PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 113 (13.646)
Trst, četrtek, 17. maja 1990
Od 220 poslancev se jih je samo 36 vzdržalo, ostali glasovali za vlado
Nova slovenska vlada je včeraj prejela zaupnico v skupščini
V vladi je 27 ministrov, od katerih ena tretjina ni iz vrst Demosa - Peterle samo okvirno orisal program vlade - Polemični liberalci, ZKS-SDP zagotavlja konstruktivno opozicijo
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Na veliko presenečenje mandatarja Lojzeta Peterleta je bila slovenska vlada včeraj deležna iz-fedno velikega števila glasov: pri tajnem glasovanju za zaupnico je mandatar Peterle dobil kar 184 glasov od 220 Prisotnih poslancev, 36 se jih je vzdržalo, podpredsednik za gospodarska vprašanja Jože Mencinger je dobil celo 192 glasov db 28 vzdržanih; oba Podpredsednika pa 178 glasov. Pri glasovanju za ministre (na Peterletovo zahtevo so glasovali tajno, čeprav pravilnik določa javno glasovanje) pa se stvari za vlado niso tako blesteče iztekle: celotna lista je dobila 153 gla-J°v, 41 poslancev pa. je glasovalo prO-
Tak izid glasovanja je logičen, saj s° ZKS - Stranka demokratične prenove, liberalci in socialisti prepustili svojirn poslancem prosto izbiro: po tsjtni vesti so lahko glasovali za, proti ; Pa se vzdržali. Celotna opozicija se je torej odločila za izrazito konstrukti-;,ej Prist°P- Zato tudi tako različen Z1 ln oct tod tolikšno število glasov.
Predsednik Lojze Peterle je vidno ganjen poudaril pomen glasovanja, ko je nekoliko v zadregi ugotovil, da je »ves zmehčan« in potem nadaljeval: »Nisem pričakoval tako široke podpore. Skupaj z vlado se bom trudil, da bomo izpolnili obljube: zakonitost, suverenost, zdrave in dobre odnose s sosedi. Ne želimo zamenjati ene legitimacije z drugo, samo tam, kjer je nesorazmerje, ga je treba uskladiti.«
V uvodnem poročilu je predsednik povedal, da so ustanovili novo ministrstvo za Slovence po svetu in za položaj italijanske in madžarske skupnosti. V tej zvezi je dejal: »Kar zadeva Slovence po svetu in narodnostne skupnosti, ki jih imamo v Sloveniji, menimo, da to ne sme biti c-krb ene ali večjih strank, čeprav se\eda vsaka stranka skrbi tudi za to problematiko. Menimo pa, da je treba poleg parlamentarne ravni tudi na vladni ravni ustanoviti posebno ministrstvo za to problematiko. Mislim, da je to nujno.«
Predsednik je še povedal, da vlado sestavlja 27 ministrov, od katerih jih 9 (ali ena tretjina) ni iz vrst Demosa. Od
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nova slovenska vlada
Lojze Peterle - predsednik izvršnega sveta Skupščine Slovenije dr. Jože Mencinger, podpredsednik za gospodarstvo Matija Malešič, podpredsednik za družbene dejavnosti dr. Leo Šešerko, podpredsednik za varstvo okolja in regionalni razvoj dr. Marko Kranjec, RS za finance Janez Janša, RS za ljudsko obrabo Igor Bavčar, RS za notranje zadeve dr. Rajko Pirnat, RS za pravosodje in upravo
Jožica Puhar, RK za delo Igor Umek, RK za družbeno planiranje
Stane Stanič, RK ža informiranje Lojze Janko, RK za zakonodajo dr. Dimitrij Rupel, RK za mednarodno sodelovanje Miha Jazbinšek, RK za varstvo okolja in urejanje prostora
dr. Miha Tomšič, RG za energetiko
Igor Rejc, RK za industrijo in gradbeništvo
Maks Bastl, RK za trg in splošne gospodarske zadeve Ingo Paš, RK za turizem in gostinstvo
Viktor Brezar, RK za drobno gospodarstvo
prof. dr. Jože Osterc, RK za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjan Krajnc, RK za promet in zveze
Franc Godeža, RK za borce in vojaške invalide
dr. Katja Boh, RK za zdravstveno in socialno varstvo dr. Peter Vencelj, RK za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dr. Andrej Capuder, RK za kulturo dr. Peter Tancig, RK za raziskovalno dejavnost in tehnologijo dr. Janez Dular, Slovenci po svetu.
Ingrao ponovil svoj »NE« tajniku Occhettu
RIM — Na ponujeno roko sprave in Occhettovo pripravljenost, da se razpravlja o spremembah, vendar znotraj konstituante, je Pietro Ingrao še enkrat odgovoril z »ne«. To je bil odločen »ne« predlogom, analizi in zaključkom tajnika KPI. »Odločno nasprotujem,« je večkrat ponovil stari le-ader komunistične levice, »in moje nasprotovanje se začne že pri analizi trenutnega položaja.« Ingrao je bil izredno kritičen in je ponovil znane obtožbe na račun Occhettove linije, ki naj bi partijo pomaknila na desno in jo spravila v podrejen položaj do PSI. Partijskemu tajniku je očital, da je novembrski preobrat povzročil nazadovanje KPI in volilni izidi naj bi bili le melanholična potrditev tega nazadovanja. Za Ingraa Occhetto tudi ni odkril pravih nasprotnikov, ki so po njegovem .razni De Benedettiji, Agnelliji, Berlusconiji in Romitiji, očital pa mu je tudi, da je partija molče spremljala študentsko protestno gibanje. Glede različnih struj v vrstah KPI je bil Ingrao povsem jasen. Zanj so te struje nujne, s tem v zvezi pa je tudi dejal,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Protesti zoper Joviceve izjave o suverenosti
LJUBLJANA — Zvezno državno predsedstvo je včeraj izdalo daljše izredno ostro uradno sporočilo, ki je očitno pod vplivom novega predsednika Borisa -Joviča. Razmerje sil se je najbrž spremenilo, saj v Jem uradnem sporočilu teče beseda o rušenju ustavne ureditve SFRJ, nespoštovanju zakonov, zaradi česar »je nujno treba sprejeti ukrepe za zaščito oze-[heljske in politične integritete in neoviranega delovanja pravne države na vsem ozemlju Jugoslavije«.
, To delovanje »pravne države« pa je Jovič v svo-jern uvodnem nagovoru, ko je prevzel mesto Pred-Sednika, povezal z ukrepi na Kosovu. Jugoslavija in Predsedstvo imata bogate izkušnje s separatističnim 111 protiustavnim delovanjem na Kosovu, pa tudi z okrepi, ki jih v takih primerih pravna država sprejela. Spremembe v Jugoslaviji se lahko sprejemajo sarno na ustaven način, kar po njegovi verziji pome-da je treba najprej spremeniti zvezno ustavo in Zakone, šele nato lahko potekajo demokratične vo-htve v republikah. Če spremembe niso izvedene na Ustaven način, lahko nastopi kaos, kateremu uteg-neta slediti razpad in državljanska vojna. Očitno obdajajo sile, ki hočejo doseči strateški cilj, da se Pusti socialistično orientacijo Jugoslavije, tudi za eno njenega razpada.
, Slovenska skupščina je na predlog ZKS - Stran-6 demokratične prenove izvolila paritetno komisi-J predstavnikov vseh strank; komisija je sprejela asledno resolucijo:
Vič ■ Predsednik predsedstva SFRJ Borisav Jo-^■c ie v svojem nastopnem govoru izrekel trditve, in St°,P?vsem nasprotne demokratičnim procesom no „niam Slovenije po suverenosti. To se zlasti na£a na izjavo 0 primarnosti sprejetja zvezne 0Jave pred republiškimi, vnaprejšnji ideološki Predeiifvi države, vztrajanju na federalni ureditvi, »n°rni m nePristojni oceni neustavnosti uvajanja a£}°nalnih« armad in tiskanja lastnega denarja. nij alie iziave' ki so bile očitno namenjene Slove-l0xhm Hrvaški, omejujejo tudi pravice do samood-"cT drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. f,; ‘“'kupščina republike Slovenije izraža prepričanje °a k? Predsedstvo SFRJ svojo vlogo v prihodkih UsPe^no opravljalo samo ob polnem priznava-srn SUvereriosti jugoslovanskih republik. Samo te be e/n/n rnorai° na podlagi pravice do samoodloč-žen°„očati o tem, ali na kakšen način želijo zdru-o živeti v Jugoslaviji. Te pravice jim ne sme in niP^ore nihče odvzeti, niti predsedstvo SFRJ, niti Oh n°Vi Predsednik.
sedn h °dhodu dr. Janeza Drnovška s funkcije pred-SlQvllia. Predsedstva SFRJ mu skupščina Republike v trnje izreka priznanje za opravljeno delo, ki je lu aniem letu Jugoslavijo približalo Evropi in sve-
Kremeljski voditelji ne pristajajo več na »razorožitveno razprodajo«
Zapleti v ameriško-sovjetski idili Baker naletel v Moskvi na težave
MOSKVA — »Minil je čas daril. Do sedaj se je predsednik Mihail Gorbačov podal do skrajnosti po poti enostranskih koncesij. Napočil je čas, da tudi Američani kaj ponudijo. Konec je sporazumov po razprodajnih cenah.« Te besede enega od kremeljskih razorožitvenih analistov precej jasno dokazujejo, da je sedanja štiridnevna turneja ameriškega državnega tajnika Bakerja v Moskvi vse prej kot lahka. V Kremlju zavračajo ameriške namige, da je predsednik Gorbačov pristal na revizijo odnosov z ZDA pod pritiskom armade in konservativnih krogov v partiji. »Američane smo razvadili, ker smo jim nudili preveč, tako da sedaj pričakujejo, da bomo nadaljevali z enostranskim razoroževanjem, ne da bi kaj zahtevali v zameno. Uresničili bomo razorožitev, a le dvostranko, med SZ in ZDA,« je poudaril član moskovskega politbiroja Leonid Dobrohotov.
To je izhajalo tudi po včerajšnjih pogovorih med Baker-jem in Ševardnadzejem. Konec je idiličnega ozračja, tako da nekateri že računajo, da na prihodnjem srečanju Bush-Gorbačov ne bodo dosegli sporazuma o strateških medcelinskih raketah, ker se je vse zapletlo ob vprašanju manev-rirnih raket. Da bi bila mera polna, negativno vpliva na ozračje tudi zaplet v Pribaltiku, kljub temu da Baker upa, da to ne bo vplivalo na odnose med obema supersilama. ZDA so do sedaj pokazale precejšnje razumevanje, ker pa nočejo popustiti pri razorožitvenih vprašanjih, bi jim lahko prav prišel tudi Pribaltik, ker bi z njim lahko Washington opravičil neuspeh. To pa je za Gorbačova nesprejemljivo, ker potrebuje nove mednarodne uspehe.
»Državni udar ni uspel«
V Tallinu so Estonci preprečili Rusko provokacijo	(Telefoto AP)
NA 2. STRANI
V New Yorku je umrl pevec Smokey-Sammy Davis jr. simbol popolnega showmana, ki se ni odrekal življenju
NEW YORK — Po osmih mesecih brezupnega boja je Smokey-Sammy Davis jr. podlegel raku na sapniku. Znani pevec ih showman je tako zaključil svojo kariero pri 64. letih, vse do zadnjega pa je trdil, da bo bolezen prebolel in bo lahko še naprej teptal odrske deske. Gledališče je bilo dejansko njegov dom. Že kot otrok je nastopal ob mami, ki je bila izredna plesalka stepa. Tudi sam se je naučil te umetnosti, bil pa je tudi odličen pevec.
V svojem življenju pa ni bil povsem srečen in uspešen kot na profesionalni ravni. Živel je na veliki nogi, zahajal je v družbo elitnih ameriških pevcev in igralcev, ki so bili žal tudi narkomani in alkoholiki. Tudi Sammy je imel težave zaradi kokaina in pijače, za usodni udarec pa so mu menda poskrbele cigarete, ki jih je pokadil več kot 40 na dan.
Povratna tekma s Fiorentino brez zadetka
Juventusu pokal UEFA
NA 1.0. STRANI
Oči sovjetske javnosti so sedaj uprte v kongres ljudskih poslancev RSFSR
V Pribaltiku zavladalo napeto zatišje po torkovih provokacijah nedomačinov
MOSKVA — »Državni udar ni uspel«, s tem naslovom so včerajšnji neodvisni estonski dnevniki prikazali torkove dogodke pred parlamentom v Tal-linu, kjer so ruski oficirji in kadeti ob podpori rusko govorečega prebivalstva skušali vdreti v poslopje. To jim ni uspelo, ker je predsednik estonske vlade Edgard Savisaar v dramatičnem radijskem sporočilu pozval prebivalstvo, naj priskoči na pomoč obkoljenemu parlamentu. Včeraj je bilo v Tallinu mirno, le prebivalstvo je začelo z množičnimi nakupi, ker se boji gospodarske blokade. Mir je bil tudi v Rigi, kjer so v torek vojake in ruske priseljence razgnali domači policisti, ki so jim prišli na pomoč specialci notranjega ministrstva. Položaj pa je vsekakor skrajno napet. Stopnjujejo se pozivi prebivalstvu, naj ne naseda na ruske provokacije, ker so te del načrtne strategije, ki si želi neredov, da bi Moskva lahko opravičila razširitev izredne predsedniške uprave v pribaltskih republikah.
Vsi dosedanji mitingaški poskusi v Pribaltiku so se za sedaj izjalovili. Rusi pa bodo skoraj gotovo nadaljevali s protesti predvsem v Latviji, kjer jih je 32,8%, in v Estoniji, kjer jih je 29,9%. Če pa upoštevamo, da je tako v Tallinu kot v Rigi skoraj polovica prebivalcev ruskega rodu, je lahko vsakomur jasno, da bo prav v teh dveh mestih najbolj vroče. Izjema bo morda le Litva, kjer je Rusov le 8,6%
Včerajšnjemu zatišju pa je bržkone botrovalo dejstvo, da se je v Moskvi začel kongres ljudskih poslancev Ruske socialistične federativne sovjetske republike, na katerem bi morali izvoliti novega predsednika. Partijski kandidat je Aleksander Vlasov, njegov tekmec pa Boris Jelcin. Včeraj je zasedanju prisostvoval tudi Mihail Gorbačov, kar nesporno dokazuje pomen sedanjega kongresa. Če bi zmagal radikalni populist Jelcin, bi bil to poraz za Gorbačova. Jelcina pa trenutno podpira le slaba tretjina poslancev, tako da ima le malo izgledov za zmago. V
med zmernimi silami, ki podpirajo Mihaila Gorbačova, in radikalci, ki bi hoteli hitrejšo demokratizacijo v Ruski federaciji, ker so prepričani, da bi to pospešilo demokracijo v vsej Sovjetski zvezi. Gorbačov pa upa, da bo z zmago v Ruski federaciji zaustavil sre-dobežne sile v ostalih republikah SZ. Pred dnevi je sovjetska akademija objavila podatek, da Ruska federacija daje kar 61 odstotkov svoje akumulacije zvezi in ostalim republikam. Namig je zelo jasen: brez Rusov so ostali obsojeni na gospodarski zlom. Objavljanje takih podatkov pa je lahko skrajno nevarno, ker to lahko spelje vodo na mlin ruske nacionalistične desnice, ki trdi, da je komunizem razprodal narodne vrednote in gmotno bogastvo Rusov. Da bi bila mera polna, so Izvestija napovedala, da se bodo s prihodnjim letom začeli na Krim vračati Tatari, ki jih je Stalin razpršil po Sovjetski zvezi, kar bo spodbudilo podobne zahteve drugih izseljencev.
Strojevodje COBAS so oklicali 24 ur stavke
RIM — Strojevodje, ki so j vključleni v sindikat cobas, bodo j stavkali od 14. ure v petek, 25. j maja, do vključno 14. ure v sobo- I to, 26. maja. Tako je podskupina COMU (koordinacija združenih strojevodij) reagirala na dogovor med sindikati in italijansko železnico. Oba sogovornika sta se po težkih pogajanjih domenila tudi za povišek plače, ki bo v povprečju znašal milijon lir v prihodnjem triletju. Cobasi so dejali, da je to premalo, delodajalci pa so odgovorili, da bo to pač zaustavilo nadaljnja pogajanja, ne pa dvignilo plač kolegom. Poleg tega pa naj bi stavka kršila postavko, po kateri naj bi jo najavili vsaj deset dni prej.
Odklonilne reakcije ob govoricah o davku na kreditne kartice
RIM — V palači Chigi so se včeraj pod vodstvom Giulia Andreottija sestali ministri za finance Formica, za zaklad Carli in proračun Pomicino. Razpravljali so izključno o vladnem gospodarsko-finančnem programu za obdobje od 1991 do 1993. O vsebini pogovorov se ni zvedelo ničesar določenega, o programskem dokumentu pa bo danes najprej razpravljal kabinetni svet, jutri pa bodo o finančnem in gospodarskem načrtu vlade razpravljali na ministrskem svetu.
Po zasedanju pa finančni minister Formica ni hotel ne potrditi ne zanikati govoric, da namerava vlada obdavčiti kreditne kartice. Dejal je le, da zdaj že plačujemo 500 lir davka na čeke, plačevanje s kartico namesto s čekom, pa je že neke vrste prevara. Zato pa so govorice o morebitnem obdavčenju kreditnih kartic sprožile dokaj burne reakcije, ki pa so vse po vrsti odklonilne.
V poslanski zbornici se je včeraj začela dokaj burna razprava o zakonskem osnutku o lovu. Zeleni, radikalci in demoproletarci so obtožili večino in komuniste nekorektnosti, ker naj bi se z uvrstitvijo zakonskega osnutka na dnevni red skušali izogniti referendumu 3. junija. Njihove pripombe so pri glasovanju z veliko večino (356 proti 69) zavrnili.
Karabinjerji iz Milana in Palerma razkrili poslovneže povezane z mafijo
MILAN — V sorazmerno neobičajnem molku se je včeraj v Milanu oddvijalo zaključno poglavje obsežne preiskave, ki sta jo enoti za boj proti mamilom karabinjerjev iz Milana in Palerma vodili več kot dve leti.
Po dokaj skopih informacijah, s katerimi so lahko včeraj razpolagali novinarji, naj bi šlo za razdiranje mafijske piramide, ki je imela osnovno ploskev na Siciliji vrh pa v Milanu. Karabinjerji so že včeraj priprli menda več kot petnajst oseb. Imena aretirancev niso znana, ker so karabinjerji dejali, da je preiskava dejansko še v teku, beg informacij pa bi lahko bil usoden za uspešen zaključek akcije.
Kljub temu pa je znano, da je večina aretirancev živela bolj ali manj v senci Corleon-čanov, ki so tkali mrežo, s pomočjo katere so v milanskih bančnih zavodih in preko lombardskih poslovnežev, izpirali umazan denar. Poleg tega pa naj bi sicilska mafija izkoriščala svoje milanske agente, da je vnašala v tok čistega denarja ogromne vsote, ki si jih je prislužila s trgovanjem z mamili.
Karabinjerji so včeraj izvedli nič koliko preiskav na sedežih raznih finančnih družb, ki so menda krile umazane posle sicilske mafije, v zameno za visoke dividende ter za niz dodatnih uslug. Po izjavah preiskovalcev, naj bi bilo to prvič, kar so v Milanu tako sistematsko načeli mafijske podružnice. Poleg tega pa naj bilo med aretiranci tudi nekaj vidnih zastopnikov mafijske družine Corleon-čanov, ki je svoje sinove in vnuke poslala v Lombardijo.
Kar je menda najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da so se v Milanu izkristalizirale gospodarske skupine, ki so bile na prvi pogled povsem spoštljive do vseh predpisov, dejansko pa so z zvitimi manevri skrbele za prečiš-čevalne akcije.
Vprašanje ogromnih vsot denarja, ki so del rednega finančnega dotoka kakršnekoli mafijske družine, je primarnega značaja. Zato je mafija vedno skrbela za kritje svojih umazanih interesov z neoporečnimi dejavnostmi.
Pred leti so se vključili v krog gradbenikov, J vendar na krajevni ravni, poleg tega pa so lahko operirali z bankami, ne da bi jim tol delalo preveliko težav. Z uvedbo novih zako- -j nov o bančni ureditvi, z denarnimi omejitva-1 mi pri operiranju s čeki, predvsem pa z ob- j veznim izpisom osebnih podatkov tudi v pri- j meru manjših vsot denarja (govorimo seveda o milijonih, vendar pomenijo to mafiji manj kot drobtinice kruha), je mafija izgubila morda najvažnejšo alternativo pranja denarja v tujini. Zato je bilo povsem razumljivo, da h" mafija poskrbela za. primerno alternativo -u je po vsej verjetnosti izkoristila fenomen n®' nadnega vzpona milanskega finančnega tri i’' ča, ko so se v sorazmerno kratkem času jale mlade finačne družbe. V tolikšnem r.. " mahu so bile tudi »mafijske« družbe c.cianskf nevidne, sedaj pa bomo lahko morda a ug'l"r lovili, do kakšnih odkritij so se dokopali karabinjerji, ki so celotno preiskavo vodili P nevidnih tirnicah, ki iz Palerma pel; ;	''a'
ravnost v milansko borzo.
Sporazum
AGI-EFE
MADRID — Italijanska tiskovna agencija AGI je včeraj v Madridu podpisala sporazum o sodelovanju s špansko tiskovno agencijo EFE, ki ima svoje sedeže v 90 državah in ima privilegiran položaj povsod tam, kjer je španščina uradni jezik. Obe agenciji sta doslej že sodelovali, novi dogovor pa to sodelovanje še utrjuje in ga podaljšuje do leta 1993. Sporazum sta podpisala predsednik agencije EFE Alfonso Palomares in voditelj agencije AGI Luigi Fiorillo, prisoten pa je bil tudi podtajnik pri ministrskem svetu Nino Cristofori.
Glasnik sekretarjata za obrambo o včlanjevanju oficirjev v stranke
BEOGRAD — Kolikor vemo, med starešinami JLA ni članov HDZ, koalicije narodnega sporazuma in srbske narodne obnove, je dejal predstavnik zveznega sekretariata za ljudsko obrambo polkovnik Vuk Obradovič na včerajšnji redni novinarski konferenci. Včla-njenje starešin JLA v take stranke ni legitimno, dokler ne bodo spremenili ustreznih odredb ustave SFRJ in dokler ne bo sprejet zvezni
zakon o političnem organiziranju in združevanju prebivalcev.
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ne namešča in ne zamenjuje republiških sekretarjev za ljudsko obrambo. To je včeraj izjavil predsednik zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, polkovnik Vuk Obradovič, ko je odgovarjal na vprašanje, ali ta organ lahko prepreči morebitno imenovanje Janeza Janše za "ministra za ljudsko obrambo" v novi slovenski vladi.
Irak bo izplačal Jugoslaviji vrsto dozorelih zapadlosti
BAGDAD — Predsednik zvezne vlade Ante Markovič in njegov gostitelj, prvi podpredsednik iraške vlade Taha Jasin Ramadan sta končala štiridnevne razgovore s podpisom skupnega dokumenta o gospodarskem in znan-stveno-tehničnem sodelovanju dveh prijateljskih in neuvrščenih držav do leta 1995. S temi dokumenti je razrešeno v glavnem tudi vprašanje jugoslovanskih ne le finančnih terjatev, ampak so položeni tudi temelji prihodnjega vsestranskega sodelovanja držav na precej bolj modernih osnovah. Os-
novo za to predstavlja dogovor, da . Irak Jugoslaviji letos izplačal okro9 : 650 milijonov dolarjev terjatev. Pred' sednik Markovič je . s tem skupaj * j svojimi sodelavci uspešno končal p(r govore, ki jih je imel do 12. maja' iraškimi gostitelji. Ti rezultati, ki 5° jih pozdravili predstavniki približa0 sto jugoslovanskih delovnih organiz3' cij širom po Iraku z 10 tisoč zaposlen’' tni, so plod srečanja, ki ga je im3 Markovič z iraškim predsednikom S3 damom Huseinom.
• Zaupnica za vlado
teh devetih so trije člani ZKS - Stranke demokratične prenove, eden pa je liberalec. Navzočnost teh strank ne pomeni koalicijskega značaja vlade, gre za njihovo odločitev na podlagi mandatarjevega vabila. Peterle je tudi poudaril načelo kontinuitete, ne morejo se odločati za nekakšna revolucionarna dejanja, tako je še vedno odprto vprašanje namestnikov ministrov. Predsednik je samo okvirno orisal program nove vlade, katerega bo skupaj z ministri pripravil v enem mesecu in ga bo nato predložil v razpravo parlamentu. Parlament in vse stranke so želele pospešiti sprejem vlade, da bi se izognili brezvladju, potem ko je mandat stari vladi že potekel.
Med pomembnejšimi odstavki Peterletovega govora navedimo samo še poudarek o narodni spravi, ki se glasi: »Vlada bo v mejah svojih pristojnosti storila vse, da bi popravila še popravljive krivice, tako mrtvim kot živim. Za marsikoga se bodo spravna dejanja žal zgodila prepozno. Nikoli pa ni za narod prepozna resnica o njem samem. Za njegovo zorenje in izčiščeva-nje je nujna. Resnica nam ne bo narekovala preganjanja, pač pa odpuščanje in spravo.«
Razprava je bila seveda obsežna in zanimiva. Za ZKS - Stranko demokratične prenove je Janez Kocijančič utemeljil konstruktivno opozicijo in se pri tem skliceval na daljši razgovor, ki so ga imeli s Peterletom še kot mandatarjem. Nekoliko bolj polemičen je
bil predsednik liberalcev Jože Školč, ki je obžaloval, da ne razpolagajo s pravim programom in da tudi o ministrih bore malo vedo.
Izredno zanimiv pa je bil poseg delegata JLA, višjega oficirja Milana Aksentijeviča, ki je v s težavo naučeni, vendar dokaj lepi slovenščini, podprl vlado, njena prizadevanja za demokracijo in napredek. Polemiziral je o programu obrambnega ministra Janše, češ da ni izvedljivo hkratno ustanavljanje slovenske vojske in zmanjševanje izdatkov za obrambo. Peterle je v odgovoru omenil »drugo stran«, nakar je vojak pojasnil, da ni na drugi strani, temveč da je na strani vlade. Tudi s strani uradne JLA torej skrajno spravljiv, pomirljiv in konstruktiven ton. Enako je veljalo pri ocenah večine ministrov, razen nekaterih pripomb, izrečenih na račun obrambnega ministra in ministra za notranje zadeve.
Predsednik Peterle je na vsa vprašanja odgovarjal izredno umirjeno in stvarno, tako da je bil celoten ton razprave na kulturni ravni, stvari so se končale hitro, brez kakršnegakoli zapleta in zamud.
Za ministra za Slovence zunanj matične domovine je bil izvoljen dr. Janez Dular, ki se je rodil 23. 9. 1943 v Vavti vasi pri Novem mestu. Diplomiral je slavistiko, delal je kot lektor, sedaj pa je samostojni kulturni delavec in ni član nobene stranke. Kot slavist se je ukvarjal tudi z raznimimi vprašanji, ki so se nanašala na zamejstvo.
Minister za informiranje je Stane Stanič, ki je bil urednik Primorskega dnevnika od 1945. do 1948. leta.
Nova slovenska vlada je že bila deležna čestitk iz zamejstva. Tako sta Peterletu in njegovi vlada poslala čestitke in voščila za uspešno delo predsednik SKGZ Klavdij Palčič in deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar. SKGZ med drugim ugotavlja, da je pred novo slovensko vlado, spričo nekaterih okoliščin v slovenski in jugoslovanski stvarnosti, še prav posebno zahtevna naloga ter izraža prepričanje, da bo slovenska vlada pozorno spremljala življenje Slovencev izven matične domovine.
• Ponoven »ne«
»da so smešni nekateri listi" (mislil je na Espresso in Repubblico; op. ur.), ki so nas najprej obsojali zaradi monolitnosti, zdaj pa se zgražajo nad različnostjo mnenj znotraj KPI.
Toda včerajšnja razprava na CK je prinesla tudi različne nianse nasprotovanja Occhettovi liniji. Tako je Angi-us pozdravil drugačen ton v sekretarjevem poročilu, pa čeprav ga to ni v celoti zadovoljilo. Angius poziva vse, naj se takoj spravijo na delo in to znotraj konstituante. Različno je tudi nasprotovanje Minuccija, ki Occhettu priznava, da je njegovo poročilo dobra osnova za konstruktivno razpravo. In zanimivo je, da se v nasprotju z Ingra-om boji struj. Zato med demokratičnim centralizmom in strujami predla-
ga tretjo pot, ki naj bi pomenila svoboden pluralizem.
S tem se je strinjal tudi Veltroni, ki je dejal, da različna stališča predstavljajo vso dinamičnost znotraj KPI, da pa mora do teh stališč priti na podlagi vsebine in političnih izbir in ne obratno. Veltroni je tudi zavrnil Ingraovo obtožbo o podrejenosti komunistov PSI. »Najbrž sem spregledal razlog, zaradi katerega bi moral zanikati no-
vosti v stališčih in programih v R11® niju,« je bil polemičen veltroni. ..
Pričakovano kritičen je bil Cossut ki je ponovil zahtevo po dostopu c lotnega ožjega vodstva, nekaj ufLji pnih pa je tudi v vrstah večine. E®-,,, od njih je Lama, ki poziva k hih , zaključkom in opozarja sekretarja, ne zgublja časa s »pomočjo listin?' ^ ne želijo hoditi, saj se lahko zgodi. v, bodo začeli zaostajati tudi nekatef’ vrstah večine.«	„
G. R'
'NEL
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Via G. B. Martini 3-00198 Roma
OBVESTILO
LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenega posojUd vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči:
Posojilo
Kupon
Poviški kapitala
1989-1997 ovrednoteno
III. emisija (Bohr)	6,55%"	0,655%"	1,325%"
" bruto brez davčnega odtrgljaja 12,50%	^
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene Uradnem listu.	^
Zopet razlike v republikah glede odnosov do italijanske narodnosti
KOPER — Volitve so se iztekle, njihovi rezultati pa glasno odmevajo tudi v vrstah italijanske narodnostne skup-n°sti na območju Istre in Reke. Znova So bile za pripadnike iste manjšine, ki Rh ločuje republiška meja, razlike pre-Cejšnje. Spomnimo, da je volilna zakonodaja v Sloveniji avtohtonima narod-nostima na Obali in Pomurju omogočila po eno delegatsko mesto v vseh “eh parlamentarnih zborih republike ln petih narodnostno mešanih občinah, Italijanom pa tudi v obalni skupščini. Tako je s kandidati narodnosti na listah posameznih političnih strank v novi sestavi slovenske skupščine pet nalij anov — poleg treh delegatov na zagotovljenih mestih še en komunist ‘n en liberalec (brata Aurelio in Franco Juri iz Kopra).
.Na Hrvaškem tega ni bilo! Vsi kandidati so bili že ob volilnem startu povsem enaki, brez možnosti zagotovljenega mesta za pripadnike italijanske narodnosti. Ti so se za glasove volil-Cev lahko potegovali le na strankarskih listah; toda bilo jih je manj, kot je bilo pričakovati in so stranke obljubljale.
Izide volitev na Hrvaškem ocenjuje Predsednik Unije Italijanov Istre in Reke Silvano Sau:
"Težko je v Sloveniji ocenjevati vo-ntve na Hrvaškem tudi zato, ker so razlike v položaju italijanske skupnos-j1 v obeh republikah! Medtem ko smo ahko zadovoljni s petimi našimi poslanci v slovenskem parlamentu, je na Hrvaškem drugače, nenazadnje zaradi drugačne volilne zakonodaje!
Težko je tudi napovedati vnaprej — °blastne sile naj se najprej uskladijo, Za tem se bomo pogovorili o pravilih 'Sre. Želimo pa ohraniti stalne stike ako s skupščino kot s političnimi sila-jhi- Seveda je položaj nekoliko težji, Kajti istrski prostor, v katerem italijanska skupnost živi, je drugačnih poli-rčnih barv kot republika.«
Je Unija Italijanov v predvolilnem času storila vse. kar bi lahko, pred-
eJb za kandidate narodnosti? ucmt I® i® lahko naredila le malo« oan'aV .a Silvano Sau. »Kot enotna or-van'1ZaC^a ni mo9la vplivati na glaso-D 7e za posamezne stranke. Smo pa vkr Skupnosti Italijanov poskušali J učiti naše kandidate na vse liste, Ser 1® bilo mogoče. Uspeli smo na ob-inskih ravneh, kar pa je premalo, da
I	se Počutili sestavni del republiške-9a parlamentarnega sistema, v kate-čitve'6 venc*arle sprejemajo vse odlo-
Kaj pričakujete od novih oblastnih V prejšnjem mandatu so v skup-bci"ah delovala stalna telesa, ki so . dela nad narodnostnimi pravicami
II	Položajem!
v »V Sloveniji bodo, vsaj dokler bo v Hjavi sedanja zakonodaja, ostala daka delovna telesa. Z novo ustavo f}a si bomo prizadevali ohraniti vsaj t, Sežene pravice. Italijanska skupnost p,. Hrvaškem pa bo morala znova str, agati oblikovanje vseh tistih in-f^cntov, ki bodo zagotavljali vsaj fini?*110 pHsotuost narodnosti v ob-Peh • ln republiških organizmih. Us-strs ■ cbvisen od politične volje obeh m- ni — torej tudi od nas samih oziro-tak 0t* ab bomo uspeli oblikovati b0 ? nadstrankarsko organizacijo, ki f°dn boju za pravice italijanske na-
MIRJAM MUŽENIČ
Stranke treh obalnih občin ocenjujejo volilne rezultate
Kako ohraniti opozicijo?
KOPER — V strankah treh obalnih občin je napočil čas, da ocenijo dosežene volilne rezultate. Mnogi so zaradi njih upravičeno slabe volje, saj je večina pričakovala boljše izide. Zdaj je tudi bolj jasno, kakšno je razmerje moči med posameznimi strankami in koliko se je pluralizem začel uveljavljati tudi v življenju, med ljudmi in ne samo v sorazmerno oddaljenih republiških organih.
Na prvi pogled se ždi, da so se volilci treh obalnih občin raje držali starih in znanih političnih strank zato, ker so se bali tveganja in novosti. Tako so v piranski, koprski občini in za obalno skupščino izvolili predsednika iz ZKS-SDP. Iz teh vrst izhaja tudi mandatar obalnega izvršnega sveta, mandatar piranskega pa je iz SZS. V koprski občini so nasploh obdržali skoraj vse funkcije komunisti in socialisti ter liberalci. Od devetih funkcionarskih mest je le podpredsednik zbora krajevnih skupnosti iz zelenih. Demos se je nekoliko bolje odrezal samo v izolski občini.
Toda volilni izidi še zdaleč niso samo posledica razmerja med po-
Berite
»Novi Matajur«
litičnimi silami. V mnogih primerih so odločale napake, ki so jih naredile posamezne stranke že daleč pred samimi volitvami. V piranski, verjetno pa tudi v koprski občini se je Demosu očitno maščevalo dejstvo, da so Vso pozornost usmerili le v družbenopolitični zbor in pozabili na druga dva. In čeprav so bili pred ustanovno skupščino v Piranu prepričani, da so sile enakomerno porazdeljene, se je kasneje vendarle izkazala premoč ZKS-SDP in SZS. Najbolj slikovit je primer izvolitve predsednika piranske občine. Kandidatka ZSMS-LS je že na volitvah dobila' toliko glasov, da nekateri sploh niso dvomili v njeno zmago. Vendar so tik pred izpeljavo volitev v skupščini liberalci sami načeli vprašanje profesionalizacije predsednika, kar pa so spretno izkoristili v nasprotnem taboru in še pred samimi volitvami dokazali, da so politično veliko bolj prekaljeni.
Kako malo politične zrelosti (to je seveda tudi razumljivo) so pokazali člani Demosa, se kaže tudi v tem, da so po vsej sili oblikovali predloge za kandidate, čeprav so za več primerov že vnaprej vedeli (in priznavali), da niso ravno najbolj primerni kandidati. Predlagali so jih bolj zato, da bi sodelovali v igri. Prav to pa se je izkazalo za najbolj nevarno igro. Ko so kandi-
dati soočali svoja mnenja, se je nekajkrat pokazalo, da so kandidati ZKS-SDP veliko bolje pripravljeni, govorili so jasno in jedrnato, pripravili so si kratke govore in povedali vse tisto, kar volil-ce lahko zanima. Skratka, v primerjavi z večino Demosovih in-liberalnih kandidatov so nastopili v glavnem res profesionalno. V takih primerih bi celo Demosovi poslanci, če bi hoteli izbrati boljšega, pač morali dati glas nasprotniku. (In morda se je to kje tudi zgodilo).
Opozicija se je na volitve v obalnih občinah pripravila ljubitelj sko-amatersko. To se je očitno zgodilo tudi s piranskimi liberalci in začuda tudi s koprskimi socialisti (njihovi kandidati - stari funkcionarji - bi lahko volilcem pokazali kar veliko dobrih rezultatov, ki so jih dosegli v zadnjih dveh letih), ki se, kaže, niso najbolje pripravili na volitve. Seveda je v takih primerih neuspeh dvakraten. Ne le zato, ker stranka nima svojih funkcionarjev, ampak dodatno zato, ker je s tem izgubila nekaj ugleda in precej volje. Če na celi črti izgubljaš, ti postopoma še tako dobra volja nekoč splahni. To bo opozicija na Obali morala premisliti, če bo tukaj sploh še hotela obdržati to - tako pomembno - opozicijo.
BORIS ŠULIGOJ
Hvalevreden zakonski predlog KP1
Kako obvarovati istrsko-beneške kulturne vrednote
KOPER — Poslanec italijanske komunistične partije Willer Bordon (nekdanji miljski župan) in Stelio Spa-daro iz tržaške KPI sta skupnosti Italijanov Antonio Gramsci v Kopru predstavila predlog zakona o zaščiti in vrednotenju istrsko-beneške kulture. Gre za zakon, ki so ga italijanski komunisti oblikovali že lansko jesen, konec tega meseca pa ga nameravajo posredovati v obravnavo parlamentu. Pred tem pa so hoteli slišati, kaj o tem zakonu menijo pripadniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji, saj gre za prvi tovrstni zakon, ki predvideva, da bi obe državi (Italija in Jugoslavija) skrbeli za revitalizacijo in prenovo istrsko-beneške kulture. Ne gre le za prenovo starih palač in mestec, ampak za ohranjanje prav vseh delov zanimive kulture, ki se je v stoletjih oblikovala v krajih ob Severnem Jadranu - od jezika, navad, do imen in celo pokopališč. Omenjeni zakon predvideva med drugim, da bi v Istri in na Reki odprli sedež Inštituta italijanske kulture in čitalnico (kot nekakšni podružnici že obstoječega beograjskega Inštituta italijanske kulture), ki naj bi pomagala razvijati odnose in poglabljati stike vseh kultur, ki se srečujejo na tem območju - predvsem slovenske, hrvaške in istrsko-beneške.
Predlog zakona je tudi odraz pripravljenosti Italije, da bi kot matična domovina bolj skrbela za svoje manjšine zunaj državnih meja, in pripravljenost na investicije, ki so potrebne pri načrtih za ohranjanje omenjenih kulturnih posebnosti. Vsekakor gre tudi za projekt, ki ga nameravajo natančneje obdelati v delovni skupnosti Alpe-Jadran.
BORIS ŠULIGOJ
Bivši deželni svetovalci F-JK
so se pred dnevi spet srečali
GRADIŠČE OB SOČI — V prejšnjih dneh so se v palači Torrlani, na sedežu občinskega sveta Gradišča ob Soči, zbrali bivši deželni svetovalci dežele Furlanije-Julijske krajine. Zbrali so se tudi zato, da bi spoštovali predpise statuta združenja, ki jih združuje.
Goste je pozdravil domači župan Romano Travan. V združenju bivših deželnih svetovalcev je trenutno 78 članov.
Srečanja se je udeležil tudi predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimbergo in nekateri sedanji deželni svetovalci.
Na srečanju so bivši deželni svetovalci tudi obujali spomine, ko so v deželni skupščini vodili politične boje in prispevali k splošni rasti naše dežele.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
VABILO
DELNIČARJEM
na izredni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 31. maja 1990 ob 19.30 in v drugem sklicu
V PETEK, 1. JUNIJA 1990
v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, ob 19.30 z naslednjim dnevnim redom:
Povišek družbene glavnice od 10.000.000.000 lir na 25.000.000.000 lir z izdajo 1.500.000 novih navadnih delnic, od katerih se podeli 700.000 delnic delničarjem brezplačno in 800.000 delnic v opcijo delničarjem proti plačilu; sprememba člena 5 družbenega statuta.
V smislu člena 4 zakona št. 1745 z dne 29. decembra 1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki so položili delnice pri sedežu družbe vsaj pet dni pred občnim zborom.
Upravni svet
V Sežani simpozij o turističnih jamah in zaščiti Krasa
27SEŽANa — V Sežani bo od 25. do N- jugoslovanski simpozij na Sa , k' Tur*stične jame in zaščita Kra-iaitlg * 7a Pnreja komisija za turistične Zvezi J11 zaščit° Krasa pri Jamarski tekai Ju90sIavije. Simpozija, ki bo po-Obči P°d pokroviteljstvom sežanske Pribija"6 sKupščine, se bo udeležilo Vajjgi 00 60 predstavnikov jugoslo-jan- P turističnih jam, republiških ?e in p1*1 organizacij, Turistične zve-ter QgH0sPodarske zbornice Slovenije ProDai? j za turistično in ekonomsko kakor tudi republiškega (6hno]?a Za raziskovalno dejavnost in Hja 0,;PlIP' Kakšni so nameni simpo-ter k,. r.Prna kaj od njega pričakujejo stroko? organizatorje vodilo, da so tHrti ip ni sestanek pripravili v Sežani, st0r ?]. P°vecial dr. France Habe, ne-jPentor lnske sPeleologije in jamarski kraSo kl je kljub svojim 81 letom . Cisk??cssrc6m in dušo.
Habetov0vanJe novih jam je le del Qt> tem a ?rasoslovne aktivnosti. Naj skal in. odarno, da je dr. F. Habe razi-v6č kot ,novih jam, obiskal pa gotovo ?steinu j0!' Postojnskemu jamskemu ietil ln škocjanskim jamam je po-QaSežni?*Vei“ Pozornosti, napisal je več n vodnikov in monografij. Kot
dober poznavalec kraškega podzemlja, ki mii daje ta prečudoviti svet kapnikov neizčrpno snov za pisanje, je dr. Habe začel:
»Po informacijah Mednarodne spe-leološke unije, ki združuje 50 kraških dežel, je na svetu preko 1200 turističnih jam. V Jugoslaviji se ponašamo s 36 turističnimi jamami, od katerih je na slovenskem Krasu kar 14. Med svetovno znanimi sta tudi Postojnska
jama ž izrednim kapniškim bogastvom, ki pa je zaradi svoje geografske lege ob evropski cesti proti morju in zaradi svoje infrastrukture vodilna v svetu, in Škocjanske jame. Le-te slovijo po mogočnih podzemeljskih dvoranah, ki jih oživljajo divje vode in skozi katere se v nešteto brzicah prebija notranjska reka Reka. Žal pa to edinstveno mogočno kraško podzemlje že četrt stoletja onesnažuje reka Reka, ki je ob nizkih poletnih vodah v najnižjem četrtem kakovostnem razredu, v katerem je zamrlo vse življenje.«
Kaj nameravate storiti, da bi zopet oživela reka Reka, stvariteljica čudovitega škocjanskega podzemlja?
»Glavni onesnaževalec teh voda je Ilirska Bistrica s svojimi tovarnami in številnimi drugimi onesnaževalci. Kljub družbenemu dogovoru, ki zavezuje vse onesnaževalce, da skušajo čimprej prenehati z onesnaževanjem in kljub čistilni napravi, ki je bila postavljena lani, se stanje vode žal ne izboljšuje. Zastavili smo si cilj, da bi po Vremski dolini in skozi Škocjanske jame tekla čistejša reka, ki bi jo lahko prištevali v drugi kakovostni razred. Zato je jugoslovanska zveza speleologov poverila svoji Komisiji za turistič-
ne jame in zaščito Krasa, da skliče 11. jugoslovanski simpozij prav v Sežani in Škocjanskih jamah.«
Kako se bo simpozij odvijal in kakšne so razprave?
»Prvi dan bodo udeležence simpozija sprejeli predstavniki delovne organizacije Hoteli in gostinstvo iz Sežane. Sledil bo sestanek predsedstva Spele-ološke zveze Jugoslavije in zastopnikov republiških speleoloških komisij za turistične jame in zaščito Krasa. Popestrili bomo s predvajanjem diapozitivov iz jugoslovanskih jam ter o flori. Naslednji dan bo delavno. Goste bo pozdravil dr. Marjan Rožič, predsednik slovenske turistične zveze. Dr. Andrej Kranjc, predstojnik IZRK pri SAZU iz Postojne bo predstavil projekt speleoloških raziskav v Škocjanskih jamah, ki jih sofinansira slovenska vlada in se bodo izvajale v naslednjih letih. Ekološki model kot temeljni princip pri urejanju jam za turistični promet bo predstavil ing. kemije Juraj Posarič, speleolog iz Zagreba. Orisal bo, .kako je potrebno urediti jamo, ki jo turistično izrabljamo, da bo odgovarjala temeljnim ekološkim principom, kajti vsi dosedanji posegi, kjerkoli so bili, so pustih nepričakovane
in nezaželene posledice. Sam pa bom spregovoril o problemih turističnih jam in podal poročilo o delu komisije.«
Kakšen je namen simpozija?
»Na simpoziju, ki se bo odvijal v veliki sejni dvorani sežanske občinske skupščine, skušamo ponovno postaviti zahtevo po čimprejšnji sanaciji Reke. V razpravah bomo obravnavah probleme odpiranja, urejanja, vodenja in propagande turističnih jam. Na simpoziju bomo sprožili pobudo za predstavitev kandidature klasičnega Krasa za vključitev v razvojni program pri Unescu. Predstavili bomo tudi projekt obnove Handkejevega mostu in idejni projekt ureditve poti v Škocjanskih jamah, ki ga je izdelalo podjetje Kras iz Sežane.«
Jamski turizem mora postati čimprej sestavni del jugoslovanske turistične ponudbe.
»Temu naj bi služila tudi čimprejšnja izdaja vodnika po turističnih jamah Jugoslavije. Simpozij se bo zaključil z obiskom Škocjanskih jam in bližnje okolice.«
Simpozij v Sežani naj bi bil tako doprinos k jugoslovanskemu turizmu.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Z včerajšnjega strokovnega posveta v Trstu
Tržaška borza gleda z optimizmom naprej
»Rasti z rizičnim kapitalom - Borze in kultura finančništva v podporo razvoja«: pod tem geslom je bilo včeraj pri Trgovinski zbornici prvo od osmih strokovnih zasedanj, ki jih prirejata Zbornični konzorcij za koordinacijo med borzami vrednostnih papirjev in gospodarski tednik 11 Mondo in ki bodo še v drugih sedmih mestih - od Benetk pa do Barija (ne pa v Rimu in Milanu, kjer pač to ni potrebno).
Na posvetu so spregovorili direktor revije II Mondo Redento Mori, predstavnik Tržaške borze Cornelio Riz-zardi, zbornični predsednik Giorgio Tombesi in ravnatelj ekonomske fakultete Univerze Trst Giacomo Borru-so. Zlasti zanimivo je bilo prav poročilo prof. Borrusa, ki je analiziral možnosti za razmah finančnih poslov na Tržaškem. Dejal je, da bi lahko v Trstu ustanovili IBF - International Banking Facilities, sprožili countertrade, uvedli blagovno borzo ter odprli še borzo nekonvertibilnih valut. Te pobude naj bi se uokvirile v nekakšno finančno prosto cono, ki bi privabila semkaj veliko kapitala in posredno prispevala k splošnemu gospodarskemu razvoju naših krajev.
Dr. Rizzardi pa je razvil temo bližnje preureditve borznega poslovanja v Italiji oziroma njegovega operativnega poenotenja. Po novem bo vseh deset italijanskih borz poslovalo v realnem času in soglasno ter bo veljal za vse en sam cenik vrednostnih papirjev; to bo mogoče s telematskim sistemom, borzne agente v »corbeillu« pa bodo zamenjali elektronski terminali. Novost bo tudi v uveljavitvi tako imenovanih posredniških družb - SIM. Rizzardi je poudaril, da je Tržaška
borza, ki je tudi najstarejša v Italiji (nastala je dobrih sto let pred drugimi) dodobra pripravljena na vse te spremembe, saj razpolaga zdaj s sodobno tehnologijo.
Toda, ali bo novi sistem, ki bo temeljil na telematiki izzval tudi pomnoži-tev borznih agentov? Na to vprašanje, ki ga je zastavil urednik tednika Gospodarstvo med tiskovno konferenco pred začetkom zasedanja, je Rizzardi odvrnil, da je zadeva še nerešena. Danes je v vsej državi 250 habilitiranih borznih agentov, to število pa je po zakonskih predpisih zaenkrat zamrznjeno. In »črni petki«? Ali se bodo še ponavljali, je bil radoveden isti novinar. Globalizacija borznih poslov prinaša s sabo seveda tudi to nevarnost, ki pa je ni mogoče odpraviti, ker je poslovanje pač svobodno. To pa je bilo na tiskovni konferenci tudi vse, kar zadeva vprašanje finančnega rizi-ka.
Zbornični predsednik Tombesi je ob predstavitvi posveta podčrtal pomen finančnega poslovanja kot gonilca gospodarskega razvoja na Tržaškem, posebno še spričo važne vloge, ki jo bo lahko odigral Trst na področju gospodarskega sodelovanja med vzhodnim in zahodnim delom Evrope. Tombesi je tudi omenil vabilo v Ljubljano, kjer so nedavno odprli borzo vrednostnih papirjev, in z zadoščenjem povedal, da je pri organizaciji borze sodeloval neki tržaški konzulent. Nazadnje je z zadovoljstvom sporočil, da je zakladni minister Guido Carli predvčerajšnjim podprl kandidaturo Trsta, da postane sedež načrtovane Banke za razvoj Vzhodne Evrope - BERD.
Zapleti ob uporabi osebne izkaznice za vstop v Jugoslavijo
Sprostitev prehajanja meje možna samo z ukinitvijo turističnih kart
Odlok o uporabi italijanskih osebnih izkaznic za prehod italijansko-ju-goslovanske meje je v prvih dneh veljavnosti (veljati je namreč začel 14. maja) naletel na pozitivne ocene. Kot smo že poročali, pa je dejstvo, da so se potniki začeli posluževati te možnosti, na mednarodnih mejnih prehodih povzročilo zastoje. Italijanski državljani, ki potujejo v Jugoslavijo z osebno izkaznico, si morajo na jugoslovanski strani priskrbeti še turistično karto, ki sicer ne stane veliko (deset din, če upoštevamo turistično takso in strošek za obrazec, kar znaša približno tisoč lir), vendar pa je postopek precej zamuden in hromi turistični promet. S tem pa se v bistvu tudi zmanjšuje praktični učinek pomembnega odloka, kot je v pismu italijanskemu zunanjemu ministru De Michelisu ugotovil tudi sen. Stojan Spetič, ki zunanjega ministra poziva, naj posreduje pri pristojnih jugoslovanskih organih, da bi spremenili predpise glede turistične karte. Istočasno pa slovenski parlamentarec (ki se je o tem razgovarjal tudi z jugoslovanskim ambasadorjem v Rimu Dušanom Štrbcem) predlaga, da bi začasno, predvsem v vidu turistične sezone, vsaj nekoliko poenostavili izdajanje turističnih kart.
Postopek, ki so se ga doslej in se ga še poslužujejo jugoslovanski obmejni organi, predvideva izpolnitev formularja in plačilo že omenjene vsote. Vendar pa morajo interesenti imeti pri sebi dinarje, v nasprotnem primeru morajo, ustrezni znesek zamenjati. Obenem pa je turistična karta osebna, kar pomeni, da je treba izpolniti toliko obrazcev, kolikor je osebnih izkaz-
nic. V zvezi s tema dvema specifičnima vprašanjema Spetič predlaga, da bi interesenti lahko plačevali pristojbino za turistično karto tudi v tuji valuti, istočasno pa se zavzema za uvedbo kolektivnih turističnih kart.
V	turistični sezoni se namreč veliko italijanskih državljanov pelje v razna jugoslovanska letoviščarska središča z avtobusi in precej verjetno je, da bo letos veliko italijanskih turistov prišlo z osebnimi izkaznicami. (Že lani so namreč nekatere italijanske turistične agencije zagotavljale, da za vstop v Jugoslavijo zadošča osebna izkaznica, ki je veljavna za potovanja v tujino). Izdajanje posamičnih turističnih kart bi seveda terjalo veliko časa, kar bi v konici turistične sezone lahko ustvarilo dolge kolone. Kolektivne oziroma nekakšne družinske turistične karte pa bi lahko uvedli za manjše skupine, ki potujejo z osebnimi avtomobili.
Iz vseh navedenih razlogov pa bi bila po mnenju sen. Spetiča najboljša rešitev ukinitev turistične karte za italijanske državljane, o čemer pa mora odločati jugoslovanski parlament: Ker ni pričakovati, da bi do začetka turistične sezone zvezna skupščina že sprejela ustrezen sklep, je Spetič jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu posredoval tudi predloge za prehodno obdobje. Ambasador Strbac je zagotovil, da bo vse predloge posredoval pristojnim jugoslovanskim krogom.
V	pismu, ki ga je naslovil na italijanskega ministra De Michelisa, pa sen. Spetič ugotavlja, da zaradi birokratskih zapletov odlok v prvih dneh veljave ni sprostil turističnega toka,
Proračun KZE bo podpisal izredni komisar
Finančni proračun Krajevne zdravstvene enote bo v prihodnjih dneh formalno odobril in podpisal izredni komisar, ki ga bo imenovala deželna vlada. Komisarska uprava je sad zelo neurejenih političnih odnosov v večini, ki upravlja KZE, le-ti pa se negativno odražajo tudi pri delovanju skupščine, kjer so že nekajkrat prekinili sejo zaradi pomanjkanja legalnega števila prisotnih svetovalcev. To se je zgodilo tudi predsinočnjim, ko je bilo pred odobritvijo finančnih dokumentov v sejni dvorani samo 28 svetovalcev na 60. Ugotovitev prisotnosti je uradno zahteval komunist Maurizio Pessato, med odsotnimi pa je bilo največ svetovalcev Liste za Trst, PSI in KD.
Predsednik Jacopo Rossini (PSI), ki je včeraj uradno zahteval od Dežele imenovanje komisarja »ad acta«, je v izjavi za tisk podčrtal, da je do političnih težav prišlo ravno v trenutku, ko je KZE izdelala proračun na podlagi jasnih in treznih finančnih smernic. V zvezi s tem dogodkom se je oglasil tudi Pessato, ki je mnenja, da je treba to novo afero oceniti tudi v luči političnih dogajanj na krajevni ravni.
Srečanje je potekalo v Slovenskem klubu
Jaša Zlobec o težavah komaj rojene demokracije v Republiki Sloveniji
Jaša Zlobec
Prireditelji večerov v Slovenskem klubu so v torek priredili srečanje s književnikom in prevajalcem Jašo.
Zlobcem, ki je bil izvoljen v nov slovenski parlament, in sicer v zbor združenega dela. Na volitvah se je predstavil kot neodvisni kandidat na listi ZSMS - Liberalne stranke.
Torkov večer je potekal v obliki razgovora med gostom in publiko. Nekaj uvodnih vprašanj sta mu zastavila predstavnika SK Barbara Gruden in Ravel Kodrič. V razgovoru so prišla na dan številna zanimiva vprašanja o razmerah v Sloveniji po prvih demokratičnih volitvah. Jaša Zlobec je kritično ocenil volilni sistem, saj niso bili izvoljeni tisti, ki so dobili največ preferenc. Vse je bilo namreč že vnaprej določeno z listami kandidatov, s katerimi so se stranke predstavile na volitvah. Vsaka stranka si je tako zagotovila pomembnejša mesta za svoje prvake. V Sloveniji so si pred volitvami mnogi delali res velike iluzije. A 45 let enostrankarskega sistema ni mogoče kar tako hitro izbrisati. Kljub pomanjkljivostim pa so bile te volitve res pomemben korak naprej, je poudaril predavatelj.
Pristaši tržaškega Foruma se bojijo premočnega »objema« z vodstvom KPI
»Forum za konstituanto«, ki se na osnovi Occhettovega predloga zavzema za oblikovanje nove levičarske sile, počasi išče pot in vlogo v zapleteni tržaški politični situaciji. Skupščina, ki do danes združuje približno 150 italijanskih in slovenskih razumnikov in javnih delavcev, bo morala predvsem razščistiti svoje odnose s tukajšnjo KPI, kjer je Occhettova komponenta v manjšini, a tudi z ostalimi levičarskimi strankami in gibanji, ki so pokazala zanimanje za to pobudo. Glede tega obstajajo znotraj Foruma precej deljena in tudi protislovna stališča, v kratkem pa bo vsekakor prišlo do prvega »stika« s krajevnim vodstvom KPI. O teh in o podobnih vprašanjih je tekla beseda na torkovi skupščini Foruma v gledališču Miela, na kateri sta uvodoma poročala Luciano Ceschia (o nedavnih upravnih volitvah) in Bruno Zvech (o odnosih Foruma s KPI).
Ceschia je podčrtal, da volitve, kot menijo nekateri, ne pčmenijo premika na desno, pač pa postavljajo tradicionalne stranke (posebno levičarske) pred nekatere dileme o njihovi vlogi v civilni družbi. Volilni uspeh gibanja Lega Lombarda zahteva temeljito analizo tega pojava, saj je treba prodor lige tolmačiti tudi kot ostro kritiko državnemu centralizmu, zato je Ceschia mnenja, da Liga zagovarja nekatere potrebe in zahteve, ki sodijo v levičarsko tradicijo. Na Jugu pa podobnega preobrata niso doživeli, tam prevladu-
je klientelizem, pomemben delež pri volitvah pa je prispeval tudi organizirani kriminal. Glede negativnega volilnega izida KPI pa je nekdanji direktor Piccola prepričan, da je partija izgubila zaradi svoje negotove in neodločne politike, 24 odst. glasov pa vsekakor ne pomeni poraz za Occhetta, prav nasprotno, tajnik mora sedaj za vsako ceno pospešiti svojo korenito reformo.
O odnosih Foruma s KPI je obširneje govoril sindikalist CGIL Zvech. Forum ne sme na noben način postati neke vrste »podpornik« KPI in tudi ne »privilegiran sogovornik« samo Oc-chettovih pristašev, ampak mora iskati dialog z vso levico, vključno s PSI, seveda upoštevajoč dejstvo, da je predlog za konstituanto prvi izdelal prav sekretar KPI.
Živahna razprava, ki je sledila uvodnim poročilom, je odprla marsikatero vprašanje (in tudi marsikatero dilemo) o vlogi Foruma v tržaški realnosti. Vsi ali skoraj vsi so glede tega soglašali, da si bo moral v kratkem zadati nekatere konkretne cilje na osnovi konkretnih programov, da ne bo vse ostalo na ravni ocen in političnih ter idejnih deklaracij. V tem okviru je padlo nekaj predlogov, ki od blizu zanimajo tudi našo manjšino in širše vprašanje sožitja. O tem je obširneje spregovoril Ivan Verč, ki je dejal, da je tudi levica manjšinsko vprašanje prevečkrat ob-
ravnavala kot »različnost«, medtem ko bi morala ta problem speljati na tirnice »normalnosti« v krajih, kjer so Slovenci doma. To problematiko je treba obravnavati in - če je mogoče - tudi reševati s kulturo in s kulturnimi pristopi, medtem ko se je doslej posvečalo pozornost skoraj izključno politiki, pri čemer pa se je vse premalo tvegalo. Italijanski someščani imajo večkrat predstavo, da je manjšina neke vrste »zabetonirana celota«, dejansko pa ni tako, »saj je več različnosti in razhajanj med Slovenci kot med Italijani«. Slovenci v Italiji po mnenju Verča pozabljajo ali podcenjujejo dejstvo, da je manjšinsko vprašanje tudi pravno vprašanje, »kot se jasno zaveda prof. Samo Pahor. Človek se lahko strinja ali ne z metodami njegovega boja, je pa med redkimi Slovenci v Italiji, ki trdno verjame v zakone in v pravno državo«. Forum se bo moral zato angažirati tudi na obširnem področju civilnih svoboščin.
V razpravi je - kot rečeno - tekla beseda tudi o odnosih med Forumom in KPI. Zanimivo je, da so prav nekateri komunisti opozorili na nevarnost, da bi KPI, kot se je že zgodilo z nekaterimi gibanji (nekdo je pri tem omenil tudi skupino Matija Gubec), počasi počasi »kooptirala« (in' postopno onesposobila) Forum, ki vendarle predstavlja nekaj novega v italijanskem političnem življenju.
S. T.
Jaša Zlobec je povedal svoje mnenje tudi o usodi združene opozicije Demos. Predvsem je opozoril na dejstvo, da je ravnotežje znotraj opozicije zelo nestabino. Ko bodo vodilna mesta razdeljena, bo verjetno v tej koaliciji prišlo do trenj. Razumnejši del Demosa si vsekakor želi, da koalicija ne bi kmalu razpadla, saj posamezne stranke zunaj nje ne bi imele veliko moči.
Na željo občinstva je gost povedal tudi nekaj besed o Hrvaški. Po njegovih ugotovitvah sploh ni mogoče primerjati razmere v tej republiki s položajem v Sloveniji, kjer so se začeli že pred kakimi desetimi leti pojavljati prvi znaki demokratizacije. Na Hrvaškem pa je demokratični čut dozoreval le kake tri leta. Kar zadeva usodo vzhodnih držav je Zlobec trdil, da nimajo demokratične tradicije in da bo zato prehod iz enega sistema v drugi zelo boleč. Še posebno pesimistično se je izrazil o prihodnosti Romunije in Bolgarije, kjer je krutost režima strla žrtve, a tudi njihove preganjalce. Po Zlobčevih ugotovitvah ima Slovenija daleč najboljše gospodarsko, politično in socialno izhodišče, da doseže raven drugih zahodnih držav.
V razgovoru med gostom in občinstvom so prišla na dan še številna zanimiva vprašanja. Ljudje so želeli izvedeti kaj več o novi ustavi, o slovenski suverenosti, o svobodi tiska, o problemu splava, o vlogi Cerkve v slovenski družbi in še o marsikaterih drugih aktualnih problemih, s katerimi se bo morala spopasti nova vlada, (hj)
Informacije o davčni prijavi
Pokrajinsko ravnateljstvo finančne uprave sporoča, da bodo od jutri (18. maja) na sedežu finančne uprave na Trgu Panfili poslovali informacijski uradi, ki bodo nudili pojasnila v zvezi z davčnimi prijavami. Uradi bodo odprti vsak dan od 8.30 do 12.30.
temveč ga je celo ustavljal. Odprava turistične karte bi bila torej nujna in v zvezi s tem vprašanjem bi moral De Michelis poseči pri jugoslovanskih pristojnih organih.
Na zaplete, do katerih prihaja v teh dneh na mednarodnih prehodih v naši deželi, pa gledajo z zaskrbljenostjo tudi jugoslgvasnki turistični delavci, ki so z navdušenjem sprejeli vest o novi možnosti. Na slovenski Obali npr. ugotavljajo, da bi se lahko z minimalnimi stroški izognili vrstam, ki se ustvarjajo na mejnih prehodih. Miličniki so namreč že pred časom predlagali Turistični zvezi Jugoslavije, naj na kakšen način poskrbi za pokrivanje stroškov, ki nastajajo pri izdajanju začasnih turističnih prepustnic. Zaenkrat pa s tem v zvezi še niso sprejeli nikakršnega ukrepa, kar pomeni, da so se prehodi meje še dodatno zapletli, namesto da bi se sprostili.
Potujoči potepači v Lonjerju in Dolini
Potepuhi potujoči jim ideja v glavo skoči; • so dve leti potovali novo igro pripeljali.
Potujoči potepači so še vedno razgrajači, sami več se ne podijo z Ugotom se veselijo!
Preteklo soboto so Potujoči potepači obiskali otroke v Križu in v Šempolaju. V soboto, 19. maja, pa bodo najprej ob 15. uri v Lonjerju, in sicer na »Mandriji«, ob 16.30 pa se bodo srečali še z otroki iz Doline, in sicer na »Gorici«.
NE»»»,S
S. R t-
wXEVAR
Ul. Maiolica 15/b
URARNA - ZLATARNA
Očoevaz 2 «->J-
Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483
Velika izbira
dragocenih dorl1
V	Kraški galeriji Srečanje na Krasu
»Srečanje na Krasu« je naslov prve razstave, ki jo v letošnji sezoni prireja Zadruga Naš Kras v repenski Kraški galeriji in ki jo bodo odprli v soboto, 19. maja,. ob 20.30. Na razstavi, ki jo zadruga prireja v sodelovanju z združenjem tržaških grafikov Gruppo asso-ciativo incisori, bodo sodelovali umetniki Franco Degrassi, Renata De Mat-tia, Maura Israel, Edi Žerjal in Bruno Ponte, ki so že razstavljali v teh prostorih. Umetniki bodo predstavili svoje najnovejše grafike na kraško tematiko in bodo tako uprizorili idealno »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetorn Spacalom, ki bo sam razstavil nekaj grafik. Razstava bo odprta do 17. junija, obiskati pa jo bo mogoče ob sobotah od 17. ure do 19.30 in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.
Ekonomski razvoj Trsta po letu 1918
V	sklopu ciklusa predavanj, ki ji*1
želi Krožek za kulturo in umetnost p°' svetiti Trstu in njegovi vlogi v spre' minjajoči se Evropi, bo jutri ob 18. url v mali dvorani gledališča Verdi prv° predavanje na temo »Ekonomska zg°' dovina Trsta od leta 1918 do danes“' Predaval bo profesor sodobne zgodo' vine na milanski univerzi Giulio Sa' pelli, ki je med drugim tudi ravnate1! Sklada Feltrinelli in je več let P01^ val na tržaški univerzi. Predavatelj, h ga bo predstavil Tito Favaretto, je ve let raziskoval zgodovino tržaške^ gospodarstva. Njegove raziskave bod objavljene v knjigi »Italijanski Trst Gospodarski mit in usoda«.	„
Na temo »Trst v spreminjajoči 5 Evropi« pa bo v ponedeljek, 21. nra) ' v gledališču Verdi tudi posvet, na terem bodo sodelovali nekateri i'1**}6,. najpomembnejših tržaških gospod9 stvenikov.

Drugi dan konference RORO 90 v Trstu
FJK še naprej krepi pristaniške strukture
V Tržaški knjigarni na pobudo Slavističnega društva
Predstavitev nove pesniške zbirke Miroslava Košute »Odseljeni čas«
»V tej prireditvi, ki ima za seboj 10-letno tradicijo in prvič poteka v Trstu, vidim jasno znamenje, da se nekaj pozitivno spreminja tudi na evropskem jugu, v vlogi Sredozemlja in še posebej v vlogi Jadrana. Tema, o kateri je SJovor, pa zadobiva kar izreden pomen spričo dogodkov v vzhodni Evropi.« S temi besedami je uvedel svoj pozdravni nagovor deželni odbornik za prevoze Giovanni Di Benedetto, ko se je udeležil včerajšnjega drugega dneva tridnevne konference RORO 90 na Pomorski postaji, ki pomeni najpomembnejšo mednarodno manifestacijo na Področju pomorskega blagovnega prometa s trajektnimi ladjami v povezavi s tovornim prometom po cesti.
Odbornik Di Benedetto je orisal možnosti za pospešitev in raztegnitev tovornega prometa po morju in kopnih vodah v Furlaniji-Julijski krajini, Pri čemer je dal prednost tržaškemu Pristanišču (»kjer so razsežnosti prevozov s trajekti dokaj zanimive«), toda hkrati priznal, da imata tudi luka v Tržiču in Porto Nogaro stvarne možnosti za dejavno vključitev v sistem foro tako v državnem kakor v medna-fodnem merilu.
Prevoz blaga po cesti, posledična pmejenost vloge, ki jo imajo železnica jn kopne vodne poti, nova organizaci-)a pristaniškega dela kot ključni element za racionalen razvoj pomorskih Prevozov in velike politične novosti v vzhodnoevropskih državah, katerih Posledica bo nastanek novih širnih tržišč - vse to je po odbornikovem mnenju pomemben element za nadaljnji razvoj pomorskih blagovnih tokov, pri katerem bo igrala dežela FJK s svoji-
Jutri na Opčinah
Srečanje
mladih
Odtujevanje mladih od politike oziroma od tradicionalnih političnih strank je splošen družbeni po-)av in problem. Pri nas se ta trend vrdneje izraža v naši organizirani S h rn°sti' v dništvih in inštitucijah, kjer tarnamo, da pač ni podmladka, da ni generacijske preno-ve' To tarnanje za mladimi silami se ponavlja že nekaj časa in je v glavnem postalo nekakšen alibi za primere, ko moramo opravičiti pomanjkljivo kulturno delovanje v nekaterih krajih.
Če pa pogledamo bolj pozorno v našo kulturno in politično stvarnost, bomo opazili, da mladi so in da je njihov prispevek kvaliteten, kadar govorimo o kulturi, in pri-sten, ko gre za politiko. Večkrat Pa ostajajo mladi ob robu, prikažejo se le ob pustnem času, izdajo hekaj številk kakega glasila, pripravijo vaški praznik in potem sPet izginejo.
Značilen je odpor do katerekoli Ormalnosti v njihovem delovanju ‘n do tradicionalnih oblik kulturnega izražanja. Predvsem pa je za današnjo mlado generacijo značil-d° odklanjanje »žrtvovanja za na-[°dov blagor«, kar je bilo vsaj 45 ®t pravo geslo v naši organizirani stvarnosti.
Ko govorimo o delovanju »za harodov blagor« ne mislimo toli-na to, da bi morali biti naši hlturni delavci vsi plačani. Gre Predvsem za določeno odklanja-J® delovanja, ki je samo sebi na-?ehr za katerem ne stoji noben t.ru9i cilj, ampak »mora« obstaja-1 da »dokažemo da smo«. V da-ašnjem svetu, ko vse stremi po Iboljšem in najvišjem, ko nam dno bolj informatizirana družba t^sreduje tudi vrednote, ki so r; našemu narodu in naši kultu-' le povsem normalno, da se tudi kat*1 Inaiej0 temelji, .vsaj tisti, na paterih smo do danes sloneli. Kdo Pravi, da so prav ti temelji edi-tllmožni?
ij, endar mladi so, tudi delujejo je ,Se žrtvujejo, kadar mislijo, da hlen,Vredno' in se sredujejo s pro-Prim 80 >>veeni<<' kakršen je na q er Problem prostorov. rr,i-, ,tem in o vsem drugem, kar srJJ, . teži, bo tekla beseda na 9a i anj,U." Mladinskem forumu, ki ven uklical Mladinski odbor Slo-Zve ske kulturno-gospodarske p e za jutri, 18. maja, ob 19. uri larv,°SVetnem domu na Opčinah.
V _
^ahleri
tem , srečanja je predvsem htnih s* rrdndi, ki delajo v ra*, he j stvarnostih in imajo različ-izkU(nerese in poglede, izmenjajo Zna; 1®. se med seboj bolje spo-<	‘n morda tudi začnejo z
s0del Cn0'- učinkovitejšo obliko
mi lukami ključno vlogo, saj razpolaga z vsemi potrebnimi tehničnimi, gospodarskimi in upravnimi strukturami.
Odbornik Di Benedetto je pojasnil, da je Dežela namenila za okrepitev vsega pristaniškega sistema 300 milijard lir, uporabljivih v 15 letih, in da vodi še naprej politiko stvarnega sodelovanja z luškimi upravami, v isti sapi pa poudaril nujnost po znižanju storitvenih stroškov, sicer njena pristanišča ne bodo kos mednarodni konkurenci. Poudaril je tudi, da si deželna uprava prizadeva za postopno razvijanje prometa po rečnih in drugih vodnih poteh na kopnem v neposredni povezavi z morjem in da bo ukrepala v tem pogledu sporazumno z zainteresiranimi podjetniškimi krogi; ne samo, ta njena politika bo zadobila še širši zadih; po eni strani bo tekla vštric z ustreznim ukrepanjem sosednih italijanskih dežel, po drugi strani pa na osnovi doslednega dogovarjanja tudi z najbližjimi jugoslovanskimi lukami. Odbornik je zaključil svoj poseg takole: »Možnosti za razmah pomorskega prometa in še zlasti bimodalnih tovornih prevozov ladja-tovornjak torej so, treba pa jih je znati izkoristiti; če bo dežela FJK to znala, tedaj bo res postala most med deželami in državami.«
O temi »The Trieste Connection«, ki je bila predmet včerajšnjih razprav, so govorili predsednik višjega sveta ministrstva za trgovsko mornarico F. A. Ouerci, predsednik Tržaškega združenja špediterjev R. Prioglio, L. Rovelli v imenu tržaškega in A. Mofferdin v zastopstvu tržiškega pristanišča.
D. G.
Veliko število ljubiteljev poezije je včeraj počastilo tržaški krst pesniške zbirke Miroslava Košute »Odseljeni čas«. Predstavitev je pripravilo Slavistično društvo, zbirko pa je predstavil dr. Denis Poniž.
Pomen dogodka je najprej podčrtala predsednica Slavističnega društva Majda Kavčič in dejala, da je to praznik za tržaško in slovensko literaturo. Literarni kritik, zgodovinar in pesnik Denis Poniž pa je prisotnim prebral poglobljeno analizo Košutovega dela in njegove zadnje zbirke. Iz povedanega velja podčrtati nekatere bistvene razsežnosti, kot so Košutova zasidranost v urbano in mediteransko okolje, poudarjanje krize, ki pa ima pri Košuti tudi socialne razsežnosti, in svojevrsten pesnikov odnos do jezika.
Poniž je povedal, kako je bil Košuta blizu slovenski generaciji »krize«, ki so jo zaznamovala imena, kot so Strniša, Zajc, Makarovičeva, hkrati pa je sodeloval s pesniki, ki so utirali pota takoimenovani slovenski »avantgardi«. V prvi vrsti velja imenovati pesnika Nika Grafenauerja, na katerega vežejo Košuto (kot je tudi sam naglasil) več kot pesniške vezi. Poniž je to svojevrstno vez razbral prav pri vprašanju jezika. Košuta se namreč naslanja na tradicijo primorske poezije, to je na Kosovela, Gradnika in druge, hkrati pa se zavzema za strogo jezikovno disciplino, ki je značilna za jezikovne konstrukcije »avantgarde«.
Zanimiva je bila seveda tudi Poni-ževa interpretacija pesnikove čustvene razsežnosti. »Kriza«, ki veže Košuto na slovito slovensko pesniško generacijo, najde pri tržaškem avtorju razsež-
Danes balotaža med najmočnejšima kandidatoma
Niti včerajšnji krog volitev ni prinesel novega rektorja
Novega rektorja tržaške univerze niso izvolili niti v tretjem krogu volitev, pa čeprav le za las. Prof. Giacomo Borruso je namreč včeraj prejel skoraj 50 odstotkov glasov. Do izvolitve, za katero je bila potrebna absolutna večina glasov, pa so mu manjkali le štirje glasovi. Včeraj je volilo skupno 554 volivcev na 699, Borruso pa je prejel 274 glasov, medtem ko jih je njegov največji »nasprotnik« Lucio Randaccio prejel 226.
Dejstvu, da se je položaj tako zaostril, je botrovalo predvsem to, da sta »šibkejša« kandidata, in sicer Lucio Delcaro in Maria Paola Pagnini že zjutraj napovedala svoj odstop in svojim volilcem priporočila, naj volijo za prof. Lucia Randaccia. Kljub njunemu priporočilu pa so volilci očitno izbrali po svojem okusu, saj so glasove porazdelili med Borrusom in Randacciom. Borruso je nameč prejel 71 glasov več kot v torek, Randaccio pa 37 več. Prav tako pa so se nekateri volilci še vedno odločali za kandidata, ki sta bila odstopila. Delcaro je namreč prejel 29 glasov, Pagninijeva pa 3. 19 je bilo ne-
odločenih volilcev, ki so oddali bele glasovnice, dve pa sta bili neveljavni.
Kot je bilo pričakovati, se bo položaj razrešil šele danes z balotažo med najmočnejšima kandidatoma. Za rektorja bo izvoljen tisti, ki bo prejel relativno večino glasov. Glede na včerajšnje izide je prof. Giacomo Borruso najverjetnejši kandidat za rektorsko mesto, čeprav bi lahko prišlo tudi do presenečenja.
V zvezi z rektorskimi volitvami se je včeraj - kot prva - oglasila socialistična stranka, ki obtožuje Krščansko demokracijo, da skuša spet vsiliti svojega kandidata in nadzorovati življenje na univerzi. Kot smo že zapisali, je Borruso demokristjansko »obarvan«, vendar ne tako izrazito kot Paolo Fu-saroli, ki je nekajkrat celo kandidiral za KD. »Nedopustljivo je,« je izjavil pokrajinski tajnik Perelli, »da bi po nagraditvi Fusarolija s predsedstvom Pristaniške ustanove nagradili KD še z drugim pomembnim mestom, ki omogoča nadzorstvo nad mestom.« Zato Perelli poziva vse volilce, naj izvolijo rektorja, ki bo izraz laičnega Trsta.
nosti, ki so Ljubljani nepoznane in izražajo svojo sintezo v doživljanju Trsta, to je velikega obmorskega mesta, ki so ga zaznamovali razkoli in strasti, socialne krivice in mediteranska toplina.
Po Poniževih besedah je spregovoril sam Košuta in prebral vrsto pesmi iz svoje zadnje zbirke. Njegov nastop je bil veliko več kot pojasnilo, saj je s prosto besedo in pesmimi ustvaril atmosfero recitala. Učinkovitost pa je bila toliko večja od recitalske razsežnosti, saj so prisotni jasno zaslutili, da je bila uglajena in rafinirana izpoved znamenje resničnih in otipljivih notranjih neviht in spominov iz pelina.
Zapis velja zaključiti s Poniževimi besedami: »Odseljeni čas je pomemb-
Vsedržavni praznik policijskih agentov je tudi čas obračunov
S krajšo slovesnostjo v kasarni pri Sv. Ivanu bodo tudi tržaški agenti proslavili jutri svoj vsedržavni praznik. Obračun policijskega dela bo podal kvestor Renato Servidio, ki je že včeraj posredoval nekaj številčnih podatkov.
V tržaški pokrajini so agenti zasačili in aretirali med kaznivim dejanjem 289 oseb, izvedli so 28 zapornih nalogov, 816 oseb so prijavili sodišču. Sodni oblasti so nadalje posredovali imena 70 uživalcev mamil. V upravnih uradih so obnovili in izdali več kot 15 tisoč potnih listov ter več kot 23 tisoč prepustnic, 65 lastnikom javnih lokalov pa so naprtili globe.
Represivna dejavnost policije je bila posebno učinkovita na področju razpečevanja mamil, saj so v treh ločenih preiskavah zaplenili več kot 34 kilogramov čistega heroina. Veliko dela so na kvesturi imeli s tujci: izdali so 4.153 dovolenj za bivališče, 2.479 tujcev so pospremili na mejo, 184 izgnali, 454 pa prijavili sodišču.
Zaradi prazničnega dne bodo jutri vsi uradi, ki se ukvarjajo z birokratskimi zadevami, zaprti.
na zbirka. Želim ji, da bi v oglušelem času, ki se meni zgolj za drugačne govorice, za pesniško pa nima časa, našla pot do src. To je, v bolečini in upanju, njeno poslanstvo.« (am)
Na sliki (foto Križmančič) Miroslav . Košuta, ko podpisuje svojo najnovejšo pesniško zbirko.
Danes v Rižarni shod proti rasizmu
Pokrajinski odbor za zaščito demokratičnih inštitucij in vrednot odporništva vabi danes ob 18.30 v tržaško Rižarno, kjer bo manifestacija proti rasizmu in proti nedavnim pojavom antisemitizma v Evropi. Izbira Rižarne seveda ni naključna: kraj, ki je bil v najbolj temačnem obdobju novejše zgodovine prizorišče tolikega gorja, je bil proglašen za nacionalni spomenik v trajen opomin pred rasističnim barbarstvom.
Zapustila nas je naša draga
Justina Blazina por. Cibic
Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev.
žalujoči mož Emil, sin Bruno, hčerka Sonja, snaha, zet, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo.
Prosek, 17. maja 1990
Projekt za zdrav način prehrane s simbolom kruha
Kruh kot sestavni del zdrave prehrane, kot simbol tradicije, ki se danes obnavlja, kruh, ki prihaja vsak dan v vsako hišo. To je samo nekaj pomenov, ki so jih pobudniki široko zasnovane akcije »Kruh &«, navedli ob včerajšnji predstavitvi na sedežu družbe Lloyd Adriatico. Osnovni namen pobude deželnega in pokrajinskega šolskega skrbništva, zavoda Burlo Garo-folo in pokrajinskega združenja pekov v sodelovanju z Vsedržavnim inštitutom za prehrano in družbo Lloyd, je širok načrt informacije o pravilni prehrani. Projekt je namenjen dijakom nižjih srednjih šol in odjemalcem obrtniških pekarn: dijaki bodo opravili raziskave o različnih pomenih kruha, medtem ko bodo peki poskrbeli, da bodo pekarne postale nekakšni informativni centri o zdravi prehrani in o zdravem načinu življenja.
Ta triletni projekt je prvi konkretni načrt, ki bo stekel pod okriljem izredne kampanje italijanskega zdravstvenega ministrstva. Med desetimi šolami, ki so pristopile k pobudi, sta tudi slovenski nižji srednji šoli Igo Gruden in Ivan Cankar, med pobudniki projekta pa naj omenimo dr. Fabia Fondo iz otroške bolnišnice B. Garofolo in podpredsednika združenja pekov E. Jerana. V okvir načrta »Kruh &« sodi tudi raziskava o prehrambenih navadah tržaških družin, ki jo bo po naročilu Lloyd Adriatico - izvedla specializirana ustanova Trieste Consult.
Jugoslovanska milica prijela napadalca tržaškega taksista
Roparski napad na 58-letnega tržaškega taksista Maria Derina iz Ul. An-drona S. Cilino 23, je pojasnjen. Jugoslovanska milica je namreč minuli vikend skoraj po naključju aretirala roparja, 38-letnega Miroslava Vučiniča in 22-letnega Slavka Milakaro iz Gline na Hrvaškem. Roparja sta torej že nekaj dni za rešetkami koprskega zapora, ker je preiskovalni sodnik po njuni aretaciji v Glini potrdil pripor.
Jugoslovanska državljana sta tržaškega taksista napadla 25. aprila, potem ko ju je ta s svojim taksijem (roverjem 820) prepeljal čez mejo v bližino Markovščine pri Materiji. Usodna vožnja se je začela v večernih urah v Ul. Gallina, kjer sta Jugoslovana prosila Derina, naj ju pelje proti Reki. Predno so zapustili Trst, so se s taksijem, ki ga je Derin kupil pred enim letom in ki je stal okrog dvajset milijonov lir, ustavili še na tržaški železniški postaji, kjer so v avto naložili še večjo potovalko. Klienta se taksistu nista zdela sumljiva, zato je pri Mar-kovščini tudi zapeljal na lokalno cesto. Jugoslovana sta mu namreč povedala, da iščeta neko hišo, o kateri nista vedela, kje se točno nahaja. Na osamljenem mestu pa sta mu rekla, naj ustavi, češ da so prispeli na kraj. Medtem ko je Derin hotel vzeti iz prtljažnika potovalko, pa ga je eden od obeh zagrabil za vrat, drugi pa ga je z nožem ranil pod laktom. Napadalca sta moža še zbrcala in ga ležečega
pustila na tleh, nato sta se s taksijem odpeljala proti Reki. Ranjeni Derin se je zatekel do prve hiše, kjer so poklicali miličnike. Prvo pomoč so mu ponudili na Kozini, še isto noč pa so ga prepeljali v tržaško glavno bolnišnico.
Napadalca sta se po avtomobilskem ropu odpeljala z roverjem do Rupe, kjer sta na stranski cesti odvrgla registrske tablice in napis »taxi«, brez tablic pa sta se nato proti jutru pripeljala v Glino. Tu sta na avtomobil montirala tablice z zagrebško registracijo, vozilo pa si je dejansko prilastil Vučinič, ki se je z njim vozil vse do zadnjega vikenda, ko se je zaradi neprevidnosti zabil v sami bližini postaje milice v Glini.
Ob obravnavi prometne nesreče so vse podrobnosti prišle na dan, Vučiniča in Milakaro pa so prepeljali v koprski zapor, kjer je preiskovalni sodnik potrdil njuno aretacijo. Po doslej zbranih podatkih, naj bi roparskemu napadu, ki se je za Derina k sreči končal le z lažjimi ranami (zdravniki so mu napovedali 15 dni zdravljenja), botrovala Vučiničeva želja, da bi se dokopal do »solidnega« avtomobila.
IZTOK UMER
■ Drevi ob 20. uri se bo na svojem sedežu sestal rajonski svet za Vzhodni Kras, ki bo razpravljal o nekaterih gradbenih dovoljenjih za Padriče in Opčine ter o antenah pri Ferlugih.
Zapustila nas je naša draga
Angela Radetič vd. Legiša
Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v devinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Karlo, hčerki Marta in Slavica z družinama, sestri Marija in Milka ter ostali sorodniki.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Devin, 17. maja 1990
+ Nenadoma nas je zapustila I naša draga sestra in teta
Anna Zerbo
(teta Neta)
Pogreb bo v soboto, 19. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Vedno je dala vse, kar je mogla in ničesar zahtevala.
Žalostno vest sporočajo brat, sestra, nečaki, pranečaki, prijatelji in drugo sorodstvo.
Trst, 17. maja 1990
Srečanje zborov Vesela pomlad z MOPZ Idica
Pesem prijetno zbližuje različne narode in kulture
Pevski zbori Vesela pomlad so imeli konec prejšnjega tedna v gosteh MOPZ Idica iz Clusoneja pri Bergamu. Pevci iz zgornje doline Seriane so tako vrnili obisk openskemu MPZ Vesela pomlad, ki se je mudil v Cluso-neju pred dvema letoma, ko je sodeloval na 9. festivalu zborovske pesmi. Pevci z Opčin so prišli v stik z zborom Idica po zaslugi Tržaškega okteta, katerega že več let druži prijateljstvo s pevci iz Clusoneja.
Po sprejemu na sedežu openskih zborov v Finžgarjevem domu v soboto zvečer, so se gostje in gostitelji zbrali v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Tu so pevce iz Clusoneja s pesmijo pozdravili MPZ, DPS in FPS Vesela pomlad, ki jih vodi Franc Poha-jač. Koncertni spored, ki ga je mojstrsko povezovala Simona Visinoni, je obsegal v glavnem domače hribovske napeve, ki jih zbor Idica skrbno čuva v svojem repertoarju in s tem prispeva k ohranjanju ljudskih melodij. Večino pesmi je za zbor priredil dirigent Kurt Dubiensky, ki vodi zbor že od samega nastanka, to je polnih 33 let. V zaključnem delu koncerta je zboru dirigiral mlajši zborovodja Luigi Bi-
goni, ki polagoma sprejema vodstvo zbora iz rok starejšega zborovodje.
Zbor Idica je zelo znan po vsej Italiji. Nastopal je. domala v vseh evropskih državah ter v Izraelu in Mehiki. Tudi na Opčinah mu je uspelo vzpostaviti živ stik s poslušalstvom, ki je njegovo izvajanje nagrajevalo z burnimi aplavzi.
V nedeljo so predstavniki Vesele pomladi pospremili pevce zbora Idica na Sveto goro, kjer so v baziliki Matere božje oblikovali sveto mašo. Popoldne so preživeli v vedrem in sproščenem razpoloženju s kratkim izletom po Goriških Brdih. Poslovili so se z željo po ponovnem srečanju, morda na 5. mednarodnem festivalu zborovskega petja, ki ga zbor Idica pripravlja za leto 1992 s sodelovanjem vsega prebivalstva ter najpomembnejših družbenih in gospodarskih dejavnikov iz domačega Clusoneja.
Srečanje zbora Idica s pevci Vesele pomladi je potrdilo pomen zbliževanja različnih narodov in kultur, ki se najlepše uresničuje prav s pesmijo.
MAJDA D ANE V
razne prireditve
Verska skupnost sv. Vincencija vabi na KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA jutri, 18. t. m., ob 20.30 v istoimenski cerkvi v Ul. Petronio.
Vabimo vse, ki so se udeležili mačko-Ijanskecja pustnega sprevoda, da pridejo na VEČER DIAPOZITIVOV, ki bo jutri, 18. t. m„ ob 21. uri v gostilni Tul v Mač-koljah.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PROMENADNA KONCERTA v Ricma-njih (Žrebčevo) 19. maja ob 20. uri in 20. maja ob 18. uri. Sodelujejo sledeči pihalni orkestri: Goriški pihalni orkester Nova Gorica, Banda Cittadina Marano sul Panaro (MO) s skupino Le fruste di Romagna, Banda S. Paolino - Aguileia (Videm) in pihalni orkester IMPOL iz Slovenske Bistrice ter folklorna skupina Lip iz Slovenskih Konjic. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
KD Lonjer-Katinara in KK Adria priredita v soboto, 19., in nedeljo, 20. t. m., v Lonjerju RAZSTAVO DOMAČIH VIN. Oba večera ples z ansamblom Zvezde. Vabljeni! .
V ponedeljek, 21. t. m., bo gost Društva slovenskih izobražencev pesnik in publicist iz Vidma AURELIO CHIANTONI, ki bo skušal odgovoriti na temeljna vprašanja o furlanskem narodu, njegovi usodi in prihodnosti. Predstavil ga bo časnikar Piero Villotta. Začetek ob 20.30.
Godbeno društvo Nabrežina organizira ZABAVNE KONCERTE KORAČNIC, ki se bodo odvijali ob 20.30 po sledečih vaseh: v Trnovci 21. t. m. pred gostilno Suban, v Šempolaju 24. t. m. pri cerkvi, v Prečniku 28. t. m. na Kržadi (Šemec), v Praprotu 30. t. m. na Kržadi, v Slivnem 31. t. m. na Kržadi pri trgovini Milič, v Mavhinjah 4. junija pred gostilno Urdih in v Cerovljah 7. junija pred gostilno Lina Legiša.
KD Lipa priredi v torek, 22. t. m„ ob
20.30	v Bazovskem domu KONCERT DOMAČEGA MePZ LIPA. Za razvedrilo bosta poskrbeli Vanča in Tonca. Vabljeni!
____________razstave________________
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA.
V	galeriji Torbandena je do 23. t. m. na ogled razstava slikarja Piera MARUS-SIGA.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 24. t. m. razstava z naslovom GRAFIČNI PREGLED. Na ogled bodo grafike 16 slikarjev.
V	Mladinskem domu v Boljuncu je do 20. t. m. odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: v nedeljo od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, danes in v soboto od 16. do 18. ure. Vstop prost.
V	galeriji Rettori Tribbio - Piazza Vecchia 6 - bo še jutri na ogled razstava Gianpaola DE SANTU A. Urnik: 10.30-
12.30	in 17.30-19.30.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo
do 26. t. m. odprta razstava Tiziane VI-SENTINI. Urnik: od 10.00 do'13.00 in od
17.00	do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 13.00.
Na Gradu sv. Justa bodo jutri, 18. t. m., ob 18. uri odprli razstavo o ERTEJU.
V	Kraški galeriji bodo v soboto, 19. t. m„ ob 20.30 odprli razstavo originalnih grafikFranca Degrassija, Renate De Mat-tia, Maure Israel, Edija Žerjala in Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
šolske vesti
Letos poteka obletnica poimenovanja šol 1. maj 1945 v Zgoniku in Lojze Koko-ravec v Saležu. Ob tej priliki vabita šoli na PRIREDITEV, ki bo na šoli v Zgoniku v petek, 25. t. m., ob 15. uri.
koncerti
GLEDALIŠČE MIELA REINA Nocoj ob 20.30 bo v okviru prireditev »Trieste Prima« na sporedu koncert pianista GIANCARLA CARDINIJA.
kino
ARISTON - 18.00, 22.00 Decalogo, r. K. Kiezlowski.
EKCELSIOR - 17.30, 22.15 Non slamo angeli, i. Robert De Niro, Sean Penn.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Al-lodole sul filo, r. Jiri Menzel.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Superman IV, i. Christopher Reeve.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La bestia nera, porn., □□
NAZIONALE IV - 17.10, 22.00 Enrico V„ i. Kenneth Branagh.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.30, 22.15 Blade Runner, r. Ridley Scott, i. Harrison Ford.
EDEN - 15.30, 22.00 Aula 69 - lezione di sesso, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 She Devil - Lei 11 diavolo, i. Meryl Streep.
LUMIERE - 18.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
ALCIONE - 17.45, 22.15 Musič Box -prova d’accusa, r. Costa Gavras, i. Jes-sica Lange.
RADIO - 15.30, 21.30 Una ninfomane di nome Dyane, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14, letom □ - 18. letom □ □
Tržaški slovenski upokojenci v Istri in Savinjski dolini
Letošnja zgodnja in topla pomlad je vabila v naravo'in izlete. Tako je Društvo slovenskih upokojencev Trst priredilo dva prijetna spomladanska izleta. Prvi je v začetku aprila popeljal izletnike po Istri.
Po prehodu meje pri Škofijah smo se takoj napotili v znamenite Hrastovlje. Tu bodo letos proslavljali 500. obletnico poslikave male romanske cerkvice iz 12. stoletja. Freske Ivana iz Kastva (napravil jih je leta 1490) pokrivajo vse stene in strop. Najzanimivejši je mrtvaški ples, ki nazorno prikazuje, da ne krona ne tiara ne obvarujeta človeka pred smrtjo, ki pride po vsakega ob svojem času. Cerkvica ima tudi obzidje iz taborskih časov zaradi obrambe pred Turki. To zdaj nekoliko obnavljajo, da bo nared za praznovanje. Od tod nas je vodila pot preko Buzeta v Motovun, lep primerek srednjeveškega mesteca na vrhu hriba, pod njim pa lepi vinogradi in polja. Mestu se pozna, da je bilo dolgo pod beneško oblastjo, beneški lev z odprto ali zaprto knjigo pa priča o tem, ali je bilo mesto svojčas zavzeto ali pa se je predalo. Mnogo zanimivih podatkov iz preteklosti Istre nam je vso pot podajala turistična vodička g. Saša, kar smo z veseljem poslušali, saj vse premalo poznamo to bližnjo Istro.
Kosilo je bilo v Žminju v Narodnem restoranu, kjer so pripravili pravo domačo hrano. Ko smo si privezali dušo, smo odšli najprej v Kanfanar, ki sam po sebi ni nič posebnega. Njegova cerkvica hrani lep primerek kamnite prižnice, ki je bila prenešena iz sedaj porušene cerkve sv. Zofije iz Dvigra-da, ki je v razvalinah. Ime mesta priča, da sta tu stala dva gradova z naselji, vsak na eni strani vzpetine. Ruševine enega je preraslo grmovje in trava, druge so še vidne. Grb na omenjeni prižnici pa prikazuje ženski lik, ki drži v rokah dva gradova. Ker je bila vsa pot usmerjena na ogled starih spomenikov, smo šli dalje v Svetvinčenat, ki je prav tako bilo nekoč središče posvetne in cerkvene oblasti. V malem mestu so ostanki gradu-trdnjave družine Grimani, ima pa tudi tri cerkve, od katerih je vsaka po svoje zanimiva. Najmanjša stoji malo zunaj mesteca in ima značilno preddverje, največja župna cerkev na trgu je najmlajša (iz 16. stoletja), najstarejša pa na pokopališču, vsa poslikana s freskami, ki pa so zdaj žal precej poškodovane. Veliko mestnih hiš je zapuščenih, zato je bilo prepuščeno zobu časa tudi vse ostalo. Nekaj je bilo v zadnjem času obnov-* Ijeno in restavrirano, vendar bi bilo potrebno še veliko dela in seveda sredstev, da bi te pomnike preteklosti rešili pred uničenjem.
Zadnji obisk na tej poti je veljal Vodnjanu, ki je prav tako staro mesto, vendar bolj obljudeno in zato živo. V cerkvi hranijo nekaj relikvij, imajo majhen muzej razpel iz različnih kovin in cerkvenih oblačil. V vseh omenjenih krajih smo videli lepe izdelke kamnoseške obrti, kar je ob obilici istrskega kamna tudi razumljivo. Lep pomladanski dan, ves v cvetju češenj in drugega sadnega drevja, je poživljal naše razpoloženje v tem aprilskem dnevu, ko smo se proti večeru zadovoljni vračali domov.
Majski izlet pa nas je vodil v Logarsko dolino. Prva postaja na poti je bil obisk Aerboretuma v Volčjem potoku pri Kamniku. Ob vhodu nas je pozdravila dolga pisana gredica raznobarvnih (tudi črnih) tulipanov, ki so bili v najlepšem razcvetu. Na sprehodu po
parku smo videli razne vrste pritličnih japonskih javorjev in cipres, več vrst domačih hrastov, javorjev, vrb in seveda iglavcev. Spoznali smo, da macesen ni edini, ki izgubi igle pozimi, pač pa tudi neke vrste evkaliptus, ki v parku uspeva, čeprav ni tu doma. Vsega parka nismo obhodili, saj obsega 86 ha. Pod strokovnim vodstvom prijazne dolgoletne nameščenke smo videli najzanimivejše primerke dreves in cvetja (npr. drevo-tulipan). V tem obdobju so bili v cvetju kitajski dren, dolga vrsta raznobarvnih rododendrov in azalej, japonski jeglič in navadna mala marjetica na širnih zelenih tratah. Vmes so ribniki z lokvanji in potoček, ki poživlja celoto. Ta velika posest, nekdanja Souvanova graščina, je sedaj v upravi biotehnične fakultete, ki si gradi svoj laboratorij. Vzdrževanje pa terja velika sredstva, ki jih je težko dobiti tudi zaradi sprememb, ki so v teku v Sloveniji. Upamo, da se bo našla ustrezna rešitev, ker bi bilo resnično škoda, da se uniči stoletni trud pri urejanju tega, za Slovenijo edinstvenega vrta. Na novo je urejen prodajni center, ki nudi razne sadike, gnojila in orodje, oktobra pa primerke okrasnega grmičevja in drevja za domačo uporabo.
Kar preveč smo se zadržali v zelenem gaju. Morali smo naprej skozi Kamnik preko sedla Črnivec (902 m) v Gornji grad, prvotni sedež ljubljanske škofije, skozi Ljubno v Luče. Te gorske ceste so bile nekoč pomembne trgovske poti, dokler niso bile urejene vozne poti, ki so povezovale Dunaj s Trstom. Tudi flosarji so doma v tem kotu, saj Ljubno prireja vsako leto flo-sarski bal. Zadnji splav pa je odplul iz Ljubnega leta 1954. Ti kraji so veliko trpeli med zadnjo vojno. Ljubno so Nemci požgali do tal, zdaj pa je lepo obnovljeno, tako kot tudi Luče. Velik del prebivalstva se vozi na delo v Nazarje in Mozirje, ki ima nekaj lepo razvite industrije. Ukvarja pa se tudi s turizmom, ki je dokaj razvit zaradi bližine vrhov Kamniških Alp in bistrih rek, ki tu izvirajo. Savinja je tu bistra kot studenec. Po okusnem kosilu smo se odpeljali proti končnemu cilju. Cesta vodi skozi Solčavo, skozi tesen pod Iglo in že se odpre pogled na zeleno dolino s srebrno-belim zasneženim ozadjem planin. Ojstrica (2349 m) je bila tistega dne skoraj do dna zasnežena in se taka bleščala v sončnem dnevu. Vse naokoli svetlo zelenilo sveže pognanih listov bukev je dajalo prelesten videz svežine, ki jo je še povečalo padanje slapa Rinke v kotu doline. Obogateni s tolikimi vtisi o naravnih lepotah smo krenili proti domu, saj čas vedno preganja. Vračali smo se čez Trojane, kjer smo obvezno pokusili znane krofe. Vsa pot je postala še zanimivejša ob podajanju zgodovinskih in drugih podatkov vodičke g. Save, ki nas je spremljala. Bil je res lepo preživet dan.
V marcu, ko člani društva še niso šli sami na pot, pa so poslušali predavanje o potovanju po Mehiki, ki ga je opravil Lojze Abram. S svojim fotoaparatom je zabeležil mnogo lepih in zanimivih trenutkov enomesečne poti po tej obširni deželi. Z zgodovinskim prikazom preteklosti in navezavo na sedanjost je pokazal to mešanico ljudstev in kultur, kar je današnja Mehika. Bogastvo barv flore in živa pisanost ljudi daje svojevrstno sliko bogastva in revščine, ki je je po svetu, žal, še vedno preveč. Člani so se ta večer spomnili tudi pomena dneva žensk.
NADJA PAHOR
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 17. maja 1990
JOŠT
Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.59 - Luna vzide ob 1.47 in zatone ob 12.02.
Jutri, PETEK, 18. maja 1990
ERIK
PLIMOVANJE DANES: ob 1.44 najvišja 6 cm, ob 9.33 najnižja -29 cm, ob 17.33 najvišja 29 cm, ob 22.55 najnižja 4 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,8 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, veter 12 km na uro, vlaga 63-odstqt-na, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Roberta Meola, Alek-sia Kolšah, Paola Giorgini, Valentina Li-bardi, Luca Pilolla.
UMRLI SO: 76-letni Antonio Susovsky, 83-letna Antonia Nicolaucig, 83-letni Angelo Švab, 68-letna Pasgua Šansone, 79-letni Giacomo Sferco, 94-letna Giuseppi-na Gruden, 88-letna Lucia Burolo, 67-let-ni Albino Babudri, 66-letni Silvio Crasso, 92-letni Amedeo Bertan, 56-letni Mario Marzari, 80-letna Carmela Covacich, 67-letna Teresa Affatati.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote,
19. maja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Via Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpiaznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
______________izleti____________
Sindikat upokojencev SPI CGIL Domjo organizira v soboto, 2. junija, izlet v Maniago in Spilimbergo, kjer si bomo ogledali tovarno nožev in šolo mozaikov. Vpisovali bomo v soboto, 19. maja, v Partizanskem klubu v Boljuncu v jutranjih urah in na tel. št. 228597.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za jezik
FILOZOFSKA FAKULTETA V TRSTU
Inštitut za slovansko filologijo
vabita na kulturni večer
Marko Kravos
pesniški avtoportret s pokušnjo poezije
Trst, Gledališče Miela -mala dvorana, Trg Duca degli Abruzzi 3
danes, 17. t. m., ob 18.30
razna obvestila
Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI vabi vse svoje člane, da se udeležijo manifestacije proti antisemitizmu, ki bo v Rižarni danes, 17. t. m„ ob 18.30.
Drugo srečanje Malalanov - priložnost, da se ponovno srečamo - bo v nedeljo, 27. t. m., od 15. ure dalje v Trebčah pri kalu (Drnača). Za informacije tel. na št. 211688, 212811 ali 213041 ob večernih urah.
Župnija Boljunec sporoča, da bo v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri maša v cerkvici na Pečah.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vaščane na sestanek o pripravi praznika vina, ki bo v ponedeljek, 21. t. m., ob
20.30	v Srenjski hiši. Istočasno sporoča, da se nadaljujejo pripravljalna dela v Hribenci v soboto od 15. ure dalje in v nedeljo od 9. ure dalje. Prosimo za številno udeležbo.
Zadruga Naš Kras vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo jutri, 18. t. m. I ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu.
_________mali oglasi
OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18.
KO PO KRASU se boste vozili, lahko se v osmici pri Čečevih v Doberdobu še danes boste odpočili. Postrežejo vaib vino, kruh, salame, pršut in vse, za osebe dobrih ust.
ZADRUGA BIKE TEAM izposoja ob sobotah in nedeljah, po dogovoru tudi med tednom (tel. 200939), kolesa mo-untain bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč.
IŠČEM 55/60-letno hišno pomočnico, trikrat tedensko. Tel. 767639 ali 380889-
IŠČEM hišno pomočnico v Križu, dvakrat tedensko. Tel. 220313 v večerni
SKD Vigred prireja 9. in 10. junija izlet na Plitviška jezera. Cena izleta
100.000	lir. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150 - Franka Škrk, in št. 200679 - Mirka Kosmina, od 20. do 21. ure.
PD Kolonkovec prireja v nedeljo, 27. t. m., izlet v Celovec. Tel. na št. 812281 ali 817380.
SPDT priredi v soboto, 19. t. m., in nedeljo, 20. t. m., dvodnevni avtomobilski izlet na pogorje Velebita s postankom v koči na Zavižanu in hojo do Rossinijevega zavetišča. Zbirališče izletnikov v soboto, 19. t. m., ob 7.15 pred vaškim spomenikom v Bazovici in odhod ob 7.30. Izlet vodi Zvonko Vidau (tel. 212359). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304).
SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet v Kanalsko dolino z vzponom na Ojsternik ob priliki srečanja s planinci pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Potrebna pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač (tel. 754742). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304).
gledališča
urah.	.
PRODAM nov 50-litrski hladilnik. Tel 231855.
PRODAM tovornjak-prekucnik OM, dve toni. Tel. 229127.
PRODAM lado nivo, prevoženih 20.00u km. Tel. 200691.
PRODAM tovorno dvigalo (vericellol Tel. 327240.
PRODAM fiorino PK 1300 dizel, popo1' noma na novo pobarvan, prevoženi"
30.000	km, v dobrem stanju,
3.500.000	lir. Tel. v jutranjih urah na s ■
220367.	.
PRODAM tomos 50 sive barve, v odu1-nem stanju. Tel. 211672.
V RONKAH prodam embalirano slah1" Tel. na št. (0481) 778504 v popoldanski11 urah.	k
SI KOVAČ? Potrebuješ premog? Pridi Hrovatiču na Col št. 51. Tel. 327262.
prispevki
VERDI
V soboto, 19. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu premiera zadnje opere na repertoarju in sicer Donizettijeva L'ELI-SIR DAMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
O operi bo spregovoril jutri, 18. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi glasbeni kritik iz Bologne Piero Midi. Vstop prost.
TEATRO CRISTALLO -LA CONTRADA Gledališče za mladino Jutri, 18. t. m., ob 17.30 bo na sporedu predpremiera igre, ki je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole z naslovom NEVE BIANCA. Pravljico je napisala in režirala Luisa Crismani.
Ob 2. obletnici smrti (17. 5. 1990) dra; gega in nepozabnega moža in očeta IvfL na Rebule daruje družina Rebula 50.00" lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na pok. Angela Škerka ^ Učija Corazzo daruje Marica Dan®
20.000	lir za ŠD Kontovel.	,
Za gradnjo novega Ljudskega doma
Opčinah so darovali: Viktor Teič°
100.000	lir, Claudio Tonel 100.000 » '
Anica Mesesnel 50.000 lir ter Gd Sclip 108.000 lir.	3
Ob 8. obletnici smrti Tiberija	a
daruje Silva 20.000 lir za ŠD Mladi11
20.000	lir za ŠD Vesna in 20.000
vzdrževanje spomenika padlim v NOn Križu.	.1,3
V	spomin na strica Sergija Milkovi darujejo nečaki Diego, Marica, Loreda' Mauro, Giuliano in Fabio 100.000 hr^ godbo na pihala V. Parma iz Tr® ^
100.000	lir za KD Primorec in 100.009
za ŠD Primorec.	,or
V	isti namen daruje družina Lazar l pen 132) 30.000 lir za Godbo V.
Trebč.
Oskar Grgič daruje 22.000 lir z® Zarja.
menjalnica				16. 5.
TUJE VALUTE	FIKING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN
Ameriški dolar		1212,200	1205.—	Japonski jen 		7,990
Nemška marka		735,950	732,—	Švicarski frank		865,150
Francoski frank		218,130	216.—	Avstrijski šiling —	104,576
Holandski florint ..	654,790	651,—	Norveška krona ....	189,080
Belgijski frank		35,552	35.—	Švedska krona		201,520
Funt šterling		2034,400	2000,—	Portugalski eskudo	8,310
Irski šterling 		1972,—	1950.—	Španska peseta ....	11,744
Danska krona		192,600	189.—	Avstralski dolar —	927.—
Grška drahma 			7,465	7,—	Jugoslov. dinar ....	—
Kanadski dolar		1030,750	1000,—	ECU		1505,250

K*
l03’P
11^
fflO^
n/-J|/T7 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKd	tržaška kreditna banka
040^31
Telet seaez: - g3i Agencija Domjo 4li-6 Agencija Roja*1
Sanremske popevke navdušile New York
Sanremo in The WorId kot nekakšen podaljšek najbolj obrekovane, a kljub vsemu še vedno najvažnejše lahkoglasbene prireditve v Italiji, žanje v Ameriki navdušujoč uspeh. Po Torontu, kjer je bila prireditev v Maple Leaf Cardenu prav tako deležna nadvse toplega sprejema, so se italijanski pevci preselili v newyorški Madison Sguare Garden. Na skupnih 14.000 sedežev so organizatorji prodali skoraj 10.000 vstopnic. Upoštevajoč podatek, da je bil koncert v ponedeljek zvečer, ki velja še posebno pri Newyorčanih za »no show day« ali za dan neprimeren vsakršni prireditvi, je to kar neobičajen podvig. Res je tudi, da živi v New Yorku najštevilčnejša skupnost Italijanov v Ameriki, ki je še vedno občutljiva za čare italijanske popevke.
Gledalce, ki pri nobenem od nastopajočih niso štedili s ploskanjem, so posebno navdušili še vedno briljantni Peppino di Capri, ki je s svojo Evviva Maria marsikoga ganil, Mino Reitano, očarljiva Milva, Riccardo Fogli, Mia Martini, Grazia di Michele, Sandro Giacobbe in vsestranski Toto Cotugno, ki ni nastopal samo kot pevec in zmagovalec evrovizijske popevke, temveč tudi kot povezovalec sporeda. Na koncu se je Cotugno spomnil »idola« sveta italijanske popevke - Domenica Modugna. In naenkrat se je iz dvorane dvig-Uil mogočen zbor. Cotugnu je treba priznati, da se je zadnje čase tudi s Pomočjo TV oddaj spremenil v vsestranskega show mana, ki zna kaj kmalu Vzpostaviti prijeten stik z občinstvom. Če že naštevamo nastopajoče, prav gotovo ne smemo spregledati letošnjih zmagovalcev festivala skupine I Pooh (na sliki). Sanremsko reprezentanco so sestavljali še Marcella in Gianni Bella, Lena Biolcati, Christian, Eugenio Bennato, Tony Esposito, Paola Turci, Mango in zmagovalci v kategoriji »mladi« - Gianluca Guidi, Franco Fasano in Marco Mašini. Vsekakor velja poudariti, da vzbuja Sanremo in The World nianj polemik od samega festivala, istočasno pa doživlja uspehe, s katerimi se upravičeno ponaša organizator Adriano Aragozzini.
sklad mitje čuka
jelka cvelbar
Spomin pri otroku in odraslem
Največ se naučimo v prvih letih življenja. Nikoli kasneje ne asimiliramo toliko znanja kot v začetku. Ko pa se hočemo česa spomniti iz teh let, ne gre.
Morda se nam vrne nazaj le sličica, kratek preblisk, le redkokdaj se lahko spomnimo krajših dogodkov, ki so podobni redkim svetlim fotogramom iz niza zamegljenih podob.
Morda včasih še to ne. Iz tistih zgodnjih let se nam vrne le vonj po nečem, ali okus po nečem, ki sta se nam v preteklosti trdno vtisnila v zavest, zaman pa se trudimo, ko ga ponovno iščemo.
In vendar ne pozabimo hoditi, kar smo se tudi naučili v prvem otroštvu. Kako lahko do teh razlik pride?
V resnici ima v tej dobi človek nenavadno sposobnost sprejemanji ogromnega števila informacij. Nikoli več se kasneje ne nauči toliko stvari v tako kratkem času. Nauči se teči, govoriti, nauči se razumeti, kako svet deluje v splošnem. Nauči se, da vse, kar pada, pada proti tlem, da težke stvari ostanejo tam, kamor smo jih položili, da se steklo rado razbije in da postane lahko pečica zelo vroča. Vsega tega ne bo nikoli pozabil. Vsak spomin na ta leta pa bo izgubljen. Pojavijo se nam nova vprašanja: ali res ne ostane prav noben spomin na to? Ali so spomini le zastrti? In kaj je pravzaprav spomin in kaj pozaba?
Pomnjenje je lahko dolgotrajno ali kratkotrajno, če se na grobo izrazimo. S kratkotrajnim pomnjenjem si lahko zapomnimo stvari v 30 sekundah. Recimo: ko preberemo telefonsko številko, gremo do telefona in jo zavrtimo. Takoj za tem številko pozabimo.
Kar pa nam ostane še po več dneh, tednih ali mesecih pripada dolgotrajnemu spominu.
Pozabljamo po drugi strani lahko zaradi treh osnovnih vzrokov. Mogoče nismo ničesar sprejeli v pomnjenje, zato se tudi spomniti ne moremo.
Drugič se lahko pripeti, da smo si sicer nekaj zapomnili, vendar se nam ne vrne v spomin; kakor na primer telefonska številka, ki smo jo že prej omenili.
Tretji vzrok, zakaj se nečesa ne spomnimo je, da smo sicer informacijo spravili v pomnjenje, vendar enostavno ne najdemo več načina, kako bi jo priklicali v spomin.
Takrat morda rečemo: »Saj imam ime na jeziku.« Nikakor pa ga ne moremo priklicati iz spomina.
Psihologi so vzrok, zakaj se ne spominjamo dogodkov iz svojih prvih let, obravnavali različno. Freud je menil, da si je sicer človek vse doživljanje in vse vtise, ki jih je sprejemal vid, zapomnil, vendar jih ne more priklicati, ali jih težko prikliče v spomin. Razlagal je, da se to dogaja, ker so spomini na ta prva leta tako prepleteni z bolečino ali tako obremenjeni s tabuji, da jih sami želimo zastreti. Teorijo so kaj kmalu ovrgli z dvema argumentoma: če so vsi spomini
od takrat v naši podzavesti, potem morajo s popolno psihoanalizo priti na dan, če ne v celoti vsaj bolj popolno. Poleg tega pa ne moremo trditi, da je človekovo zgodnje otroštvo izključno boleče in natrpano s tabuji - lahko je tudi srečno in svobodno.
Švicarski razvojni psiholog Jean Piaget je bil prepričan, da že majhni otroci vseskozi spominsko osvajajo dogajanje. Toda, ker dogajanje doživljajo zelo primitivno, so tudi spomini zgolj epizodični in jih bolj težko na ukaz prikličemo nazaj.
Vse, kar smo si zapomnili, je v naših možganih urejeno spravljeno. Za to, da te spomine prikličemo nazaj, uporabljamo posebne kodekse. Za odraslega je stol brez dvoma del pohištva, na katerem sedimo. Stol si lahko iz spomina prikličemo torej pod »pohištvo« in »sedeti«.
Za majhnega otroka je ta stol najprej nekaj, kar mu omogoča stopiti na visoko, nato je lahko avtomobil ali lokomotiva, lahko pa je tudi nekaj, kar zelo zaropota, kadar pade. Šele kasneje bo otrok ta predmet kodificiral v svojih možganih kot del pohištva, na katerem sedimo.
Torej se otroku stol ne bo mogel vrniti iz zgodnjih spominov, kajti tam ga ne bo mogel najti pod kodeksom »pohištvo« ali »sedeti«, pod kodeksi »lokomotiva« ali »to kar povzroča hrup, ko pade«, ga pa ne bo več iskal. Po Piagetu je torej spomin še vedno tam, vendar ga človek ne more več priklicati.
Obe teoriji, zakaj ne moremo priklicati v odrasli dobi nazaj spominov na dogodke iz otroštva, razen v najmanjšem delu, imata še tretjo inačico.
Ugotovili smo že, da je Freud bil prepričan, da so vsi spomini v možganih, vendar se jih nočemo spomniti in jih zaradi bolestnosti in tabujev, ki smo jih doživeli, zadržujemo v podzavesti.
Razvojna psihologija po Piagetu trdi, da so naši spomini iz otroštva primitivni in spravljeni pod takimi kodeksi, na katere ne pomislimo več in jih zaman kličemo nazaj pod običajnimi kodeksi, ki so sfe nam utrdili kasneje, ko je bilo otroštvo že mimo.
Tretja teorija, ki je novejša, in govori o razvoju pomnjenja, vnaša nov fenomen v spomine na zgodnje otroštvo. Po tej teoriji naj bi otroški možgani enostavno imeli premalo energije, da bi hkrati lahko uspešno opravljali dve nalogi. Odraslim se je mogoče v trenutku zavestno na nekaj spomniti in hkrati to priklicati v spomin. V prvih letih pa otroci tega ne zmorejo. Oni se lahko le občasno na nekaj spomnijo, vendar nenačrtovano, ne na ukaz. Lahko pa se tudi usmerijo v nekaj, na kar bi se radi spomnili, potem pa jim ne ostane dovolj energije, da bi to tudi priklicali popolno v spomin.
To je tudi vzrok, da majhni otroci živijo v sedanjosti.
OL_RAM__________________
7.00	Aktualno: Uno mattina in t Nanizanka: II mago fh-30 Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Albertone
11.00	Nadaljevanka: Chateau-vallon
11.55	Vreme in dnevnik 12.05 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pal-lone - Nemčija 13.'SO Dnevnik J3.55 Dnevnik - tri minute...
14.00	Tribuna referendum
14.20	Variete: Occhio al bi-
glietto
l4.30	Tenis: mednarodno . moško prvenstvo Italije J6.30 Mladinska oddaja: Big! 735 Odprti prostor 755 Iz parlamenta in vesti 8 05 Nanizanka: Cuori senza
^■40 Nadaljevanka: Santa j- Barbara
a-40 Almanah, vreme in 2n dnevnik 2,'’0 Variete: Gran Premio ^■°0 Dnevnik
10 Aktualno: Maratea e 23 2 dintorni 23 0 Dnevnik in vreme '“IS.Tenis: mednarodno moško prvenstvo Italije (povzetki)
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.50	TV igra: L'amore e una
cosa meravigliosa
15.30	TV film: Dimmi che mi ami (kom.,r.Tzipi Trope)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	O filmu Mati Gleba
Panfilova
18.20	Šport in Casablanca
18.40	Nanizanka: Le strade di S. Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: II giudice is-truttore - Complotto in-ternazionale
22.00	Tribuna referendum
22.45	Dnevnik - nocoj
23.00	Variete: Ritira il premio...
23.30	Cannes 1977-1989
23.55	Knjige: Casablanca
24.00	Dnevnik in horoskop
24.45	Film: II fascino discreto della borghesia (kom., Fr. 1973, r. Luis Bunuel, i. Fernando Rey)
9.00	Aktualno: Dan na pretu-ri - neposredni prenos procesa proti ugrabiteljem Patrizie Tacchelle
14.00	Deželne vesti
14.30	Aktualno: Dan na pretu-ri -. neposredni prenos procesa proti ugrabiteljem Patrizie Tacchelle, ob koncu Videosport (vmes golf, rubrika o rallyju in tenis - mednarodno moško prvenstvo Italije)
18.45	Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda (vodita Gi-ovanni Mantovani in Michele Santoro)
23.15	Večerni dnevnik
23.20	Variete: Fuori orario. Cose (mai) viste
23.30	Dokumentarec: Diario di un restauro
24.10	Nočni dnevnik
24.30	Filmske novosti
	{ RAI 2	|	^ RAI 3	TV Ljubljana 1		P®*) TV Koper
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.20	Da ne bi bolelo: Bronhialna astma
9.40	Šolska TV: Estetska vzgoja, 10.00 Kulturna dediščina - Fortunat Bergant, 10.20 Mostovi
14.10	Žarišče (pon.)
15.25	Nadaljevanka: Shaka Zulu (pon. 4. dela)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Mostovi (pon.)
17.15	Šolska TV: Bronhialna astma, Estetska vzgoja, Fortunat Bergant
18.15	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.35 nanizanka Ovčar Hobo
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05 Nadaljevanka: Vnovič v
Bridesheadu (3. del)
21.15	Tednik
22.20	Dnevnik in vreme
22.40	Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Leta odločitve (dram., Sl. 1984, r. Boštjan Vrhovec, i. Boris Ostan, Boris Cavazza)
13.45	Nogomet - nemško prvenstvo
17.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	VVrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.20	O avtomobilizmu
19.30	TVD Stičišče
20.00	Manjšine, bogastvo Evrope
20.30	Dok.: Čampo Base
22.00	TVD Novice
22.15	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Teniški turnirji ATP 0.15 Hokej - prvenstvo NHL
UT TV Ljubljana 2
16.00
17.00
19.00
19.30
20.30 20.55
21.15
21.50
22.30
23.20
Tenis: medn. prvenstvo Jugoslavije (iz Umaga) Studio Ljubljana Nanizanka: 'Alo, alo Dnevnik in Žarišče Dok.: Boj za obstanek Plesni nokturno - Mok-ronožci
Dokumentarec: Ptice na Kosovu - Korenine naroda
Svet na zaslonu Kronika TV festivala Neum '90 Tenis (iz Umaga)

,^-CANALES
^ Nanizanke: La grande vallata - II buon padrone, - 8.00 Una famiglia ameri-cana - La gelosia, 9.00 Love Boat - Langelo cus-
Jq tode, 10.001 Jefferson u Kvizi: Časa mia, 12.00 Sis, 12.40 II pranzo e ser-
13.30	Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-
00 Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30
J6.00 ?®rco e offr°
l6.3n pravniški pregled
17.00	i-ari^e5zavas
Kvizi: Doppio slalom, , j 0 Babilonia (vodi umberto Smaila), 18.00 1 'K. H prezzo e giusto!, i9'00 H gioco dei 9, 19.45 , ^.moglie e marito
20.25	v . Marco Columbro) ariete: Striscia la noti-
20.4o	R*
23.i0	v Z:Telemike
ariete: Maurizio Co-
1.00	vatlzo Show
snete: Striscia la noti-1-15 p ^Pon-)
1-20 v, ske novosti
, anizanka: Lou Grant -Lasetta
8.30 Nanizanka: Ironside -Troppe facce per un in-dizio -
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto delFamore,
17.35	General Hospital,
18.30	Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Fantasmi per forza
20.30	Film: Patton generale d -acciaio (vojni, ZDA 1970, r. Franklin J. Shaffner, i. George C. Scott, Karl Malden)
23.20	Avtomobilska oddaja: Cadillac
24.00	Rubrika: Veliki golf
1.00	Film: Sguali d acciaio
(vojni, ZDA 1951, r. J. Farrow, i. VVilliam Hol-den, Don Taylor)
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Voglia di vincere 2 (pust., ZDA 1987, r. Chris-topher Leitch, i. Jason Bateman)
22.20	Tedensko potovanje
22.50	Oddaja o Mundialu
23.20	Šport: Grand Prix
0.40 Nanizanki: Star Trek,
1.40	Kronos
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia,16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Nanizanka: Biancaneve aBeverly Hills
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Soffici letti... dure battaglie (kom., VB 1973, r. Roy Boulting, i. Peter Sellers, Lila Kedrova)
22.30	Rubrika: Caccia al 13
23.00	Italijanske reportaže
23.30	Aktualno: Avtoceste
24.00	Nanizanka: Doc Elliot
TMC
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Un campione per Tommy Jo (pust., ZDA 1961, r. Francis D. Lyon, i. Ben Johnson)
16.45	Variete: Girogiromondo
17.00	Glasba: Cljp Clip
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: I bastardi (dram., It. 1969, r. Duccio Tessari, i. Giuliano Gemma, Klaus Kinsky)
22.15	Šport: Morski planet
23.00	Vesti in šport
23.15	Nogomet: SP '86 - ZRN-Maroko
24.00	TV film: Chi e Black Dahlia? (krim., ZDA 1975, r. Joseph Pevney, i. Ron-ny Cox)
TKLEFBIULI_____________
11.30	Nan.: L'albero delle mele, 12.00 Love Story
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Nan.: Lo zio d'America,
13.30	Tenente OHara
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nadaljevanka: Il noccio-lo della guestione
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Rubrika: Italia a Cingu-estelle
23.00	Nanizanka: Un eroe da guattro soldi
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in drugo iz Zvezdnatih noči; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Koroška poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14-00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Medigra; 15.10 Jugoslavija 1941 -1945; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.27 Mladi val; 19.20-Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.30	Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj;
18.30	Komorni zbor iz Stockholma; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba;
21.00	Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Danes spet zasedanje glavne skupščine KZE
Spet poskus odobritve proračuna Nevarnost imenovanja komisaija
Jutri v Kulturnem domu
Zabavni glasbeni večer z »Witz orchestra«
Težave javne zdravstvene službe na Goriškem so se v zadnjih nekaj tednih zaostrile. Javna zdravstvena služba je, vsaj kar zadeva upravne in organizacijske zadeve iz kroničnega stanja obolelosti zašla v akutno krizo. Zadnja glavna skupščina, sklicana z namenom, da se odobri proračun za tekoče leto, ni bila sklepčna. Novo zasedanje je napovedano za danes ob 15. uri, vendar se zdi, da bo izid podoben. Komunisti,' ki so že pred tedni, tik pred volitvami napovedali izstop svojih izvoljenih predstavnikov so včeraj napovedali, da jih na današnjo sejo ne bo. Predstavniki štirih strank koalicije (KD, PSI, PSDI in SSk) pa brez petih predstavnikov Gradeža ne dosežejo 26 glasov, to je absolutne večine, ki je po zakonu predvidena za odobritev finančnega načrta.
Predstavniki Gradeža vsaj doslej trmasto vztrajajo na odločitvi, ki jo je sprejel tamkajšnji občinski svet in ki nasprotuje rešitvam, ki bi še bolj oši-bile že nezadostno prisotnost javne zdravstvene službe v tem kraju.
IS a pobudo policijskega sindikata
Danes in jutri posvet o drogi
Danes ob 9.30 se bo pričel v konferenčni dvorani razstavišča v Ul. della Barca dvodnevni vsedržavni posvet na temo Združeni proti mamilom za skupno kulturo miru. Zasedanja, ki ga prireja deželna sekcija zveznega policijskega sindikata SIULP, se bodo udeležili številni politiki, sodniki in policijski izvedenci. Izbira našega mesta ni bila naključna, saj izvedenci trdijo, da prav skozi Gorico in Trst prihaja z Vzhoda v Italijo največ mamil. Posvet se bo nadaljeval v popoldanskih urah, jutri (ob 9. uri in popoldan ob 15.30) pa bodo razpravljali o nekoliko bolj tehničnih vprašanjih. Posveta se bodo udeležili tudi načelniki policijskih služb iz Jugoslavije, Madžarske, Bolgarije in Švice, ki bodo razpravljali o še tesnejšem sodelovanju v boju proti trgovcem s smrtjo.
V poskusu iskanja politične rešitve, je bil včeraj najavljen sestanek med deželnim odbornikom Brancatijem in predstavniki Gradeške občine. Vendar se zdi, da so možnosti preprečitve imenovanja posebnega komisarja, ki bi namesto skupščine odobril finančni načrt, minimalne.
Sicer pa se zdi, da imenovanje komisarja niti ne bi bila najslabša možna rešitev. Po nedavnih upravnih volitvah, ki so zadevale dvajset občin na Goriškem, je glavna skupščina KZE praktično izgubila mandat, treba bo izvoliti novo.
Prav tako bo treba izvoliti nove člane upravnega odbora KZE.
Poleg zgoraj omenjenih razlogov, na katere posebej opozarjajo komunisti v včerajšnjem sporočilu, velja opozoriti še na naraščajoče težave v odnosih z osebjem, zlasti pomožnim osebjem, ki je številčno nezadostno, pri razporejanju na posamezna delovna mesta pa menda prihaja do nesprejemljivih rešitev.
Proti takemu načinu upravljanja organizacijskih zadev so pred dnevi, ka-
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti je te dni ocenil izide nedavnih upravnih volitev v Gorici in v slovenskih občinah na Goriškem. Oceno je pokrajinski svet, ki je zasedal konec prejšnjega tedna, strnil v sledečem poročilu.
"SSk se toplo zahvaljuje vsem Slovencem, ki so dokazali neomajno vero v samostojno politično nastopanje in glasovali za edino slovensko stranko. Zahvaljuje se tudi vsem kandidatom, ki so s svojo razpoložljivostjo omogočili slovenski stranki, da se je na volitvah lahko predstavila. Posebna pohvala naj gre vsem tistim posameznikom, ki so v teku volilne kampanje pomagali ali dali svoj doprinos tako pri praktičnem delu kot pri ustvarjanju prijetnega ozračja optimizma in zaupanja okoli Slovenske skupnosti.
kor je slišati, množično protestirali bolničarji.
Javna zdravstvena služba na Goriškem, ki je do zdaj kazala simptome kronične obolelosti preživlja zelo akutno fazo. Najbrž ji iz tega stanja ne bo pomagala niti obljuba-odločitev o skorajšnjem začetku gradnje nove bolnišnice. Razloge za tako delovanje namreč ne gre iskati pretežno v pomanjkanju struktur, ampak drugje.
Franc Boštjančič župan v Ajdovščini
Na včerajšnjem ustanovnem zasedanju vseh treh zborov Občinske skupščine v Ajdovščini, so za Predsednika (župana) izvolili Franca Boštjančiča. Boštjančiča so na to mesto predlagale Slovenska kmečka zveza, Slovenski krščanski demokrati in ZSMS - LS.
Na včerajšnji seji so izvolili tudi predsednike treh skupščinskih zborov.
SSk izraža zadovoljstvo nad pozitivnim rezultatom v Gorici, kjer je stranka kljub demografskemu padcu znala ohraniti svoje položaje z doprinosom novih sil in izvolila v občinski svet Marjana Breščaka in dr. Bernarda Špacapana. Odlično se je obnesla tudi nova kandidatna lista za rajonski svet Pevma-Štmaver-Oslavje, ki je na volitvah uspela povečati zastopstvo SSk in potrditi prvenstvo slovenske stranke v teh krajih.
Kljub neuspehu v Števerjanu je SSk v glasovih napredovala in bi občino tudi znova osvojila, če bi nekateri nekdanji prepričani volilci SSk oddali vsaj belo glasovnico, kot so to storili razočarani komunisti v Doberdobu in s tem ohranili občino v svojih rokah, kljub lepemu napredku slovenske liste."
Geslo večera naj bi bilo: "Pridi, ne bo ti žal!" S temi besedami se nam želi predstaviti - in to prvič v Gorici - priznana glasbeno-kabaretna skupina "Witz orchestra" iz Trsta. Skupina bo jutri zvečer v goriškem Kulturnem domu predstavila vrsto znanih glasbenih motivov in to v posebnem ironičnem slogu... kaj več pa prepustimo radovednosti poslušalcev.
Namen prirediteljev je namreč, da bi v poletnih mesecih tržaška skupina nastopila na goriškem gradu, petkov večer pa naj bi služil kot nekakšno prvo spoznanje "Witz orchestra" v intimnem krogu...
Glasbeni večer z "Witz orchestra" bo jutri ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu (Ul. Brass 20). Vstopnine ne bo, pač pa bodo zbirali prostovoljne prispevke v sklad za pomoč prizadetim otrokom, (ik)
Nocoj vrtijo film Indijski nokturno
Drevi ob 20.45 bo v veliki dvorani Kulturnega doma v okviru filmskih srečanj Gorica Kinema na sporedu francoski film "Indijski nokturno" režiserja Alaina Corneaua. Film je na lanskem filmskem festivalu v Montrealu prejel posebno priznanje, v Firencah pa je bil deležen nagrade "France Ci-nema". Film govori o francoskem znanstveniku, ki se napoti v Indijo, da bi poiskal izginulega prijatelja. Potovanje se spremeni v pravo eksistencialno in filozofsko razmišljanje, saj je to povod za iskanje samega sebe v globinah skrivnostne Indije skozi čudovito igro lastnega življenja in nepričakovanih sanj.
Težka nesreča dijaka iz Romansa
Včeraj okrog 16. ure se je pri Frat-ti v občini Romans pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je težko poškodoval 14-letni dijak Massi-mo Bergamasco. Z motornim kolesom je silovito trčil v šolski avtobus, ki ga je upravljal 55-letni Vinicio Cumin iz Romansa. Mladeniča so prepeljali najprej v goriško splošno
bolnišnico, nato na Katinaro, kjer so mu ugotovili hude poškodbe na glavi in globoko stanje nezavesti. Sprejeli so ga na oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo.
razna obvestila
Slovenska Vincencijeva konferenca -Gorica obvešča, da je zaradi spremenjenih predpisov in pristojnosti (odslej je za počitniške kolonije pristojna Pokrajina), nekaj novosti glede vpisa otrok v gorsko počitniško kolonijo v Comegliansu. Nujno je, da se otroci, ki nameravajo v kolonijo, takoj vpišejo in sicer v pristojnem uradu na občini, kjer imajo bivališče. Za otroke iz goriške občine so obrazci na razpolago tudi na nižji srednji šoli Ivan Trinko in v Katoliški knjigarni. Izpolnjene obrazce, s pripisom, da prijava velja za slovensko gorsko kolonijo v Comegliansu, ter s priloženim zdravniškim spričevalom, naj čimprej oddajo bodisi na šoli ali na občini.
V kolonijo se lahko prijavijo otroci stari od 5. do 16. leta.
SPD Gorica vabi v nedeljo, 20. maja, na izlet na Planino pod Golico, na Praznik narcis. Prevoz z vlakom iz Nove Gorice.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Indijski nokturno«. Režija Alain Corneau.
CORSO 18.00-22.00 »A spasso con Daisy«.
VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le delizie di Sodoma«. Prep. ml. pod 18. letom.
Irzic
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Superbestia, prendimi con forza«. Prep. ml. pod 18. letom.
___________pogrebi_______________
Danes ob 9.30 Stanislav Plesničar iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogor-ski ulici in na glavno pokopališče, ob
11.10	Riccardo Collino iz bolnišnice sv-Justa v Tržič, ob 11.30 Emma Ferfoglia iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
Pokrajinski svet SSk ocenil izide volitev
V soboto v Gorici odkritje spomenika žrtvam nacističnih taborišč
V soboto, 19. t. m., bodo na ploščadi pred goriško železniško postajo odkrili spomenik deportirancem v nemških taboriščih. Obeležje je postavilo pokrajinsko združenje bivših političnih deportirancev ANED, ki mu predseduje Milovan Bressan. Obeležje je izraz hvaležnega spomina preživelih in opomin zlasti mlademu rodu, da se grozote ne smejo pozabiti, sicer se lahko ponovijo. To je tudi sporočilo napisa na spomeniku, v italijanščini, slovenščini in hebrejščini.
Obeležje je bilo postavljeno na ploščadi pred železniško postajo v Gorici, zato ker so s tega mesta odpremljali v Rajh na tisoče žena, starcev, otrok iz Gorice in tedanje goriške pokrajine. Italijanov, Slovencev, Furlanov, pripadnikov judovske skupnosti.
Sobotna slovesnost je pomembna tudi za Slovence tostran in onstran meje.
Duša pobude za postavitev obeležja žrtvam v lagerjih je Milovan Bressan, upokojeni državni uradnik, predsednik goriškega združenja ANED. Pred sedmimi leti je napisal knjigo spominov Tauglich. Pred petimi leti si je naložil nelahko breme postavitve trajnega obeležja sotrpinom, ki so za zmeraj ostali v lagerjih.
Milovan Bressan
Kdaj in kako se je porodila zamisel da bi postavili obeležje Goričanom umrlim v nemških uničevalnih taboriščih?
Porodila se je leta 1985, ko smo v Gorici imeli zborovanje vseh sekcij združenja bivših političnih deportirancev (ANED) iz vse Italije. Takrat so nekateri naši goriški člani predlagali, da se tudi v Gorici postavi spomenik deportirancem. Ne smemo pozabiti, da je prebivalstvo Gorice veliko trpelo med nacifašistično opupacijo in da je Gorica bila tudi odlikovana z zlato medaljo.
Napis na spominskem obeležju je predvsem opozorilo, da zgodovine ni mogoče pozabiti, kajti kdor pozablja, ta je obsojen, da trpljenje ponovno doživi. V zadnjem času je opaziti poskuse, ki niti niso tako prikriti, da bi prikrojili zgodovino, da bi ponovno napisali nekatere strani novejše zgodovine, posebej tiste strani, ki se nanašajo na koncentracijska in uničevalna taborišča...
Točen napis na spomeniku, ki je v treh jezikih, v italijanščini, slovenščini in hebrejščini se glasi: Se je zgodilo, lahko bi se ponovilo, ne smemo pozabiti. Zakaj ne smemo pozabiti? To vprašanje o katerem rad govorim, tudi med lekcijami in srečanji, ki jih imam z učenci, vsako leto, v dneh pred 25.
aprilom. To, da ne smemo pozabiti, je opozorilo, ki ga stalno ponavlja naše združenje. To opozorilo izhaja iz številnih knjig, ki so bile napisane o najbolj tragičnih dogodkih druge svetovne vojne.
. Človek ima namreč že po naravi tendenco pozabljati. In to vidimo po-gostoma na različnih področjih, pravzaprav povsod in ne samo v politiki. Narodi ki pozabljajo, so obsojeni, da ponovno doživijo zgodovino. In to je treba dopovedati vsem, mladim in odraslim. Povsod in ob vseh priložnostih. Kajti pogostoma je slišati izjave, češ , da je od vojne minilo toliko let, čas bi bil, da se vse pozabi. Ne smemo pozabiti, ne zaradi maščevanja ali želje po maščevanju, ampak zaradi tega ker bi se lahko že čez nekaj časa ponovilo isto gorje, isto trpljenje, iste usodne napake. Torej je treba narediti vse in ohrnjati živ spomin, opozarjati. Zakaj in kako se je zgodilo. Kako so se lahko dopolnila tolikšne grozote, s krvjo zapisani dogodki v novejši zgodovini človeštva.
Sodobna zgodovina, oziroma prikazovanje sodobne zgodovine se s težavo prebija v šolske učilnice. Vemo pa tudi, da je zgodovina človeštva in posameznih narodov sestavljena, poleg vojaških zmag in junaških dejanj tudi iz množice tragičnih in žalostnih dogodkov. Kaj lah-
ko naredimo, da bi tako poučevanje zgodovine spremenili?
Res je. Zgodovina narodov ni samo tista slavna. V vsakem narodu so tudi senčne strani, dogodki, ki bi se jih morali sramovati. Imamo čudovite strani zgodovine pri vsakem narodu, imamo pa tudi take strani, s katerimi se ne moremo ponašati. Tudi ugotovitev glede odnosa v šolah drži. Menim, da se precej učiteljev, seveda so tudi izjeme, za zgodovino ne zanima ali se ne zanima v zadostni meri, so nepripravljeni. Tragičnih dogodkov druge svetovne vojne se ne poučuje v šoli tudi zato, ker se kar precej učbenikov ustavi ob letnici junij 1940, to je ob vstopu Italije v vojno. Zelo malo pozornosti je posvečeno dogodkom ki so se dogodili od 10. junija 1940dalje ali pa se jih sploh spregleda. Eden od razlogov za tako stanje bo tudi v ideoloških prepričanjih učiteljev in profesorjev. Vsakdo pač takratne dogodke pojmuje in ocenjuje s svojega zoprnega kota. Razumljivo je zato, da so ocene lahko zelo različne. Ideološke razlike so najbrž tudi razlog, da v učbenikih še ni našlo mesto objektivno in za veliko večino sprejemljivo prikazovanje novejše zgodovine.
Kdo je v največji meri prispeval, da se je spomenik zgradil?
Kar zadeva organizacijsko plat, moram žal povedati, da sem se znašel
zelo osamljen. Kar zadeva organiziranje, administriranje, napisal sem na stotine pisem. Sem delal sam tudi ker v združenju nimamo ljudi, ki bi bili sposobni nuditi pravo pomoč.
V taki situaciji sem sam že pet let.
Kar zadeva zbiranje sredstev moram povedati, da je dežela FJK nakazala 9 milijonov, Pokrajina 5 milijonov, Občina Gorica je opravila dela, ki bi veljala okrog 10 milijonov lir. Celoten strošek izgradnje spomenika znaša nad 70 milijonov lir. Do zdaj smo porabili že kakih 54 milijonov manjka nam še kakih šest ali sedem. Trkali smo na vsa vrata. Sami deportiranci smo zbrali okrog 16 milijonov lir, veliko so prispevali tudi drugi zasebniki, društva, ustanove, kakor dobro vsete, saj smo redno poskrbeli za objavev časopisih.
Vaša prva tramvatična izkušnja s fašizmom, je bila leta 1925, v Gorici. Kasneje med vojno, ste bili deportirani v Nemčiji. Nam lahko zaupate vaše grenke izkušnje?
Leta 1925 je bil moj oče pomočnik blagajnika v Ljubljanski banki v Gorici, v palači, kjer je danes Finančna in-tendanca (nekdanji Trgovski dom), pri Ljudskem vrtu. Ob razbijanju fašistov je hotel rešiti pisalne stroje in drugo opremo in se je zaprl v urade. Fašisti so udrli noter, ga pretepli, opremo, knjige in dokumente zmetali skozi okna. Temu divjanju sem sledil z mamo, s pločnikapri bližnjem ljudskem vrtu. Očeta so prepeljali v bolnišnico. Banko so zaprli, oče je ostal brez dela. Težko obdobje.
Potem je prišla vojna. Jaz sem služil v mornarici. Služil sem do septembra 1943. 8. septembra sem bil po srečnem naključju v Trstu, tako sem lahko prišel domov. Nemci so kmalu začeli mobilizirati v organizacijo Todt, kamor so me vtaknili. Od ulice Garzarolli do pokopališča, danes je vse to pozidano, so Nemci kopali, gradili utrdbe, bunkerje. Jaz sem stopil v stik z nekaterimi partizani iz Bilj in Renč ter sem jim posredoval skice teh objektov. To dokumentacijo sem puščal na dogovorjenem mestu. Moja dejavnost ni ostala nezapažena in tako sem pravočasno prejel obvestilo, naj se umak-
nem, oziroma, naj se ne prijavim več na delo. Problem je bil, kako se ogniti aretaciji. Zasačili so me v kinu Moderno v Gorici. Med predstavo so se naenkrat prižgale luči in v dvorano je prišla skupina esesovcev. Izpraznili so dvorano. Na eni strani vse ženske, na drugi vsi moški. Skupini je poveljeval neki Spazzali, Goričan, ki sem ga dobro poznal. Prijeli so me, naložili so me na tovornjak in me odpeljali na Trg C. Battisti. Tam so me dolgo zašli" ševali. Menim, da so bili prepričani da imajo morda v roki pomembno osebnost, pa so se nekako pretvarjali' da bi me morda zahakali kako druga" če. Zaprli so me najprej skupaj z večjo skupino mladih. To je bilo že junij® 1944. Slišati je bilo že za vesti o zavezniški ofenzivi v Normandiji itd. lz stavbe v Ulici Diaz so nas odpeljali v Videm. Nekaterim so vsilili vežbanj6 za kasnejšo vključitev v nemško voj" sko. Od tu sem zbežal s skupino des®" tih. Takoj je bila obveščena policij8' še isto noč so zaprli v Gorici mamo in sestro. V Vidmu smo iskali stik s ffartl" zani vendar nismo uspeli. V nek8) dneh so nas ujeli in nas zaprli v To j' meču. Jaz sem 45 dni preživel v sam1' ci. V novembru so nas odpeljali v Dam hau, nato v Buchenvald, potem Schoenberg, ki je bil oddelek tabori’ ča Natzweiler. Iz Schoenberga so n8 prerriestili v Dallach kjer so nas J
aprila 1945 osvobodili Američani.
V dolgih letih ste zbrali veli*4^ gradiva o deportacijah Goričanov Nemčijo. Napisali ste tudi knjig0 . tem tragičnem obdobju. Podatki z pa še zmeraj niso popolni. K0!1,* ljudi je bilo po vašem deportiran1*1 nemška taborišča iz Gorice?	j0
Podatki s katerimi razpolagam0 0 nujno nepopolni, v smislu, da j® deportiranih verjetno precej več Mi imamo podatke za 588 oseb z ^ močja današnje pokrajine G°rice- g^. se jih ni vrnilo. Če upoštevanm^g močje medvojne, oziroma takr Gorice, gredo številke v tisoče. , ne’ Preživelih povratnikov j® ^jjr11' samo 52, okrog 40 pa je v našem r-ženju družinskih članov bivših
Pogovor zapisal VLADO
Ciklus Vladimirja Jurca na Radiu Trst A
Sanje se nadaljujejo.
Ob 500-letnici idrijskega rudnika
Kras Poldeta Oblaka
Na našem radiu je v teku niz oddaj o slovenski poeziji, vendar na pose-ben način. Pred časom je ciklus pesmi na temo prve vojne z naslovom »Vojna moja, vojna kruta« (iz zbirke »Oblaki so rudeči«) »uresničil« poezijo kot bivanje v prostoru, v tišini, ne kot Podstavitev pač pa kot življenje poe-zjie v trenutku in nihanju tega trenutka, sedaj pa je obravnavani ciklus, ki 9a pripravlja Vladimir Jurc in nosi naslov »Sanje se nadaljujejo«, v bis-tvu poglobil tovrstno programsko zasnovo naše radijske hiše, prav gotovo odzivno in pomembno za razumevanje radijskega medija kakor seveda čudežnega pesniškega tkiva.
Vladimir Jurc je pristopil do slovenske poezije — razpon je očitno ši-r°k, sega pa prav do današnjih dni na poseben način, o čemer najzgovorneje pričajo naslovi približno petnaj-stnrinutnih prikazov: Barve, Drevo, Ži-Yul, Gora, Voda, Morje, Zemlja, Ogenj, Kamen, Roža, Veter, Zvezde. Gre za Ptepričanje, da poezija posredno ali neposredno oživlja vsa tista področja bivanja, ki se nam zdijo v tem smislu bfejna ali celo onstran živega utripa, kako zvana »mrtva tihožitja« na ta način prikažejo na novo odkrito utri-Panje, v nas pa stopnjujejo občutek živega počela, ki nas obdaja tudi tam, kjer tega že zdavnaj več ne pričakuje-^ 'ttp- S pomočjo tega prepričanja poeziji oživlja našo omrtvelost, nas vodi v skrivnostne svetove, ki se nam Predajo, v kolikor se jih dotaknemo z nbčutkom, vero, da je npr. v vodi, vetru, zemlji, gori ali roži navzoče tisto nihanje, pritajeno dviganje in sesto-Panje kozmične krvi, ki na enak ali Podoben način kroži tudi v nas samih, 'z naši duševnosti, na dnu našega srca er ustvarja podobna valovanja in lajšanja.
Sledili smo oddajama o Drevesu in Vodi,- v občuteni realizaciji Nataše Sosič se prične potapljanje v zastrto dimenzijo nedoumljivega življenja z bekakšnimi glasovnimi zveni, poudarki, nakar si sledijo izbrana besedi-a naših pesnikov, ki so seveda ubra-
na na to temo, oziroma v njej iščejo svoje sozvočje, zaveten pristan človekove misli in srca, ki vedno iščeta poslednjo resnico in končno (od)rešitev.
Izvajalci Maja Blagovič, Anton Petje ter Bogdana Bratuž občuteno iščejo omenjene notranje poti do še večjega odmika od otipljive vsakdanjosti in stvarnosti, ki tako prepričljivo in pravzaprav kruto ubijata vsakršno tehtnejše duševno doživetje in možnost stika s svetom, sočlovekom in s seboj. Popotovanje onstran otipljive materije do središčnih pokrajin bivanja uokvirja pripoved Vladimirja Jurca, na koncu pa sklepna beseda v izvedbi Ivane Placer zaokroži, postavi na realna tla ravnokar opravljeno avanturo poezije, ki se ravna po stvarnosti le v toliko, da od nje potuje točno v nasprotno smer, kot jo predla-
ga običajno razumevanje življenja. Ob tem velja dodati še ugotovitev, da se tovrsten pristop do poezije kot ponotranjenja, poglabljanja izkušnje bivanja, pravzaprav nenavadno, enkratno staplja z radijskim medijem, njegovo neskončno tišino, vsezajemajo-čim obsegom te tišine, trenutkom, ki živi pred nami, se porodi in se prelije v naslednji trenutek, ta spet v naslednjega in tako naprej. S takšnim razumevanjem pričevanjske besede se »glasna tišina« slišnosti in prisluškovanja očiščenega radijskega vala spremeni v nas same, v naš globinski odmev oziroma odmev vsega tistega, kar nas presega v zunanji in notranji kozmični vseobsežnosti. Takšni dogodki so seveda zelo dragoceni in na vsak način kličejo po podobnih raziskavah tudi v bodoče.
JANEZ POVŠE
Danes bodo v Idriji odprli razstavo Poldeta Oblaka, na kateri bo slikar predstavil kakih 50 svojih del s kraškimi motivi
»Kamnite misli« o vojnem času
Goriška knjižnica Franceta Bevka je lani izdala zanimiv izbor pesmi Pavle Medvešček, ki so, kot je v spremni besedi zapisala Antonija Valentinčič, »dokument o najtemnejših in najsvetlejših dneh naše zgodovine«. Knjigo je oblikoval in s svojimi grafikami opremil pesničin sin Pavle Medvešček, izšla pa je v nakladi petstotih numeriranih izvodih.
V zbirki z naslovom Kamnite misli, so zbrane pretežno pesmi iz časa narodnoosvobodilne borbe, čeprav je najstarejša objavljena pesem datirana z letnico 1918, najpoznejša pa je bila napisana leta 1950. Prav zgodnje pesmi - na žalost jih je le za pokušino - izpričujejo njen velik talent, ki bi se v ugodnejših razmerah nedvomno razvil in razmahnil. Pesem Čas kvadratni iz leta 1926 nam predstavlja mlado ustvarjalko, ki ji takratna moderna poezija (konstruktivizem, Kosovel) ni bila tuja, nasprotno, zavestno opuščanje interpunkcije, optično ritmi-ziranje velikih in malih črk, zanimive ideje, so prvine, za tisti čas dovolj pogumne in nenavadne, da jih je lahko zapisala le nadarjenost.
Pesmi v knjigi je moč razdeliti na tri pomenske sklope. V prvega sodijo predvsem pesmi o življenju za časa fašizma na Primorskem. Pesnica dogodke
reilektira skozi lepoto narave (po načelu kontrasta), ker prizadeto občuti »nenaravne« odnose v takratni družbi. Stiske raznarodovanja in poniževanja se čudovito strnejo v pesmi Veter (str. 10): »V vetru drevje ziblje se. / Listje pleše, / cvetje se otresa. / V vetru hiša prazna spregovori, / glasovi se prijemajo na šipe, / v strehi pojo piščali. / Ko veter utihne, / praznina leže na ljudi / in zdi se, / kot da je nekdo / odšel od hiše.«
Še bolj boleč, a hkrati upanja poln, je bil čas druge svetovne vojne, čas revolucije, ki je obetala zlom vseh mračnih sil ter napovedovala srečno, svobodno prihodnost ali, kot pravi dr. Boris Paternu na zavihku knjige: »Njene pesmi iz vojnih let 1941 do 1945 so najbolj zanimive, saj z razmeroma veliko, mestoma tudi odlično izrazno zmogljivostjo pričajo o uporniškem dogajanju... odlikuje pa jih tudi osebna neposrednost in pristnost.« Prav ta pristnost je v poeziji Pavle Medvešček naj dragocenejši element, ker nam skozi poetično videnje sveta in dogodkov omogoča spoznavanje težkih dni naše polpretekle zgodovine nemalokrat celo bolje in pristneje kot vsakršna suhoparna znanstvena razprava.
Tretje obdobje njenega pesnjenja sega v čas pd drugi svetovni vojni, ko so se vojne vihre (navidezno) umirile in pričakovali bi spokojno, optimistično pisanje., Toda v pesnici se porodijo novi dvomi in strahovi, nova spoznanja o človeški nasilnosti, ki ji na tej zemlji očitno nikoli ne zmanjka plodnih tal -lucidno uvidi, da so. vse »revolucije« le lokalna in trenutna razrešitev nasprotij. O tem priča pesem Hi...ro...ši... (str. 87) iz leta 1950, kjer s strahom ugotavlja: »Ko z bombo / ranili smo našo zemljo, / odšlo je sonce za oblake. / Luna ni več vzšla'. / Dan temnejši je od noči. / Tema, kot rja, / živo vse razjeda. / V tej temi / Hirošima je edina luč. / Luč, ki oči / nam je izžgala.«
Pavla Medvešček je bila vsekakor pesnica, ki ji je uspelo s preprostimi jezikovnimi sredstvi izraziti tragiko in optimizem bivanja, čeprav je sama o svojih pesmih imela precej negativno mnenje (kako pesniško!) in je ob sinovi naključni najdbi s črnim sukancem povezanega svežnja pesmi celo izjavila, da nimajo nobene vrednosti, m da jih lahko uniči.
Še sreča, da se nekatere želje pesnikom nikoli ne uresničijo!
JOŽE ŠTUCIN
Praznik slovenskih izseljencev
Srečanje spet doma
V Sloveniji intenzivno potekajo priprave za Srečanje v moji deželi, tj. niz Prireditev, na katerih pričakujejo ude-ežbo številnih rojakov iz tujine, pred-vsem iz izseljenstva, in seveda matične države. Srečanje bo trajalo od 23. T®*!3 d° julija in bo, razen nekate-lh prireditev, v glavnem osredotoče-° v Dolenjskih Toplicah. Srečanje v j^oji deželi je neke vrste nadaljevanje 6kdanjih t.i. Izseljeniških piknikov, Pobudniki tokratnih prireditev so Slo-y.0hska izseljeniška matica in zdravi-jsče Krka. Kljub znatni vlogi Sloven-izseljeniške matice pri pripravi Pfireditev, ima Srečanje v moji. deželi , °kaj samostojen značaj, saj v njem ^drovsko in finančno sodelujejo tudi rugi. Za organizacijo srečanja skrbi časom ustanovljen pripravljalni j. o°r; na zadnjem rednem sestanku JJ? Je bil v začetku tega tedna) so čla-1 Pripravljalnega odbora med drugim ^pravljali o predlogu, po katerem saJ bi Srečanje v moji deželi povezali c Pripravami za Svetovni slovenski
v9res-
v Verjetno najbolj zanimiva prireditev .okviru Srečanja v moji deželi bo sre-(j^je urednikov slovenskih revij rria in p0 svetu. Na srečanju (to bo tfV® dni julija) bodo razpravljali o (j; h tematskih vprašanjih: uveljavlja-slovenske misli v svetu, sodelova-
nju med slovenskimi revijami in konstantah slovenstva.
Zelo uspešno poteka zbiranje gradiva za razstavo slovenskih učbenikov iz prekomorskih dežel (Argentine, ZDA, Kanade in Avstralije); razstava bo trajala deset dni in bo v galeriji ŠKUC v Ljubljani. Zanimiva se obeta tudi razstava dosežkov slovenskih izseljencev na področju upodabljajoče umetnosti. Na razstavi (ta bo v Novem mestu) bodo na ogled dela Bogdana Groma (ZDA), Viktorja Sulčiča (kriškega rojaka, bivajočega v Argentini), koroškega umetnika Valentina Omana in številnih drugih. V času prireditev bo na sporedu tudi literarni večer, poslovno srečanje, zabavne prireditve z nekaterimi znanimi imeni (Lado Jakša, Vlado Kreslin, verjetno Aleksander Mežek) in druge prireditve.
I. V.
Mejna kultura
Danes se bo v Grenoblu začelo tridnevno mednarodno srečanje o obmejnih književnostih in kulturnih interferencah. Letošnje zasedanje je posvečeno kulturi v naših krajih v prejšnjem stoletju, o čemer bodo spregovorili tudi nekateri predavatelji iz Trsta. Žal o naši prisotnosti, umetnikih in ustvarjalnosti ne bo ne duha ne sluha...
Drevi v solkanski gledališki dvorani
Kriminalka »Smrtna past«
A Ido Rupel
Zamejskounejske trnove bodice
UNEJCEM
Zakaj prihajate nam brat levite, Prisegat na Evropo kot za stavo, fašizem tu ima rezerve skrite,
&'e včeraj zjutraj so mi rekli s'ciavo. .
NAPOVEDI
Da po volitvah vse bo postorjeno, obljubljate manjšini nebogljeno, ko dokopate se do stolčkov, glorije, pozabite na nas in naše štorije.
RAZVOJNE MOŽNOSTI
S kolesi, peš in na kajak regatah preraščamo goriško mejo s svetom, potem se pripeti, da kljub obetom ostanemo že spet v spodnjih gatah.
V slovenskih gledališčih se končuje letošnja sezona, ki je postregla z marsikaterim vrednim delom in potrdila živost in povednost naše teatr-ske tradicije. Ta čas so po odrih na ogled še zadnje premiere pred poletjem, a že je steklo delo za novo sezono, saj uprave in umetniški vodje posameznih gledališč že izdelujejo repertoar, ki naj bi v novem obdobju izražal tisto, kar sodoben človek občuti.
Tudi v novogoriškem Primorskem dramskem gledališču se sezona zaključuje, in sicer z nocojšnjo predstavo, ko bo v solkanski dvorani ob 20. uri letošnja zadnja premiera. PDG bo predstavilo kriminalko »Smrtna past« (Deathtrap) Ire Levina v prevodu Alje Predan. Uprizoritev pripravljajo režiser Janez Pipan, scenograf Vojteh Ravnikar, kostumografka Doris Kristič, dramaturginja Diana Koloini, skladatelj Gregor Strniša, strokovnjak za posebne efekte Dušan Mihajlovič in lektor Srečko Fišer. Ker gre za kriminalko, ni mogoče razkriti ničesar, razen tega, da v njej igrajo Bine Matoh, Dušanka Ristič, Iztok Mlakar, Stane Leban in gostja Vesna Jevnikar.
V drugi tekmi je sinoči v Avellim igral neodločeno 0:0 proti Fiorentini
Juventusu pokal UEFA
Teniško prvenstvo Italije
Naprej le Camporese
FIORENTINA - JUVENTUS 0:0
FIORENTINA: Landucci, DelFOglio, Volpecina, Dunga Pin, Battistini, Nap-pi (Zironelli), Kubik, Buso, Baggio, Di Chiara.
JUVENTUS: Tacconi, Napoti, De Agostini, Galia, Bruno, Alessio, Alejni-kov, Barros (Avallone), Casiraghi (Rosa), Marocchi, Schillaci.
SODNIK : Schmidhuber (ZRN). KOTI: 11:4 za Fiorentino. GLEDALCEV: 32.000. IZKLJUČEN: Bruno v 58. min.
AVELLINO — Juventus je sinoči osvojil svoj drugi pokal UEFA. V povratni tekmi je igral neodločeno s Fiorentino, kar mu je zadostovalo za končno zmago, saj je v prvi tekmi v Turinu zmagal s 3:1.
Povratno tekmo so odigrali v razprodanem in močno zastraženem stadionu v Avellinu, ker je UEFA odredila prepoved igranja v Firencah zaradi izgredov na eni izmed prejšnjih pokalnih tekmah Fiorentine. Po še več kot »moški« igri obeh ekip v prvem srečanju in polemikam, ki so mu sledile, je pred sinočnjo tekmo vladala bojazen o novih izgredih, do katerih pa (razen nekaterih osamljenih primerov) ni prišlo.
Tekma ni zadostila pričakovanjem, o čemer najbolj priča dejstvo, da je moralo preteči 60 minut igre predno so lahko gledalci videli prvi resnejši strel v vrata. Igra je bila v prvem polčasu dolgočasna, povsem enolična,
brez vsakega nogometno vrednega dogodka. Juventus je izbral obrambno taktiko, kar je seveda razumljivo, saj mu je za osvojitev pokala zadostoval neodločen razultat. Fiorentina je sicer napadala, a povsem brezglavo.
Drugače je bilo v zadnji pol ure igre. Prelomnico je v tekmi predstavljala izključitev branilca Juventusa Bruna, ki ga je bil sodnik že prej enkrat opomnil (Schmidhuber je pokazal rumeni kartom še drugim petim nogometašev). Z igralcem več je Fiorentina pritisnila črno-bele v obrambo in ustvarila nekaj zrelih priložnosti. Dunga s streli izven kazenskega prostora, Di Chiara z glavo in Baggio iz prostega strela so večkrat resno zaposlili ,Tac-conija, ki pa je bil vedno na mestu in je s svojimi posegi odločilno pripomogel, da je ostala mreža turinske ekipe nedotaknjena.
Po letu 1977 je tako Juventus spet slavil v tem evropskem tekmovanju. Osvojitev pokala UEFA predstavlja lepo zadoščenje za trenerja Turinča-nov Zoffa. »SuperDino« je sinoči zadnjič vodil svoje nogometaše s trenerske klopi. Že pred časom je namreč vodstvo kluba odločilo njegovo zamenjavo. Zoff je na ta sklep odgovoril povsem umirjemo, a učinkovito: z rezultati. Najprej je popeljal Juventus do zmage v italijanskem nogometnem pokalu, nato pa še do slavja v pokalu UEFA.
Obnovljeni Olimpico je nared
Pod vodstvom predsednika CONI Gattaia so v Rimu predstavili tisku obnovljeni stadion Olimpico, v katerem bo finalna tekma nogometnega SP. Stadion zmore 80 tisoč gledalcev. Slovesno ga bodo odprli 31. maja, blagoslovil pa ga bo sam papež
RIM — Že po drugem kolu je mednarodno teniško prvenstvo Italije ostalo brez večine domačih tekmovalcev. Vsi Italijani, razen Camporeseja, so bili namreč izločeni, čeprav so se kar dobro odrezali. Gane je bolečinam v hrbtu navkljub resno zaposlil Sovjeta Česnokova, ki je sicer pokazal odlično formo. Gane je odlično začel, osvojil prvi niz, v drugem pa je zapravil prvo in peto igro, ko je imel na voljo servis. Break.je dosegel v osmi igri, a v deveti je spet izgubil. V tretjem nizu 'je Italijan povedel z 1:0, ko je imel servis Sovjet, a takoj je bilo 1:1. V šesti igri je Gane zgrešil smash pri 30:40.
Malo poznani Pescosolido je Švedu Gustafssonu (št. 20 na svetu) odvzel drugi niz.
IZIDI 2. KOLA (Šestnajstina finala)
Mancini (Arg.) - Leconte (Fr.) 6:4, 6:4; Sanchez (Šp.) - Filippini (Arg.) 4:6, 6d, 6:2; Svensson (Šve.) - Carbonell (Šp.) 6:3j 6:1; Gunnarsson (Šve.) - Bru-guera (Šp.) 6:4, 6:2; Muster (Av.) - Jar-ryd (Šve.) 5:1, odstop; Perez-Roldan (Arg.) - Fleurian (Fr.) 6:3, 6:4; Krickste-in (ZDA) - Novaček (CSFR) 6:2, 6:2; Haarhius (Niz.) - Cierro (it.) 6:4,. 6:4; Courier (ZDA) - Yzaga (Per.) 6:3, 6:4; Jaite (Arg.) - Furlan (It.) 6:1, 6:1; Gomez (Ekv.) - Nargiso (It.) 7:6, 6:4; Gil-bert (ZDA) - Mattar (Br.) 7:6, 6:4; Forget (Fr.) - Volkov (SZ) 6:1, 3:6, 6:2; Česnokov (SZ) - Gane (It.) 4:6, 6:3, 6:3; Gustafsson (Šve.) - Pescosolido (It.) 6:4, 6:7, 6:2; Camporese (It.) - Berger (ZDA) 6:4, 6:4.
Končalo se je jugoslovansko nogometno prvenstvo
Olimpija na 8.
Z zmago proti Slobodi v zadnjem kolu jugoslovanskega prvenstva 1. zvezne nogometne lige si je ljubljanska Olimpija priborila 8. mesto na končni lestvici. »Zeleni« so že v, prvem polčasu dosegli oba zadetka s Šeparo-vičem in Dinkom Vrabcem in tako v veliko veselje svojih številnih navijačev zaključili prvoligaško izkušnjo. V prvenstvu so dosegli 14 zmag, prav tolikokrat so izgubili, iz šestih neodločenih izidov pa so iztržili le dve točki.
Državni naslov je že pred časom osvojila Crvena zvezda, ki je sinoči odpravila Spartak s 3:0. Zagrebški Dinamo je izgubil v Mostarju proti Vele-žu, ki si je z zmago vsaj »začasno« zagotovil obstanek med najboljšimi. Iz lige sta namreč izpadla Vardar in Sarajevo, ki pa se je pritožila nad odločitvijo disciplinske komisije v zvezi s tekmo z Dinamom. Sarajevčani namreč zahtevajo ponovitev srečanja. V primeru, da bi sprejeli njihov priziv (srečanje je doslej registrirano z izidom 3:0 za Dinamo), bi le-ti imeli še možnost za obstanek med najboljšimi jugoslovanskimi nogometmmi klubi.
Disciplinska nogometna komisija je imela zadnje čase res mnogo dela. Tako je registrirala tekmo med Dinamom in Crveno zvezdo, ki je niso odigrali v nedeljo zaradi znanih neredov na zagrebškem Maksimiru, z rezultatom 3:0 za Beograjčane.
Na končni lestvici ima tako Crvena zvezda kar 9 točk prednosti pred Dinamom, ki pa se je skupno s četrtou-vrščenim Partizanom uvrstila v tekmovanje za pokal UEFA. Tretjeuvrščeni Hajduk je s svojo uvrstitvijo »odslužil« dveletno kazen neigranja v evropskih pokalih.
IZIDI 34., ZADNJEGA KOLA:
Olimpija - Sloboda 2:0, Velež - Dinamo 2:1, Sarajevo - Vardar 6:1, Radnički - Partizan 4:6 (po 11-m, 1:1), Rad - Vojvodina 2:0, Borac - Hajduk 1:0', Rijeka -Osijek 1:0, Crvena zvezda - Spartak, Budučnost - Željezničar 4:1.
KONČNA LESTVICA: 1. Crvena zvezda 51 točk, 2. Dinamo 42, 3. Hajduk 38, 4. Partizan 37, 5. Rad 36, 6. Rijeka 33, 7. Željezničar 32, 8. Olimpija
mestu
30, 9. Sloboda 30, 10. Budučnost 29, 11. Vojvodina 29, 12. Spartak 28, 13. Borac 27, 14. Radnički 26, 15. Osijek 26, 16. Velež 23, 17. Sarajevo 23, 18. Vardar 17.
Sklepni del turnirja na Peči
Na Peči, v sovodenjski občini, se nogometni turnir, ki ga prirejajo v spomin na preminulega domačina Simona Čevdeka, bliža sklepni fazi.
Danes zvečer ob 18.30 bo na vrsti prva polfinalna tekma med Rupo/Peč-jo in Štandrežem, jutri pa bodo odigrali drugo srečanje med, Biljami in zmagovalcem tekme med Števerjanom in Sovodnjami.
Odločilni tekmi turnirja na Peči pa bosta na sporedu v soboto s pričetkom ob 17.00.
Povejmo, da so se doslej na pečan-skem turnirju že proslavile enajsterice iz Bilj, Števerjana in Rupe/Peči.
Kotalkanje: po uspehu v Pordenonu
F. Mcalessi na DP
Drevi ob 20.30 na Rojcah
Amateiji 2. in 3. lige med sabo
Danes zvečer ob 20.30 se bosta na goriškem stadionu na Rojcah pomerili reprezentanci druge in tretje amaterske lige. V obeh ekipah bodo igrali nogometaši z Goriške, ki so se izkazali v teku prvenstva in ki so zmagali na posebni lestvici, ki jo je vodil videmski dnevnik »II Messaggero Venelo«.
Reprezentanco 3. AL, ki jo trenira bivši prvoligaš Gabriele Omizzolo, sestavljajo tudi trije predstavniki Sovodenj. To so vratar Sandi Gergolet, branilec Pavel Hmeljak in vezni igralec Marko Černigoj. V ekipi višje lige pa bo v napadu igral Paolo Tesolin, ki je lani branil barve štandreške Juven-tine.
Poletov kotalkar Francesco Micales-si je poskrbel še za en lep podvig. Na deželnem tekmovanju v Pordenonu je namreč osvojil drugo mesto in se tako uvrstil na državno prvenstvo, ki bo konec junija v Spinei.
Micalessi bi lahko posegel celo po prvem mestu, saj je bil po obveznih likih premočno prvi. Žal pa si je prvo stopico zapravil s prostim programom, ko še zdaleč ni pokazal vsega svojega repertorarja.
Med najmlajšimi pa se je Luki Spetiču za las izmuznila uvrstitev na dr-žanvo prvenstvo, saj je sicer osvojil odlično četrto mesto, kar pa ni bilo dovolj za kvalifikacijo. Pravico nasto-
pa na državnem prvenstvu so namreč imeli prvi trije uvrščeni.
NARAČAJNIKI
1. Filippo Damiani (SK Club Pordenone); 2. Francesco Micalessi (Polet); 3. Giuseppe Scarola (Roli San Marco).
NAJMLAJŠI
1. Paolo Coccolo (Roli Club Pavia Videm); 2. Patrix Zucchetto (APA San Vito); 3. VVilliam Infanti (ApA San Vito); 4. Luka Spetič (Polet); 5. Erik Fabbro (Club Pavia Videm).
Medtem se Poletova kotalkarska sekcija že pridno pripravlja na deželno tekmovanje UISP, ki bo že ta mesec v organizaciji ŠD Polet. (jan)
Po prvem delu zamejskega balinarskega prvenstva ZSŠDI
Gajevci so zdaj dohiteli Sokol
S ponedeljkovimi srečanji 9. kola se je končal prvi del zamejskega balinarskega prvenstva, ki je iz kola v kolo vse bolj napeto. Tik pred obratom je Gaja na vrhu lestvice s pomočjo Krasa dohitela še do pred dvema tednoma na videz nedosegljivi Sokol.
Srečanje kola je bilo v Zgoniku, kjer je letos zelo povprečni Kras gostil prvouvrščeni Sokol. Niti najbolj optimističen domačin ne bi pred pričetkom verjel, da bo srečanje imelo tako nenavaden razplet. Že dve zmagi proti vodečemu bi za belo-modre predstavljali pravi podvig, saj je Krasova četverka doslej nizala same poraze. Prvo točko je za Kantejeve varovance dosegel še nepremagani Emili, kateremu se Sullini tokrat ni mogel postaviti po robu. Mojstrski zadetek Pelizona, ki je s pomočjo balinčka priigral svoji ekipi pet točk, je odločil srečanje četverk, ki se je sprva nagibalo v korist Sokola. Prava maratonska bitka, ki je trajala kar dve uri, pa je označevala obračun med dvojicama. Jeziček na tehtnici se je na koncu le privesil v korist doma-
činov. Vaški derbi na Vrhu je zasluženo osvojila Danica Unitecno. Gaja pa z zmago v gosteh proti solidni Nabrežini ni zamudila priložnosti, da se povzpne na sam vrh lestvice, kar ji doslej še ni nikoli uspelo. Tudi Zarja se je ponovno izkazala, saj je bila boljša od Poleta.
IZIDI 9. KOLA: Kraški dom prost. Danica-Mak 2:1 (12:14, 11:7, 11:4); Kras-Sokol 3:0 (19:13, 11:9, 11:8); Polet-Zarja 1:2 (18:21, 5:11, 11:6); Nabrežina-Gaja 1:2 (16:12, 3:11, 7:11).
LESTVICA PO PRVEM DELU: Gaja in Sokol 16; Zarja 13; Kraški dom in Nabrežina 12; Kras 11; Danica Unitecno 10; Polet 9, Mak 6. (Kras in Polet imata tekmo manj)
PARI PRIHODNJEGA KOLA (danes, 17. maja): Sokol prost. Na Vrhu, ob 19.30: Mak-Kraški dom; v Zgoniku, ob 19.00: Kras-Nabrežina; na Opčinah, ob 19.30: Polet-Danica,-na Padričah, ob 19. uri: Gaja-Zarja.
(Z.S.)
Naša jadralka po selekcijah za SP
Bogatem obeta
Z nastopom v Gargnanu na Gardskem jezeru konec prejšnjega tedna je Arianna Bogateč (TPK Sirena) sklenila niz selekcijskih preizkušenj za nastop na svetovnem jadralnem prvenstvu v razredu europa. In sklenila ga je res na najboljši način, kajti na SP se po petih nastopih uvršča kot prvouvrščena na končni skupni lestvici deklet. Za Bogatčevo ni uvrstitev na SP nič novega, vendar pa je tokrat prehitela vso elito svojega spola, razen Calligarisove, rezultati katere pa ne štejejo za skupno lestvico, kajti pravico do nastopa na SP ima tržiška tekmovalka že vnaprej zagotovljeno kot nosilka naslova svetovne prvakinje.
Na zadnji preizkušnji v Gargnanu je Sirenina jadralka v treh regatah dosegla uvrstitve na 12., 6. in 19. mesto, kar ji je na skupni lestvici prineslo končno 10. mesto. Med dekleti je bila druga (prva Calligariso-va), preizkušnjo pa je osvojil Vale-rio Chinca iz Livorna.
Skupno je na zadnji selekciji za SP nastopilo 64 jadralcev. Vreme je bilo ugodno, veter pa je pihal največ s hitrostjo od 3 do 4 m/sek, kar pa Bogatčevi tokrat ni povzročalo večjih težav, saj je zdaj, za razliko, od lanske sezone, učinkovitejša tudi, če je veter šibkejši.
Skratka, kaže, da je naša najboljša jadralka letos v zelo dobri formi in upajmo, da bo tako tudi na pomembnih nastopih, ki jo še čakajo.
VRSTNI RED REGAT V GARGNANU: 1. Valerio Chinca (Livorno) 3 točke; 8. Chiara Calliaris (Tržič) 46; 10. Arianna Bogateč (TPK Sirena) 54,7.
V razredu laser
M. Kojanec (Cupa) na DP
Trije jadralci Jadralnega kluba Čupa so konec tedna v Cervii (Milano Marittima) nastopili na 4. kvalifikacijski preizkušnji za nastop na državnem prvenstvu v razredu laser.
Lep uspeh je dosegel zlasti Marko Kojanec v kategoriji standard (nastopilo je 82 posadk), ki si je z uvrstitvjo na 23. mesto (na posameznih regatah je bil 31., 18. in 48.) dokončno priboril pravico do nastopa na sklepni državni fazi, ki bo avgusta v kraju Civitanova Marche.
Po 16 plovih od skupnih 20, ki štejejo za vsedržavno lestvico po točkah, je Kojanec na 19. mestu, kar je odličen dosežek, če upoštevamo, da se preizkušenj udeležuje kar 140 tekmovalcev. Na dosedanjih regatah na Elbi, v An-ziu, Trapaniju in Cervii je dosegel vrsto zelo solidnih uvrstitev med 15. in 25. mestom, ki so mu omogočile tako visok skupen seštevek točk. -
Adriano Ferfolja (standard) in Marko Tomšič (radial - v tej kategoriji nastopajo ženske, lažji tekmovalci in fantje letnikov 1974 in mlajši) sta v
Cervii prvič nastopila na tako zahtevnem tekmovanju.
Ferfolja se je res dobro odrezal, saj je pristal na 46. mestu (55., 44. in 40.), Tomšič pa je imel smolo, kajti pokvaril je krmilo in dokončal samo tretjo regato, na kateri se je uvrstil na 24. mesto v konkurenci 25 posadk.
Marko Kojanec je bil v teh dneh de- j ležen še enega lepega priznanja. Vsedržavna jadralna zveza FIV mu je dala na posodo jadrnico razreda finn (gre J za veliko in drago jadrnico) in ga po- | vabila, da se udeleži državnega prven- * stva tega razreda, ki bo septembra v Anziu.
Kojanec je bil februarja na poseb- l nem treningu Centra za olimpijsko pripravo v Livornu, kjer se je res izkazal, če vemo, da so jadrnico dodelil' samo še devetim drugim tekmovalcem, kandidatov pa je bilo skupn0 preko 25.
Razred finn je olimpijski razred za posameznike. Konkurenca je torej zel° ostra, upravljanje jadrnice pa resnično zelo zahtevno.
Marko Kojanec se očitno razvija v zelo dobrega jadralca, če upoštevarnOi da se je s to športno panogo začel ukvarjati pred nedavnim.
V razredu optimist
Lep uspeh Sabadina in Močilnika
Zimsko delo, ki so ga opravili jadralci TPK Sirene v razredu op'* mist, se krepko obrestuje. Mlada b1®, vio Sabadin in Andrej Močilnik s'a.-e na medeonski selekciji Severne I'a 'J., v Benetkah priborila pravico do nas' pa na finalni državni preizkušnji (v
četku julija v Pescari), na kateri
nastopilo 75 najboljših jadralcev
te9a
razreda. Za nastop v Pescari so v 8 netkah veljale uvrstitve do 25. ui®5^ a konkurenca je bila res številčna' vemo, da sta nastopila 102 tekmova' Sabadin se je uvrstil na 19. mesto, * drej Močilnik pa na 23., s čimer je rte, nično presenetil. Izpeljali so tri re9a0-ki so bile res zahtevne, saj je bilo.1* -j, bičajno dosti vetra. Poleg omenj6*1^ tekmovalcev so nastopili še druga 0 j člana TPK Sirene in štrije jadra Čupe.	pi
Na finalu v Pescari si bodo uvrs« ^ od 1. do 5. mesta priborili pravic0 nastopa na SP, uvrščeni od 6. u° [ji mesta bodo tekmovali na EP, uvrsc f. od 11. do 15. pa na Sredozemske*11 venstvu.	v (V
Rezultati slovenskih tekmoval1- {e-oklepaju uvrstitve na posamezni gatah, za skupno lestvico sta dva najboljša dosežka) so bili sl AIi-19. Nevio Sabadin (10., 23.,	^
drej Močilnik (22., 16., 37.); n*- tf-Omari (42., 58., 51.) vsi TPK Sire" 'co. Ivan Zidarič ( , 46., 55.); 60. I?.t0 Rafija (—, 49., 56.) oba JK Cupa;^ 83. ko Settimi (63., 82., 84.) TPK S>r®‘ j^oj' Diejjo Montaner (—, 63., 88.); *> ,pa. ca Žerjal (—, —, disk.) oba JK
Prestižna zmaga Borovih kadetov
DRŽAVNI KADETI
bor . STEFANEL	108:106
P- p. (50:48, 94:94)
BOR: Bajc 2 (0:1), Simonič 21 (5:8), De-beljuh 32 (10:17), Starec 6, Possega 23 t*5), Filipčič, Škabar, Tomšič 8, Pettiros-50 4 (0:1), Paulica 12 (10:11).	-
TRI TOČKE: Tomšič 2.
Borovci so si v zadnjem prvenstvenem nastopu privoščili še zadnje veliko zadoščenje. Na domačih tleh so namreč Pred lepim številom gledalcev premagali tr^aški Stefane!. Ekipi sta si bili enakovredni skozi ves prvi polčas. Naši so dobro krili Stefanelovega najboljšega igral-ea Magniellija, kateremu ni uspelo gra-t u 0b'čajno in bili so tako stalno v . rku z nasprotnikom. V drugem delu pa J? Magnielli vendarle stopil v ospredje. Utresel se je Borove obrambe ter pripekal svoje v vodstvo 66:74. Stefanelovi igralci pa so si med srečanjem nabirali °sebne napake kot za stavo, tako da je moralo več igralcev predčasno na klop. Borovci so to spretno izkoristili ter obrnili izid v lastno korist. Konec ni bil priporočljiv tistim, ki bolehajo na srcu. Minuto pred koncem so naši vodili še s šti-rimi pikami, nakar je Magnielli zadel z nemogočo trojko, sekundo pred koncem Pa je imel na razpolago en prosti met za onega. Zadel je le prvega ter tako izsilil Podaljšek. V poslednjih fazah je sam "fagnielli kljuboval borovcem, sicer mu m uspelo rešiti že potapljajoče se barke. Jaši so bili prisebnejši ter ob nepopisnem veselju nepričakovano, vendar za-služeno zmagali. (Andrej Paulica)
KONTOVEL techna -Don BOSCO	97:90 (50:40)
KONTOVEL TECHNA: Ban 4 (0:2), j/Ulič 3 (1:3), Kapun, Godnič, Daneu, Re-
Budlnti^gf Krevatin' Gregori 33 (5:7)'
„ TRI TOČKE: Rebula 2, Budin 2, Gregori 2.
Kontovelovi kadeti so sklenili nastope državnem prvenstvu s prepričljivo in prestižno zmago proti Don Boscu, ki se ]e skupno z goriškim San'Benedettom in rzaškim Stefanelom uvrstil v nadaljnji nel tega prvenstva.
srečanje je bilo zelo lepo in kakovos-n°' Pravi junak tekme pa je bil nedvom-o Kristjan Rebula, saj je bil s 44 točka-ni daleč najboljši strelec srečanja, obe-v?11? Pa je tudi zelo dobro igral v obram-J' Naj omenimo tudi, da je Rebula v r®tih minutah drugega polčasa dosegel u? 15 to pa jasno kaže o napadalni kJBkovitosti Kontovelovega predstavni-k°šark razvBa v enega naših boljših Pravir ^ev sPl0b- Marsikaj mora še po-nadnk^ Predvsem v obrambi. To pa se da dsloni ^ S trdim in požrtvovalnim
nem?6r Pa za prestižno zmago proti moč-_____nasprotniku je treba pohvaliti tudi
vse ostale Kontovelove košarkarje, ki so na tej tekmi dali zares vse od sebe. In če je bil Rebula glavni akter v prvih petih minutah drugega polčasa, je v uvodnih petih minutah odlično zaigral Jan Gregori, ki je dal kar 12 točk. Kontovelovci so si zmago priigrali v prvi polovici srečanja, ko so povedli tudi za 16 točk (29:13). Gostje so sicer značajno reagirali, večkrat so tudi znižali zaostanek, naši pa so vendarle ohranili mirne živce in predvsem pokazali veliko voljo do zmage in na koncu tudi zasluženo slavili, (jan)
DEŽELNI KADETI
KONTOVEL TECHNA A -
KONTOVEL TECHNA B 75:73 (34:30)
KONTOVEL TECHNA A: Matej Gruden 17 (3:4), Kapun 14 (2:3), Coloni, Briščik 16, Ravbar 8 (2:3), Bizjak 5, Vodopivec 13, Godnič 2.
KONTOVEL TECHNA B: Pertot 5 (1:2), Turk 12 (3:7), Korošic, Cosma 15 (3:4), Marjan Gruden 6, Hmeljak 10 (2:4), Baitz 25 (4:8).
ON: Kontovel A 18, Kontovel B 10. 3 TOČKE: Matej Gruden 2, Vodopivec 1, Bizjak 1, Turk 1, Baitz 1.
PON: Coloni v 40. min.
V drugem kolu play-offa sta se v ključnem derbiju spoprijeli obe ekipi Kontovela. V zelo razburljivem finalu je zanesljivo, a s kančkom sreče spet zmagal Kontovel A. Končni rezultat ne sme varati, kajti domačini so bili vedno zanesljivo v vodstvu. Povedati je treba, da sta se obe ekipi spoprijeli v nepopolnih postavah. Po uvodnih enakovrednih minutah so »domačini« odločno povedli (11. minuta: 23:10), a nekoliko popustili v končnici polčasa, ko so se »gostje« približali na same 4 točke.
V	drugem polčasu je rezultat nihal med štirimi in desetimi točkami prednosti za »ajevce«. Tri minute pred koncem pa so "domačini" že vodili 75:64, a »gostje« še niso vrgli puške v koruzo in se z delnim izidom 9:0 približali na sami dve točki, a več niso zmogli. Trener Rupel, ki je sedel na klopi gostov, je bil zadovoljen z igro obeh svojih ekip.
(J. E. G.)
KONTOVEL TECHNA A -
SERVOLANA LATTECARSO B 79:65
(39:36)
KONTOVEL TECHNA A: Turk 4 (0:2), Ravbar 7 (1:2), Kapun 8, Coloni 8, Briščik 9 (3:3), Gruden 12 (1:3), Godnič 10 (2:4), Vodopivec 21 (1:1).
ON: 19. PM: 8:15, PON: Nihče. 3 TOČKE: Gruden 1.
V	3. kolu play-offa se je na domačih tleh Kontovel A oddolžil "mlekarnarjem" za poraz na domačih tleh v regularnem delu prvenstva. Kontovelci spet niso mogli nastopiti v popolni postavi, kar je predvsem obremenilo playmakerje. Naši niso začeli preveč prepričljivo, saj so gostje v 6. min. vodili že s 13:4, šest minut kasneje pa celo s 26:10. Kontovelci so predvsem pešali pri odbitih žogah, tako da so gostje povedli celo za 18 točk (28:10). V zadnjih petih minutah so Kontovelci z izredno požrtvovalnostjo popolnoma nadigrali goste in z delnim izidom 29:8 zasluženo zaključili polčas s tremi točkami prednosti.
Drugi polčas je bil pravi monolog plavili, ki prvih pet minut sploh niso pustili nasprotniku do koša (54:38). Taka prednost je našim omogočila sproščeno igro in nov par točk je bil tu. Tokrat si pohvalo zasluži cela ekipa, ki je dokazala izredno požrtvovalnost.
(J. E. G.)
pismo uredništvu
Strpnost do različnih pogledov je pogoj za uspeh
Prof. B. Pavletič je dne 8. 5. 90 ponudil bralcem Primorskega dnevnika svoje splošno gledanje na Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. Priložnost za to je našel ob razmišljanju o naši telesni kulturi, ki ji je prav on (pa menda ne popolnoma osamljen in brez pomoči) dal odločnega zagona, ko se je kot mlad profesor začel obkrožati z mladimi telovadci, od katerih smo nekateri danes že dedki in babice. Od tedaj je torej minilo nekaj časa in iz začetnih zametkov se je po zaslugi številnih navdušenih organizatorjev, spodbujevalcev, vaditeljev, staršev — skratka našega okolja — razvila telesna kultura, kakršno imamo danes. S tem je bila tudi vzpostavljena kontinuiteta z bogato telesnokulturno tradicijo na Tržaškem, katere 120-letnico smo s ponosom praznovali v Trstu pred nedavnim.
Prof. Pavletiču je treba priznati zasluge, ki jih nedvomno pri vsem tem ima — mislim, da vsi ga cenimo zaradi njih, vendar se pa človek začudi njegovi kategoričnosti. Majuskule in klicaji sami po sebi še ne jamčijo nezmotljivosti, zato bi morda kazalo umirjeno oceniti stvari.
Če ni bila velika uspešnost naše telesne kulture- (Pavletič se vprašuje: »Na katerem drugem področju našega delovanja se lahko zamejski* Slovenci pohvalimo s tolikimi dosežki?« -Morda bi se le kaj našlo, denimo v kulturi, umetnosti, gospodarstvu...-?!) le poklon milosti božje, potem je morala
Zaključna prireditev Iger pod košema
Več kot 50 malčkov (na tribunah pa je sedelo lepo število gledalcev) se je v nedeljo zbralo v dolinski telovadnici na zaključni prireditvi letošnje druge izvedbe turnirja v minibasketu Igre pod košema za letnike 1981 in mlajše (in nekatere začetnike letnika 1980).
Organizatorji nedeljske prireditve v Dolini so bili Bregovi košarkarski delavci ob sodelovanju ŠZ Jadran. To je bila prva košarkarska manifestacija v okviru širših proslav 25-letnice ustanovitve ŠD Breg. Do konca meseca in v začetku junija pa bo dolinska telovadnica v znamenju košarkarskih dogodkov, saj so si požrtvovalni domači
košarkarski delavci nadeli kar pester in bogat program. Že v nedeljo bo zaključna prireditev Trofeje Jadran v minibasketu; 26. in 27. t. m. bo kadetski turnir (Bor, Breg, Dom in Kontovel); od 28. naprej bo turnir 3:3; 2. in 3. junija pa mednarodni turnir dečkov (Breg, Iskra Nova Gorica, Smelt Olimpija Ljubljana in Libertas Trst) ter turnir v minibasketu.
Košarkarskih prireditev v okviru 25-lethice ŠD Breg gotovo ne bo manjkalo in če sodimo po nedeljski zaključni prireditvi Iger pod košema, bodo Bregovi košarkarski delavci takemu na-
Finale pokala Šumi bo junija v Repnu
tv,r . t.em' C ci S(1 je košarkarska selekcija ZSŠDI po polfinalnem ka iq]U 7 ^ežani uvrstila v finale pokala Šumi za igralce letni-)e Ivi in ie Košarkarska zveza Slovenije na sestanku, ki finai v PoneBoljek v Ljubljani, odredila, da bo organizator ltay:7e9a turnirja prav Združenje slovenskih športnih društev v
6kin °reI dvojen uspeh za naš šport: prvič, da se je naša mlada njkpa uvrstila v finale tega turnirja, ki je eden najbolj množič-‘.mladinskih košarkarskih manifestacij v Sloveniji, in drugič, tajjl® KZ Slovenije dodelila ZSŠDI organizacijo sklepnega in p.odmevnega turnirja.
°bčilna!ni turrur te?a pokal3 Bo prav tako v nedeljo, 3. junija, v je u	telovadnici v Repnu in se ga bodo poleg naše selekci-
he	H® še ekipe iz Žalca (šola Peter Špralc Jur), iž Ljublja-
l oia France Bevk) in iz Kranja (šola Simon Jenko).
kran?°ir^d turnirja: 10.00: ZSŠDI - Žalec, 11.15: Ljubljana -za ji' 13.00: skupno kosilo; 15.00: finale za 3. mesto; 16.15: finale telnt 5lesto; sledi nagrajevanje. Vse tekme bodo v repenski uvadnici. (jan)
V torek nagrajevanje turnirja Zini
V	torek, 22. t. m., bo v prostorih društva Don Bosco zaključna prireditev in nagrajevanje turnirja v minibasketu »Zini Cos-truzioni«, ki se ga je letos udeležilo 18 ekip, med katerimi tudi tri naše: Bor, Breg in Polet.
Vse tri naše ekipe so letos nastopile v tolažilni skupini. - Zaključna prireditev se bo pričela ob 18. uri. (jan)
Jutri naraščajniki ZSŠDI v Ljubljani
Selekcija naraščajnikov ZSŠDI (letniki 1975 in 1976), ki so pred kratkim na mednarodnem košarkarskem turnirju v Madridu osvojili osmo mesto, vedno trenira pod vodstvom Jureta Krečiča.
Naši košarkarji se namreč vestno in pridno pripravljajo za mednarodni turnir, ki bo v Saluzzu v Piemontu 2. in 3. junija, in za turnir, ki bo sredi junija v Veroni.
V	okviru teh priprav bodo košarkarji selekcije ZSŠDI danes (v četrtek) igrali v Ljubljani prijateljsko srečanje z moštvom Franceta Bevka. Tekma se bo pričela ob 19. uri. (jan)
poru povsem kos, saj so se v nedeljo organizatorji odlično izkazali.
In to je podčrtal tudi predsednik ŠZ Jadran Edi Kraus, ki se je v svojem priložnostnem govoru ob nagrajevanju ekip zahvalil Bregovim košarkarskim delavcem za Velik organizacijski napor, obenem se je najmlajšim zahvalil za udeležbo. Pohvalno se je izrazil tudi o trenerjih in predvsem starših, ki nosijo glavno breme pri športnem udejstvovanju otrok s spodbujanjem in predvsem s prevozom.
Šicer pa je zaključna prireditev tega turnirja potekala tako, da je organizator igralce vseh ekip Bora, Brega, Kontovela, Poleta A, Poleta B in Sokola razdelil v dve veliki skupini, ki sta tekmovali med seboj v štafeti, metih in košarkarski tekmi. Vsi nastopajoči so pokazali veliko požrtvovalnost in borbenost, marsikateri pa tudi že zadovoljivo košarkarsko znanje. Sicer pa cilj tega, že drugega turnirja v minibasketu Igre pod košema ni zgolj košarkarska tekma, temveč da otroci z igricami vzljubijo košarko in da se športno udejstvujejo ter nenazadnje, da ostanejo v našem športnem okolju.
Po petih kolih igranja (vsak mesec po tri tekme v telovadnici enega od sodelujočih društev) in po zanimivih bojih je prvo mesto osvojil Kontovel pred Poletom A. Da so bili boji zelo izenačeni, priča tudi dejstvo, da so si kar tri moštva delil^ tretje mesto (Bor, Polet B in Sokol). Šesti pa je bil Breg, ki je nastopil z najmlajšo ekipo in s samimi začetniki. Vse ekipe so dobile lične pokale, vsi udeleženci pa spominsko kolajno ŠD Breg in priložnostna darila, (jan)
biti tudi rezultat skrbi, podpore, doprinosa mnogih pri nas, ki so seveda zaslužni kot posamezniki, gotovo pa tudi kot skupnost kot organizirana slovenskem zamejska stvarnost. Tega se tudi prof. Pavletič zaveda, saj tudi reče, da je »SKGZ vsekakor tista organizacija, ki je doslej imela za našo telesno kulturo največ posluha«. Če to res drži in če drži, da so dosežki, zasluge in nadaljnje možnosti takšni, kot jih prikazuje v svojih štirih točkah, potem je dosti manj razumljivo in logično vse ostalo, kar takoj zatem dodaja in sicer, da »največ« posluha še ne pomeni »dosti« niti »dovolj« itd... Toliko glede preteklosti v odnosih med SKGZ in slovenskim športom.
Glede na sedanjost pa prof. Pavletiču med drugim ni po volji sestav novega odbora za telesno kulturo SKGZ. Takšno in podobna razhajanja so bila že prisotna v našem športu tudi v preteklosti. Vsakdo ima pač pravico do svojih lastnih pogledov. Dobro bi pa bilo, da ne bi razlike, ki so v demokraciji normalne, povzročile škode, ki se kaj rada naredi, ko se različnost v pogledih sprevrže v netolerantnost.
V SKGZ, njenih članicah, zvezah, združenjih, društvih so v veljavi statuti in pravila, po katerih se uveljavljajo želje in stališča ljudi, ki v tej stvarnosti delujejo. »Pravnost« in tudi osnova demokratičnosti družbe se merita po spoštovanju njenih pravil. Pravila seveda lahko izgubijo svojo aktualnost in postanejo lahko celo ovira za nadaljnje napredovanje. Tedaj jih je treba spremeniti. SKGZ je glede na novosti in zahteve, ki jih prinaša čas tudi v našo zamejsko stvarnost, že kmalu po predzadnjem občnem zboru začela z razpravami, da bi poiskala nove, primerne, učinkovite odgovore - pač v smeri tega, kar pravi tudi prof. Pavletič, da si za SKGZ želi, »da bi bila boljša, uspešnejša, učinkovitejša, kot orodje naših prizadevanj za obstanek na teh tleh«. V ta namen sem v svojem poročilu na zadnjem občnem zboru SKGZ predlagal, naj bi pripravili programsko konferenco, ki bo sklicana, kot je bilo že napovedano, pred poletnimi počitnicami. Prof. Pavletiča in vsakogar, ki- bi želel dati svoj prispevek k tej razpravi v duhu krepitve SKGZ, vabimo k sodelovanju tudi zato, da se še ojači odpor proti tistim pritiskom, ki si čedalje bolj odkrito prizadevajo ne za »notranjo« lotizacijo organizacije oz. »po vsebinah«, ki tudi zaskrbljuje prof. Pavletiča, (ki j g pa meni povsem nerazumljiva — ker je absolutno neosnovana — in mislim, da je prav, da se prof. vnaprej opravičuje, kajti njegov lastni dvom v. to je tukaj, po mojem mnenju, več kot na mestu) pač pa za lotizacijo v pravem - strankarskem pomenu. Poziv« prof. Pavletiča, naj bi se otresli navlake preteklosti, bi dodal še poziv, naj se ubranimo tudi vsiljive tendencioznosti sedanjoti.
SKGZ je gotovo nepopolna v marsičem, prav gotovo pa je tista krovna organizacija Slovencev v Italiji, ki ni odkrila in vnesla pluralizem v svoje Vrste ta trenutek. Če bo dosegla še boljše rezultate v tem pogledu ni odvisno samo od nje, neglede na to se bo pa prav gotovo še naprej zavzemala za skupne narodnostne interese, ki mimo strankarskih in ideoloških razlik povezujejo vse Slovence v Italiji.
KLAVDIJ PALČIČ
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Odpadel pohod iz Slivnega do Glinščice
pa^anJsel je bila nedvomno dobra, ni ‘horrt UC*ila take9a zanimanja, kot so v organizatorji pričakovali. Pred-he i Sm ra^unaIi na prisotnost mladi-članaVlla Pa se ie le desetina starejših PoVPH\Zato 80 Prireditelji sklenili od-kaij atl dvodnevni pohod po Verti-kljux a Olivnega do Glinščice. Ni iz-ker sp110, da 50 se nekateri premislili, ha hni Jlm,ie zdela več kot petnajsturni os ■ zelo.d°l9a' Karkoli že, pohoda, SSPDt !e. Pripravljal Mladinski odsek ci v V 71 Bdo. Morda ga bodo mladin-kasneje ni dru99čni obliki pripravili
^-e9ačeva in Kozjek v SPDT
Prof^K®!. ie treba Poudariti, da je četrtet r]ana Le9ac z Reke prejšnji hiem K 2 izredno uspelim predava-Grer, bavdušila številne prisotne v je A°rC^v‘ dvorani. Prof. Legačeva kazal ar.vnilni diapozitivi nazorno priba va lePote in naravne zanimivosti Vsej*. Jnatih in na Dugem otoku, predlo nflri ■ °?ni sestav tega sveta s str-bine balobimi stenami v morske glo-PoslušaA0! predavanje je pritegnilo dili z A6/ ki 80 predavateljico nagra-, V sA0,bravai0Čim aPlavzom. bom nAovanJu z Alpinističnim odse-Vahje Pravlja SPDT še zadnje preda-§0tčifp,,-e sezoni. 24. maja bo v Gregle A • dv°rani predaval alpinist “i$h0 p0ziek o alpinistični odpravi na angmo. Ni dvoma, da bosta
predavanje in prikaz diapozitivov pritegnila predvsem ljubitelje tveganih vzponov na visoka pogorja Himalaje. Vabljeni so tudi ostali člani SPDT. Začetek predavanja ob 20.30.
Planinarjenje po Velebitu
Kot smo že pisali prejšnji četrtek v tej rubriki, pripravlja SPDT dvodnevni planinski pohod v gorovje Velebita, ki ga bo vodil Zvonko Vidau. Izlet je z avtomobili in udeleženci se bodo zbrali v soboto, 19. maja, ob 7.15 v Bazovici pred vaškim spomenikom. Odhod ob 7.30 iz Bazovice proti Reki in od tam mimo Bakra do Senja in Jurje-va, odkoder bodo izletniki zavili po gorski poti do Zavižana, kjer stoji zavetišče. Že v soboto se bodo udeleženci izleta povzpeli na bližnji vrh Vuč-jak in si ogledali tamkajšnji botanični vrt. Prespali bodo v koči na Zavižanu, naslednji dan pa na pot proti Rossije-vem zavetišču z vzponom na Gromo-vačo. Po kratkem postanku se bodo izletniki nato vrnili na Zavižan in se potem vračali domov. Skupno je za približno osem ur hoje. Obeta se lep izlet, saj bodo lahko izletniki na poti uživali s pogledom na številne naravne lepote, z Velebita pa so tudi krasni razgledi na otoke v Velebitskem kanalu. Vsa potrebna pojasnila daje vodja izleta Zvonko Vidau, ki odgovarja na telefonsko številko 212359. Vpisovanje tudi na ZSŠDI (tel. 767304).
Srečanje z integralovci na Ojsterniku
SPDT pripravlja tradicionalno srečanje s planinci pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane povezano z avtobusnim izletom, ki bo 27. maja. Udeleženci izleta se bodo odpeljali iz Trsta s Trga Ulpiano izpred sodne palače, v nedeljo ob 6.30,
TPK SIRENA
organizira jadralne tečaje za mlade in odrasle od 18. junija dalje. Vpisovanje na društvenem sedežu vsak dan od 16. do 20. ure. Tel. 422696.
JK ČUPA
iz Sesljana organizira jadralne tečaje v poletnih mesecih za mlade do 14. leta. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu ob sobotah od 16. do 19. ure. Tel. 299858.
ŠZ SLOGA
vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, 18. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, poročilo o delovanju, slavnostno nagrajevanje zaslužnih tekmovalcev in volitve novega odbora.
SPDT
priredi v soboto, 19. t. m., in nedeljo, 20. t. m., dvodnevni avtomobilski izlet na pogorje Velebita s postankom v koči na Zavižanu in hojo do Rossinijevega zavetišča. Zbirališče izlet-
pol ure kasneje pa se bo avtobus ustavil na trgu v Sesljanu, kjer se bodo tržaškim planincem pridružili še člani s kraškega področja. Predviden prihod v Ukve je ob 9.30, kjer se bomo srečali s planinci Integrala, oba avtobusa pa bosta potem zapeljala na gorsko pot do Žage in po možnosti do zavetišča Camoscio. Od tam je približno pol ure
nikov v soboto, 19. t. m., ob 7.15 pred vaškim spomenikom v Bazovici in odhod ob 7.30. Izlet vodi Zvonko Vidau (tel. 212359). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304).
SPDT
prireja v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet v Kanalsko dolino z vzponom na Ojsternik ob priliki srčanja s planinci pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Odhod izpred Sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu, ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Potrebna pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač (tel. 754742). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304).
SK DEVIN in ŠZ SLOGA Planinski odsek SK Devin in ŠZ Sloga vabita planince v nedeljo, 20. t. m., na 15. srečanje mladih planincev na Vremščici ob dnevu mladosti. Na vrhu sledi kulturni program. Zbirališče in odhod iz Bazovice ob 8. uri.
hoje do planinske koče Nordio, do vrha Ojsternika pa še dve uri in pol složne hoje. Hrana iz nahrbtnika.
Vpisovanje za avtobusni izlet sprejema ZSŠDI (tel. 767304), potrebna pojasnila pa daje vodja izleta Ervin Gombač (tel. 754742).
Srečanje na Škabrijelu
Na Škabrijelu nad Novo Gorico je bilo prejšnjo nedeljo veselo planinsko srečanje, ki se ga je udeležilo kakih sto planincev iz Nove Gorice, Trsta, Gorice in Ljubljane. Med prisotnimi na tem srečanju zamejskih planinskih društev, ki ga je priredilo novogoriško planinsko društvo, je bilo tudi okrog 15 članov SPDT. Na vrhu Škabrijela, kjer novogoriški planinci urejajo rez-gledno točko, je bila krajša slovesnost, kateri so sledili pozdravi. V imenu SPDT je udeležence pozdravil Žarko Vecchiet. Zgodovinar Branko Marušič je potem podal kratek zgodovinski oris Škabrijela, na katerem je v prvi svetovni vojni padlo nad 40 tisoč vojakov. Planinsko srečanje zamejskih planinskih društev se je v popoldanskih urah nadaljevalo na Kekcu.
(L. A.)
Jubilejni pohod na Sabotin
V nedeljo, 20. maja, organizira Športno društvo pri krajevni skupnosti Solkan jubilejni 10. pohod na Sabotin.. Pohodniki se bodo na trgu v Solkanu zbrali ob 7.30, od tam pa bodo krenili proti Sabotinu. Organizator pripravlja na vrhu zanimiv kulturno-zabavni program, posebna nagrada pa čaka tudi najstarejšega udeleženca. (E. Č.)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 17. maja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Nov rekord po prodaji van Goghovih Perunik zbiratelju ekspresionističnih umetnin
Portret zdravnika Gacheta prodali za 100 milijard lir
Najdražje slike tega stoletja
NEW YORK — Po včerajšnji rekordni prodaji pri Christie's je Vincent van Gogh poskočil na čelo lestvice enajstih najdražjih umetnikov na svetu. Pri tem gre seveda izključno za podatke v zvezi s slikami, ki so šle v prodajo na dražbah. Van Gogh pa je tudi sicer postal najdražji slikar vseh časov, saj so za 32 milijard lir prodali tudi njegov avtoportret v Arlesu, da 6 Perunikah, ki so jih prodali za približno 70 milijar lir nekemu avstralskemu zbiratelju, niti ne govorimo.
Van Gogh je tako postal fenomen stoletja, kjer si s Picassom deli lovoriko najdražjega avtorja vseh časov. S srcem smo seveda ob človeku, ki je zaradi življenjske stiske zabredel v globoko depresijo in si vzel življenje. Ko si je v trenutku obupa odrezal uho, je skušal s svojo skrajno gesto opozoriti na samoto, v kateri je moral ustvarjati.
Ko je bil še pri življenju si namreč še zdaleč n: mogel zamišljati sveta, v katerem se bodo bogataši pulili za njegove slike. Na prvem in drugem mestu lestvice »najdražjih« sta dve njegovi sliki, na tretjem, četrtem in petem mestu pa so tri Picassova dela (Pier-rettina poročna veselica, Yo Picasso in Au lapin agile).
Na šestem mestu ponovno zasledimo van Gogha, tokrat s Sončnicami, na sedmem pa še enkrat Picassa.
Najdražji od tako imenovanih mojstrov je Jacopo Da Pontorno (1494-1557), avtor portreta Cosima De Medicija, ki so ga lani prodali za 47 milijard lir. Sliko je kupil muzej J. Paul Getty, ki je pred kratkim odkupil od avstralskega kupca tudi Perunike. Njihov lastnik je namreč zabredel v finančne težave, ker ni znal, kako naj bi se rešil dolgov.
Že tik pred krajem neobičajne lestvice najdemo še enega van Gogha. Deveto mesto si je priboril prav včeraj, ko so pri Christie-'s prodali njegov Portret v Arlesu za 32 milijard lir. Sliko je kupil neznani antagonist direktorja tokijske galerije, ki je odštel skoraj 100 milijard lir za »Gacheta«.
NEW YORK — Pri Christie's so včeraj slavili, kot menda še niso v dolgi zgodovini umetnostnih dražb, saj jim je uspelo prodati van Goghovo sliko Portet zdravnika Gacheta za 82,5 milijona dolarjev, kar znaša reci in piši nekaj več kot 99 milijard lir.
V enem samem večeru so si pri Christie’s nabrali provizije na 269,4 milijona dolarjev, vendar so po treznejši presoji priznali, da je bil včerajšnji dan »zgodovinski«, saj so se trgovci v glavnem pomirili in kar se da preudarno kupujejo moderno umetnost, tudi če gre za afirmirane slikarje in kiparje.
Da se je včeraj pri Christie's iskrilo sta poskrbela dva kupca, ki sta se borila za eno poslednjih slik nizozemskega slikarja. Kupec portreta je predsednik tokijske umetnostne galerije Kobayaši, ovito v tančice profesional-
ne tajnosti pa je ostalo ime njegovega antagonista, ki se je z direktorjem prodaje pogovarjal po telefonu. Boj je bil dokaj napet, saj je bila izhodiščna cena sorazmerno nizka: 20 milijonov dolarjev z milijonskimi poviški. Pri 40 milijonih se je v tekmo vključil tudi direktor galerije Kobayaši. V kratkem se je občinstvo navdušilo in je celo zaploskalo, ko sta konkurenta prebila zid 53,9 milijona dolarjev. Za toliko denarja so namreč pred leti prodali nekemu avstralskemu trgovcu slavne Perunike.
Portret zdravnika Gacheta spada v zadnje obdobje van Goghovega ustvarjanja, dokončal pa ga je leta 1890, le nekaj mesecev pred tragično odločitvijo, da si vzame življenje. Gachet je bil slikarjev omeopatski zdravnik, van Gogh pa je z njim navezal tudi globoke prijateljske stike.
■■— —j—- ——   a-—-j- —3-- r- j- - --j    Zgodovinski trenutek pri Christie's: van Gogha so prodali za 82,5 milijona
čobayaši, ovito v tančice profesional- globoke prijateljske stike.	dolarjev	(AP)
Konferenca o okolju in razvoju v Bergenu je razočarala večino naravovarstvenikov
Naravovarstvenici so v Bergenu izrazili svoje nezadovoljstvo nad izidom konference
BERGEN (NORVEŠKA) — Mednarodna konferenca o okolju in razvoju se je v norveškem Bergenu končala s kompromisom, ki ni zadovoljil naravovarstvenikov, a je vseeno korak naprej v naporih za čistejše okolje in kakovostnejše življenje. V Bergenu sprejeti sklepni dokument vsebuje obvezo o zamrznitvi spuščanja ogljikovega dioksida v ozračje do leta 2.000. Ta obveza pa ni bila sprejeta soglasno, ker so ji nasprotovale ZDA. Prav tako je VVashing-ton nasprotoval dodatni finančni pomoči državam tretjega sveta, ki bi uvažale neosnažujočo tehnologijo in bi začele spreminjati svoj odnos do okolja. Ministrski dokument vsebuje zato le načelo, da je treba državam v razvoju pomagati, a konkretno ne navaja kako.
Po besedah italijanskega ministra za okolje Ruffola je bil Washington osamljen, kar vzbuja upanje, da bo prej ali slej spremenil svoje stališče. Države Evropske skupnosti so se namreč obvezale, da bodo kljub nesoglasju Amerike uresničevale sprejete obveze. Bodri jih spoznanje, da bo prej ali slej neosnažujoča proizvodnja obvezna, kdor jo bo razvil pred drugimi pa bo konkurenčen. Do takrat pa bo še prihajalo do zapletov. Busheva administracija navaja, da ni pripravljena žrtvovati svojega razvoja na oltarju negotovih in znanstveno nedokazanih napovedi o bodočih ekoloških katastrofah. Resnici na ljubo so svoj pisker pristavile tudi naravovarstvene organizacije, ki s svojimi brezumnimi maksimalističnimi zahtevami vzbujajo nasprotovanje svetovnih industrijskih krogov. Preplah, ki so ga zagnali s tako imenovanim pojavom tople grede, je bolj škodil kot koristil, ker so šli v svojem katastrofizmu predaleč, da bi jih lahko politiki in znanstveniki jemali resno. Varstvo okolja je seveda neizogibna obveza, ki pa ne sme povzročiti gospodarske recesije, prav zato bi morale države sprejeti finančne mehanizme, ki bi omilili zaplete pri prehajanju z umazanih na čiste tehnološke procese.
Komunisti obtožili demokristjane zaviranja dela komisije za poboje
RIM — Komunistični senator Francesco Macis je v intervjuju za eno od tiskovnih agencij obtožil demokristjane, da sistematično zavirajo delo parlamentarne komisije, ki raziskuje vzroke letalske tragedije nad Ustico 27. junija 1980. Macis je tudi zahteval takojšen sklic komisije, da bi se dogovorili o programu dela. Pri svojih obtožbah na račun KD se Macis sklicuje na torkovo zasedanje komisije, ko so predstavniki KD zapustili zasedanje (in s tem povzročili, da komisija ni bila več sklepčna), ko je bilo treba sprejeti odločitev o nadaljnjem delu. Doslej v komisiji za poboje še niso sklenili, kaj storiti s poročilom predsednika Gualtierija (PRI), ki je skušal po dolgih mesecih zaslišanj in pogovorov navesti vse prave in domnevne laži, polresnice in pomanjkljivosti v celotni »zadevi Ustica«.
KD je te obtožbe takoj zavrnila, glede nesklepčnosti pa je demokristjan Casini dejal, da je do nje prišlo zgolj zato, ker je del članov moral na glasovanje v poslansko zbornico.
Sodni spor angleške davkarije z neko londonsko prostitutko
LONDON — Sodni spor med angleško davkarijo in nesojeno lastnico javne hiše vzbuja te dni veliko zanimanje v londonskih sodnih krogih. Podobnega primera še niso obravnavali, vse skupaj pa se je začelo, ko so davčne oblasti terjale od Marion Aiken, ki je pri svojih številnih klientih bolj znana z imenom Lindi St. Claire, da plača davke za približno 100 milijonov lir dohodka od opravljanja najstarejše obrti.
Plavolasa Lindi se ne namerava predati in trdi, da država kaj takega ne more zahtevati od nje, saj bi na ta
način prekršila zakone o izkoriščanju prostitucije. Davčne oblasti so se za Aiknovo začele zanimati že leta 1979, ko je skušala registrirati pri trgovinski zbornici lastno podjetje, kot dejavnost pa je navedla prostitucijo. Toda registracijo so ji zavrnili in njen odvetnik trdi, da se ne more obdavčiti podjetja, ki pravno sploh ne obstaja. Vse skupaj prinaša Lindi St. Claire veliko reklamo, tako da se bo število njenih klientov, ki ob vsakem obisku za njene »storitve« plačajo približno 500 tisoč lir, še povečalo.
Premoč ameriške mornarice
RIM — Nedavno v Sredozemlju končani vojaški manevri sil pakta NATO »Hammer 90« so potekali po že ustaljenem klišeju tesnega sodelovanja vseh treh rodov sredozemskih enot. Kot vedno so levji delež imele pomorsko-le-talske operacije. Na naši sliki je posnetek ameriške letalonosilke Dvvight D. Eisenhower, ki s svojimi letali, eskortnimi rušilci ih korvetami predstavlja izredno udarno moč. Nič čudnega torej, da Sovjetska zveza v sklopu globalnih razorožitvenih naporov posveča izredno pozornost prav mornarici. ZDA imajo neizpodbitno pomorsko premoč, sovjetski napori, da bi vsaj delno vzpostavili ravnotežje, pa so izredno dragi. Do sedaj je Washington odločno nasprotoval kakršnemukoli zmanjševanju pomorskih sil. Dogajanja na Vzhodu pa bodo prej ali slej vplivala tudi na pomorske sile atlantskega zavezništva, ker se bo njihova vloga spremenila. Od globalno strateške bodo pomorske sile imele v bodoče regionalno vlogo pri posegih v regionalne krize, tako da bi morale ameriško vlogo prevzeti mornarice zahodnih sredozemskih držav.
Kokain prodira na Japonsko
TOKIO — Japonska policija je na neki kolumbijski trgovski ladji zaplenila 42 kilogramov kokaina in pri tem tudi aretirala nekega kolumbijskega državljana. Vest je včeraj posredoval predstavnik japonskega notranjega ministrstva, ki je tudi povedal, da gre za na]' večjo količino mamila, ki so 9a doslej zaplenili na Japonskem-Glasnik ministrstva je tudi povedal, da je ladja Ciudad de Pasto priplula v pristanišče v Jokoham1 v torek, kot glavni tovor pa r imela banane in kavo. Povedali tudi, da bi zaplenjeno mamil.0 bilo v prosti prodaji vredno prl' bližno 25 milijard lir.
Predstavnik policije je opozori .na stalno naraščanje prodaje kokaina tudi na Japonskem. Tako s februarja letos v nekem skladišč v bližini Tokia zaplenili 24 kg kokaina. Z zaplenjeno torkovo ko1 čino so japonski policisti že v vih petih letošnjih mesecih zapiev nili petkrat več kokaina kot dvanajstih mesecih lani. .. kj
Vse to kaže, da so kolumbiJast trgovci z mamili svojo Poz0.rntrq. preusmerili tudi na japonski Tam je trgovino z mamili na<fzlpa -la »jakuza«, japonska mafija- kVK_ je v glavnem prodajala amf®1. vpne in šele v zadnjem času tudi kain, ki se je najbolj razširil
ralskem svetu in med bogat®] sloji prebivalstva.