemu si z železno energijo in smelostjo ter treznim in možatim nastopom utrl organizacijo kreko razvijajoči se pot ter nepobitno dokazal, da nismo organizacija papirja. Ideja nacionalizma Te je vodila vseskozi. Zato nisi maral članov, ki so se umikali odločno izpovedovati svojo pripadnost pri Or-Ju-Na. Vse napake si grajal; doma pa tudi drugje si zahteval brezpogojno discipliniranost. Razvil si naš simbol 21. junijav. a čez dober mesec sl legel k večnemu počitku. Ugibal si še. kdo bo neki prvi. ki ga bomo spremili z razvitim barjakom na njena zadnji poti. Ravno Tebe je Izbrala usoda menda zato, da je bil doprinešen dokaz krute ironije življenja. Našemu glavarju si bil desna roka — njega zamenik. Številni posli Te niso zadrževali, da ne bi pohitel med četnike in se udeleževal vežb'. Z
zvonkim prvim tenorjem si izpopolnjeval ubrano petje svojih bratov ter dokazal ljubezen do naše pesmi. Povsod smo Te imeli — povsod bil navzoč, zato ta globoka vrzel... 2e smo sklepali kako razširiti pokret po okolici, kako zainteresirati naš narod za naše delo. ko Te je sredi komad zaplužene njive iztrgala smrt in Ti odvzela plug.
Tvoje življenje je bilo velik delovni dan. Zaposlenost med nacionalisti Te ni zadrževala, da ne bi s svojo roko posegel med druga nacionalna in humanitarna društva. Sokolu si bil zvest podstarosta. Se si nam v spominu, ko si se gibal po odrskih deskah v iKri »Rokovnjači«. Podprl si zgradbo »Sokolskega doma«, ker si vedel, kje bodi žarišče vseobče nacionalne delavne sile. In kdo Te bo nadomestoval v pevskem zboru?.
Svojo skrb si posvečal povzdigl mesta Škofje Loke. Kdo bi se bil s toliko vnemo boril za dosego sre-skega poglavarstva in ustanovitve mlekarske šoie? Nihče.
Ako sl tako deloval v procvit celokupnosti, kolika ie bila šele ljubezen do Tvoje družinice, kL si io pustil samo. Za nas Je bila Tvoja izguba vrlo težka, kolika šele za Tvoj dom. Naj bi Tvoja življenjska družica z otročički našla dovolj moči in sile. da premaga udarce Sedanjih dni. To je naša iskrena želja
—	kumici prapora s. Ziherlovi.
Dragi Rudolf! Vsej Škofji Loki ostaneš v neizbrisno dobrem spominu; toliko bolj še nam kot svojemu predsedniku. Naj Ti bo počitek v Jugoslovenski zemlji lahak in svet. kakor Ti ie bila sveta ljubezen do rodne grude!
Vso c. gg. trgovce, obrtnike In indnstrljalee opozarjamo, da bomo M hi« V. ljubljanskega nleiajma Izdali
v telo
povišani nakladi in v barvnem tisku.
Prosimo vse Interesente, ki žele biti v Isti zastopani, da nam pofiljejo tozadevne kllSeJe In ev. notice najkasneje do 90. avgusta t. I.
c™, p. dogovoru.	UPRAVA.
Dopisi.
Štore. Dne 26. julija je poverje-ništvo Orjune v Štorah priredilo ob priliki obiska delegata O. O. br.
Tripalo bratski sestanek. Poleg domačega članstva se je istega udeležilo tudi več bratov celjske Orjune.
Po nagovoru br. Potočnika ie povzel besedo delegat br. Tripalo, ki je temeljito in temperamentno, kakor on to zna. obrazložil program in sploh namen in pomen Orjune v nacionalnem in socialnem oziru, čemur obojemu le podlaga bratstvo.
Navzoči so njegovim izvajanjem sledili z velikim zanimanjem ter vmes večkrat žimlina pritrjevali.
Po delegatovem razpravljanju se je razplel prost razgovor o raznih za-„devah naše organizacije In je dajal delegat točna pojasnila na razna fvprašanjai, ki so jih nanj stavili udeleženci tudi nečlani. Sklenilo se je, da se v uajbližjl bodočnosti osnuje v Štorah mestni odbor. Na sestanku se nam je od vseh strani po-vdarjalo, kako nevzdržne so nacionalne in socialne razmere v štorski tovarni ter bo treba tem razmeram posvetiti prav posebno pažnjo.
Sestanek je bil glasna priča tega. kako daleč Je prodrlo med delavce vseli strank prepričanje, da je Orjuna s svojo žlvotvorno Idejo bratstva in nacionalizma ter vsled svoje neomajne odločnosti edina organizacija, ki je zmožna in voljna delati za izboljšanje naših težkih živi jenskih razmer. Po govorih se je osnovala delavska sekcija poverjeništva Orjune v Štorah, kateri kličemo:	»Delavska Orjuna,
naprej!«
Iz Litijske kotline. (Slika Iz preteklih in sedanjih dni.) Kadar se sprehajam po lepi naši Savski dolini, slišim največkrat odmeve lepih jugoslovenskih nacionalnih pesmi. Planula zora... Ojunaši...
»Mi vstajamo in Vas ie strah«. Izliv teh pesmi hladi dušo. vžiga srce in zavest jugoslovenskega nacionalista.
Povešene glave bivših in sedanjih avstrijakantov klevetnikov našo misli Izpričujejo jasno potrtost in pobitost nasprotnika. Ves boj, voden proti nam, je bil zatrt v kali železne volje in discipline naše akcijone... Naše vrste so se pomnožile s svežimi in zdravimi močmi. Pozdravili smo nove brate in sestre iz Šmartinske doline v naši sredi. Pljunki podležev so se prijeli istih, ki so Jih oddali v »Domoljubu« in »Slovencu«. Preživeli smo čase. ko se Je po nasprotnikih nahujskano ljudstvo — skrilo pred nami... Preboleli smo psovke, v veri da privede tok časa naše dobro ljudstvo do spoznanja, ter sejali evangelij pravice, resnice, svobode, bratstva, ljubezni med narod, zavedajoči se apostolskega dela.
Želi smo ob zdravem semenu in našli odmev v vseh slojih naroda.
V	naših vrstah vidiš danes poleg uradnika, obrtnika, kmetskega sina
—	tudi delavca, ki vežba v vrstah naše akcijone. prijazni in zadovoljni obrazi večine bivših naših nasprotnikov izpričujejo jasno o mirnem, preudarnem in treznem delu Orju
ne. Kadar pogledam v vrste naše akcijone. vidim ono veliko zadoščenje naroda napram Orjuni. Razigrana srca, krepke postave, železna volja, disciplina, me uverja o smeri pohoda mladine. Marsikatera pritajena solza starih borcev korakajočih ob strani krepkega naraščaja blaži in užiga zavest mladini, »da bodočnost je naša«. Ob spominu na trnjevo pot preteklosti, vidimo danes povsodi prijazne in dostojne sprejeme.
Bratje in sestre! Zavedajmo se časa. Hitimo v naravo, zasadimo plug. da izorjemo zadnio ledino in jo obsejino z zdravim semenom naše misli.	F. L.
Ljutomer. Priporočljiv trgovec je g. Fritz Zemljič prej Semlitsch v Ljutomeru. Dal je dovoljenje tukajšnji Orjuni. da se sme na predvečer Vidovega dne na njegovem prostoru kuriti kres v spomin padlim junakom. V zadnjem trenutku pa .ie dovoljenje umakuil ter tako hotel preprečiti to skromno proslavo. Toda glej ga spaka, ob 20. uri se zasveti nad Ljutomerom, kresovi gorijo. Gospod Fric pa brž po gosp. Viherja. kateri ie dal dovoljenje, da se sme na njegovem prostoru kuriti kres, češ, naj isti zabrani na-daljno kurjenje, ker v nasprotnem slučaju mu Orjunci požgejo celi vinograd. — Gosp. Viher se ni dal našuntati od omenjenega gospoda. — G. Fric se opozarja, da jenja z rovarenjem proti tukajšnjim nacionalistom. Dasi ravno se trka na prsi, da je Slovan, čudno spričuje nemška vzgojiteljica, katera se tako izzivalno dere po trgu. da mora vsak razumeti — češ ta je pa od gosp. Frlca.
Tukajšnjim nemčurjem Je zopet zrasel greben, odkar so jim ga malo porezali Dalmatinci v kavarni Starman. Švabčari se tako. da človek misli, da smo v Berlinu. Vse
dotične gosrpode in Koaplce. ki so tudi državni uradniki in iste, ki nosijo tudi sokolski znak, svarimo, Jenjajte. da ne bo prepozno!
Ljutomerskim narodnim damam pa priporočamo, da podpirajo lo •nairodne rokodelce, a ne razne Grete in Reze, ki se vedeio tako iz zivalno pred ljutomersko narodno Javnostjo in ki lepijo lepake nem-čurskega kandidata Schauerja.
Danes toliko! Nndonaifst
Iz Koroške. Pri nas so zadnje čase postali nemČurJi vse bojj ponižni, odkar jih je pričelo objemati spoznavanje, da se le v resnici lali ko prikaže preko Karavank trda jugoslovenska pest. Zadnji Cirll-Metodovl kresovi so lih močno razburili. Po hišah so hodHi tudi po nekje orožniki, ki so povpraševali po kurilcih kresov. Izvedeli niso seveda nobenega. Povemo pa Jim, da ni več daleč dan. ko bomo kurili drugačne kresove, ob svitu ko-jih bodo za vedno zapuščali naše vasi in se4a razni heimatsšuclerji.
Samozavest med našim narodom zopet raste, kakor tudi borbenost. ki ie najboljše jamstvo, da so vsi napori sedanjih provizornih gospodarjev ponemčiti ga — zastonj.
OBLEKE
kupite nafcenelše pri
los. ROJINA
LJUBLJANA.
Cr.ESSS
Lesce. Par oseb. z g. župnikom na čelu, se ie namenilo, da zidajo novo mežnarijo. Vse prav. Le lo bi bilo omeniti, da mi iste ne rabimo, kajti v njej bi bilo stanovanje za žensko, ki vzgojuje svojo mladež v nemškem duhu in katera ni niti naša državljanka, pač Pa naša nasprotnica. — Ali ne bi bilo bolje, da bi se gospodje zavzeli za zidanje nove šoie? Mežnarija pa naj bi bila v sedanji šoli. ki stoji tik cerkve in ki ie za to tudi najprikladnejša. O. župnik je nekoč nagovarjal s prižnice farane, nai bi vsak -nekaj pripomogli, da bi sezidali hišo ženski, katera igra vlogo organista. Pristavil ie tudi. da svet za stavbo že ima. Ker pa nameravajo sedaj zidati mežnarijo na istem prostoru, bo gotovo dobila svoi kotiček oseba, ki spada že zdavnaj preko Karavank v blaženo Avstrijo, kjer jo s težkim srcem čaka njien boljši del.
Tudi kobaridske junake imamo pri nas. a ne po rodu, pač pa po duši. Ravno pred par dnevi le prišel eden izmed njih. ki je bil pred časom kaj čudno zapisan pri naših oblastih. Danes pa te oblasti molče, Neumljivo je res, da sc pri nas vsi grehi tako hitro pozabijo. MožičeK pa naj ve. da Orjuna ne pozablja# Družina, ki vsaj hoče biti narodno-zavedna, bi že tudi lahko prenehala! s svojo italijanščino!
Iz Prevali Vsleh živahnega povpraševanja po imenih vzornih gojiteljev teutoburščine, o katerih smo v zadnji številki poročali, naznanjamo, da sta to g. Duodek iz Črne in gospodična učiteljica Pečnikova.
Celje. Za prvo slovensko obrtno razstavo v Ljutomeru se blišči vabilo v tukajšnjem mestu edino-le v, izložbenem oknu najstaRrlsifenajS« celjske nemške trgovine D. Ra-kusch.
Ce je poslalo predmetni plakat tvrdki Rakusch vodstvo obrtne razstave direktno, je graje vredno, če pa je razobesilo plakat pri Ra-kuschu morda celjsko obrtno dru* štvo, je naravnost neodpustljivo, kajti prvo kot drugo bi moralo ve-< deti. da je Rakusch naš največfl nacionalni nasprotnik, in da ie za take svrhe v Celju dovoli slovenskih izložb.
Pričakujemo tozadevnega pojasnila, posebno od g. Rebeka V Celju, za slučaj, da je morda prišel omenjeni plakat potom celjskega obrtnega društva v Rakuschevo iz* ložbo.
Ob priliki godovanja g. predi stojnika pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru, Jaka Novaka, se ie nabralo 182 Din 50 para za mestno organizacijo Orjune v Mariboru. Mestna Organizacija se tem potom vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje.
 _ nnrwrimrr ,,    ---------------
Mtii papir n m imiMce aparata. THE REX CO., Ljubljana.
A. V
LISTEK.
Caporetto.
(Nadaljevanje.)
Mere. katere je ukrenila avstro-nemška vrhovna komanda z namenom, da prikrije svoje namene o pravcu in načinu glavnega napada, so imele povsem uspeh. Prve vesti, ki jih ie prejela italijanska vrhovna komanda o zbiranju avstro - nem-škili čet so bile take. da se Italijani niso mogli prav orientirati, kje da bodo izvršile centralne sile glavni napad. Vse te vesti in že prirojena nervoznost Cadorne Je povzročalo vedno večje zmede v italijanski vojski. Vsled svojega nezaupanja napram vsem, ki so prihajali lz Avstrije preko fronte, Italijani tudi pozneje niso hoteli verovati Slova-nom-dezerterjem. ki so navell čisto točno glavni kraj napada !n o tem pravočasno obvestili italijansko vrhovno komando. V enakem smislu jo obvestila vrhovno komando tudi II. italijanska airmija. Bilo pa je vse
zaman. Vrhovna komanda ie skrila glavo pod perot in čakala vsa v strahu nastopajočih dogodkov ter slepo verovala sama sebi in svoji avtosugestiji, ki ie slonela nai av-stno-nemških lažnih operacijah.
V	svoji prirodni megalomaniji so celo ti visoki oficirji videli v pripravah centralnih velesil samo koncentracijo čet za slučaj italijanskega napada in nove ofenzive, pri kateri bi potem morda centralne sile Izvedle s temi koncentriranimi četami kak protinapad v večjem obsegu. Ko je pozneje dobro delujoča Italijanska špijonaža sporočila vrhovni komandi o velikih masah nemške pešadiJe in artilerije v dolini reke Save, je vrhovna komanda pričela že tudi misliti na možnost eventualne ofenzive.
Globoko zaverovana v' svoje sposobnosti je ta komanda nato najsi še ni niti točno vedela, da 11 bo sovražnikovo dejstvovanje ofenzivno ali kontraofentivno že v naprej določila, da se bo vršila ta akcija centralnih velesil na Banj-ščici.
Ko ie prejela točno poročilo, da se zbirajo velike mase avstro-nem-ških čet v dolini Bače in Idrijce ter okoli Bovca, Krna in Tolmina, je naznanila svojim podrejenim komandantom, da se zbirajo te čete samo zategadelj, da ubranijo eventualni poizkus Italijanov prodreti na tem odseku soško fronto.
Posebno važne informacije O napadu centralnih velesil ie podal neki pribegli češki oficir. Izročil Je med drugim natančne podatke o načinu ofenzive pri Tolminu. Njegovo poročilo pa so sprejeli Italijani z rezervo na znanje. Enako tudi poročilo dveh romunskih častnikov. ki sta predala Italijanski vrhovni komandi čisto natančni načrt cele ofenzive. V njem so bili točni podatki o razporedbi čet. na-Ogah posameznih oddelkov, natančni čas napada in način istega ter vse čete, pi so prišle pri napadu v poštev.
Namesto, da bi del fronte, kjer je bil projektiran glavni napad centralnih velesil utrdili in ojačili, so ga še oslabili za številne čete in baterije, ki so jih poslali na T-rol-
sko. Tako ie bil podan centralnim četam ugodni moment, ki je mnogo pripomogel k njihovemu uspehu, katerega so dosegle pod odločno komando svojih voditeljev.
(Dalje prihodnjič.)
Arhiv pod stolom.
(Potopisna črtica.)
Najprej moram opozoriti cenj. čitatelje oziroma čitateljice. da ta arhiv ni pod navadnim stolom, ki se piše z malo začetno črko, kar bi pri nas. ki se tako malo brigamo za to, kar se je godilo pred in med svetovno vojno, ne bilo nemogoče. S-al bi morda bilo res najbolje da bi se marsikaj pozabilo, ko bi ne bilo tako zelo potrebno, da se ne pozabi, kakor to povdarja brat Spi-car v igri »K luči«. Ta ariiiv je torej »pod Stolom«, pa ne morda za kopan v gori. kakor je bil svoje dni naš kralj Matjaž, in tudi ne tako kakor razni zakladi — dasi je tudi ta arhiv za nas pravi zaklad
—	ampak je spravljen tako, da ga
lahko najde vsak. ki se zanj zanima. Jaz sem prišel di> njega popolnoma slučajno, dasi trdijo nekater, da na svetu ni nič slučajnega, am-nak da Ima vsaka stvar svoje vzroke, ki pa so pogosto nam neznani. Recimo, da je bil v tem slučaju vzrok — dež. Kaj se lahko vse ne zgOdi zaradi dežja — o tem bi mogli letos letoviščarji, turisti, izletniki in drugi mnogo zanimivega povedati. Jaz sem torej vsled dežja videl arhiv pod stolom. To pa je bilo tako:
S prijateljem Amerikancem sva se napotila na Prešernov dom. Dan je bil lep in vsled žeje. ki je nastal« v vlaku, sva si morala takoj v L^rT cah pri Legaitu nekoliko odpo^ • Ker sva mislila na Prešerna. * se spomnila na njegovo pCS"“‘ Stoji moravski trg Lesce in »'J mišljala, kako ie prišel pesnik uo tega »moravskega trga«. Pa..°Lte"1 se je, mislim, že pisalo. Mahnila sva Jo torej naprej čez tisto lepo leško gmajno, po kateri je ho tudi mladi Prešeren, kadar ie zahajal v Lesce. Mislim, da Je ta pot iz
K>sš DOkrat.
Ljubliiiuska oblast
OR.IUNAŠI! OR.1UNAŠICE1
V soboto 1». t. m. priredi Orjuna Vič-Gthice svojo veliko vrtno veselico na sokolske® letnem telo\ao*-c,£u>   Na§a dolžnost Je. da podpremo moralno in materijelno to našo orepn'zaciio in to bomo storili, ako iih bomo ta dau poseiili. Po informacijah izgloda, da bo ta vesc-iica ena največjih in najlepših v tej letni sezoni, posebno kar se tiče tle-koracijskih del. Ne zamudimo prilike, poselimo v velikem številu brate Vičane, ki so vedno z de!om dokazali, kal premore niih trdna volja, ako hočejo doseči svoi cilj.
ZdravoI
Orjuna Žužemberk. Tukajšnja kinečka Orjuna priredi dne 23. t. m. svojo prvo veselično prireditev.
Ob 11. url se vrši javno nacionalistično zborovanje na trgu. na katerem govorijo delegati oblastnega odbora, nakar se vrši obhod. Ob 15. uri veselica v sokolski dvorani združena s koncertom, šaloigro, plesom, šaljivo pošto itd., itd. Sodeluje ljubljanska godba. Vabimo vse Orjune naše oblasti, posebno pa še one iz Dolenjske, da nas ta dna posetijo v čim riajvečjem številu. Tukajšnja prireditev mora postati pravcata manifestacija za državno in narodno edinstvo v središču Suhekrajine in ob Krški dolini. Prijave sprejema mestni odbor Orjune Žužemberk ter daje tudi event. informacije gledo potovanja. Brate, ki imajo kroj naprošamo. da se udeležijo prireditve v uniformi. Bratje, sestre! Prosimo Vas za udeležbo, da tako pokažemo tukajšnjim našim sovragom svojo moč in nezlomljivo vero v zmago jugoslovenske ideje. Do svidenja Vas pozdravljamo z jugoslo-venskim Zdravo!	Odbor.
Orjuna Vrhnika priredi v nedeljo. dne 16. avgusta propagandni pešizlet iz Vrhnike v Žiri. Odhod iz Vrhnike zjutraj ob 7. uri izpred organizacijskega lokala. Ako bi se
nameraval kdo tega izleta udeležiti. ki ui član Vrhniške Orjune. naj pride v soboto zvečer z vlakom. Vab jene so sledeče organizacije: Škofja Loka, Železniki. Logatec, Planina. Rakek, Gorenja vas. Poljanska dolina in ŽirL
Za slučaj slabega vremena se vrši izlet naslednjo nedeljo po istem programu.
Mestna Orjuua Ljubljana priredi ob času ljubljanskega velesejma, v soboto 5. septembra t. 1. v areni »Narodnega doma« družabni vočer z bogatim sporedom. Na programu jo godba, petje, srečolov. Šaljiva piošta. kupleti itd. Na to prireditev opozarjamo že v naprej posebno zunanje člane, da se ob tei priliki v čim večjem številu sestanemo.
Sestanka Orjune Št. Jakob-Kra-kovo-Trnovo. ki se je vršil v sredo dne 12. t. m. se je udeležil kot delegat Oblastnega odbora br. Verbič, ki je podal navzočim članom stališče Orjune napram sedanjemu političnemu položaju in očttal program dela za bodoče delovanje. Sklenilo se je tudi. da se v kratkem času priredi večja prireditev.
Triglavske Orjune pripravljajo začetkom prihodnjega meseca večjo prireditev, na kar opozarjamo vse bratske Orjune. Natančnejše v prihodnji številki.
Sestanek vseh predsednikov In mestnih glavarjev Triglavskih Or-juu se vrši v soboto, dne 15. t. m. ob 10. uri doi>oldne na Bledu. Kot delegat Oblastnega odbora se ga ifde-eži br. oblastni čelnlk Kobentar.
Pregled delovanja obmejnih organizacij bo izvršil v teku tega in prihodnjega tedna br. predsednik inž. Marko Kranjec, ki bo obiskal in pregledal delo sledečih organizacij in četniških sekcij:	Stari	trg,
Cirknica, Rakek, Hotedršica. Logatec, Sovodnje, Žiri. ŽeleznlkL Ostale obmejne organizacije, posebno gorenjske, pa bodo pregledane tudi v najkrajšem času. na kar opozarjamo že sedaj!
Mariborska oblast.
Sestanek v Murski Soboti. V
sredo, dne 5. t. m. se je vršil ob 20.
uri v hotelu Dobrai v Murski Soboti sestanek tamkajšnjega članstva Orjune, katerega ie vodil podpredsednik brat dr. Farkaš. Na sestanku je govoril oblastni politični tajnik brat Radivoi Rehar. Sklenilo se ie razviti v Murski Soboti in sploh v Prekmurju živahnejše propagandno delo.
Sestanek v Ljutomeru. Članstvo M. O. Orjune Ljutomer ie imelo v četrtek 6. t. m. zvečer sestanek, na katerem je govoril brat Radivoj Rehar. Tudi v Ljutomeru in okolici se prične novo delovanje.
Sestanek v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se je vršil v nedeljo 9. t. m. zvečer. Na sestanku je govoril brat Radivoi Rehar o programu Orjune in drugih aktualnih vprašanjih. Pričakovati je, da se v kratkem pomnože naše postojanke v Slovenskih goricah.
Nova Orjuna Sv. Jurij ob Ščavnici. V ponedeljek 10. t. m. se je vršil v Sv. Juriju ob Ščavnici, rojstni vasi dr. Korošca, sestanek, na katerem jc govori! brat RsdfvoJ Rehar. Po sestanku se je izvolil
pripravljalni odbor, ki pripravi for-melno ustanovitev nove Orjune. Za
Radičevo rojstno vasjo je prišla sedaj na vrsto rojstna vas dr. Korošca. Mi gremo naprej.
Nova Oriuna Gornja Radgona. Končno je prodrla naša ideja tudi v Gornji Radgoni, tej nad vse važni obmejni točki. V torek 11. t. m. se je vršil tam dobro obiskan sestanek, na katerem se je po govoru brata Radivoja Reharja osnoval pripravljalni odbor. Novo postojanko pred vrati neosvobojene zemije pozdravljamo posebno iskreno, ker jo čakajo radi položaja velike naloge.
M. O. Sv. Trojica v Slovenskih
goricah. V ponedeljek 10. t. m. je posetil brat Radivoj Rehar M. O. Orjune Sv. Trojica v Slovenskih
goricah, da ugotovi stanje organizacije. Pričakuje se še novo napredovanje tudi na tej točki.
Mod. 12.
i
brozslišni pisalni stroj.
Frant iar, Casharjeirs natr. 5. Te!. 407
Lesc v Vrbe najlepša pot v naši domovini. S prijateljem Amerikan-cem sva bila navdušena, obstala sva večkrat sredi polia in občudovala krasni razgled, ki sc odpira potniku na vse strani. Kaj čuda, da Se jc v tej pokrajini rodil pesnik.
I ako sva prišla do Vrbe in obstala Pred Prešernovo hišo. Ker je bila zaprta, sva si jo ogledala samo od-zunaj. potem pa sva obiskala bližnjega soseda sv. Marka. Amerikan-cu ni šlo v glavo, kako ie mogoče, da je potniku zaprto tako svetišče, kakor jc Prešernova rojstna hiša. jaz pa sem mu to pojasnil, da imajo judje sedaj mnogo dela in da ni toliko obiskovalcev, da bi zaradi njih morala biti hiša vedno odprta. Amerikancu se ie to čudno zdelo, toda sosed je rekel, da so odšli ljudje na polje in jih najbrž« ne bo kmalu domov. Napotila sva se torej naprej po tistem lepem naravnem drevoredu proti Selu. Hotela sva poslati znancem nekaj razglednic s Prešernovo hišo ali z Vrbo. Pa sva zaman popraševala po njih. Amerikanec sc je zelo čudil, da v.
okolici Prešernovega doma n| mogoče dobiti razglednic s Prešernovo hišo ali rojstno vasjo, ki ie tako prijazno lepa, da si ie skoraj lepše predstavljati ne moremo, a nazadnje je spoznal, da ie vse popraše-vanje zaman. Celo čudili so se mu, zakaj želi ravno te vrste razglednic. K sreči sva našla. vsai notranjščino Prešernove hiše. ki jo je lani založil »Jug«. Da se je potolažil* sem mu pojasnil, da tudi v Kranju ni bilo razglednic s Prešernovim grobom, da na Muljavi ni razglednic z Jurčičevo rojstno hišo in da je pri nas še mnogo takega in enakega. Tako sva hodila po beli cesti proti Žirovnici in ker je bilo še dovolj časa do Vlaka, sva odšla v Moste. kjer ie Amerikanec obiskal svojega prijatelja v gostilni »pod Stolom«. Gospod Možina nama je postregel z dobrim vinom in klobasami in začel se je pogovor o ameriških znancih. Med tem so je zunaj pooblačilo m vsul se je dež. Ko sva prihitela na kolodvor, nama je vlak pred nosom odpihal. Morala sva se torej vrniti in prenočevati »pod
Kronika.
Razpust »Orjune« bi radi dosegli nekateri gospodje v Zagrebu, ki so pričeli z vso Intenzivnostjo tretiratl to vprašanje In ga iznašati celo pred vlado. To početje teh gotovih krogov »Orjuna« zaenkrat mirno opazuje. Zaveda se dobro, da stoji s svojimi zaslugami pri delu za to državo v neprimerljivi višini nar pram onim, ki se danes pijani oblasti in vlade zaganjajo vanjo.
Odločno pa mora protestirati proti temu. da se v to vprašanje vlači tudi krona, kakor delajo to novopečeni monarhisti okoli raznih hrvatskih listov. Na njih vpitje in rovarjenje se ne oziramo. Toda da bi končavali članke, v katerih zahtevajo razpust Orjune s refreni: »Da živi hrvatski kralj Aleksander!« to ie Pa že nekoliko preveč, kajti naš kralj ima. Bogu hvala, dovelj upogleda v naše dosedanje delo In v naše bodoče načrte, da se ne bo dal izigrati na tako smešni in otroški način, kakor si to predstavljajo hrvatski separatistični privrženci Vidovdanske ustave. Politični avija-tičarji bodo morda uspeli pri svojih radikalnih sodrugih, toda ori tem visokem forumu pa trdno verujemo. da gotovo nel
Namere Radiča z narodnimi manjšinami postajajo od dne do dne opasnejše. Za »naročito strano«, ki je obljubljala temeljito izpremembo režima napram Nemcem v Jugosla*-vijl, je izpregovoril tudi gospodine Radič in pričel obljubljati takozva-nlm našim narodnim manjšinam razne ugodnosti. Med njimi uvedbo nemškega in madžarskega jezika v urade ter šole. Poleg tega pa v svaii radodarnosti obeta zopetni povratek vseh nemčurjev in mad-žaronov v državno službo, ki so bili vsled svojega nacionalnega čustvovanja odpuščeni lz državnih služb. Ne vemo, kako sl čudežni politični avijatičar predstavlja to povrnitev odvzetih pravic narodnih manjšin, uverjeni pa smo, da se kaj takega nikdar ne bo zgod:to. Kajti dokler giblje v tej zemlji samo še ena or-junaška pest. se ne bodo povrnili nikdar več časi vitezov Kalten-egerjev, Skublov, Sclnvartzov in drugih matih in velikih zatiralcev naSega naroda; pa makar bi postal abolirani predsednik čudotvorne
mirotvorne republike sam namestnik ali naslednik čike Baje.
Kakršen mojster tak pomočnik.
Pri zasedanju Društva narodov v Genevi bo zastopal Jugoslavijo kot delegat tudi znani bivši minister pravde dr. Laza Markovič. Njemu je prideljen kot pomočnik Stipica Radič. EJ. vedel Je Laziča zakaj je toliko delal pri sporazumu in Radičevem osvobojenju. Kakor kažejo zvezde, zopet ni daleč dan, ko bo Laziča minister, makar tudi v vladi pod predsedstvom velikega avija-tlčara.
Kaj pa to? Z začudenjem smo opazili te dni na eni izmed reklamnih desk »Alome Company« lepak znane avstrijske tovarne Franck' und Soline, ki ima svojo tovarno tudi v Zagrebu s sledečim napisom:	»So sleht das altbewahrte
Franck Kistchen Jctzt aus!« Ne vemo, da li tiči v tem namen ali pomota, na vsak način pa zasluži naj-strožjo grajo dotični. ki je zakrivil, da se danes, sedmo leto do osvobojenju. lepijo pb Ljubljani satnonem-škl napisi!
Slovenska cerkev. V svojem ogabnem boju napram edinstvu in učvrščenju države uporabljajo maziljeni advokati slovenskega ljudstva vsa sredstva. Pri njih pobožnem licemerskem partizanskem poslu jim ni dovelj sveta in draga nobena stvaT, da je ne bi s svojimi nečednimi početji oskrunili. Njih partizanstvo se ni ustavilo niti pred cerkvijo, ki je danes z vsemi svojimi višje in manjše saržiranimi svečeniki samo le še dekla SLS in njenih samopašmh voditeljev. Dobro vedoči, da se ljudstvu odpirajo oči in da je navzlic vsej svoji lahkovernosti in dobrodušnosti pričelo spoznavati zablodo svojih pTvobo-rHeljev. nastopajo danes zopet s starim in preizkušenim sredstvom geslom »cerkev Je v nevarnosti«, ki naj zbegane mase ponovno zbere okoli rušeče se SLS. Ker pa ie sedal doba nacionalizma, ki Je kakor blažeči dih sredi sedanjih razžarjenih strankarskih strasti objel i že zadnje naše selo, so to pot ti hinavski trgovci z ljudsko zaupljivostjo nadeli tej cerkvi še epiteton omans »slovenska«. Ne vemo, kaj bi k temu najnovejšemu nazivu
4
KATOROGTMTMMILO
rimsko-katoliške cerkve dejal pokojni dr. Mahnič. Vemo pa, da je prevzvišeni knezoškof in lastnik »Slovenca« dr. Anton Bonaventura Jeglič najhujši sovražnik tega naziva. ki ustvarja videz, da cerkev v Sloveniji ni boli latinska, kakor oa ona v Italiji. Kajti baš dr. Jeglič Je oni. ki se danes najboli protivi uvedbi staroslovenske službe božje v naše cerkve in ki je s svojim nastopam podprtim še po par njemu enakih kapacitet uspaval gibanje jugoslovenskega katoliškega enis-kopata za uvedbo staroslovenščine. On je tudi eden glavnih zakulisnih delavcev, ki hočejo spraviti vprašanje staroslovenščine pri sklepanju konkordata na mrtvo točko in de-savuirati vlado, ki zahteva to kot predpogoj podpisa konkordata. Mi bi ne posvetili temu vprašanju tolike pozornosti, ker se nas v bistvu prav malo tiče. katere vere so naši ljudje, da ne bi bila nesramnost škofovih črnorizccv pri trgovanju z nauki najboljšega človeka tolika, da mora izzvati odpor i pri najmir-nejših opazovalcih te tržnice, ki ji nekateri pravijo tudi katoliška cerkev. Da pa potem tudi ni daleč čas, ko bomo tudi Slovenci lahko dejali z Macchiavdlijcm:	»Slovenci
se moratno zahvaliti cerkvi 'm duhovščini. da smo postali brezbožni!«
Italijanska čokolada. Italijani so zadnje oase naravnost poplavili naš trg s svojo čokolado najrazno-vrstnejših znamk in firem. Največ te robe nosi naslov »Talmone«. ko-je lastništvo zelo vneto podpira far šlste in jih plačuje za njih poboje in pokolje nad našim zatiranim narodom onstran provizornih meja. Vsled tega je naravnost ironija, da je našla baš ta firma tako dober trg med Jugosloveni, ki po zatrdilu gotovih poslovnih krogov razpeča v Jugoslaviji silne množine svoje čokolade. Soj na ta način Jugosloveni sami finansiramo fašiste in jim gmotno omogočujemo izpade proti našemu narodu onstran Snežnika, meja.
Poleg tega pa obstoja še dejstvo, da imamo baš y Izdelovanju čokolade že tako razvito industrijo, ki šteje okoli 12 tovaren. da zamo-remo popolnoma brez vsake škode pogrešati uvoz italijanske čokolade. Omenimo naj ob tej priliki samo dobro poznano tovarno »Mirim« čokolade, ki po svoji kvaliteti prav gotovo prekaša polentarske izdelke, lovama je Izključno v slovenskih m res narodnih rokah ki Ima nastavljene v svojem obratu le Ju-goslovene.
Radi tega pozivamo vse nacionalno občinstvo, da preneha kupovati manjvredne vrste italijansko u>kolade, najsi je že ta potem »Talmone«, »Bonattlc. »Lejet« aK kakorkoli že imenovana. Italijansko čokolado naj imajo Itaiijani sami, sai iim bo še prav prišla, ko si bodo z nio sladili svoje grenke ure.
Stolom«. Zvečer se ie naš pogovor nadaljeval In ker snio govorili o delu naših Amerikancev za osvo-bojenje domovine, ie prinesel gospod Možina od nekod iepQ urejen arhiv, v katerem je zbran skoraj ves materijal o delovanju naših rojakov za časa svetovne vojne v Ameriki. Marsikaj se ie med tem že zgubilo, nekai časopisov so menda porabili za zavijanje — a mnogo je še ostalo. Gospod Možina je stenografiral In potem prepisal na pisalnem stroju mnogo govorov, ki so se govorili na raznih zborovanjih. zbiral Je iztflžke iz listov in razne proklamacije — tako da nam je ohranil dragocene spomine na boje za naše osvobojenje. Listali smo dolgo po raznih izjavah, člankih in drugih dokumentih, ki kažejo, kdo le delal za našo stvar in kdo ie deloval proti nam. Tu se jasno vidi. s kako brezvestnostjo je skupina plačanih slovenskih ljudi agitirala proti slovenski narodni zvezi s svojim republlkanstvom in uničevala naše skupnd delo v Ameriki, kjer je bila najlepša prilika, da so naši
ljudje mogli govoriti svetu o naši narodni volji. Saj je g. E. Kristan rekel n. pr., da če ne bo republike, je vseeno, če ostanemo Dod Avstrijo in še druge take izjave kažejo, kako so skušah nekateri zasmehovati naš narodni program, za katerega so se borili idealni borci v Ameriki in ki ga je sprejela velika večina naših izseljencev.
Ves ta arhiv našega narodnega dela v Ameriki leži »pod Stolom«. Bilo bi zelo važno, da bi prišel na dan. V Beogradu zbirajo podatke za zgodovino našega osvobojenja. Arhiv »pod Stolom« bi tvoril precejšen del te zgodovine Zato sem opozoril nanl — dolžnost drugih je, poskrbeti za to, da dragoceni materijal g. Možine pride na pravo mesto in čim preje mogoče tudi pred našo Javnost
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domaSl izdelek.
Nacijonalisti I Zahtevajte »Orjuno« v vseh javnih lokalih, kamor zahajate!
galanterija pletenine kratka roba
TRGOVCI!
RAZPRODAJA EN GROS TRGOVINE PO IZREDNO NIZKIH CENAH
H. KENDA
LJUBLJANA
MESTNI TRG 17
najmodernejša urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača In inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
g ING. DUKIC IN DRUG
M GRADBENO PODJETJE
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
Mar
Je najmodernejše urejena ter izvrčuje vsa tiskarniška dela od najpripro-stejšega do najmodcrnejiega. - Tiska šo^ke, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali ye{barvnem tiska. — BroSure v mallb in tudi največjih obkladal). Časopise, revije, mlad. liste.
llsna oprema Umirit. Usov. centa m reklam, listov. Lastna
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Pozori	PRESELITEV.	Pozor!
I MflNUFAKTUBNfl VELETRGOVINA HEDŽET & KORITNIK, UUBUANA
ffjl vljudno obvešča, da se bo od 17. avgusta 1.1. nahajala v novozgrajenih prostorih v Frančiškanski ul. 4. ~ Obenem tudi naznanja, da bo za čas -Mutj ganskega yelesejma že popolnoma sortirana z vsem jesenskim in zimskim blagom ter nudi najugoduejšo priliko za nakup in poset velesejma. Zahvalj^ tli de za dosedanje ji izkazano zaupanje in naklonjenost ter obenem zagotavlja, aa bo mogoče odslej Se z večjo pažnjo in natančnostjo vršiti želje in naro km 8V0|iij ceni.odjemalcev. — Se priporoča in ostaja z izrazom svojega najodličnejšega spoštovanja ter računa na nadaljno podporo in živahno kupersko
HEDŽET & KOUlT&ifK.
Lastnik Inž. Marko Kranjec,
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik: J o ž e S p a n.
UOGRAD
Mi orafflieBa In Inlsliijsia t d.
Tal. Intar. 180.	Tel.	Inter.	180.
i pisana LJUBLJINfl, Spadala Slika.
Frankopanska ulica 151.
Izvrfiuje: stanovanjske hiše, titovska rod«
poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in lelezobetonske konstrukciji, vse vtste Vodnih naprav na podlagi 261et-
mtprave
ippai Patept Dr. Inž. Emperger-a za sVoaje konstrukcij 1? armiranega be-x litoželeznimi vloikami za visoke
tona z litoželeznimi vloikami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, »eilo -mostovih in podobno). Izdeluje: projektov ta statičnih iov. Parna žaga.
vse vr
proračunov. Pfona Žaga
Nlaznanllo.
Nemanjam cepj. občinstvu v Ljubljani In na deželi, da sem prejet za
Sslovodjo v svoji restavraciji v ».Sliki OOSp. IVANA BLAGNE,
rtega dobroznanega gostilničarja pri »Jahaču* v Kranju.
Zahvaljujem se cenj. gostom za dosedanji obisk ln zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče z zagotovilom, da bodo pod novim vodstvom priznanega strokovnjaka v gostilniški obrti vselej kar najbolje postreženi s pristno kapljico in okusnimi jedili po najzmernejših cenah.
V nadi na obilen poset se priporočam spoštovanjem
Peter Stepi?,
veletriec i vinom In gostilničar v Sp. Sliki.
Svojim cenj. prijateljem in znancem ter občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem vstopil kot poslovodja v starosnano ra. stavracijo 0. PETRA STEPICA v Sp. Sliki.
Zahvaljujoč se vsem za dosedaj izkazano ml zaupanje kot bivjSemu gostilničarju v Kranju se kar najvljudneje priporočam za obilen obisk ter zagotavljam cenj. goste; da se bom vsak čas potrudil, da jih tudi pa svojem sedanjem mestu v polni meri zadovoljim s kar najboljšo postrežbo.
Priporočam se s spoštovanjem
Ivan Blagne,
poslovodja v restavraciji g. P. Slepita v Sp. Sliki.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasiguran. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
eh Bflnmn sa
d. s o. x.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. mmaammBammmmmaamanmaa
Naša lesna Industrija na ljubljanskem velesejmu. Slovenska lesna industrija prehaja v stadij stagn* cije in akutne krize. Potreba je, da se ii preskrbi nov konzum in se za interesira tudi kupce, s katerimi dosedaj še ni bila v trgovskih zvezah. Uprava ljubljanskega velesejma namerava sprovesti v inozemstvu obsežnejšo propagando za obisk letošnje prireditve zlasti iz vidika interesentov za lesno stroko. Seveda se pa mora naša lesna industrija na velesejmu skupno primerno reprezentirati to predložiti javnosti njeno zmožnost. Stavil se Je predlog, da večje število lesnih
»O RJU N A*
industrijskih podjetij v posebnem oddelku razstavi na majhni ploščini svoje izdelke. Vodili so se že pregovori z uspehom z večjim Stevi-i
Nudimo naš prvovrstni
PORTLAND CEMENT
SALONA* 19
svetovne
znamke
Iz naše tovarne v „Sollnu“ po Izjemno nizki dnevni ceni.
lom lesnih industrijalcev.
V interesu stvari je, da nemudoma vstopijo v stik s sejmsko upravo vse one lesne tvrdke, ki
Stev. 34.
imajo interes za to akcijo, nakar se bo sklicala anketa, na kateri bo re-feriral borzni senzal ljubljanske borze, gospod Pavel Cvenkel.
Poravnajte in obnovite naročnino!
Zahtevajte - POKALICE (Kracharl)
Z zajamčeno pristnim sladkorjem, katero Izdeluje EMIL MORČ, aodavlčar, Kefte-Moruova c. 11. (Martinova C.)
Naročajte „Pobedo“!
Ukinjanja naknadne trošarine »a rum, konjak Sn likerje.
ESENCE In eterično olje prvovrstne kakovosti izdeluje tvrdka
Destileriia d. d
prva Jugoslovanska tovarna za rum, likerje in esence
v Zagrebu.
Glavno zastopstvo in stalna zaloga za Slovenilo
tvrdka
Emerik Zelinka, Ljubljana vn
TELEFON 318.
Celovška cesta štev. 34.
TELEFON 318.
Tel. št. 937.
ustanovljeno leta 1838 (Riunione) Tel. št. 937.
Generalni) zastopstvo za Slovenijo; LJUBIM Beethovnova ulica Stev. 4 (v lastni palaii). Direkcija za Jugoslavijo: ZB, Ualzsva ulita ilev. 10 (v lastni palaii).
It
e« m Kapital Lit. 1,
SKLEPA:
Zavarovanja zoper požar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proli razpoki .tekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — SoinaZ zavarovanja — zavarovanja zoper tofo — živijcnska zavarovanja. In sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje — zavarovanja starostno rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok
— jamstvena zavarovanja.
Podružnice V Jugoslaviji: Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, SuSak, Ljubljana, Osijek.
Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah.
TBVAR1A [E1EHIA
v Zidanem mostu.
samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni